ms
the oldest
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
amerikanski Slovenec
PRYI SLOYENSKI LIST X AMEKLKL
GmIoi Z« Jrero in narod —— u pravico in resnico — od boja do zmago!
GLASILO SLOV, KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — 5. P. DRUŽBE^SV. MOHORJA V CHICAGO
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO,
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
VELESILE SO PRIŠLE DO SPOZNANJA, DA NIMA POMENA POGAJATI SE S KANTONSKO VLADO.— NOVA NOTA BO POSLANA ČENU. — AMERIŠKI VOJAK RANJEN. — KITAJCI STRELJALI NA AMERIŠKEGA RUŠILCA.	=
Šanghaj, Kitajsko. — Iz Pekingu je prišlo semkaj poročilo, tla so zastopniki petih velesil, po skupni konferenci o zadevi odgovora zunanjega ministrstva kantonske vlade na protestno noto prišli do spoznanja, da nima pomena pogajati se o zadevi s kantonsko vlado, temveč, naj se takoj začne z akcijo.
Kakor znano, odgovor Eugene Cena, zunanjega ministra kantonske vlade na protestno noto, je bil nepovoljen. Zed. drž. bodo najbrž skupno z drugimi velesilami podvzele korake, da se njihova zahteva po odškodnini za grozodejstva v Nankingu, kjer so Kantonci ubili in oropali večje število nozemcev, rned temi tudi A-■ierikance, vpošteva. Od te : ihteve ne odstopijo Zed. drž., Kakor tudi ne druge velesile.
Iz Pariza prihaja poročilo, tla je ameriški poslanik, ka-or tudi zastopniki drugih držav, priporočal svoji vladi, naj ga pooblasti da pripravi nuvo noto kantonski vladi.
Mornariški tajnik Wilbur je sprejel brzojavko od admirala Williamsa, ki poveljuje ameriškim četam v Sanghaju, da o čete severne armade strelja-1" na ameriškega rušilen Pre-f le. Zadet je bil en vojak, rana pa ni varna. Takoj nato so tudi 7. rušilca odgovarjali s
KATASTROFALNA POPLAVA ¥ ŠESTIH DRŽAVAH.
ameriške čete v šanghaju.
reli.
-o-
VIHARJI V SREDOZEMSKEM MORJU.
Madrid, Španija. — V Sredozemskem morju so divjali zadnje dneve strahoviti viharji. V
Tisoče ljudi je brez strehe; škoda ogromna,- veliko oseb je prišlo ob življenje. — V Hollister, Mo., je 10 čevljev visoko vode.
—o—
Memphis, Tenn. — Dolina
ob reki Mississippi je preplavljena, kakor še ne pomnijo najstarejši ljudje. Več tisoč ljudi je brez strehe, za katere skrbijo razne pomožne organizacije in vojaštvo. 200 jetnikov iz Parehman okrajne jetnišni-ce pomaga graditi nasipe. Človeških žrtev je veliko, škoda je ogromna.
Vsega skupaj je deset tisoč akrov zemlje preplavljene. Reke še vedno naraščajo. V Ilollister, Mo. je vse pod vodo, na nekaterih krajih do deset čevljev visoko. V Mounds, 111., je do štiri čevlje visoko vode, ljudje so obupani; rešiti morejo le srolo življenje. V Holliete? teče voda v hotelu Marion skozi okna prvega nadstropja. Iz St. Louisa poročajo, da se je. podrl nasip, 1500 ljudi je iska-j lo zavetja v gorah .
-o-
VELIK OGENJ V MACATA-WA PARKU.
Iz Jugoslavije«
HRVATI SE BOJE KONKURENCE IZ SLOVENIJE. — ZAGREBŠKI OBRTNIKI ZAHTEVAJO, DA JIH MESTNA OBČINA ŠČITI. — DRUG E VESTI.
-o-
Slika nam predstavlja prihod ameriških čet v Šanghaj, Kitajsko. Z razvitimi zastavami so korakali po mestu. Domačini so jih z veseljem sprejeli.
VELIKA EKSPLOZIJSKA NESREČA.
Osem oseb je prišlo ob življenje pri eksploziji v Chicago. — Trupla so bila tako ožgana, da so jih le s težavo spoznali. — Poslopja do tal | porušena.
-o-
1 Chicago, III. — V soboto ob. j 3. uri zjutraj je nastala velika ! ^.min-,;,'« v eni izmed šestih hiš na West
eksplozija
Holland, Mich. — V Maca- enonadstropnih tawa parku, kjer ima veliko Harrison cesti od 3418-3424. bogatašov svoja poletna biva-| Vsa poslopja s0 porušena do
lišča, je ogenj povzročil veliko škodo. Izmed 125 koč, ki se nahajajo v parku, je 60 uničenih. Predno je izbruhnil ogenj, so v eni teh koč imeli zabavo neki mladi ljudje, ki pa so odšli, ne da bi preje zapazili ogenj. Ker so bile nekatere koče bogato opremljene s pohištvom,
tri-
Melilla pristanišču sta se poto-j je škoda cenjena na pol mili-pila dva parnika, posadka sej j0na dolarja, je rešila. V Alhucemas zalivu so razdejani svetilniki. Več malih ladij se je potopilo.
DRZNI ROPI PW BELEM DNEVU.
Chicago, III. — Tekom pol ure so bili v soboto dopoldne policiji naznanjeni trije roparski napadi. Eeuben Printing kompanijo so napadli trije
LETALSKA NESREČA;
JE MRTVI.
New York, N. Y. — Nad Roosevelt letalnem postajališču je krožil aeroplan, ki se je polagoma spuščal vedno nižje. Ko je prišel do visočine 175 čevljev nad zemljo, je pilot zgubil kontrolo in letalo je treščilo z vso silo na zemljo. Pilot, kakor tudi ena ženska in en moški, ki sta sedela zadaj, so bili na mestu ubiti.
— Boise, Idaho. — William
KRIŽEM SVETA.
—	Chicago, 111. — Maharaja Dhiraj iz Patiala, je obvestil John T. Cutcheon-a, predsednika ehikaškega zologiene-ga društva, da bo poslal novemu zverinjaku, ki se gradi v forest preserve, leva, dva leop.arda in razne ptiče iz Punjab, ki se le redko kje vidijo.
—	Borger, Tex. — Pri mini-
SMITHOV ODGOVOR MARSHALLU.
Smith zagovarja svojo vero in zvestfebo do države. — On ni le dober katoličan, temveč tudi dober Amerikanec.
Zborovanja zagrebških obrtnikov.
Pred kratkim so zagrebški obrtniki na javnih Zborovanjih zahtevali, naj jih " zagrebška mestna občina ščiti potom tara-vince in Slovenije. Pri tem so padle zelo pikre opazke na slovensko konkurenco, češ, slovenski podjetnik proizvaja tako poceni, da pobija z nizkimi cenami vse svoje ostale jugoslovanske tovariše.
Glasovi prihajajo iz Srema in Baeke, da pripravljajo tudi tamošnji gospodarski krogi veliko zborovanje v Subotici, ki bi imelo namen, da zgradi v gospodarskem življenju neko "slovensko opasnost", češ, da vlada, predvsem pa slovenski ministri in višji slovenski uradniki, namenoma protežirajo slovenske pridobitne kroge. Da se bo na tem zborovanju razpravljalo in sklepalo tudi o taktiki, ki bi odstranila to na-,videzno protežiranje je samo-obsebi umevno.
4
prej v Gerečji vasi. Ko sta prišla Zupanič in Kureš do Glažarja, ki se je vračal mirno po polju domov, sta ga začela obdelovati z ročicama voza s tako silo, da se je zgrudil nezavesten na tla. Na tleh ležečemu sta še prizadjala z nožem 16 ran in sta ga pustila ležati v krvi celo noč na mrzli zemlji. Zjutraj so ga šele našli ljudje, ko so šli na polje delat in ga odpeljali v ptujsko bolnico. V bolnici je bil komaj dober teden in je prosil, naj ga pustijo domov, da bo rajši doma umrl. Prošnjo so uslišali, a komaj so ga prepeljali v rojstno hišo, so morali takoj po duhovnika. Po opravljeni spovedi in sprejetem sv. obhajilu je 28-letni Glažar izdihnil. Rajni je bil vedno vzglednega obnašanja ter spoštovan in priljubljen pri vseh.
-o-
ZADNJA POT f PROF. J.
PREŠERNA.
Že dolgo ni videl St. Vid ta-Ce bo šlo po tej poti naprej, ko lepega pogrebnega sprevo-
Boston, Mass. — "Jaz ne pripoznam nobene oblasti v institucijah moje cerkve, ki bi ovirala moje delo, kakor zah-ranju terena je prerano nasta-! tevajo konstitucije Zed. držav la eksplozija; dva delavca je j za forsiranje postave v deželi." razneslo na drobne kosce, tri-, Tako je odgovoril guverner
je so pa zadobili težke poškodbe.
,— Superior, Wis. — Tukaj so zaštrajkali šolarji, ker je šolsko vodstvo odstavilo učiteljico Miss Luju J. Dickinson. Naj prvo so se uprli le učenci nižjih razredov, 600 po številu, tem so se pa pridružili tudi licenci višjih razredov, skupno 1300.
— Maniste, Mich. — Michigan Transit kompanija je pri-
banditi in odšli s plenom v znesku $8000. Dva moža sta na-j Sanborn, poštni letale^, je v padla blagajničarja Skod Loan ( bližini King Hill z letalom tre-kompanije, vzela sta mu $118-0 I ščil na zemljo in se ubil.
v gotovini in $-1000 v čekih, j	-o-
Štirje roparj! so napadli Arcus Ticket kompanijo na Madison cesti, in pobegnili s plenom v znesku $3000.
-o-
tal, le eno je ostalo celo, ki se nahaja na vogalu, štev. 3424. Policisti in gasilci so mnenja, da je eksplodiral plin, a\i pa so kje kuhali žganje in je kotel razneslo.
Detonacijo je bilo slišati več blokov naokoli, tudi opeka in kamenje je letelo na vse strani. Veliko oken j v bližini je pobitih. Policija in gasilci so bili nemudoma na mestu nesreče. Do petih zjutraj so po- šla v finančne težkoče. Delni-tegnili osem trupel izpod raz- carji in upniki niso mogli priti ; valin, ki so bila tako ožgana, do sporazuma, nakar je sodišče da so jih le s težavo spoznali.-v Grand Rapids ukazalo, naj
Poslopja so bila enonad- se prodasta parnika Manitou stropna, v katerih so bile v in Puritan, ki sta sedaj v pri-spodnjih prostorih trgovine, stanišču v Manistee. Ogenj, ki je izbruhnil po raz-strelbi, so kmalu imeli pod kontrolo. Fred Robinson, ki živi na 3400 Harrison cesti, pravi, da je takoj, ko je slišal strahoviti pok, skočil k oknu in zapazil, da je plamen švignil iz grocerijske trgovine,, 3416, katere lastnik je Andrew Cardenali.
ZAKAJ SE IZGUBIJO PISMA.
Nahajamo se v sezoni selitve. Poštni mojster v Chicago, Arthur C. Lueder izjavlja, da | je naznanilo minulo leto pol milijona ljudi, ki so se preselili, nove naslove poštnemu u-
strup za podgane, uso depoln za otroke.
Utica, Neb. — Otroci so na-j radu. So pa tisoči, ki so se prešli strup za podgane in ga da-1 selili v nova stanovanja, niso
jali v usta. Okuls jim je dopa-' del in so strup jedli. Posledica tega je bila, da je triletni deček takoj umrl, neki drugi o-trok ee bori s smrtjo, trije o-troci so pa več ali manj bolni, le majo je upanja, da bi jim oteli življenje.
-o
Širite "amer. Slovenca*
pa pošti naznanili. Posledica je, da se je veliko število pisem in drugih poštnih poši-ljatev skozi to zadržalo na pošti, nakar se je iste uničilo.
Predno se preselite, naznanite poštnemu uradu. Napišite na listek stari in novi naslov, dajte ga pismonoši ali pa ga pošljite na pošto.
Dež, ki je padal v petek zvečer je rešil življenje 15 letni Ani Sokolski, katere starši in ena sestra so prišli ob življenje. Ona je bila pri svoji prijateljici, ker je deževalo se ni vrnila zvečer domov.
3300 USLUŽBENCEV PRIŠLO OB KRUH.
New York, N. Y. — Na seji odbora "Building Trades Employers' association" so glasovali, da postavijo na cesto 3300 plumberjev v Manhattan in Bronxu, kakor tudi 150 pomočnikov. Vzroka poročilo ne pove.
—	Peoria, 111.-Louis Sary,
star 14 let, je pri neki železniški nesreči, pred dvema letoma zgubil roko. Sodišče mu je prisodilo odškodnine $13,500.
—	Los Angeles, Cal. — V teku treh tednih je bilo v Los Angeles izvršenih deset banč-
Alfred E. Smith v pismu Charles C. Marshallu, newyorškemu pravdniku, ki je v odprtem pismu napadel Smitha, da nima patriotičnega duha. V istem pismu med drugim pravi tudi: "Jaz bi bil slab Amerikanec in slab katoličan, Če bi vmešaval vero v politično kampanjo." Prijatelji Smitha pravijo, da je ta odgovor velikanske važnosti za njega v predsedniški kampanji.
POŽAR vlODNIKU; RUDARJI ¥ VEUKI NEVARNOSTI.
Calumet, Mich. — V rudfii-ku Hecla Consolidater Copper kompanije je v šaftu št. 4 izbruhnil ogenj, ki je ogrožal življenje 35 rudarjev, ki so bili istočasno pri delu 4000 čevljev globoko pod zemljo. Z veliko težavo so se rešili na var-
nih ropov, v vsakem slučaju sof no Kon^anija ima vsled poža-banditi pobegnili s ptenom. ra veliko §kod() y temu ^ Zadnji je bil izvršen na Sea-| niku je tudi veliko šteyilo na_ board National banko, kjer soj ših rojakov zaposlenih, banditi zaprli tri uslužbence v
smemo računati, da se bo to gibanje še povečalo in da bomo kmalu imeli celo vrsto sestankov, sej, resolucij, itd., ki ne bodo imele drugega namena, kot da ustvarjajo razlike v nazorih glede konkurence med posameznimi jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. Poleg tega pa bo vse to gibanje imelo še posebno primes mržnje' proti slovenskemu gospodarstvu in bo na ta način Čisto gospodarska vprašanja preneslo na politično polje.
I	-o-
STRAH PRED POŽIGALCE-VO ROKO. 1 V vasi Lešnica, župnija Velika nedelja, je zavladal med prebivalstvom velik in upravi-fčen strah pred hudobno poži-jžalčevo roko. V mesecu marcu je v tem kraju gorelo kar na treh krajih. Na pustni torek je zgorel mlin Alojzija Ku-kovca, naslednjo nedeljo zvečer je gorelo pri Podgorelcu, 25. m. m. pa pri Karnekarju :na Dobravi. Sumi se, da zaži-iga zlobna roka, ker je čas požara vedno isti, to je med o-ismo in deveto uro zvečer. Med | ravnokar naštetimi posestniki, i ki so postali žrtev požigalčeve | roke, ni več razdalje kakor do-ibre četrt ure.
da, kakor je bil 25. marca popoldne, ko so položili v grob prof. J. Prešerna. Pogreb je vodil sam škof« g. dr. A. Bona-ventura Jeglič, ki je truplo pokojnikovo blagoslovil v domači kapeli ob asistenci profesorjev, prefektov in župnijske duhovščine. Dijaški pevski zbor mu je zapel krasno žalostin-ko v slovo. Kako poznan in priljubljen je bil pokojnik, je pričal gost špalir, ki ga je tvorilo domače in tuje občinstvo skoraj po vsej poti, koder se je premikal sprevod, od zavoda do groba na pokopališču. Tukaj so mu pevci v slovo zapeli "Vigred se povrne"; v imenu profesorjev se je od njega poslovil s kratkim, ganljivim nagovorom prof. dr. I. Pregelj, v imenu njegovih bivših učencev pa visokošolec Janko Hafner. N. v m. p.!
blagajno in s plenom, $4000 pobegnili.	,
— Varšava, Poljsko. — Predsednik mesta Lodz, Cynar-ski, je bil, ko je šel dopoldan od doma, zavratno napaden in usmrten. -
REVOLVER NI IGRAČA ZA OTROKE.
Richmond, Va.— Od tukaj prihaja poročilo, da se je triletni otrok igral z revolverjem, ki pa se sproži in strel zadene 42 letnega James M. Colgin-a, tukajšnega trgovca, ki je bil pri priči mrtev.
POTRES V LOS ANGELES.
Los Angeles, Cal. — V petek zvečer so v tukajšnem mestu občutili lahke potresne sunke, ki so, trajali 20 sekund. Škode potres ni povzročil. -o-
—	Ottawa, Ont. — Kanadsko poslaništvo v Washingtonu bo imelo novo poslopje, ki bo stalo $500,000.
—	Santiago, Chile. — Vlada je prepovedala vsem listom v republiki pisati članke o politiki. Nobene politične vesti ne smejo priobčiti.	i
PONOČEVANJE S SMRTNIM IZIDOM.
Ponočevanje fantov na deželi ima navadno slabe ter žalostne posledice in tako je bilo tudi v vasi Hodoše pri Ptuju. Zvečer se je napotilo 5 fantov iz vasi Hodoše v Gerečjo vas. Pili so v gostilni Sagadin do za-tvoritve krčme. Po policijski uri se je napotil od zgoraj o-menjenih petih fantov Janez Glažar sam proti domu, drugi štirje pa so se še pogovarjali, z gerečkimi fanti. Iz bogzna kakšnega maščevalnega vzroka sta jo urezala za, Glažar-jem komaj 18-letni Štefan Zupanič in Kureš Anton, druga dva fanta pa sta ostala še na-
POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
5<>0 Din............-..........$ 9.40
1,000 Din...................L 18.50
2,500 Din -...................... 46.25
5,000 Din...................... 92.00
10,000 Din........................ 182.00
100 200 500 1,000
Lir—........—............$ 5.40
Lir.............................. 10.50
Lir............................. 25.25
Lir............................j 49.50
Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestainosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
zakraJšek a Cesaric,
455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y.
h
■pi
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek", 19. aprila 1927.
k'AMERIKANSKI SLOVENEC
Prri in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St.. Chicago, I1L
Telefon: CANAL 0098.
.$5.00 2.50
Naročnina:
Za leto leto. Za poi leta..
Za Chicago, Kanado in Evropo:
%Za celo leto_____6.00
Za pol leta-________3.00 For half a year____
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year_____________________$5.00
For half a year____«__________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________6.00
______3.00
ker ga ne poznam. Ne rečem ničesar. A vendar ta hoče pokazati, da se nekaj razume na evolucijo, že misli, da ve nekaj več. Prepričan je tudi, da po smrti vse mine. Jaz pa sem tu ravno nasprotnega mnenja in naziranja nego je on. Se torej ne bo splačalo pravdati; on je, kar je, jaz sem, kar sem. On bo trdil svoje, kar se je naučil iz rdečega evangelija "Prosve-te." Jaz pa se bom držal tega, kar sem se naučil po stariših in po zastopnikih katoliške cerkve.
Fanatik gori, fanatik doli, to se ne gleda; jaz se držim svojega in trdim svoje, ker vem, da se držim resnice, pa naj se mi očita od vseh strani in v vseh brezverskih listih in od vseh dopisovalcev vsak dan če hoče; jaz ostanem nepokoren fanatik, pa magari če se ves rdeči in liberalni Izrael postavi na glavo. Meni je dovolj, da vem, da sem na strani resnice in kjer je resnica, tam je vse!
Odgovoriti pa hočem uredniku "Prosvete," ker on je kot tak odgovoren za vso gonjo v "Prosveti" napram katoličanom kot urednik.
Uredniški članek v "Prosveti" ne pobije niti enega mojega dejstva, marveč lažnjivo zavija. Kje sem bil jaz n. pr. kedaj nasproten SNPJ.? Kdorkoli ali kjerkoli kdo trdi, ta je kapitalen lažnik! Jaz tu slovesno izjavljam, da nisem bil nikdar in nikoli proti nobeni slovenski podporni organizaciji, ker se zavedam, da je vsaka taka organizacija dobra in potrebna za ljudstvo. V dokaz naj mi bo dejstvo, da sem član 15 podpornih organizacij brez razlike verskega naziranja, in da vse enako spoštujem, čislam in podpiram. Besede, da sem jaz nasproten SNPJ. so slepilo za članstvo! Ker je tp edino kar rabite, da odvrnete od sebe sum in hočete mene s tem postaviti v slabo luč pred javnostjo. Taka sredstva so pa naravnost krivična od vaše strani in neopravičena — lažnjiva!
Jaz sem bil prej član SNPJ. kot marsikateri današnjih "naprednjakov," in ko bi bili uradniki pri SNPJ. le pravični to delala s stariši, in ker je veliko naših gospodarji, bi jaz bil lahko še danes iste član. Ako se hoče K.S.K. Jednote članov (ic), ki so s svojimi :potruditi urednik "Prosvete" in pogledati zapisnik odbora, ki otroci tudi člani S.X.P.J. in je tak časopis je mene brez zaslišanja vrgel iz SNPJ., bo videl, da se je tam kot je 4'Prosveta" donašal v njih hiše tako zgodilo nekaj, kar bi se zgoditi ne smelo. In da ne bo sitnosti pisanje, sem jaz v 12. štev. "Glasila K.S.K. iskanja zapiskov in dokazov, naj vam povem, da sem jaz en-Jednote" napisal članek pod naslovom krat v tukajšnem «levelandskem časopisu napisal en članek,
DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne*—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-ci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChieaRO, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kakšni so odgovori.
Ko je zadnje čase začela "Prosveta," glasilo S.N.P.J., pisati še v angleškem jeziku mladini, z namenom, da isto odvrne od katoliške vere tako, kot je dosedaj
"Ustanavljajte nova društva za KSKJ."
V mojem članku sem ožigosal grdo in neopravičeno protiversko propagando, katera odkrito zija iz sleherne številke "Prosvete," radi pisave za mladinski oddelek v njenem glasilu v angleškem jeziku in sem opozoril katoliške stariše, da naj kaj slič-nega kot člani SNPJ. nikar ne dopuste, ker morajo sami plačevati za glasilo "Prosve-to," ki sramoti njih versko prepričanje.
Kaj mislite, cenjeni čitatelji, da so mi na moj članek odgovorili?
Da je moj članek zadel v črno, mi ni treba povdarjati, kajti dovolj je to dejstvo, da je na moj članek odjeknil odmev iz vseh taborov "Prosvetašev." To pokazuje zlasti to, da so h krut u kar štirje odgovorili, mnogo napisali, a ničesar odgovorili na ono, za kar sem jih v svojem članku obtožil in obsojal.
V svojem članku sem povdarjal, da so kot agitatorji varali slovensko ljudstvo, ko so ga vabili v SNPJ. kot v narodno organizacijo, kjer jim bo vera svobodna stvar. Pozneje pa so začeli napadati katoliško prepričanje in ga napadajo vedno bolj in bolj in to v listu, katerega vzdržujejo in plačujejo tisti
da naj bi mi Slovenci ustanovili svojo organizacijo S.D. Zvezo-, namesto da pošiljamo svoje denarje drugod. Radi tega članka sem bil, ne da bi bil zaslišan, vržen iz SNPJ. Razumete, da brez zaslišanja! — Vse kar sem dobil, je bila kratka notica, da sem izobčen in nič druzega. Bil sem član društva Primož Trubar. Naj se gospoda v Chicagi le prepriča, če ni tako res!
Že takrat sem spoznal, kaki gospodarji se vrivajo v odbor SNPJ., pa radi tega nisem sovražil jednote nikdar. Pričakoval pa sem, da bodo prišle po takih uradnikih tudi take gospodarske spremembe. Jednote nisem sovražil, le uradnike sem pomiloval in to delam še danes. Tudi vas kot take ljudi ne sovražim, pač pa bi rad, da bi postali pravi, odkritosrčni, in res družbi koristni ljudje. Kot odpadniki nimate pred menoj nobenega kredita. Vsaka oseba je pred menoj več vredna, naj bo tudi črnec, samo da je pošten in iskren, nego pa ljudje, ki so od vere odpadli in potem potom blufanja slepe narod s svojo protiversko pisavo, ubijajo to, kar je narodu sveto in drago, kar je ubogi slovenski narod dvigalo in držalo pokonci skozi celo tisočletje in pol pri njegovi trdni zavednosti in prepričanju.
Ako bi bila SNPJ. resnično narodna, bi jo ljubili in spoštovali vsi Jugoslovani v Ameriki. Take, kakoršna je,.pa da-
se pa tudi zavedam, da sem dolžan povedati Vam v obraz, o-čitno in odkrito, da ste vsaki pot, ko ste ustmeno izjavili ali pa zapisali, da je pri vas vera svobodna stvar, se zlagali. Kajti pribijam ponovno, da jo ni skoro ene številke vašega glasila, da bi v njej ne napadali ali obregovali se ob versko prepričanje.
Marsikateri član SNPJ. bi rad to povedal kakor jaz, pa se morda boji. Star je že, veliko je že vplačal; kam naj gre, če ga zadene to, kar je pred leti mene? Jaz se vas ne bojim, ker ste odpadnik in v to še sedaj druge zapeljujete.
Afeni očitate nezmožnost. Z zmožnostjo se nisem še nikdar ponašal. Rad priznam, da imate vi morda več šolske izobrazbe kakor jaz. A s tem ni še rečeno, da vi niste v zmoti glede vašega vseskozi zmotnega in nesrečnega brezverstva. To kar trdim jaz, trdi na milijone in milijone ljudi. Jaz trdim, da je vera potrebna. Trdim, da je vera brez del mrtva, radi tega tudi skušamo po veri svoja dela uravnati, po veri živeti in umreti. To smatram za najdražji zaklad, kar imam na svetu. Saj ničesar ne pojde z nami, ko prenehamo živeti, le dobra dela, ki smo jih vršili po veri, in kaj naj bo bolj važnega in dragocenejšega katoličanu, kakor je njegova vera. In vi se drznete to napadati?! Take ljudi zasmehovati! Da vas le sram ni!
Vi ste veri sovražni; sovražite jo, pa hočete, da bi z vami besnel ves svet proti veri, vsaj tako se vas razume iz vašega pisanja. Radi tega ste začeli zdaj še pri mladini z vsiljevanjem vašega napačnega nauka, za kar sem se vam postavil v bran. Storil sem to na podlagi svojega verskega prepričanja in na mojo lastno odgovornost, ker bi rad, da se reši pred vašim vplivom vsaj naša čista, še nepokvarjena ameriška slovenska mladina, ki je naše upanje in naša bodočnost. Kajti vi začenjate s svojim protiverskim atentatom na našo slovensko mladež.
Vi hočete dalje razlagati ameriško svobodo. Prav lepo bi to bilo in potrebno je, ali vi jo ne razlagate prav. Vi jo razlagate na način, kakor da bi vi smeli vse, mi katoličani pa samo lepo molčati in držati hrbet in prejemati udarce, zasmehovanje in žaljenje. Vi te svobode ne razumete, ali jo pa nočete razumeti! Vi si to svobodo tolmačite, kakor sta si jo tista dva hlapca, ki sta skledo zasukavala tako, da so bili ocvirki na žgancih vedno pred njima. Eden je zasukal skledo in rekel: tako-le se solnce suče. Drugi: tako-le se zemlja vrti in je o-cvirke sebi zasukal. Tretjemu je bilo pa tega dovolj; prijel je za skledo, zagnal jo ob tla in rekel: tako-le je pa, ko strela udari. In tako je treba narediti pri vas. Članstvo ima to tretjo vlogo. Taka svoboda ni svoboda! Da bi se samo ene
DOPIS.
NE ODOBRAVA LEWISOVE TAKTIKE.
West Frankfort, 111.
V Vašem cenjenem listu sem čital zadnje čase več stvarnih člankov o raznih delavskih vprašanjih. Posebno me zanimajo vesti in razprave o sedanji premogarski stavki, ali kakor je Lewis imenuje izprtje od dela.
Vprašanja, o katerih je ta list že pisal, namreč kaj ogroža unijski premog, so dejstva, s katerimi je treba računati. Kapitalisti so organizirani in vsak korak, ki ga narede, ga narede po dobro preračunanih načrtih. Poleg vseh drugih stvari imajo na razpolago denar. s katerim uplivajo tudi na delavce, da jih premotijo, da jim gredo na limance. Moj prijatelj v West Virginiji mi je pred kratkim pisal, da je zaposlen v neunijskem rovu in da zasluži mnogo bolje, skoro še enkrat toliko, kakor je zaslužil v Ohio v unijskem rovu. Ne o-menjal bi tega. ampak le za primero, kako delajo premogarski baronje. da s začasnimi visokimi plačami premotijo delavce. da pridejo h njim. To seveda vse vnaprej preračunajo, kajti neunijske družbe nimajo nobenih kontraktov z delavci, saj lahko znižajo plačo kadar hočejo in kadar se jim poljubi. Drugi industrijalni magnatje pa so z njimi v zvezi, naročajo od njih premog, če tu-
di je morda dražji, a samo za-napadalo, enim dajalo v vašem brezverskem listu zavetja, dru-j to, da se vodi boj proti organi-
katoličani, ki so jih zvabili v svojo jednoto in jim obljubljali, I "e.S astl pn sV°jem tisk"> bilo bi boljše, da bi jo nikdar ne da jim je verska svoboda zajamčena in da jim bo vera svobod-' " V podpornem oziru je dobra kakor vsaka, ali kaj po-na stvar! To gre zadnja leta tako, da so nekateri katoliško i ma£a> ko narodu na drugi strani, ko se na njene stroške širi
prepričani Slovenci primorani zapuščati organizacijo in svoj težko zasluženi, v organizacijo vplačan denar. Če ni to hi-navščina in naravnost blufarija, da se ljudstvu, ko se ga vabi v organizacijo, obljublja versko svobodo, potem se ga pa z glasilom, katero mora isto ljudstvo podpirati in plačevati, žali s ,tem, da se sramoti njegovo prepričanje in vero, potem sploh na svetu hinavščine, blufarije, ne sleparije ni! Radoveden sem, zakaj na te obtežilne obtožbe urednik "Prosvete" nikdar ne odgovori!? Na taka vprašanja ostaja vedno odgovora dolžan. Pove naj slovenski javnosti, če smatra tako taktiko za pošteno in iskreno? Drugo zavijanje in frazarjenje nt vredno počenega groša.
Na moje zgorajšne trditve in obtožbe mi niso ničesar odgovorili, dasiravno so se dvignili k besedi urednik, Žarkomet, Pogorelec in neki Viktor Vodišek.
Kdor ljubi to kar piše Žarkomet, mora imeti že tako srce, da mu paše. Take prismodarije ne zaslužijo odgovora in krivično je, da se rabi papir za take čenčarije, ki stane denar, ker s tem se ne le čas ubija, marveč se krade poštenost ljudem in prinaša mesto izobrazbe le obrekovanje in natolcevanje. Jastrebi se vedno tam zbirajo, kjer se nuhaja mrhovina. In Žarkomet je bas taka mrhovina. Dober tek onim, ki tako mrhovino lahko prebavi j a jo.
No, kaj je pa odgovoril Matija Pogorelec? Matija je s tem dopisom postal zopet za eno laž bogatejši, ker je pisal da sem na Evelethu napadal SNPJ. Dovolj je, da vemo, da je' pisal Matija Pogorelec in že vemo, kaj je pisal in mislil. Takim ne bom odgovarjal!
Kdo Pa oni "učeni" mož iz Coerdale, Pa., to pa ne vem,
po naših kolonijah protiversko propagando v njenem listu, veliko več škoduje, ker mu ubija njegovo vero, ta najdražji biser in najdražjo dedščino našega ubogega slovenskega naroda.
Slovenski narod je narod delavcev in trpinov. Njegova zgodovina 5e zgodovina trpljenja. Slovenski narod se ni valjal v zlatu in srebru, ne, stoletja je bil tlačan in suženj drugih. S solzami in krvjo je namakal svojo zemljo. Trpljenje, ki bi ga večji narodi težko prenesli in preživeli. Gotovo ga tudi naš narod ne bi, ko bi v njegovem srcu ne živelo nesmrtno upanje v Onega, ki je povedal vsemu svetu in vsem narodom, da kdor bo v Njega zaupal, ta ne bo premagan. In Vi prihajate kot urednik, od naroda najet, pa se drznete širiti tako u-mazano protiversko propagando, da bi ubili še celo v mladini zmisel do vsega onega, kar so jim slovenske matere in očetje dali v tej novi domovini kot dedščino svojih starišev in svoje stare domovine? In Vi to še imenujete izobrazbo! Moj Bog to naj bo izobrazba, kar vi, slovenski brezverci sejete med slovensko ljudstvo po Ameriki? To, da mu kradete vero iz srca? To, da hočete s protiverskim fanatizmom pokvariti in zastrupiti še našo mladino? To naj bo izobrazba! Hvala vam za tako izobrazbo!
Mi katoličani smo trdno zavedni in imamo dvojno življenje, časno in večno, kakor nas uči vera Kristusova. In vidite, taki člani so pri vas zapostavljam, so dnevno žaljeni s pisavo vašega lista. In na drugi strani pa pravite, da je pri vas verska in politična*svoboda. Kedaj se torej-lažete? Ali tedaj, ko napadate katoličane? Ali tedaj, ko trdite, da ste za versko in politično svobodo? Odgovorite, sicer ostanete dolžnik na to vprašanje!	* -
Jaz se malo brigam, kaj pišete o meni kot katoličanu. Jaz
ge pa zasmehovalo in napadalo. To je krivično! To je tiran-stvo!
Mi se dobro zavedamo, da ameriška svoboda nam jamči vero. Ta nam daje prostost, kakor daje vsem svojim državljanom, da smejo častiti vsak po svoje Boga. kakor jim veleva zavest in njih srce. Vaša svoboda pa pomeni ravno nasprotno, pomeni absolutizem in diktaturo. In tako svobodo, tak sanja-ški produkt vaših možganov hočete vi prodajati za svobodo?! Ali res mislite, da smo vsi na glavo popadali? Ej, blagor vam, če se s tako zavestjo tolažite!
Dalje mi očitale čast. Tudi to je smešno, skrajno smešno. Kdor hoče danes čast imeti, se ne bo šel poganjati za verske dolžnosti svojega bližnjega nasproti združeni propagandi v tisku, katero uganjate danes vsi vi združeni zavezniki napram katoličanom v časopisju.
Dobiček, ki mi ga očitate, je druga fijaska, s katero lahko le slepite one, kateri samo vas poznajo in ne mene. S takimi odgovori vi in vaši dopisniki niste ničesar meni odgovorili. Jaz se ne umaknem za las od mojih trditev v mojem članku, da ste vi varali ljudi z versko in politično svobodo, katere pa pri vas v resnici nikjer ni. Radi tega je že marsikateri pustil vašo organizacijo, ker se mu je delala v tem oziru krivica. Jaz nisem nikdar vabil članstva proč od vaše jednote, pač pa vedno povdarjam, da naj le zahtevajo svojih pravic tudi glede svojega prepričanja. Vi- seveda, ker sami niste katoličani, tudi katoličanov ne vpoštevate. Pa ne samo, da bi jih, vpoštevali in jim priznali kakor drugim, temveč jih še napadate in žalite s tiskom. Zato je za katoličane boljše, da niso člani takih organizacij, dasiravno so v podpornem oziru dobre za one, ki so takega prepričanja, kakor ste vi, uredniki "Prosvete." Toda naše pustite v miru, svoje le vzemite vi, prav nič nam ni žal zanje, samo ne blufajte drugih!
S tem upam, da sem povedal dovolj jasno, kaj mislim o vas in kako da cenim SNPJ. Vi pa še lahko nadalje farbate v člankih in dopisih, da sem nasproten SNPJ., kajti s tem se je najlažje vam izgovarjati. Ali vedite pa, da vselej, kadar kaj takega zapišete — se prav debelo zlažete!—Anton Grdina.
ATALA.
Po 12 letih se je oglasil:
• Jožef Bratuž iz Dola pri Če-povanu je dne 8. m. m. prejel od svojega sina iz Rusije pismo, v katerem sin sporoča, da dela v rudnikih, in prosi, naj mu pošljejo dokumente za po-vratek v domovino. Zadnje pismo je Bratuž pisal pred 12 leti s fronte.
Upokojen je
M. Rantes, šolski vodja na Kapci >>ri Dol. Lendavi. Kot u-čitelj je dolgo vrsto let deloval v Medžimurju in Prekmurju. Nadaljna leta življenja hoče preživeti v Varaždinu kjer si je že prej kupil hišo.
Širite "amer. Slovenca**
Fr. R. Chateaubriand.
"Toda 'ali veš, da jaz nisem kristjan?" sem mu rekel.
"Mladi mož," je odgovoril puščavnik, "ali sem te vprašal po tvoji veri? Jezus Kristus ni rekel: Moja kri bo oprala tega in ne onega. Umrl je za Jude in pogane in v vseh ljudeh je videl brate. Kar sedaj tukaj za va.iu storim, je pač malo in drugje bosta našla boljšo pomoč; toda slava tega ne sme pasti na duhovnike. Kaj smo mi, slabotni puščavniki, drugega kakor navadno orodje nebeškega dela? Ah! Kateri vojak bi bil tako strahopeten, da bi zadaj ostal, ko gre vendar pred njim njegov voditelj na pomoč ljudem s križem v roki.in s čelom s trnjem ovfeačanim?"
Te besede so segle v moje srce; solze občudovanja in ginjenosti -so tekle po mojih
licih.
"Moja draga otroka," je rekel blagovest-nik, "v teh gozdovih vladam nad malo čredo vajinih divjih bratov. Moja votlina je še precej blizu od tukaj v gorovju; pridita se k meni pogret: tam sicer ne bosta našla u-dobnosti življenja, toda našla bosta streho in še za to morata zahvaliti božjo dobroto, kajti mnogim ljudem še te manjka.
Poljedelci.
Dobe se pravični, katerih vest je tako mirna, da se jim ne moremo bližati, ne da bi bili sami tega miru deležni, ki takore-koč iz njih srca in pogovorov diha. Ko je puščavnik govoril, sem čutil, da se strasti v mojem srcu pomirjajo in zdelo se je, da se še nevihta pred njegovim glasom oddaljuje. Oblaki so se kmalu toliko razpo-dili, da smo lahko zapustili svoje zavetje. Odšli smo iz gozda in začeli smo plezati
ziranem premogarjem. Tak je torej protiunijski aparat, katerega gonijo vsi organizirani kapitalisti, samo, da bi polagoma in na tihem pridobili od delavcev zaupanje, na drugi strani pa, da bi omajali v delavcih ljubezen do svojih delavskih organizacij. Kapitalisti delajo sistematično, na tihem in stalno. To je moje prepričanje.
Predsednik Lewis je popustil, in sicer, da kjer hočejo u-poštevati dosedanjo jackson-villsko pogodbo, tam lahko o-bratujejo. Je že res to, kar trdijo nekateri, češ, bolje je iti naprej lepim potom, kakor pa udariti na celi črti. Toda večina premogarjev je mnenja, da s tem se bo le sporazum zavlačeval.
Kapitalisti imajo na razpolago vse udobnosti. Milijoni in milijarde so jim na razpolago in pred njimi je vsega v izobilju, le eno jim manjka in to je, delavstvu ne morejo zapovedovati, ako si delavstvo tega ne dovoli. Delavec je, ki proizvaja. Delavec je tisti stroj, ki dela kapitalistom denar, da se staka v njih nikdar polne žepe v milijonih in milijardah. In ta živ stroj, če se ustavi, se ustavijo vsi drugi stroji in milijoni in milijarde so nič. Kapitalisti se tega zavedajo. Zato drže delavski stan vedno v revščini. Neznosne in revne razmere v delavskih družinah so vzrok, da delavec ne more do izobrazil. Kapitalisti držijo v svojih pesteh tisk, literaturo in vse, ki oblikuje javno mnenje. To potem skrbi, da vse nitke javnega mnenja vodijo tako, da (Dalje na 3. strani.)
po senčni poti visoke gore. Pes je šel pred nami, noseč na palici ugaslo svetilko. Jaz sem držal Atalino roko in tako sva sledila blagovestniku. Večkrat se je ozrl, da bi naju pogledal in s sočutjem je opazoval najino nesrečo in mladost. Na njegovem vratu je bila obešena knjiga, on se je pa opiral na belo palico. Bil je vitke rasti, njegov obraz je bil bled in suh, njegov izraz obličja preprost in odkrit. Ni imel mrtvih in izbrisanih potez človeka, rojenega brez strasti; videlo se je da so tudi nanj prišli slabi £asi in na gubah njegovega čela so pe kazali sledovi strasti, katere je z ljubeznijo do fcoga in ljudi premagal. Če je z nama govoril, stoječ in nepremičen, so že
in brevirjem po pustinji, ta ima pravo idejo o krščanskem potniku na zemlji.
Čez pol ure nevarne hoje po gorskih stezah smo prišli do blagovestnikove votline. Vstopili smo med mokrim bršljinom in neke vrste bučami, katere je dež s pečine izpral. Na tem mestu je bilo samo ležišče iz listov divje melone, bučnica za zajemanje vode, par posod, lopota, udomačena kača in nad kamnom, ki je služil za mizo, križ in knjiga kristjanov.
Stari mož je hitel, da je s suhimi lianami vžgal ogenj; med dvema kamnoma je zmečkal koruze in ko je napravil pogačo, jo je dal v žrjavico, da bi se spekla. Ko je pogača dobila od ognja lepo
njegova 4o!ga brada, ponižno povešene oči,	barvo, jo je postavil pred naju še vso ža-ijubezmpolm zvok njegovega glasu in	rečo z orehovim mlekom v javorjevi poso-sploh vse, mreh nekaj mirnega in vzvišene-	di. Ko se je zvečer zopet zjasnilo, je sluga. Kdor je vrdel 3cakor jaz — očeta	žabnik velikega duha nama predlagal, da Aubryja, korakati samega z njegovo palico	bi šla pred vhod v votlino sedet. Midva sva
mu sledila v ta kraj, ki je nudil neizmeren razgled. Ostanki nevihte so se v neredu razpodili proti vzhodu; ogenj požara, ki ga je blisk v gozdovih prižgal, se je v daljavi še svetil; ob vznožju gore je bil cel smrekov gozd v blato podrt in reka je vse vprek valila raztopljeno glino, drevesna debla, trupla živali in mrtve ribe, katerih srebrnati trebuhi so se videli plavajoč na vodni površini.
Ob takem razgledu je Atala pripovedovala velikemu gorskemu geniju svojo zgodovino. Videlo se je, da je ginjen in solze so padale na njegovo brado: "Moj otrok," je rekel, "treba je, da Bogu daruješ svoje trpljenje, za čigar slavo si že toliko storila, on ti bo vrnil mir. Glej kako se gozdovi kade, potoki suše in oblaki razgubljajo: ali misliš, da oni ,ki more umiriti tako nevihto, ne bo mogel umiriti nemirov človeškega srca ?
W Torek, 1$. aprila 192?.
AfcttStfANSR! itOVENEČ
TEDENSKI KOLEDAR.
Bela.—Jezus st prikaže apostolom.—Jan. 20.
24	Nedelja — Fidelis, muč.
25	Ponedeljek — Marko, evangelist.
26	Torek — Marija, Mati dobrega sveta.
27	Sreda — Peregrin, duhovnik; Cita.
28	Četrtek — Pavel od Križa.
25 Petek — Pavlin, Antonija.
30 Sobota — Katarina Sienska, dev.
;	-o-
PRVA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
(Bela nedelja.)
Mir vam!—Jan. 20, 26.
Današnjo nedeljo imenujemo belo nedeljo. Odkod to ime? To ime ima svoj pomen. V starih dobah krščanstva so bili pogani, ki so hoteli sprejeti Kristusovo vero, krščeni; po sv. krstu so bili oblečeni v belo obleko v znamenje spremenje-nja duše, ki je zadobila odpuščanje vseh grehov in bila oblečena v obleko nedolžnosti, v obleko posvečujoče milosti božje.
se je Trail v očetovsko hišo in naše! mir in srečo.
Prijatelji, ko bi nas vprašal danes ta duhoven, ki nas je kratil: "Je li tvoja krstna obleka še neomadeževana? Kje je moj dtthov»i sin, kje moja duhovna hči, kateri sem pri sv. krsta odprl nebesa?" Bi li ne moral marsikateri oče, marsikatera mati ialostno odgovoriti: "So mrtviP* Kje je oni mladenič, kojega duša je bila tempelj sv. Duha, kje ona deklica, koje duša je lesketala ko lilija polna čednosti? —- Ni jih več. So mrtvi. Mrtvi xa Boga, mrtvi za čednosti, mrtvi za nebesa. Kje ste duše krščanske, ki ste bile nekdaj otroci božji? Ste mrtve, dasi živite. Zgubile ste, omadeževale ste obleko sv. krsta. Zavrgle ste sramežljivost, zavrgle vero, zavrgle vest, zavrgle božje zapovedi, zavrgle Boga . . . Iskale ste srečo in veselje, našle ste blato in žalost. Srečo očetovske hiše ste zamenjale za hrano, ki se daje prešičem. Iskale ste prostost, našle ste okove greha in sužnost hudiča. Iskale ste veselice in zabave, našle pa bridkost zastrupljene duše in obup. Je to sad in prokletstvo greha. — Dali ste se potegniti grdim valovom, ki so vas potegnili v vrtinec in brezdno. Gorje takemu človeku, ker težko bo*prišel na varni breg, in priti mora, če se noče večno pogubiti.
Da, gorje duši, ki si ne ve in ne more pomagati! Srečna pa, blažena duša, ki se v najhujših skušnjavah, v najhujših križih in bridkostih, v najhujših viharjih duše obrača za pomoč proti nebesom! Prispela bo do varnega brega, Bog se bo k nji sklonil, vzel jo v svoje naročje, da bo počivala v Bogu.
Mir vam, prijatelji, kliče Gospod v današnjem evangeliju. Mir ne samo mir med posameznimi narodi, mir ne samo
To belo obleko so nosili novokrščenci celi velikonočni teden do današnje nedelje, ko so jo slekli. Odtod prihaja ime "Bela v vesoljnem človeštvu, ampak naš notranji mir, ta je vir člo-
nedelja."
Prijatelji, tudi nas opominja današnja nedelja na trenutek, ko smo bili sprejeti pri sv. krstu za ude Kristus ne cu-kve. Tudi nam je rekel duhoven, ki nas je krstil: "Vzemi belo obleko nedolžnosti, katero prinesi neomadeževano pred .cd-nji stol našega Gospoda Jezusa Kristusa, da boš imel večno življenje."
In v trenutku, ko je vlil na našo glavo čudežno krstno vodo in izpregovoril besede: "Jaz te krstim," zalesketala je na-^a duša v neobičajni krasoti, oblekla se je v obleko posvečujoče milosti božje.
Bila je to krasota, lepota duše, in sicer notranja lepota. Je dvojna lepota: Lepota telesa in lepota duše. Med obema je pa velik razloček. Lepoto telesa moremo gojiti, negovati; mnogi delajo to ali iz prevzetnosti ali iz navade ali radi druž-»e, vendar ni mogoče te lepote obdržati. Čas bo s časom i najlepšim licem, najbolj gladkemu času vtisnil gube in brazde. \'i potreba posebno mnogo let, pa črni, bogati lasje osive, ponosna, ravna postava je sklonjena, iz zdravega človeka posta-
-	lahko čez noč največji ubožec, trpin. Vsa lepota, vsa kra-: -ta — je kakor trava na polju, usahne in zgnije.
Vse drugače je s krasoto duše. Tej niti leta ne morejo , o do vati. Ravno narobe: Vsako leto, vsaki dan razcvete se »polneje. Ne čas, ne bolezen je ne moreta uničiti. Lepota
-	lesa preneha s smrtjo popolnoma. Nemci pravijo: "Heute rot, morgen tot," — danes so lica rudeča ko najlepša roža, juri si spleta že smrt iz njih vence — za grob. Smrt uničuje z
vdttkim korakom telesno lepoto, napravi mrtvo telo grozno, da nas pogosto navdaja s strahom, grozoto in celo s studom.
Krasota pa, katero daje Bog duši s svojo milostjo, traja še preko groba. Nad to krasoto nima smrt nikake oblasti. Še več: po smrti se spremeni lepota duše v večno, nesmrtno krasoto.
Prijatelji! Za katero lepoto bomo bolj skrbeli? Za kali ro se bolj trudili? Cerkev nam sicer ne prepoveduje, da ne i skrbeli, kar je potrebno in prav, za svoje telo, vendar ta skrb ne sme biti v oviro skrbi za dušo. In krasota duše so čednosti in nedolžnost, kakor je rekel duhoven pri našem krstu: "Vzemi obleko nedolžnosti, katero prinesi neomadeževano pred sodnji stol našega Gospoda Jezusa Kristusa, da boš imel večno življenje."
Kako pa je bilo, prijatelji, z nami glede teh besed, kar zahtevajo od nas? Koliko jih je, ki so ohranili krstno obleko neomadeževano do današnjega dne?
Rak je grozna bolezen in sežre telo pogosto, da ga ni mo-; upoče poznati. Najlepši obraz spači in skazi tako, da se s studom in grozo obračamo od njega. — Kar je, prijatelji, rak za telo, to je greh za dušo. Ko bi mogli videti dušo po storjenem, grehu — pravijo cerkveni očetje — bi nikdo tega pogleda ne mogel prenesti, groze in žalosti bi umrl. Iz obraza božjega je: nastal obraz hudiča in pekla, iz lepo dišečega vrta, kjer je. rastlo in cvetelo rajsko cvetje, nastala je smrdeča, strupena mlakuža, kjer živi vsakovrstni mrčes.
Ko bi mogli videti v dušo človeka, bi nas mnogokrat pretresla groza: marsikateri, na zunaj poln lepote, poln ljubez-, nivosti, je na znotraj grozno spačen; marsikateri —- sicer mlad po letih — je že davno mrtev na duši; marsikateri — dasi še ni v grobu — krije v sebi duševno gnilobo!
O sv. Janezu, ljubljencu Gospodovem, se pripoveduje, da si je vzgojil lepega dečka, ki je bil njegova radost, njegova tolažba. Nekoč pa se je moral sv. Janez podati na apostolsko potovanje, ki je trajalo dalj časa. Izročil je za ta čas svojega gojenca prijatelju v oskrbo. Ta se pa za mladeniča ni veliko brigal. Zabredel je v slabo druščino, ki ga j« tako skazila, da je ušel od doma in postal poglavar roparjev. Ko se je sv. Janez vrnil s svojega potovanja in zahteval od prijatelja svojega gojenca, mu je ta rekel: "Je mrtev!" "Kako to? Ali je umrl?" je vprašal prestrašen sv. Janez. "Je nekaj hujšega — je mrtev za Boga. Izgubil je nedolžnost in postal poglavar roparjev."
Brez obotavljanja se je podal sv. Janez za svojim gojencem, in posrečilo se mu je, da ga je našel. Ko je ta sv. Janeza zagledal od daleč, je začel bežati. Toda sv. Janež je razprostrl svoji roki in klical: "Sin moj, sin moji" Mladenič se je ustavil in vprašal: "Kaj pa hočeš od mene? Nisem več tvoj sin . . ." Sv. Janez je sklenil njegovo glavo med svoje roke, pogledal mu globoko v oči in rekel: "Povej mi, ali si sedaj srečen ali srečnejši, kakor si bil, ko sem bil še jaz tvoj oče i« Bog tvojim varuhom?" Solze so pritekle mladeniču iz oči, ko se je spomnil preteklosti. Kar je bilo že davno pokopano pod težo grehov in strasti, se je naenkrat oglasilo v duši in zazvonilo, kakor zvoni iz raja, kakor sijaj davno izgubljene srečo. Padel je na kolena pred sv. Janeza, objel njegov« nog« rekoč: "Grešil sem, grešil; odpusti! Moja dfcša je imela poko$, dokler je služila Bogu, Čutila se je srečfto. Od t?e dobe pa, ko sem zapadel grehu, ne morem mirno zaspati. Očitanje vesti mi ne da miru. Reši me, reši!" In sv. Jane^z mn je odgovorih "Vrni ae, moj sin, in Bog ti bo odpustil T In zgubljeni mlade-
veske sreče. In ta mir bomo čutili v svojem srcu, če smo otroci božji, če je Bog z nami zadovoljen. Zato pa pri vseh naših mislih, željah, besedah, dejanjih za trenutek postojmo in se vprašajmo: "Kaj bi rekel Gospod Jezus, ko bi stal zraven mene in gledal na mene?" — Pa bote lahko razsodili, je li to dobro in prav, kar delate, ali kar hočete započeti.
Zahvalimo se danes, prijatelji, Bogu za krstno obleko nedolžnosti, in če smo jo izgubili, glejmo in si prizadevajmo, da jo bomo zopet zadobili, v odkritosrčni spovedi in s pobolj-šanjem našega življenja, da jo bomo mogli enkrat izročiti večnemu Sodniku. Amen.
DOPIS.	\ sta, katerega t\Mi tukaj prav
(Nadaljevanje s 2. strani.) \ s zanimanjem čita«*o. Nekaj lahko vedno ribarijo v kalnem krasnega je povest "Roža sve in v teh meglenih razmerah vladajo in vodijo svet po svojih načrtih, ki temelje na lakomnosti in pohlepu.
Ali mislite, da sedanji tekmovalni boj med unijskim in neunijskim premogom je zato, ker kakor trdijo, da je cenejši, kakor unijski. Kaj še. Več jih
ta". Tako jo s zanimanjem beremo, da komaj čakamo vsake številke.
Naročnik.
-o-
NATANČNI DUNAJČANJE.
Neki Anglež je prišel na Dunaj, da si ogleda zanimivosti mesta. Peljal se je nekoč tudi
stane kakor unijski premog. tramvajem in ko je na goto
Toda industrijski magnatje so organizirani. Med njimi vlada sloga. Njihov načrt je delati na
vem kraju izstopil, je vrgel vozni listek proč. To je videl policaj, pristopil ter Angleža
tihem. Na tihem nudijo neunij- fna mestu kaznoval za dva ši-skim premogokopom več za- jlinga, za kar mu je izstavil po-služka, kakor unijskim. S tem (trdilo. Anglež je bil radi tega organizirane premogarje go- (užaljen in strgal potrdilo in ga spodarsko tepejo, da so vedno jvrgel proč. Radi tega ga je po-v hujših gospodarskih razme-^icaj zopet kaznoval za dva ši-rah. Načrt je s tem tale: nudi- linga. To je bilo pa Angležu mo v neunijskih rovih boljši za- Jpreveč in pričel je. zabavljati služ<;k, pa bo čez nekaj let med }nad tako upravo in sistemom, premogarji drugo mnenje. Šli seveda v svojem jeziku, v an-bodo tja, kjer bo več zaslužka, jgleščini. Slučajno pa je dotični Ljubezen do svoje organizacije »varnostni organ razumel angle-jim bo upadla. Na ta način ško, poklical je Angleža nazaj najložje razbijemo njih fronto, ter ga radi zabavljanja nad
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah New York, Conn ecticut, West Virginia itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pobirati naročnino in oglase za lista A mer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
IZLET PO MISSISSIPPI
reki, katerega je priredil chi-kaški župan William Hale Thompson, je napravil veliko radosti njegovemu kabinetu in številnim mestnim uradnikom ter prijateljem, ki so mu pomagali do zmage. Izleta se je udeležilo tudi nekaj znancev župana iz drugih držav ležečih ob reki Mississippi. Vožnja semintja za osebo stane $200. Najeta sta dva parnika, Cape Girardeau in Cincinnati. V pr-i vem je prostora, oziroma postelj 112, v drugem pa 340.
Ob 11:55 ponoči 18. aprila so se odpeljali izletniki iz Chicago proti St. Louisu, kamor dospejo v torek zjutraj ob 7:30. Tam se takoj po prihodu vkrcajo na Cape Girardeau.
Druga skupina izletnikov gre iz Chicago na Illinois Central 19. aprila ob 11. uri zve-
sprejeli z vsemi mogočimi ceremonijami. V New Orleansu bo cela družba ostala do 26 aprila. Za zabavo izletnikov se vršijo že vse priprave. Iz New Orleansa se bo družba vrnila po železnici..
Izlet je prirejen v proslavo sprejetja predloga za "waterway", katerega je podpisal predsednik Coolidge 31. jan. 1927.
Župan Thompson je načelnik illinoiške "waterway" komisije, ki si je veliko prizadevala, da se je dosegel ta velik korak, ki bo mesto Chicago povzdignil na gospodarskem in trgovskem polju.
-o-
Samoumor narednika.
Dne 23. marca kmalu po 11. uri ponoči, si je na Stari poti v Vodmatu narednik bolničarske čete v Ljubljani Franc Levstik pognal kroglo v levo sence ter tako v par trenutkih končal
čer, v Cairo pride naslednje!svoje mfado živijeRje. S svojim jutro ob 8. uri, kjer že nanj«
čaka parnik Cincinnati.
Cincinnati, ki je hitrejši parnik, bo dohitel Cape Girardeau, nakar bosta skupaj vozila z enako brzino. V Memphis se vsa družba za kratek čas ustavi, tako tudi v Vicksburgu in Baton Rouge. Nikjer pa ne bo nobenih ceremonij pri sprejemu, dokler ne pridejo v New Orleans, kar bo v soboto, 23. a-prila. Tukaj bodo izletnike
starejšim bratom Viktorjem je bil skupaj do zadnjega, vendar pa brat ni opazil na njem nika- j kih znakov, da ima namen u-smrtiti se. Kaj je gnalo med vojaki zelo priljubljenega mladeniča v smrt, ni znano. Rodom je bil Ljubljančan ter je kot nadarjen učenec podčastniške sanitetne šole v Belgradu brzo napredoval in bil slednjič pri-deljen kirurgičnemu oddelku garnizijske bolnice v Ljubljani.
In stavim kolikor kdo hoče, če ni to njih tajni načrt. Kajpada izdali ga ne bodo.
Zato pa se mi vidi nespametno, da se ugodi gotovim lokalom. V takih slučajih, ko se gre za ohranitev dosedanje mezdne lestvice, bi morali pokazati premogarji enotno fronto. To, da se gotovim lokalom ustreže je ravno največja zmota. Saj to je vendar najboljše orožje premogarjev, da se pokaže enotno fronto. To, da v gotovih lokalih potrebujejo premog je dokaz, koliko bi toj nam pomagalo, ker ti lokali bi bili s splošno stavko prisiljeni pritiskati na splošno javnost, da se to vpraševanje čimprej reši. Tako pa, kakor sedaj, ker kjer rabijo premog se lahko držijo dosedanje pogodbe in delajo. Kjer pa kapitalisti ne potrebujejo premoga, tam pa lahko stavkajo dokler hočejo. Na ta način ne bo nikdar zadovoljivega konca. Gre se za vse' nas in ne samo za nekatere. S tem se razbija v premogarskih vrstah disciplino, katero so tekom zadnjih 25 let s tako veliko težavo ustvarili. Med premogarji se pa že sedaj govori, da je to čudna 1 politika in da se ne gleda na splošnost premogarjev nič več temveč le. kakor ugaja njihovim voditeljem. In to bo naraščalo. Premogarji bodo čezdalje bolj zgubljali zaupanje do svoje organizacije in njenih voditeljev.
Po mojem je Lewis pri tem v zmoti. Bodočnost bo pokazala da imam prav. Bodimo vsi enaki .Med nami bi morala biti enotna fronta, drugače bomo nazadovali.
Pozdrav čitateljem tega li-
javno upravo kaznoval z desetimi šilingi.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hiša; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na .upravo lista.
POZOR!
NA PRODAJ Lesena hiša 6 sob, kopalna soba, plin in elektrika. 1830 W. 23rd Str., Chicago, 111. Phone Canal 6270.	x5
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča
dela.
Enaindvajset let izkušnje.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
je ime krasnemu zgodovinskemu romanu, ki ga je spisal sloveči poljski pisatelj Henrik Sien-kiewicz. V slovenščino ga je prevel Dr. Rudolf Mole. Vsak, kdorkoli je že čital kak Sienkiewi-čev roman ta ve, kak pisateljski genij je on. Kdo ni čital krasnega dela "Z mečem in ognjem"? In roman " Potop" je še finejši, še zanimivejši. Ta krasni roman prične objavljati 'Amerikanski Slovenec', takoj za sedanjo povestjo "Roža sveta". Či-tatelje opozarjamo, naj tega lepega romana ne prezro. Opozorite na njega tudi svoje prijatelje in sosede, ki morda še niso naročeni na "Amer. Slovenca"- Nagovorite jih naj si na-roče na "Amer. Slovenca". Nagovorite jih naj si naroče list, če več ne, vsaj za pol leta, da bodo brali ta lepi roman. Roman bo dolg in se bo vlekel več meseicev. Pisatelj pelje čitatelje skozi naj-razburljivejše, pa tudi skozi vse življenske scene poljskega življenja v 17. stoletju. —i Kdor hoče spoznati življenje še od bližje, ta naj čita krasni roman "Potop".
Dobili smo zopet novo zalogo stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, m.
PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 470U block Montana St. blizu North od Fullcrton ave. __ 100-12
2 FLAT ZID IN LES. 4-4 sobe, elektrika, plin in kopalne sobe, cesta tlakovana in že plačami. potovine je treba le $200, za takojšno prodajo $5300, lastnik v 2. fl.
4956 S. ARTESIAN AVE. __102-p,3,t,sr
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave.
Zidarska in cementna dela,
kakor temelje, dimnike, stopnice, cementna tla. popravljam hiše. delam garaže. — Delo garantirano, cene nizke.
JOE PRAZAN
2637 W. 21 st Str., Chicago, 111
Phone: Rockwell 4918 JK> S. zvečer.
Pokličite, pridem k vam v svrho dogovora. DELO IZVRŠIM TAKOJ.
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Koda ki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood,
Chicago, til.
Izvrstni sladoled, mize za goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v ChicsLgi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, HI.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. D o« ta V« na dom.
Cene
ZA MAJN1ŠKI ALTAR
HPi: LURSKA MATI BOŽJA MATI MILOSTI POLNA
Velikost 12 inčev........................Cena
IT inčev........................ ~
21 inčev........................ "
Rudeča svetilka s stojalom...........................................
Votivne 15 urne svečke doz,.rf.....
Dušice baksa................................................................... -lo
Šmarnice, molitve za vsaki dan v maju:
Marija vrtnarica................................................. .95
- .....----.... — .. ............--- ^ ***
■Šmarnice arskega župnika.........ili...:.J; .:.....„?-.......... ... .96
Znamenja na iretra ..................................................\
Naročila sprejema in izvršuje; KKftČAftftA "AlftEfctKAfCSKl SLOVENEC' 1849 W. 22ud Street, Chicago, I1L
NAZNANILO!
FR. E. PALASZ
Slovenski javnosti v Chicagi želim naznaniti, da sem te dni otvoril nove pogrebniške prostore, na novem naslovu, kjer bom na razpolago vsem, noč in dan v mestu in po državi. Prosta postrežba pri pogrebih, kakor tudi mrtvašnica je na razpolago brezplačno vsem, kadar jo potrebujejo. Na razpolago sem tudi vsak čas vsem z automobili o priliki ženitovanj, krstov itd. —
Vsem se priporočam v naklonjenost!
Frank E. Palacz
— POGREBNI K — 1*16 West 22nd Street,	Chicago, HI.
Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882
CKKKKMKKKKKJOOOOOOOOOOOOOO-
SLOVENCEM V NAŠEL- ; BINI IN OKOLICI
naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo jamčeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v i naklonjenost!
MATH GORJANC, 1925 West 22nd Place, j Chicago, lil.

PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo m naroČila sa fjfteaog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR ^ 2Ht Place, Ctiesge, BI
ROZA SVETA
Sgisa! A. R. Haggard*

Rozamunda je za hip strme zrla na škat-Iji, nato pa je naenkrat zamižala jih vzela v roke^, se sklonila čez rob vzvišenega prostora m jih pomolila bratoma. Mirno sta .Vzela vsak svojo škatljo, ki mu je bila najbližja; tisto, ki jo je držala v levici, je do-,bil Godvin, ono v desnici pa Wulf. Nato je zopet odprla oči, mirno obstala in opazovala.
"Sestrična," reče Godvin, "predno pretrgam to vryico, ki nam razodene osodo, vedi dobro, da te niti najmanj ne delamo krive, naj se zgo«3i karkoli hoče. Bog je, ki deluje po tebi* in ti si prav tako nedolžna nad smrtjo enega izmed naju kakor glede naklepa, ki sva ga obdolžena."
Nato je začel razvozijavati svilnato vrvico, ki je bila ovita okoli škatlje. Ker je Wulf yedel, da bo stvar s tem razrešena, je počakal ; oziral pa se je okrog po sobi in si mislil, da nikdar več ne vidi bolj čudnega prizora. Vse oči so bile obrnjene na škatljo v Godvinovih rokah; celo Saladin je strmel yanjo, kakor da bi bila njegova lastna osoda v njej. Samo stari svečenik je upiral svoj pogled na Hozamundo: vsa lepota ji je izginila z obraza in celo odprte ustnice so bile blede kot vosek. Samo Masuda je stala pokonci in nepremično kakor |da bi gledala kako igro; on pa je opazil, da so celo njena rudeča lica prebledevala in da je pritiskala pod haljo roko na srce.
"Dovolj truda za življenje človeka v deželi, kjer je življenje tako poceni!" vzklikne Wulf, misleč glasno. Vsi navzoči so se zdrznili pri zvoku njegovega glasu, kakor da bi bilo iznenada zagrmelo na jasnem poletnem nebu. On pa se je nasmejal, pretrgal vrvico svoje škatlje, zlomil pečat in iztresel vsebino po tleh. In glej, tam na tleh pred njim so se lesketali zeleni in beli smaragdi |n diamanti čarobne Hasanove zvezde!
Ko je Masuda to videla, se ji je barva zopet vrnila na bleda lica. Tudi Rozamunda je videla dogodek; a narava je bila premočna za njo, kajti z bridkim krikom se ji je izvila resnica iz prsi:
"Ne Wulf! Ne Wulf!" je zaječala in se nezavestna zgrudila Masudi v naročje.
"Sedaj veš, gospod," je rekel stari svečenik hehetaje, "koga izmed njiju gospica ljubi. Ker je ženska, kot po navadi ni dobro izbrala, kajti oni drugi je lepšega duha."
"Da, sedaj vem," je rekel Saladin, "in veseli me, da vem, kajti stvar mi je povzročala Velike preglavice."
Wulf je za trenotek prebledel, ko pa je slišal resnico, je zarudel od veselja; razumel je konec vseh njunih dvomov.
"Ta zvezda po pravici nosi ime "Sreča"," je rekel, ko se je sklonil, jo pobral in jo pripel na plašč nad srcem. Nato pa se je obrnil k bratu, kf je ves bled molče stal poleg njega, in rekel:	^
"Odpusti mi Godvin, pa taka je sreča v ljubezni in vojski. Ne zavidaj mi je, kajti ko limrjem, bo ta sreča — in vse, kar je ž njo — tvoja."
Tak je bil konec tega čudnega prizora.
Dan se je nagibal proti večeru in Godvin 'je stal pred Saladinom v njegovi zasebni sobi. »jft
"Kaj iščeš tukaj?" je rekel sultan resno.
"Majhno milost," odgovori Godvin. "Moj brat je obsojen, da umre. Prosim, da bi jaz umrl mesto njega."
"Zakaj, gospod Godvin?"
"Iz dveh vzrokov, gospod. Kakor si danes doznal, je zagonetka rešena. Wulf je tisti, ki ga ljubi gospica Rozamunda in zbok tega bi bil zločin, da bi njega usmrtili. Nadalje sem jaz tisti in ne on, ki ga je evnuh slišal pogajati se z Abdulahom v šotoru — prisegam ti. Radi tega naj tvoje maščevanje zadene mene, njemu pa daj, da služi svoji osodi."
Sultan si je gladil nekaj časa brado, nato pa je odgovoril:
V tem slučaju je čas kratek, gospod Godvin. Od koga bi se rad poslovil? Praviš, da bi rad govoril z mojo nečakinjo Rozamundo, neli ? Ne, princezinje ne boš videl in je tudi ne moreš, ker leži v svojem šotoru v nezavesti. Ali bi rad poslednjikrat videl svojega brata?"
"Ne, gospod, kajti tako bi izvedel resnico in--
"Bi zavrnil žrtev, gospod Godvin, ki mu bo nemara komaj po volji."
"Rad bi se poslovil od Masude, nje, ki je hišina od princezinje."
"To se ne more zgoditi; vedi namreč, da ne zaupam tej Masudi in menim, da je bila ona duša vašega naklepa. Odpustil sem jo od princezinje in iz tabora, ki ga zapusti — če ga že ni — z nekimi Arabci, ki so njenega rodu. Da bi ne imela zaslug, ki si jih je pridobila v deželi morivcev in kasneje, bi jo kaznoval s smrtjo."
"Potem," je rekel Godvin in vzdrknil, "želim samo videti škofa Egberta, da se mu iz-povem po običajih naše vere, in mu zapišem moje poslednje želje."
"Dobro; takoj ti ga pošljejo. Sprejmem pa tvoje priznanje, da si ti krivec in ne gospod Wulf. Sedaj me pa zapusti, kajti čakajo me velike naloge. Straža že pride ob določenem času pote."'
Godvin se prikloni in trdnih korakov odide, sultan pa gleda za njim in zamrmra:
"Svet bo težko pogrešal tako vrlega in dobrega moža."
Dve uri pozneje so straže poklicale God-vina v zaporu in v spremstvu škofa, ki ga je bil izpovedal, je odšel iz šotora tako srečnega obraza, kakor da bi bil ženin. V enem o-ziru je bil v resnici srečen: konec je bil njegovega truda, malo grehov je imel obžalovati, vera mu je bila vera otroka in dal je svoje življenje za svojega prijatelja in brata. Peljali so ga v velik šotor, kjer je bival Saladin, prostran prostor, razsvitljen od ba-kelj, kjer je čakal rabelj s svojimi pomočniki. Takoj nato je vstopil Saladin, se radovedno ozrl nanj in rekel:
"Ali si še vedno istih misli, gospod Godvin ?"
"Sem."
"Pa dobro. Ali jaz sem izpremenil svoje. Smeš se posloviti od sestričine, kakor si želel. Pripeljite semkaj balbeško princezinjo, naj bo bolna ali zdrava, da bo priča svojega dela. Pride pa naj sama."
"Gospod," je prosil Godvin, "prihrani ji ta prizor."
NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW—
Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara.
_ Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem- oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE.
JOSEPH MANTEL
trgovina z žeiezmno in pohištvom.
ely, minnesota.

_STRAIT ens VOICE
Sjj. U.UfSSt t^JU***	R^ituadl
Slovenske
VICTOR
Plošče.
PETJE.
't 67979	Slovenske zdravice — Svarjenje.................................................75
69317	Tolažba — Veselja dom ______________________________________________________________75
69698	Sveti večer — Tiha noč........................................—.....-...............75
69802	Ne bom se množila, — Ljubca povej„..............................$0.75
72206	Al me boš kaj rada imela — O j ta Polončica.........................75
72207	Ljubca moja — Otok Bleski.............................................. .75
72208	O j ta vojaški boben — Pobič sem star Šele IS let.........- .75
72210	Slepec — Mila mila lunica...................................«-------------- .75
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo------------ .75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..................75
72327	Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi...^-..............................75
72364	Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička------------------— .75
72399	Razpodite se megličice — Tam kjer lunica........................ .75
72429	Krščenici — Angelji sveti.....................-...............................- .75
72472	Na planincah — Barčica.............................................................75
72514	Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................--..................75
72515	Se davno mraci — Kadar boš ti vandrat šel.........................75
72527	Voj dom — domovini...............................................................75
72707	Naprej! — Vse mine_______________________________---------------------------------75
73721	Micka na šrauf — Na maškaradi...................................-..........75
73725	Na Vršacu — Sladko spavaj....................................................75
77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi -.............................................75
77490	Vabilo — Pastirček......................................................................75
77651	Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75
77746	U boj, u boj! — Garavuša -...................................................75
77897	Strunam — Sirota............................................................................7$
77898	Sveta Lucija — Planinarica............................................i.........75
77912	Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) -........................75
78176	Dve utvi — O j večer je že...........................................................75
78182	Nove harmonike — Sentklarski paberki.................................75
78313	Knefra in vagabundi — Kako je bilo........................................75
78348	Božična — Sveta noč............................................................... .75
78408	Jadransko morje — Čuj Micika...............................................75
78554	Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko.............................. .75
GODBA.
68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček: banda, 12 in...........$1
68716	Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda. 12 in_________ 1
72321	Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka................
7311*)	Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet............
73957	Vaška krčma, polka — Lovec, valček: orkester, 10 in.........
73976	Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 1(1 in.............
77119	Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka: banda
77165	Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka: banda....
77166	Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; banda 77336	Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda
77423	Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika....
77491	Razpoloženje, valček — Marička. valček: banda................
77493	O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet........
77557	Kavalerijski marš — Tirolski marš: banda...........................
77558	Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda
77600	Perzijski marš — Egiptovski marš; banda............................
77601	Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester...........
77635	Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba............
77810	Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester
77811	Pesem smeha — Poljub, valček......-.........................................
77911	Slovanski ples — Cukarijski ples; tambur. orkester........
77915	Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet........
77916	Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš: harm.
78088	Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet...................
78142	Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika
78177	Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm.
78179....Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester................
78198	Sladke vi jolice, valček — Poročna nolka; kvartet................
78400	Ach, du lieber Augustin, valček — Šnicel, pnlka: orkester
78406	Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika..........
78532	Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet............
78576	Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester..........
VELIKONOČNE, NABOŽNE IN ANGLEŠKE.
1071	Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje...........................$1
971	Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells,
Homer.............................................--......................................... 1
35768	Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass....................... 1
19967	Palms — Stabat Mater, orgije....................................................
18208	The Rosary — To a wild rose, trio with bells....................
20266	In a little Spanish Town — There is a Boatman on the
Volga, orchestra-..................................................................
20500	That's My Hap-Hap-Happiness—Cock-A-Doodle I'm off
My Noodle, petje................r................................................
20504	At Sundown — I'll Take Care of Your Cares ...................
ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK.

s (
.25 .25 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75
.50
.50 25 75 .75
. i
5 <
75 i
75 75
Važno! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naroČilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč pošljite za vsako ploščo 5c več za poštnino.
Posebna kombinacija Radio in Viktrola^ št. 7-3 na razprodaji ta mesec za znižano ceno $325.00 (preje $375.00). Ako imate star radio ali viktrolo, Vam pri nakupu imenovanega Radio-Viktrola št. 7-3 dovolimo še posebej $50.00 za stari inštrument, tako plačate le $275.00. Pišite po pojasnila.
Viktrole navadne in ortofonične, cd $17.50 do $1,000.00.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL. j

Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož ža maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potretftio svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $____________________
Name Adress
City & State___
EICHHOLZER & CO. Inc.
FOREST CITY; PA.
■^oooooooooooooooooooo-oooooooooooooooo
$ I PISANO POLJE £
■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dr. P. A Tominec:
Svobodna cerkev v svobodni državi.
Težko bi našli v današnjih časih kako tako zamotano vprašanje, kakor je razmerje med cerkvijo in državo. Da bi se izognili vsem težavam v tem oziru, oznanjajo in zastopajo mnogokrat ne samo nasprotniki cerkve, ampak celo tisti, ki se štejejo med dobre katoličane, geslo: Svobodna cerkev v svobodni državi. Edino na tak način, pravijo, bo imela vsaka izmed teh dveh o-blasti svoj delokrog in bo prenehal vsak medsebojni spor. In če bi se stvar dala tako Ieh-ko urediti kakor se izreče, bi bilo to res najbolj vzorno razmerje med cerkvijo in državo. Žal to ni tako.
Kaj pomeni pravzaprav svobodna cerkev? Po našem, katoliškem liaziranju pomeni "cerkev" družbo ljudi, ki spoznavajo isto krščansko vero in prejemajo iste zakramente pod vodstvom zakonitih pastirjev, posebno enega, namestnika Kristusovega na zemlji, rimskega papeža. Prist a vek "svobodna" pa pomeni, da je ta družba prosta vsakega vmešavanja od države, prosta vsake ovire, vsakega nasilja, ki bi moglo ovirati prosto izvrševanje vere in božje postave.
Prav isto velja o "ločitvi cerkve od države", katero tudi med Slovenci nekateri zahtevajo. Če namreč raz motriva m o ločitev cerkve od države zgolj teoretično, tedaj ta ločitev ne pomeni drugega kot nevtralno stališče države do cerkve. Ločena država smatra verske družbe kot čisto zasebne družbe in dela z njimi kakor z vsakim drugim zasebnim društvom. Cerkvi in njenim članom ne da nobene pravice, katere ne bi dala na enak način vsem drugim društvom, in če je država ateistična, celo bogotaj-cem. Duhovniki so ji to, kar predsedniki drugih društev, država ne poklice sama od sebe nobenega duhovnika za pasti-rovanje vojakov in kaznjencev ali pa v šole. Državna vzgoja je čisto posvetna, kvečjemu se predava etika, a brez religije. Država ne plača cerkvi nič, vsi državni čini se vrše brez ozira na vero, cerkvene slovesnosti brez uradnega državnega zastopstva. Dosledno bi država tudi cerkvenih praznikov ne priznavala več.
Samoposebi je umevno, da tudi država nima nobenih pravic. ki bi jih v slučaju konkor-data uživala. Izvrševati sme "edino le policijsko oblast, kakor jo pač izvršuje nad drugimi društvi, in nič več. Nima besede pri ustanavljanju škofij in župnij, prav tako pri nameščanju škofov in župnikov, kanonikov itd. Nič se ne more vtikati*v vzgojo - duhovskega naraščaja ter v cerkveno življenje sploh ; razni redovi in kongregacije nje ne smejo za nimati, prav tako ne "pridobivanje, uprava in prodaja cerkvenega premoženja. Tudi ne more siliti duhovnikov, da bi ji vršili razne posle v prenesenem delokrogu itd.
Tako bi učila teorija. Življe nje in zlasti zgodovina pa učita, da je tako dosledno nevtralno stališče države do cerkve dejansko nemogoče in se tudi dozdaj še ni pri nobeni ločitvi uresničilo. Obe oblasti, državna in cerkvena, stavita na istega človeka toliko zahtev in večkrat celo v isti zadevi, da se je nemogoče izogniti stiku. Zato je ločitev protinaravna. Sicer pa beseda ločitev ni srečno izbrana ter je zato v slovničnem pomenCi besede dejansko nemogoča in se tudi dose daj še
nikjer ni uresničila. Na vprašanje : zakaj ? je odgovor lahek. To zahteva narava sama obeh družb, cerkve in države. Cerkev je popolna družba, s svojim večnim ciljem. Pravta-ko je tudi država, ki ni drugega kot "naravna popolna združba več družin v svrho skupne blaginje", popolna družba s svojim lastnim ciljem, časno blaginjo državljanov. Obe družbi, država in cerkev, ki je vsaka v svoji vrsti popolna. morata bi radi različnega delokroga obe tudi popolnoma neodvisni druga od druge. Cerkvi Bog ni dal pravice, vmešavati se v stvari, ki spadajo v področje države, dasi so državniki za svoja dela odgovorni božjim- postavam, ki jih cerkev oznanjuje. Cerkev navaja svoje člane, da se radi Boga pokorijo državni oblasti v vseh rečeh, ki ne nasprotujejo božjim postavam. Ona pospešuje blaginjo države s krepostmi, ki jih v vernikih neguje, veseli se. če v državi vlada mir, in tuguje nad neredom v njej. Dober katoličan je vedno tudi dober državljan, vendar bi moral v slučaju, da državna o-! blast dela proti Bogu. vse prej ! pretrpeti, kakor se pa Bogu in ! njegovi postavi izneveriti, kaj-ili: ''Boga je treba bolj slušati ■ko ljudi" (Apd 5, 29).
Obratno se pa tudi država j ne sme vmešavati v .zadeve in delokrog cerkve.Pač pa je dolžnost države, da brani njene 1 pravice pred vsakim krivičnim napadom in ji dobrohotno pomaga pri njenem delu. Država je to dolžna storiti ne samo za radi Boga, ampak tudi glede na blaginjo državljanov. Ti imajo pravico, da državna o-blast njih versko prepričanje in cerkev, kateri pripadajo, spoštuje in ščiti. Kjer državna oblast to pravico omalovažuje in celo tepta, greši proti svojemu namenu, ker javne blaginje s tem prav gotovo ne pospešuje.
(Dalje.)
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
Strašanska družinska trage-jdija se je dogodila na Proseku. jKmet Franc Luksa, star 44 let, Ije hotel v navzočnosti svoje žejne ustreliti svojo ljubimko Pun-tarjevo. Žena mu je pa to preprečila. Luksa je nato stekel v 'gornjo sobo, kjer je ustrelil najprej svojo 171etno hčerko, nato pa še sebe. Obležala sta oba mrtva eden vrh drugega, i Umrla je v Ljubljani gospa Minka Jelačin roj. Traun, soproga tovarnarja in veletr-govca.
Nesreči. Dimnikarski mojster Josip Bevc je ometal dimnike na Vidovdanski eesti v Ljubljani, pri čemur se mu je spodrsnilo in je padel na cesto. Zvinil si je levo nogo ter se tudi notranje precej poškodoval. — Mlekarico Frančiško Skopec je napadel v Spodnji Šiški velik pes in jo podrl na tla, pri čemur si je zlomila roko.
Smrtni slučaji v Mariboru. V visoki starosti je umrla gospa Viljemina Zupan, soproga u-radnika delavnic državnih železnic. — Nenadoma je za vedno zatisnila oči llletna hčerka policijskega agenta Sakside, Cvetka. — V splošni bolnici je umrla posestnica Barbara Potnik. Pogrebni zavod jo je prepeljal v Zgornjo Kungoto.
Smrtna kosa. Bela žena se je oglasila 15. m. m. v Šniglovi hiši v Ljubnem ob Savinji in u-grabila 201etno Tončko. Jetika ji je izpodjedla moči. . -o-
Skrite "amer. slovenca'