И > t i i И Z Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XI., št* 82 LJubljana, torek 8. aprila 1930 ^ а, IV. 1930 krat, Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št. 2440 (ponoči 2552). Celje Ko ..nova ul з Feleton st 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica _ št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» ljana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 10=5.241 Kanceiar dr. Brüning svari socialiste Vlada hoče vrniti ugled parlamentarizmu in demokraciji - Dr. Moldenhauer grozi z demisijo Berlin, 7. aprila, s. Na današnji seji državnega strankinega odbora nemškega centr uma ie obravnaval državni kanceiar dr. Brüning v velikopoteznem govoru nemške notranje politične probleme. Ce ic socialna demokracija, tako ie naglašal dr. Brüning, zainteresirana, da ne bi podrla mosta do centruma, potem bi storila zelo dobro, če bi uporabljala napram centrumu drugačne metode, kot v zadnjih dnevih. Cim neplodovitejši bo parlament in .čim bolj razkosane bodo stranke, tem močnejše bo povsem avtomatično postajalo stališče državnega predsednika. Predsednik se drži ustave, ki mu daje sredstva za primer, da bi odpovedal pa-lament. Vlada bo vztrajaia in tudi svojo politiko usmerila na to, da parlament ne bo padel na brezupno pozicijo rapram volilcem, da bo zmožen dela ter řra bomo celo prisilili, da se bo dvignil ter odločno prevzel odgovornost. Vlada hoče pojasniti narodu, da se bliža Nemčija novi važni periodi v svoji zgodovini. Zato je treba predvsem na vseh straneh štediti. Ce se pJenumu ne bo posrečilo izvršiti potrebnih nalog, bo moral ■narod sani vzeti, odločitev v roike. Kanceiar je prepričan, da bo potem v veliki večini vedel, kaj ie potrebno za bodoči n >tranji politični razvoj domovine. Magdeburg, 7. aprila, d. Finančni mi- ' ni ster dr. Moldenhauer je imel tia zborovanju nemške ljudske stranke daljši govor, v katerem ie razpravljal o nemškem državnem proračunu in o potrebi sanacije nemških financ. Opozoril je na težkoče. ki so se pojavile pri tej sanaciji in napovedal, da bo v kratkem podal ostavko, če ne bodo v vladi združene stranke prestale z vedno novimi zahtevami za povišanje raznih postavk v državnem proračunu. Vlada kancelarja dr. Brüninga bo imela v letu 1930. mnogo težkega dela pri saniranju nemških financ ter bo morala storiti vse, da bo razbremenila gospodarstvo z znižanjem premoženjskega, obrtnega in dohodninskega davka. Te naloge pa so tako velike, da jih bo mogoče le postopoma izvesti. Da pa bo mogoče doseči ravnovesje v proračunu, bo potreba na vsak način uvesti zaenkrat nove davke, ki bodo tudi omogočili izvedbo programa za omiljen ie pereče agrarne krize. Vlada bo uporabila vsa ustavna sredstva, da bo izpolnila zadani program. Odločitev o nadaljnjem obstoju nemške zbornice pa bo padla že v prihodnjih dneh. Ako ne bodo stranke hotele razumeti dejanskega položaja ter podrediti strankarskih interesov državnim koristim, potem vladi pač ne bo preostalo drugega, kakor predlagati razpust zbornice in razpisati nove volitve. Priprave za velenemlki zbor v Celovcu Poživljenje gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji Otvoritev velikih plebiscitnih svečanosti Celovec, 7. aprila, d. Tu se vrše pod predsedstvom celovškega župana dr. Berahia velike priprave za zvezni dan Nemško-avstrijske ljudske lige, ki se bo vršil 21. junija v Celovcu, s katerim ix> zvezana velika vsenarodna manifestacija za združitev Avstrije z Nemčiji o. Manifestacija bo pričetek velikih plebiscitnih proslav ob priliki 10 letnice koroškega ljudskega glasovanja in se je bo udeležilo poleg vseh avstrijskih organizacij N ei nško- avs t r ji sk e ljudske lige tudi več tisoč Nemcev, ki bodo prispeli s posebnimi vlaki. Namen teh manifestacij je pokazati svetu, da ni izgubila misel priključitve Avstrije k Nemčiji na terenu, kot je čuti poslednje čase iz onih avstrijskih krogov, ki so nenaklonjeni tej ideji, temveč, da se je še okrepila in pridobila novih pristašev. Na velikem manifestaci jskeni shodu v Celovcu bodo govorili najbolj izraziti voditelji pokreta za združitev. Prav posebna pozornost pa bo posvečena vprašanju poglobitve gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo ter je že sestavljena daljša resolucija, ki bo zahtevala, da obe vladi pospešita gospodarsko združitev v Nemčije in Avstrije. Med drugim bo resolucija vsebovala zahtevo po ukinitvi prometne konkurence med Avstrijo in Nemčijo, izboljšanju vodnih prometnih zvez, organizacij tujskega prometa, poglobitvi gospodarskih zvez in končno ustvaritev skupne carinske tarife, ki bo omogočila izvoz avstrijskega lesa in živine v Nemčijo. Gandhi prekril solni monopol Številne aretacije voditeljev indijskih nacijonalistov Spopadi med stavkujočimi železničarji in policijo Bombay, 7. aprila, d. Gandhi je včeraj zjutraj s svojimi pristaši prekršil v Dandiju vladni solni monopol ter pričel s pridobivanjem morske vode. Pri tem simboličnem činu policija ni bila navzoča. tako da ni prišlo do nobenih spopadov. Pač pa so bile izvršene tekom popoldneva prve aretacije in je bilo dosedaj že aretiranih 59 odličnejših indijskih nacionalistov, med njimi tudi Gandhijev sin Ramadas Gandhi. V Ahme dabadu 50 mož ni hotelo pozdraviti angleške zastave ter peti angleške himne. zaradi česar so bili tudi aretirani. Železniški promet je za enkrat še normalen. Predsednik Zveze železničarjev in drugi voditelji stavkovnega pokreta železniških nameščencev so bili aretirani. Opažati ie zbiranje stavkajočih železničarjev v bližini Bombaya, kjer ge prišlo do manjših spopadov s policijo, katero so demonstranti obmetavali 6 kameni i. Policija jc oddala nekaj svarilnih strelov. Vendar pa ni bil nihče ranjen. Aretiranih pa ie blo 14 železničarjev, ki so poskušali nasilno ustaviti vlake. Bombay, 7. aprila, s. V govoru, ki ga je imel včeraj Gandhi, je izjavil med drugim, da bi čestital vladi in podkralju, če bi odpravila davek na sol. V današnjem nagovoru je Gandhi zopet naglašal, da je vlada zamudila priliko, tla bi bila aretirala najvažnejše nasprotnike. Delati se ne sme nobenih izjem, niti pri kazenskemu zasledovanju niti pri zakonito naloženih kaznih. Končno je Gandhi pozval dijaštvo, naj izstopi iz državnih šol. Newyork, 7. aprila, s. Indijski novinarji so objavili Gandhijev manifest ameriškim listom, kjer poiziva ameriško javnost, naj se jasno izreče za neodvisnost Indije. Simpatije same za dosego svobode v Indiji ne zadostujejo. Pariz, 7. aprila. AA. »Havas« poroov iz Bombaya, da je tamošoje sodišče ob- sodilo Manda ia Kota rja, pomočnika Gandhija, na 500 rupij denarne kazni ali na б tednov zapora. Sodišče je obenem odločilo, da se naj izpusti Gandhiiev sin Ramadas na svobodo, ker jo ponudil jamstvo v denarju. London 7. aprila. AA. Na današnji seji spodnje zbornice so vprašali tajnika za Indijo o vspehu Gandhijeve agitacije V Indiji. Wedgwood Beim je odgovoril, da je pohod üaudbi.ja povzročili nekaj razburjenja v Bornbaju in v okrajih, kjer je Gandhi potoval. Nekaj vaških načelnikov je demisijon'iralo. Glavni cilj Gandhijeve propagande je izzvati vlado s kršenjem solnega monopola. Akcija se je šele pričela. Na vprašanje, kaj je storila vlada, da prepreči nepokorščino mas nasproti oblastem, je Benn izjavil, da je indijski podkralj očrt al vladno politiko v Indiji v svojem govoru z dne 25. januarja. Gandhi aretiran? Bombay, 7. aprila. AA. Gandhi je bil radi kršitve solnih zakonov aretiran. Po aretaciji je Gandhi odklonil svobodo, ki so mu jo ponujala oblastva na častno besedo, da ne pobegne. London, 7. aprila. AA. »Reuter« poroča iz Bombaya: Dru^i Gandhijev sin, Surat je odšel v Bhimrad, kjer bo stopil na čelo prostovoljcev, ki jih je dosedaj vodil njegov brat Ramadas. V poučenih krogih se trdi, da bo Gandhi obvezal svoje pristaše, da se pismeno zavežejo uporabljati le vtihotapljeno sol. Vzhodne reparacije Budimpešta, 7. aprila. AA. Pa povratku v Budimpešto je izjavil predsednik madžar-бке vlade grof Bethlen, da se bodo pogajanja o vzhodnih reparacijah nadaljevala ves teden in da jim bo prisostvoval minister za zunanje zadeve Valko. Grof Bethlen je čvrsto uverjen. da bodo v tem roku pojasnjena vsa glavna vprašanja. PO PATRIJARHOVI SMRTI Okrog 50.000 ljudi se je včeraj poklonilo ob krsti cerkvenega poglavarja - Žalovanje v prestolnici - Izrazi sožalja - Priprave za pogreb Beograd, 7. aprila, r. Včeraj popoldne ob 14.15 je v starosti 54 let izdihnil poglavar srbske pravoslavne cerkve, Nj. Svetost patrijarh Dimitrije. (Glej poročila v včerajšnjem »Ponedeljku« in na 3. strani današnjega »Jutra».) Beograd, 7. aprila AA. Saborna cerkev, v katero so že snoči prenesli truplo pokojnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve, je okrašena z dolgimi črnimi zavesami. Mimo krste blagopo-kojnega patrijarha Dimitrija se pomikajo neprestano dolge vrste meščanov prestolnice. Za pokojnim patrijarhom je zavladalo obče žalovanje. Pokojnik je živel skromno in polnih 60 let vdano služil Bogu in narodu. Svoie veliko življenje je končal v na j skromnejši h razmerah. Do dneva njegovega pokopa bodo duhovniki molili svečane episkopske molitve za pokoj njegove duše. Davi od 8.30 do 10.30 je bila v saborni cerkvi arhijerejska liturgija za dušo velikega patrijarha. Cerkvena opravila je opravilo pod vodstvom dr. Gavrila Dožiča, metropolita črnogor-sko-prirnorskega, šest episkopov in 12 drugih svečenikov. Beograd, 7. aprila AA. Pred sabomo cerkvijo in daleč v stranskih ulicah je čakala ves dan nepregledna množica, ki je želela stopiti v cerkev, da se pokloni pokojnemu patrijarhu. V množicah je vladal najlepši red in na obrazili vseh je bilo čitati globoko žalost in skrušenost. Računajo, da je do 6. ure zvečer šlo mimo patrijarhove krste najmanj 50.000 vernikov. Beograd, 7. aprila, p. Vsa prestolnica stoji pod globokim vtisom smrti vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji in v znamenju žalovanja za njim. V mestu je vse polno črnili žalnih zastav, sinoči in danes so odpadle vse prireditve zabavnega značaja. Vsi današnji beograjski listi so posvečeni spominu velikega cerkvenega dostojanstvenika, njegovemu življenju in delu. Po vseh cerkvah, s katerih se vedno znova oglašajo zvonovi, se vrše molitve za patrijarh ото dušo; molitvam prisostvujejo povsod tudi velike množice vernikov. Krsta s truplom pokoonega patrijarha je položena na katafalk v žalno okrašeni saborni cerkvi. Ob krsti se noč in dan izmenjavajo svečeniki, ki opravljajo molitve, pred krsto pa so tekom današnjega dneva defilirale nepregledne rnuo-ižice občinstva, da so počastile svojega cerkvenega poglavarja. Zlasti proti večeru je bil naval tako silen, da je policija le s trudom vzdrževala red. Sv. arhijerejski shiod dobiva neštete pismene in brzojavne izraze sožalja, zelo mnoge tudi iz inozemstva. Državni odbor za pogreb Beograd, 7. aprila AA. Dandes dopoldne jc bil sestavljen državni odbor za pogreb Nj. Svetosti patrijarha Dimitrija. Odbor tvorijo: mitropolit Gavrilo Dožič, episkop temiišvarski Georgij, episkop bitoljski Josif, episkop zahumsko-hercegovski Jovan, pomočnik ministra vojske in mornarice general Radoslav Krstič, pomočnik ministra notranjih poslov D. Matkovic, prvi podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Sto-jadinovič, pomočnik generalnega direktorja drž. železnic Žarko Cupič, načelnik občega oddelka ministrstva prosvete Polovina, načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva pravde Lj. Popovič, načelnik ministrstva financ M. Ostojič, šef protokola ministrstva zunanjih zadev J. Novakovič, šef kabineta ministrstva pravde Bogdanovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve V. So-kclovič. Odbor je imel dopoldne sejo, ki jo bo nadaljeval popoldne in na kateri bo določil dan in način pogreba Nj. sv. patrijarha Dimitrija. Izrazi sožalja Beograd, 7. aprila. AA. Sv. arhijerejski sinod je prejel nebroj sožalnih brzojavk. Sožalne izjave so poslali med drugimi vasejenski pat. ijarh Fotije, rumu nski patrijarh Miran, predsednik bolgarskega sv. sinoda Kliment Vra-čanski, grški arlnepiskop Hrizostom, ljubljanski škof dr. Jeglič, bana dunav-sike in vardarske banovine ter predstavniki mnogih kulturnih organizacij i.z inozemstva in iz naše države. Beograd, 7. aprila AA. Ob priliki smrti patrijarha Dimitrija je sv. arhijerejski sinod prejel iz Sofije to-le brzojavko: »Sv. sinod bolgarske pravoslavne cerkve je z globoko žalostjo sprejel vest o blaženi smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija, ki je globoko čutil z našo cerkvijo in jo dobro poznal. V molitvi za pekoinega plemenitega svetiitelja prosi sv. sinod Boga za osiro- telo hierarhijo in izraža globoko sožalie bolgarske cerkve«. Grški arhijerei Krizcstom je poslal tole brzojavko: »Grška cerkev izreka srbski cerkvi svoje toplo sožalie ob priliki smrti patrijarha Dimitrija in prosi Boga za njegovo dušo«. Brzojavka rumunské ga mitropolita Miro-na se giasi: s Bolestno presimicni po žalostni vesti o smrti Nj. Sv. patrijarl:a Dimitrija izražava pravoslavna rumunska cerkev in jaz globoko sožalje užaloščeni sestri srbski cerkvi ter pošiljava sv. sinodu svoje iskreno sožalje.« Vasiljenski carigrajski patrijarh Fotí;e ic brzojavil: ^Globoko sočustvujemo v boli s sv. srbsko cerkvijo zaradi smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija. Nai da Gospod pokoj njegovi veliki duši щ mu ukaže dostojnega naslednika.: Sožalje zagrebškega nadškofa Beograd, 7. aprila, AA. Zagrebški nadškof, prevzvišeni g. dr. Ante Bauer, je poslal sv. arbijerejskemu sinodu tole sožalno brzojavko: »Delim z vami žaiost radi smrti poglavarja vaše cerkve, Nj. Sv. patrijarha Dimitrija. Milostiivi Bog naj sprejme njegovo blago dušo v svoje nebeško naselje.« Sožalje ljubljanskih škofov Beograd. 7. aprila A A. Knezoškot ljubljanski dr. Jeglič in njegov koadjutor dr. Rožman iz Ljubljane sta sv. sinodu poslala to-le sožalno brzojavko: --Naše iskreno sožalje ob priliki smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija.« Žalno zborovanje \ Zagreba Zagreb, 7. aprila, n. Ob priliki smrti patrijarha pravoslavne cerkve Dimitrija ie imel odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Zagrebu danes žalno sejo, a ka- tere je bila odposlana sožalna brzojavka sv, sinodu. Odbor je med drugim skleni1 da bosta na pogrebu patrijarha zastopala zagrebško pravoslavno cerkveno občino njen predsednik Bogdan Miletič in paroh Radi-voj Kekič, namesto venca na grob patrijarha рз je cerkvena občina darovala 1000 Din v fond za zgradbo hrama sv. Save v Beogradu. Žalovanje pravoslavne občine v Ljubljani Liubliana. 7. aprila d. Srbska pravoslavna cerkvena občina priredi na dan pogreba pokojnega patrijarha Dimitrija ob 9. dopoldne svečan parastos v pravoslavni kapeli. Ob pol 11. dopoldne bo svečana žalna seja v magistrami dvoran«, h kateri bodo pozvani odborniki pravoslavne cerkvene občine ter vse oblast1 v Ljubljani. Po žalni seji bo odbor cerkvcne občine sprejemal sožahie izjave v dvorani magistrata ter bodo ob tei priliki razpoložene tudi pergamentne pole za podpisovanje sožalnih izjav. Pravoslavna cerkvena občina prosi ljubljansko občinstvo, nai na dan pogreba v znak soižalja izobesi črne zastave po zgle du drugih mest Jugoslavije. Za pokojnim patrijarhom je srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani imela že danes parastos ter jc odredila do pogreba trikratno zvoneitie vsak dam. vrše pa se v pravoslavni kapeli tudi ponovne molitve za pokojnega patrijarha. * Pogreb v četrtek Beograd, 7. aprila. AA. Državni odbor za pogreb Nj. Sv. patrijarha Dimitrija je danes popoldne nadaljeval svoje delo in določil podrobni program pogrebnih svečanosti. Pogreb se bo vršil v četrtek dopoldne. Svečanosti se bodo pričele ob 9. uri v saborni cerkvi. Žalni sprevod bo šel po glavnih beograjskih ulicah. Odnošaji Rumuni je do Italije in Male antante Trgovinska pogodba z Italijo ne more ohladiti odnošajev do Jugoslavije in ČSR - Mala antanta je trajna po« litična tvorevina Beograd, 7. aprila, M. Vplivni rumun-ski list »Adeverul« piše v svoji zadnji številki o odnošajih med Italijo in Ru-munjjo, ki so nastali z zaljučitvijo nove trgovinske pogodbe. Dejstvo, da je ita-ijanska vlada pristala na znatne koncesije Rumuniji, zlasti na olajšave za izvoz, je uporabil italijanski tisk za primerno priliko, da je napade! Malo an-tanto. Italijanski tisk je opozori! na dobrohoten način iavno mnenje v Rumuniji, da na primer Jugoslavija ne bi dopustila, oziroma da bi povzročala ovire tranzitu rumunskih proizvodov v Italijo. O čiv idno, pravi nadalje rumimski list, je tendenca pisanja italijanskega tiska, da bi skalili dobre odnošaje med narodi Male antante in zlasti med Ru-munijo in Jugoslavijo. Zato opozarja oficijelne in neoficijelne italijanske kroge, da Rumunija ni vezana z Malo an- tanto samo za prehodno dobo. ker je bil njen vstop v Malo antanto direktna politična potreba stalnega značaja. Koristi te zveze so se pokazale v nedavni preteklosti v haaški konferenci. Ako Rumunija ne bi bila v Mali antanti tako čvrsto združena, bi nikdar ne mogla doseči tako znatnih olajšav, kakor jih je dosegla pri vzhodnih reparacijah. Države Male antante pa So popolnoma svobodne v gospodarskih ozirih in se zato trudijo, da bi zaščitile svoje posebne interese, kakor je to- storila Rumunija z zaključitvijo trgovinske pogodbe z Italijo. To pa seveda ne pomeni, da se mora prijateljstvo med Rumunijo in Jugoslavijo ohladiti. Končno naglasa »Adeverul«, da se Rumunija za nobeno ceno noče ločiti od Jugoslavije, čeprav obenem ne more biti nasprotnica Italije. Pred sklenitvijo trojnega pakta v Londonu Razgovori med francosko in angleško delegacijo o varnostni klavzuli — Izjava Hendersona v spodnji zbornici London, 7. aprila. AA. Končni uspeh dogovora med petimi velesilami na pomorski razorožitveni konferenci je odvisen od izida angleško-francoskih pogajanj glede na formulo, ki naj zadovoli francosko zahtevo po varnosti. Angleška javnost z največjim zanimanjem spremlja angleško-francoske razgovore. Parlamentarni in novinarski krogi izražajo bojazen, da bi nova interpretacija statuta Lige narodov razširila obveznosti Anglije. \ spodnji zbornici jc vloženih tozadevno več interpelacij na vlado. »Times« svetujejo, naj Macdonald prosi zbornico za nekoliko dni odloga, predno bo odgovoril. Listi razpravljajo o težkočah konference in o možnosti, da sklene konferenca pogodbo med petimi državami, ki bi obsegala edinole točke, v katerih je bil dosežen sporazum. Na ta način bi se rešd sporazum v vprašanju določitve tonaže po kategorijah ali pa po globalni tonaži in se sklenila nova konvencija, ki naj bi uredila vprašanje vojne s podmornicami. Dočim je upanje, da pride do sporazuma med petimi državami popustilo, smatrajo konferenčni krogi, da pride do sporazuma med tremi državami London, 7. aprila. A A. V spodnji zbornici je minister za zunanje zadeve Hender-son izjavil na vprašanje o stanju pogajanj na pomorski razorožitveni konferenci, da za enkrat ne more ničesar pristaviti izjavi, ki jo je dal Macdonald 1. aprila. Hender-son je pozval zbornico, naj še nekoliko nofrpi- ker bo v kratkem predsedn:k Macdonald o tem vprašanju obširno sprego- voril. London, 7. aprila. AA. Član ameriške delegacije na pomorski razorožitveni konferenci Gibson je imel na ameriško prebivalstvo nagovor preko radia in izjavil, da bo najbrž dosežen sporazum med tremt velesilami, da pa ludi ni izključen sporazum med vsemi petimi državami. Pariz, 7. aprila, s. Ministrski svet je soglasno odobril Briandov ekspoze o londonskih pogajanjih, kjer je v celoti vzdržal francosko stališče ter zagotovil neprekinjeni stik z vsemi državami, ki so zastopane na konferenci. Briand sc jutri vrne v London. London, 7. aprila, g. Usoda londonske konference je sedaj v rokah francoske vlade, katere stališče glede varnostne formule bo odločevalo, ali se bo konferenca nadaljevala na temelju pogodbe petih ali Ireii držav. Pričakuje se, da bo odgovor francoske vlade dospel v London že jutri. Danes se je vršila izredna seja angleške vlade, ki se je bavila o splošnem položaju s posebnim ozirom na varnostno formulo, ki jo zahteva Francija. Pogreb švedske kraljice Rim. 7. aprila AA. Pogreb švedske kraljice bo v sredo. Cerkvene svečanosti bodo opravljene v nemški nrotestantovski cerkvi. Dotlej prispe v Rim švedski pastor. Pogrebnim svečanostim bodo prisostvovali kralj Gustav, princ Viljem, princesa Ingrid, italijanski kralj in kraljica. Mussolini in visoki člani italijanskega in švedskega dvora. Odmera nagrad za konkurzně upravitelje Nova uredba določa procentuelno nagrado po vrednosti konkurzně mase, hitrosti poslovanja in po doseženem uspehu za upnike Beograd. 7. aprila. AA. Minister pravde je na podla,si člena 138. stečajnega (konkurznega) zakona in čl. 23. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja (konkurza) predpisal to-le uredbo s tarifami za nagrade upra\iteljem konkurznih mas in za nagrade upraviteljem prisilnih poravnav izven konkurza. Nagrada upravitelju konkurzně mase f T. **erfli> za nagrado upravitelju kon-knrziic ma«e ie predvsem končni uspeh njegovega dela za izplačilo vseh upnikov konkurzně mase. § 2. Nagrada upravitelja konkurzně maso se odmerja v razmerju s tem, ali je bil konkurz odpravljen po § 151. ali po § 196. ali po §§ 178. in 179. konkurznega zakona. A. Za primer § 151. konkurznega zakona. ij 3. Kadar je konkurz ukinjen po § 151., Fl. 3., j? treba upoštevati pri odmeri nagrade: 1.) Vrednost realne mase, iz katere se izplačujejo konkurzu a masa in konkurzně terjatve: 2.) dosežena vsota za izplačilo upnikov tretje vrste: 3.) razlika v vrsti konkurzně mase in to. ali so konkurzní dolžniki privatne osebe ali podjetja ako to zahteva več ali manj dela; 4.) ali konkurzni dolžniki stanujejo v enem ali več mestih: 5.) ali je konkurz dokončan z dražbo ali z likvidacijo poslov. § 4. Kadar se konkurz ukine po § .151. konkurznega zakona, določi konkurzni sodnik po tu določeni tarifi nagrado upravitelja konkurza. upoštevajoč pri tem vsoto "O r' za upnike tretje vrste. Ta nagrada se odmeri tako-le: 1.1 do 100.000 Bi» M do IS 2) nad 100.000 do 250.000 Din 10—11 %; ?u) r.ad 250.000 do 500.000 S—12 %; 4.) nad 500.000 do 1.000.000 Din 5—8 5.) nad 1 milijon do 2 milijona Din '5 do 5 ' č: h.) nad 2 milijona do 5 milijonov 2 do 4 Гс: 7.) r.ad 5 milijonov do 10 milijonov 2 do 3 " in S.) nad 10 milijonov 0.5 do 2 %. Konkürz ni sodnik določi nagrade upra-Titelju konkurzně mase po tarifnih postavkah 1 do 8 po ob-cgu in vrsti dela ter vloženega truda. Ako uspeh za upnike (retjc vr-ie presega 20 %. teda? se smejo tarife 1 !o 1 povišati za 1 %, tarife 5 do 8 za 0.50 C . § 5. Ako je bilo poslovanje upravitelja kot'.kurzne mase posebno smotreno ter zvezano z izrednim trudom ali pa tako. da ie samo njegovemu poslu pripisati, da je bil v razmeroma kratkem času konkurz dovršen z malimi stroški it? z velikim uspehom, lahko konkurzni sodnik zviša postavke 1 do 5 največ za 4 %. postavko в za največ " r-. postavko 7 največ za 2 %, postavka 5 mm ce za 1 % konkurzně mase. § 6. Pravdni stroški, na katere je obsojena nasprotna stranka, pripadajo konkurzni masi. Ako je upravitelj konkurzně mase odyclnik. tedaj se njegov posel po vrsti dela ir, razmer računa kot izredni trud po § 5 te uredbe. § 7. i nravitelj konkurzně mase ima poleg celokupno nagrade še pravico do povračila izdatkov za maso. Semkaj ne spadajo njegovi režijski stroški za pisarno, za najemnino, pisarniški pribor. pisarniško osobje i'd. § 8. Za potrebna potovanja izven svojega sedeža ima upravitelj konkurzně mase pravico do voznic v T. razredu osebnega ali brzega vlaka in na prvi razred na parni-kih ter pravico do uporabe spalnih voz na železnicah in spalnih kabin na parnikih. Kier so ta prevozna sredstva na razpolago, se lahko vračuna izdatke zanje, kjer jih pa ni, gre samo kilometraža po 6 Din na 1 km. Razen tega gre za pot od stanovanja tlo postaje nagrada 50 Din. § 9. Kadar potuje izven svojega sedeža, ima upravitelj konkurzně mase pravico do dnevnice v znesku 500 Din za vsakih 24 ur na potovanju. Ako traja potovanje preko 24 ur najmanj 12 ur, se računa cela dnevnica. V nasprotnem primeru pa samo pol dnevnice. g 10. Ako so v smislu § 94 konkurznega zakona poleg upravitelja konkurzně mase še posebni upravitelji, razdeli mednje konkurzni sodnik po delu in uspehu nagrado do meje, ki je določena za 1. upravitelja, upoštevaje pri tem predpise postavk 1. do 9. in vrednost realizirane mase, poverjene posameznim upraviteljem konkurzně mase. B. Za primer § 169 konkurznega zakona. § 11. Kadar se konkurz ukine po čl. 160 konkurznega zakona, velja za osnovo tarife za celokupno nagrado upravitelja konkurzně mase celokupna vsota, dosežena s sodnim poravnanjem za pokritje vseh dolgov in za izplačilo vseh terjatev. Kazen tega je treba upoštevati kot osnovo vsoto, ki je bila dosežena za izplačilo upnikov 3. izplačilne stopnje, kakor tudi stadij postopka, v katerem je bila prisilna poravnava zaključena. Kadar se doseže prisilna poravnava šele po razdelitveni seji, znaša nagrada %, v stadiju po občem naroku za izplačilo konkurza ali pred razdelitvijo pa polovico, pri tem pa četrtina nagradne tarife po g 4 te uredbe, upoštevaje pri tem tudi ostale predpise § 1 do 10 po razmerah in po potrebah. C. Za primer čl. 178 in 179 konkurznega zakona. § 12. Kadar se ukine konkurz na podlagi šš 178 in 179 stečajnega zakona, odmeri konkurzni sodnik celokupno nagrado upravitelja konkurzně mase z ozirom na trud, s kxterim je upravljal maso ter na eventualni uspeh, upoštevaje pri tem predpise § 1 do 10 te uredbe. D. Za primer odstavitve upravitelja kon- kurzně mase. § 13. Kadar se odstavi upravitelja konkurzně mase tekom konkurz, postopanja, se odmeri nagrada po stanju, razmerah, vloženem trudu in po doseženih uspehih, oziraje se na predpise S 1 do 10 te uredbe. § 14. Vsak sklep konkurznega sodišča, apelacijskega kakor tucli drugih konkurznih sodišč po odmeri nagrade upravitelja konkurzně mase mora biti utemeljen. Nagrada pri prisilni poravnavi izven konkurza § 15. Osnovo tarife za odmero nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza tvori celokupna vsota, ki je bila s sodnim sklepom določena za poravnavo upnikov in to po tabeli, ki jo objavljamo na koncu. Višino nagrad tekom stadija poravnave se določi po razmerah, vrsti in uspehu upravitelja mase. § 16. Ako je bilo delo upravitelja prisilne poravnave izven konkurza posebno smotreno in združeno z izrednim trudom in ako je rodilo izreden uspeh, se smejo povišati ta-rifske postavke § 15 največ za 2%. § 17. Ako je postopek ustavljen pred glasovanjem o dolžnikih in dokler sodišče ne potrdi predlogov, določi sodišče nagrado po posameznih primerih v razmerju z opravljenim delom. § 18. Ako je sodišče postavilo več upraviteljev prisilne poravnave izven konkurza, razdeli nagrado sodnik med nje po delu in uspehih v mejah nagrade, ki je predvidena za enega upravitelja. § 19. §§ 8, 9, 10, 13 in 14 se primerno uporabijo za upravitelje prisilnih poravnav izven konkurza. § 20. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko stopita v veljavo konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza. Tabela za odmero nagrade po § 15. Dosežena kvota za upnike: do 10.WO 10.000—25.000 25.000—50.000 50.000—100.000 100.000—500.000 40—45% 45—50% 8—10% 9—11% 6— 8% 4— 6% 2— 3% 1— 2% 7— 9% 5— 7% 3— 4% 2— 3% 50-10-9-6- -55% -12% -10% - 8% % 4% 55—75% 11—13% 9—11% 7— 9% 5— 6% 4— 5% nad 75% 12-10- "14% "12% 8-10% 6- 7% 5— 6% za vsakih nadaljnjih 50.000 600 Din 700 Din 800 Din 900 Din 1000 Din Z uredbo o tarifi za nagrade upraviteljem konkurznih mas in za nagrade upraviteljem prisilne poravnave izven konkurza se je ustvarila velika reforma k novemu zakonu o konkurzih in prisilni poravnavi izven konkurza. Po tem zakonu se nagrade podeljujejo po oceni- konkurznega sodnika na zahtevo upravitelja. Tako ravnanje je imelo svoie neprijetne momente, ker z ene strani niso prisilni upravniki imeli interesa da bi bilo delo čim brže in uspešnejše, ampak so dela čim boli zavlačevali, ker so od večjega trajanja imeli večjo korist. Z druge strani so se v javnosti pojavili glasovi sodnikov in to je škodilo ugledu sa-mega sodišča. Nove tarife za nagrade v tej uredbi odpravljajo vse te neugodnosti. Pri ocenjevanju tarif, ki pridejo v poštev, bo upravitelj konkurzně mase po novem zakonu združeval v sebi funkcije kakor n. pr. upravitelja konkurzně mase ali branilca konkurzně mase po starem srbskem kon-kurznem zakonu. Podlaga tarifne vrednosti je realizirana masa. Odstotki v ocenitvi niso isti. V kolikor je realizirana masa večja, v toliko je odstotek nagrade po pravični skali manjši. Na ta način se preprečijo prejšnji slučaji da bi se v največji meri dal čim večji vpliv upraviteljem konkurznih mas, da čim brže in povoljneje delajo v korist upnikov. Po zakonskih odredbah imajo konkurzni sodniki pooblastilo, da smejo določeni odstotek konkurznega upravitelja povečati v razmerju, ako je pokazal uspeh in če je . edino po njegovem trudu stečaj bil zaključen v razmeroma kratkem času s čim manjšimi izdatki in s čim večjo koristjo za up- nike. Po istih principih je sestavljena tudi tarifa za nagrade upraviteljem prisilne poravnave. Tudi tu je odstotek nagrade večji sorazmerno z uspehom dela. Iz vsega tega se vidi, da je uredba uveljavila najprimernejše ukrepe, da se konkurz in prisilna poravnava izven konkurza zaključita za upnike čim povolneje in s čim manjšimi izdatki. ii pred sodiščem Zagreb, 7. aprila, n. Danes ob 5. popoldne se je zbralo v veliki razpravni dvorani zagrebškega okrožnega sodišča ogromno občinstva k proglasitvi sodbe v zadevi dr. Vladimirja Cicka, bivšega ravnatelja zavarovalne zadruge »Previdnost«. Čeprav je sodišče pred tednom dni razglasilo, da bo danes objavilo sodbo, je sporočil pred-sednik senata, da hoče sodišče ugotoviti še nekatere okolnosti, važne za izrek sodbe, in sicer glede na to, ker se izvedenci o bančnem poslovanju niso izjavili dovolj točno. Zato se je danes razprava nadaljevala ter so bila prečitana neka poslovna pisma v zvezi s poslovan jem zadruge »Pro-vidnost«. Obtoženi dr. Čicak jc sproti dajal pojasnila Razprava je trajala do 7. zvečer ter se bo jutri nadaljevala. Ponovno bodo zaslišani izvedenci za bančno in zavarovalno poslovanje. Na smrt obsojen razbojnik Negotin. 7. aprila P. Danes se ie tu končala sodna razprava proti razvpitemu razbojniku Barbuloviču, ki ie bil obsojen na smrt in 115 let ieče zaradi mnogoštevilnih svojih zločinov. Novi zakonski načrti Beograd, 7. aprila. AA. Minister pravde dr. Milan Srskič je predložil Vrhovnemu zakonodajnemu evetu te-le zakonske načete: načrt zakona o notranji ureditvi, vodstvu in popravljanju zemljiških knjig; zakonski načrt o zemljiških knjigah in načrt zakona o oživotvorjenju zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah. Ustanovitev Privilegirane izvozne družbe Beograd, 7. aprila, n. Priprave za ustanovitev Privilegirane izvozne družbe kraljevine Jugoslavije se bližajo zaključku. Kakor znano, je ministrski svet že izdal odobrenje za ustanovitev družbe ter dal ministru trgovine in industrije na razpolago primerno vsoto za njeno financiranje. Država bo udeležena pri novi izvozni družbi z 90 odst. kapitala, predstavniki udru-ženja izvoznikov in zadružnega saveza pa po 5 odst. Ustanovitve in formiranja družbe je pričakovati v najkrajšem času Pravoslavno romanje v Palestino Solun, 7. aprila. AA. Danes je prispel semkaj na svojem potu v Palestino z velikim številom romarjev vladika dr. Nikolaj Vejimirovič. Na postaji so bili romarji pozdravljeni od našega generalnega konzula, od uprave jugoslovenske trgovske zbornice, uprave jugoslovenskega udruženja v Solunu in od drugih naših rojakov. Komarji ostanejo v Solunu 2 dni in si bodo ogledali mesto ter njegove znamenitosti. Jutri zvečer se bodo vkrcali na ladjo za Pirej. Tu se jim bodo pridružili grški romarji, da krenejo skupno v Jeruzalem. 25-letnica smrti Strossmayerja Zagreb, 7. aprila, n. Povodom 25-letnice smrti velikega vladike Josipa Jurija Strossmayerja se je vršila danes ob 10.30 v stolni centa vi maša za-duštiica za velikim pokojnikom. Mašo je daroval škof dr. Premuš, prisostvovali pa so jn med drugimi nadškof dr. Ba>ue>r, ban dr. Šilovič, komandant armije general Matic, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, rektorji univerze in visokih šo! z dekani in profesorskim zborom, zastopniki mesta ter mnogo kulturnih korporaei.j in društev. Masarykovo sožalje rodbini dr. Laginje Zagreb 7- aprila. Tukajšnji češkoslovaški generalni konzul je pošetil rodbino pokojnega dr. Matka Laginje ter ji izrazil po naročilu prezidenta Masaryka sožalje nad izgubo nekdanjega tovariša, s katerim se je skupno boril za pravico slovanskih narodov pod Avstro - Ogrsko. Akcija za rodbine ponesrečenih mornarjev Split. 7. aprila n. Akcija za podpiranje težko prizadetih rodbin ponesrečenih mer-n arije v parniika xDak.se« prav lepo napreduje. V splitskem fondu je bila zbrana doslej vsota 425.000 Din, ki ii je treba prišteti še 80.000 Din s Sušaka ter 200.000 Dim kj iih jc zbral Zagreb. Tozadevna akcija pa ;e tudi. po drugih krajih rodila lep uspeh, čeprav šc ni tozadevnih natančnih poročil. Načrti za katoliško katedralo v Beogradu Beograd, 7. aprila. Za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu je bilo vposlanih 116 načrtov- in sicer iz Nemčije 62. iz Avstrije 19 iz Jugoslavije 13. iz Francije 6, iz Italije 3, iz drugih držav pa po 1. Pri natečaju je sodelovala vsa srednja Evropa, čim bo jurv pregledala načrte, bodo razstavljeni v dvorani beograjske univerze. Napredovanje kanonika Beograd, 7. aprila, p. S kraljevim ukazom je napredoval v četrto skupino I. kategorije dr. Tomaž Klinar, kanonik stolnega kapitlja v Ljub-.l!ani. Umor v sarajevski kavarni Sarajevo, 7. aprila п. V tukajšnji kavarni »Trj ruže« ie prišlo do tragičnega uboja. V neki družbi gosto gospodarskih ne-prilik. ie pohitel. da nudi pomoč starim, zvestim in ljubljenim prijateljem in da s svojimi skromnimi sredstvi ter iskrenim bratskim sočustvovanjem poskuša ublažiti trpljenje prizadetih in doprinese k obnovi poplavljenih krajev. Da bi se vse te akcije prostovoljno zedin'le m usmerile po najboljšem potu. so se sestali 21. marca na.i-ugledmeiši predstavniki vseh humanitarnih in prosvetnih društev. S pomočjo vlade ie bilo v kratkem času izvedeno vse potrebno. da bo francoski dan postal pooseblje- nje čustev hvaležne,sti vsega našega naroda. Vsi s0 se loťli posla in dovr'ene so priprave. tako da bo 14. april (v Dravski banovini S. april) velika manifestacija narodovih čustev napram velikemu in plemenitemu francoskemu narodu. Tako se bodo 14. (pri nas S.) aprila vršila prigodna predavanja v vseh šolah v naši državi po-čenši cd osnovnih šol pa do univerz. Ne samo v prestolnici, temveč po v>e!i mestih države bodo razne manifestacije. pri'ago-dene krajevnim razmeram in :zvršcr.e v tesnem sodelovanju z odbori Rdečega križa. Osrednji akcijski odbor za prireditev francoskega dne se zahvaljuje vsem že v naprej ter jih prosi, nai nadaljujejo svo.ie delo v započetí smeri. Vsa druTtva. ustanove in I sti. ki so pričeli zbirati prispevke, se naprošalo, naj nadaljujejo. Akcijski odbor naproša prav tako vse ustair-.ve. državic ali privatne., da v teku meseca zbirajo prostovoljne prispevke. Minister za šume ic odobril, da se odstopi večja količina stavbnega lesa. ki bo poslan v Franom za obnovo porušenih domov. Minister prometa je dovoMl b rez plač .-n prevoz stavbnega lesa v naša pristanišča na Jadranu, brodarska podjetja pa so obljubila brezplačen prevoz do francoske obale. Akciiski odbor se toplo zahvaljuje vsem omenjenim činitoljem za patriotsko pomoč in upa. da bodo tudi ostale sličné ustanove v državi pr,: tem sodelovale. -»S- T7T ОЛГ Í?s nprave za vsesoEcisKi ziel v beograou Udeležbo je prijavilo doslej nad 59,600 članov m članic - Dela na ureditvi telovadišča narfo napredujejo Beograd. 7. aprila p. Prvi podstarejšina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gang! ie pred povratkom v Ljubljano podal sotrudniku beograjske »Pravde« izjavo o organizaciji vsesokolskega izleta ki bo meseca junija v Beogradu. Podsta-rešina E. Gangl pred vsem izjavlja, da je v Sokola kraljevine Jugoslavije prešlo celokupno Sokoistvo. Kar se tiče beograjskega vsesokolskega zleta,, število udelež-nikov še ni končno ugotovljeno. Starešinstva posameznih društev in žup so napovedala ogromno število udeležencev iz vseh krajev Jugoslavije in je bil zato savez naprošen, da čimprej sporoči končnoveljavno število udeležencev» ki se pozneje ne bo izpreminjalo. Skoro približno točno se more reči, da bo na izlet prišlo samo iz Jugoslavije nad 50.000 članov in članic brez naraščaja, dece in vojaštva. Skupno bo v Beograd došlo nad 100 tisoč udeležencev. V to število ni všteto članstvo prestolnice. Priprave za nastanitev jn prehrano udeležencev zleta so v glavnem že izvršene. Z uspehom je rešeno zlasti vprašanje nastanitve. Najman 50 tisoč članov in članic bo nastanjenih v beograjskih šolah, vojašnicah ter srčnih zgradbah, del pa bo nameščen tudi v šotorih. Vojaštvo bo večinoma nastanjeno v šotorih. Prenočišča v hotelih in zasebnih stanovanjih bodo rezervirana za Sokole jn goste iz inozemstva. Pričakuje se. da bo iz Češkoslovaške došlo nud tO tisoč Sokolov, iz Poljske oko!: 5 tisoč, mnogo iužiških Srbov, nad 5 tisoč Sokolov ruske emigracije, mnogoštevilni gostj iz držav Male antante, Francije, Anglije, Grčije in drugod. Pričakujejo se tudi oiicijelna odposlanstva raznih viad in drugih inozemskih telovadnih organizacij. S skromnim imetjem, ki ga ima Sokol kraljevine Jugoslavije na razpolago in z državno podporo 1.5 milijona dinarjev, darom Narodne banke 250.000 Din ter ostalimi prispevki se pripravlja sedaj zletišče na enem najlepših krajev beograjske prestolnice. Ker je finančna stran zleta ugodno rešena, obstoja upanje, da bodo vse priprave izvršene z uspehom. Na zletišče se dovaža stavbno gradivo, ki ga je dala država brezplačno in ki se dovaža tudi po železnici brezplačno v Beograd. V Do-berli.nu sta od podjetja Št:pa • inž. Radu-lovič in Jovo Bakič prevzela 22\i vagonov stavbnega lesa, ki bo dospel čez par dni že v Beograd. Skupno se bo za zleiišč? porabilo 5100 kubičnih metro-v lesa. Na tribunah bo prostora za 40.000 gledalcev. Na vežbaHšču pa bo lahko naenkrat nastopilo 3600 telovadcev. Podstarešina E. Gangl bo bržkone te dní odpotoval v Prago s saveznim načelnikom dr. Mtirnikom. da se tamkaj z načels.vom slovanske sokolské zveze dogovorita o vseh stvareh, k! se tičejo vsesokolskega zleta v Beogradu. Strašen čin obupanega očeta Zaradi gospodarskega poloma ustrelil sina in izvršil potem samomor Tudi žena izvršila samomor Beriin. 7. aprila d. Včeraj dopoldne so našli izpreha.ialci v Grunewaldu truplo malega dečka, ki ie bil ustreljen v glavo. Pri polio'jski preiskavi so našli v rokah umorjenega dečka njegovo fotografijo s pripombo: »Rolf Linde Nürbergerstrasse 18. Ležim na Vodni cesti Gustav Linde.« Čez nekoliko časa so.potegnili ribiči truplo nekega moža iz Schlachteiiskega jezera. ki ie imelo na glavi rano, prizadejano od strela. Na bregu pa so našli površnik, aktovko in klobuk. V aktovki so našli li- stek s sledečo vsebino: Državi! Moja poslednja volja! N -benega vznemirjenja in nadlegovanja mojih svojcev. Pokopljite me. kjer me hočete, makar brez krste. V/- k dejanja ie bil popoln dnevni in živčni zlom ter gospodarska katastrofa. Gustav Linde, h. aprila ob 3. zjutraj.« Policija išče sedai ženo Gustava Linde-,ia. ki se je pred nedavnim časom ločila od moža in izginila neznano kam. Domnevajo, da jc najbrž tudi ona izvršila samomor. Izročitev poljskih odlikovanj Beograd, 7. aprila. AA. Danes ob IS. jc v prisotnosti predstavnikov predsedstva vlade, ministrstva zunanjih zadev, ministrstva vojske in mornarice in centralnega presbiroja, kakor tudi velikega števila novinarjev predal poljski poslanik na našem dvoru minister dr. Vaclav Babinski na svečan način rede »Polonia Restituta« jugo-siovenskim oficirjem, ki so bili nedavno odlikovani. Navzoči so bili tudi minister vojske in mornarico general ITadžič, s strani ministrstva zunanjih za»icv pomočnik ministra Lujo Bakotič, v imenu poljsko-jugoslovenske lige univerzitetni profesor dr. Arangjelovič, podpredsednik dr. Milo-rad Radovanovič in tajnik dr. Žclič. Poslanik dr. Babinski jc predal odlikovanja sledečim oficirjem: »Polonia Restituta« L reda: načelniku glavnega generalnega štaba armijskemu generalu Milanu Ž. Milovanoviču; H. reda: prvemu pomočniku načelnika glavnega generalnega štaba divizijskemu generalu Lju-bomiru M. Mariču, zlati red za zasluge pomočniku načelnika glavnega generalnega štaba divizijskemu generalu Emilu J. Beliču, red za zasluge pokojnemu brigadnemu generalu Dragoljubu D. Tasiču; »Polonia j Restituta« 111. reda generalštabncmu brigadnemu generalu Mihaelu Bodiju, red »Polonija Restituta« V. reda kapetanom 1. klase Vladimirju Kalečaiu, Vekoslavu Kliša-niču, Ozrenu Stojko-,u; srebrni red za zasluge kapetanu I. klase Petru Tomcu in Francetu Tropniku: srebrni red kapetanu II. klase Stepánu Kosi. Stepánu Ncuberger-ju, Viktorju Bacu. Uglcši Radojčiču. TIi.il Mihiču, Josipu Hočevarju. Antonu Sabati-ju, Radomiru Trajanoviču in Vekoslavu Kolebiiu. Srebrni red za zasluge poročnikom Mihajlu Vuksanoviču in Svetozarju Blaževiču. Pri predaji teh odlikovanj je imel poslanik dr. Babinski kratek govor, v katerem ic podčrtal tesne zveze med obema državama ter iskreno prijateljstvu, ki v eže oba naroda. Z dmamitem razstrelili lokomotivo Tokio. 7. aprila, s. V bližini Oite na otoku Kiušiu je eksplodiral stroj osebnega vlaka med vožnjo. Več vagonov s potniki je skočilo s tira. 17 oseb je bilo ubitih, 7 pa težko ranjenih. Kakor domnevajo are za sabotažni čin. Sklepa sc, da so storilci primešali premogu za kurjenje stroja di-riamit. Eksplozija je povzročila v gozdu ob progi velik požar, ki je trajal vso noč Komunistična zarota v Mehiki Mexico Citv. 7. aprila g. Vojaške mi policijske oblasti so razkrile daleč razpleteno revolucionarno gibanje in so šc prei, ko so mogli zarotiniki pričeti z delom, aretirale v mnogih mestih glavne voditelie. V Vera-eruzu. Orizabi in Jalatu ie bilo aretiranih več sto komunistov. V mestu Mehiki so priredili komunisti demonstraoie. katerih sc je udeležilo okoli 400 oseb. Policija je demonstrante razgnala. Hrvatski seljaki v ljubljanskem dedabšču * Snoči so nastopili v dramskem gledališču kmetje iz Remet in Bukovca in vprizorili folkloristično zanimive ženitovanjske običaje v ITrv. Zagorju. Gledališče je bilo precej dobro zasedeno. Občinstvo se jc imenitno zabavalo in jc vrle seljake cb posameznih prizorih živahno ak'amiralo. Nekatere narodne plese so morali ponoviti. Obširnejše poročilo o tem zanimivem večeru smo radi pozne ure odložili za jutri mi t rije f Í5? 7. aprila. r. Včeraj ob 14.15 je v stari patri- jar šíjí preminul po kratkem bolehanju in v visoki starosti 84 let patrijarh Dimitrije, poglavar srbske pravo-slavne cerkve. Truplo le bilo sinoči bäisamirano in po-loženo v saborn i cerkvi na mrtvaški oder, od koder se bo vršil pogreb na državne stroške. O smrti vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve so bílí takoj obveščeni dvor, vlada, vsa duhovna sodišča pravoslavne cerkve in vsi episkopi, nadalje vsi predstavniki drugih pravoslavnih cerkev ter kot zastopnik katoliške cerkve zagrebški nadškof dr. Bauer. Vest o smrti najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, Ы je Ы1 sva letnu narodu v najhujših časih, v dobi svetovne vojne, zvest in požrtvovalen dušni pastir in voditelj, je globoko odjeknila v najširših narodnih plasteh• Patrilarh Beograd, 7. aprila. Dimitrije ni dolgo bolehal. ív!:ui> svoji visoki starosti Je bil še vse do zadmi ega dokaj trdnega -zdravja, telesno čil in duševno veder. Ko so napočili prvi solnčni poraladaosíká dnevi, se je preselil iz zatohle stare patnijar-žřije na solnčno Dedinje, v bližini novega -kraljevega dvorca, v leipo hišo, kjer je navadno bival preko poletja, če ga werk v en i posli niso vezali na Srem&ke Kar love e, kier je sedež vrhovne uprave za srbsko pravoslavno cerkev. Nekako pred 14 dnevi je začel tožiti, o razmh'jnadlogah, ki večinoma prihajajo s starostjo, in po nasvetu zdravnikov je legel v posteljo. Nihče ni slutil, da je me bo več zapustil. Ko pa so zdravniki po par dneh ugotovili, da pojema delova-se le pridružila še pOjuč-lasno, da sivolasi star-• 1. Zadnje dni se je bo- m astrofa je bd-moči stalno mogel več so bolnika v nazaj v beo-so boto popoldne so na с je ledvic ' niča, ie ip ček ne b( lezen stalno slabšala in la neizogibna. lik:InSku pešate in na : . ' ;e žs govoriti. Po nasvetu zdravnik ipetek prepeljali z I с d i; grajsko patrijarliijo. л, se je začela pojavljati agonija. Patrijarh je cd časa do časa izgubljal zavest in ni mogel več govoriti. Srce se je upiralo smrti, toda ostalo telo je bilo že tako oslabelo, da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Z Injekcijami, ki so mu jih dajali, so trni le olajšali hudo trpljenje. V noči od sobote na nedeljo je nastopila trajna agonija in zdravniki so že vsak trenutek pričakovali nastop smr-K. Toda nenavadno odporni organizem patrijarha se je d;) Igo upiral in šele popoldne. točno ob 14.15. ga je rešila božja dekla nadaljnjega trpljenja. Zadnje ure Četudi že skoro dva dni ni mogel iz-pregovoriti niti besede, je patrijarh kake tri ure pred smrtjo, ko. se je za hip zavedel, komaj slišno spregovoril: »-Halde, Slavko! Haide!...« Z roko je dal svojemu dolgoletnemu slugi Slavku, ki se ves čas bolezni ni odmaknil od bolnikove postelje, znak, da se je treba odpraviti na pot... To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril patrijarh. Ze dopoldne je vladala v patritjarhiji grobna tišina. Vse je hodilo po prstih, govorili so le šepetaj e in vsakemu novemu posetniku, ki se je oriše! informirat o stanju vrhovnega cerkvenega poglavarja, so odgovarjali navzoči svečeniki tiho, pobožno: »Umira ...« Katastrofa se je bližala naglo. Bolnik je vedno težje dihal. Vsakih pet do šest minut se je. dasiravno že v nezavesti, prekrižal. OkoHi stoječa duhovščina, ki je molila molitve za umirajoče, ie nehote sledila njegovemu vzgledu. Izgledalo je, kakor da umirajoči še vedno razume molitve in da jim v duhu sledi. Okrog 13.30 se je del duhovščine umaknil iz bolniške solbe. Ob smrtni postelji so ostali samo patriijarhov osebni zdravnik dr. Petrovič, episkop Man-darije, prota Božič, sluga Slavko, bolničarke in trije dufeovnilki. Patriijarhovi sorodniki so bili zbrani v sosedni sobi. Na nočni omari je stala velika voščena sveča s podobo patrijarhovega patrona, arhangela Mihaela. Že pred enim letom je patrijarh izrazil željo, da mu prižgejo to svečo, kadar umre. Smrt Ob 14.05 je začel smrtni boj. Patrijarh je težko dihal. Lice je pcsinjelo — znak, cla se bliža smrt. Bolničarka in sluga Slavko sta poklicala zbrano duhovščino in patrijarhove sorodnike, ki so se nato Zbrali cb postelji ter molili. Odprli so vsa vrata. Patrijarh je zadnjič odprl oči, pogledal po vrsti vse navzoče, kakor da se poslavlja od vsalkega posebej, nato na je uprl svoj pogled proti nebu, se prekrižal in izdihnil. Ura ie kazala 14.15... Zdravnik dr. Petrovič, ki je držal umirajočega za levo roko. je tiho, svečano razglasil: »Končano je . . .« Prižgali so svečo in jo dali patrijar-hu v že mrzlo roko. Sluga Slavko je glasno zaplakal. Drug za drugim so prihajali duhovniki in sorodniki, da po-krope mrtvega svečenika. Tišino, ki ie vladala zadnje dni, so prekinili nagli koraki, pritajen jok in ropot avtomobilov, s katerimi so prihajali razni dostojanstveniki, ki jih je klicala uradna dolžnost k smrtni postelji cerkvenega poglavarja. Zapel je telefon in preden je poteklo deset minut, je bilo že vse mesto obveščeno, da patrijarha Dimitrija ni več med živimi. Turobno so se oglasili zvonovi saborne cerkve, pridružili so se jim zvonovi vseh ostalih cerkva . . . ■Na patrijarhiji je zaplapolala črna zastava, druga na stolpu saborne cerkve, a kmalu so oznanjale smrt najvišjega cerkvenega dostojanstvenika številne žalne zastave na vseh državnih m mnogih privatnih poslopjih. Balzamiranje trupla Ob pol 5. popoldne so prinesli krsto in jo postavili na hodnik pred vrata sobe, v kateri je ležal patrijarh. Krsta je izdelana iz temnega lesa, obložena znotraj s svincem. Skromna je, brez okraskov, kakor je pokojnik to sam želel. V tem času se je že pričelo zbirati občinstvo, zlasti mnogo je došlo svečenikov. V sobo, kjer je ležal mrtvi patrijarh, niso pustili nikogar, ker se je ravno vršilo balzami ranje trupla. Člani sv. sinoda so bili v sosednji. sobd, patrijarhovi sorodniki pa so bili zbrani v neki sobi prvega nadstropja. Ob 6. popoldne so zdravniki dovršili balzami ranje. Člani sv. sinoda so oblekli patrijarha v svečani ornat z mitro ma glavi in ga ob petju molitev položili v krsto. Prenos v saborno cerkev Že tekom popoldneva je bila prire jena saborna cerkev, da sprejme zadnjič pod svoj krov cerkvenega poglavarja. Vsa cerkev je zastrta s črnimi draperijami. V sredi je postavljen oder, na katerega so prenesli ob 18.30 krsto iz patrijarhije v spremstvu mnogih epi-skopov, svečenikov in ogromne množi ce ljudi. Na obeh straneh katafalka so se postavili svečeniki. S krste so dvignili gornji pokrov, tako da je ostal na njej samo notranji s steklom, skozi katerega se more videti glava umrlega patrijarha. Na krsti je postavljena ikona, nad patrijarhovo glavo pa gori sveča. Molitve ob odru so trajale vso noč in se bodo nadaljevale do pogreba. Svečeniki se od časa do časa izmenjavaio. Ob /. zvečer je prišel v saborno cerkev ruski metropolit Antonije, da se pokloni smrtnim ostankom prvega patrijarha obnovljene srbske cerkve. Stal je sklonjen poleg krste nekoliko trenutkov v pobožni molitvi. Smrt patrijarha Dimitrija je izzvala med prebivalstvom prestolnice globok vtis. Patrijarh Dimitrije je užival splošne simpatije ljudstva, zlasti zaradi svoje skromnosti in pobožnosti. Na vseh uradnih poslopjih kakor tudi na mnogih drugih hišah so izobešene črne zastave in po vseh javnih lokalih so bile odpovedane glasbene prireditve v znak žalosti za umrlim poglavarjem srbske pravoslavne cerkve. Uradno obvestilo o patrijarhovi smrti Beograd, 6. aprila. Sv. arhiierejski sinod je izdal po smrti patrijarha 'Dimitrija naslednji komunike: Njegova Svetost arhiierej pečki, mi-tropolit beograjsko-karlovski, patrijarh srbski Dimitrije je danes ob 14.15 v Beogradu v patriiaršiji v 84. letu življenja, potem, ko je prejel svetotajstva, izročil svojo pobožno dušo Gospodu Bogu. ki mu je kot vzoren svečenik in episkop, metropolit in prvi patrijarh obnovljene srbske patrijarhije, vdano služil polnih 60 let. Blagopokojnemu patrijarhu naj podari Gospod Bog v nebeškem carstvu rajsko veselje. — Sveti arhijerejski sabor srbske patrijaršije. Beograd, 6. aprila. Zdravniški svet je poslal o smrti patrijarha Dimitrija sv. arhiijerejskemu sinodu pravoslavne cerkve službeno obvestilo, v katerem pravi, da je smrt patrijarha nastopila zaradi posledic akutne urenije ter za-strupljenja krvi s solmi urina. Iz življenje patrijarha Dimitrija Poglavar srbske pravoslavne cerkve v naši državi, prvi patrijarh Obnovljene srbske patriaršije Nj. Sv. Dimitrije je dosegel čestito starost 84 let. Izvira iz ugledne družine Pavlovičev v Poža-revcu, kjer se je rodil 15. oktobra 1846. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato še v Velikem selu in končno v Beogradu, kjer so starši dali nadarjenega sina tudi v gimnazijo. Ko jo je dovršil z odličnim uspehom, se je posvetil svojemu idealu, svečeniškemu poklicu, ki je najbolj odgovarja! njegovemu mirnemu značaju. Po dovrš it vi beograjskega bogoslovja v letu 1868 je šel med narod kot ljudski prosvetiteb. Dve leti je bil učitelj v Ratkoviéu in Brzanu, 1870 pa je postal presibiter in kaplan pri svojem tastu, svečeniku v Lapovem. Ko mu je umrla mlada žena, se je na jesen 1874 vpisal kot slušatelj filološkega odseka velike šele, takratne univerze v Beogradu. Neutrudeno se je posvečal študiju ter je bil že 1878 imenovan za_ profesorja v beograjskem bogoslovju. Še višja cerkvena čast mu je bila izkazana, ko je bi! 5. novembra 1884 postavljen za pravoslavnega škofa v Ni'su. Toda ukaželjnost mu ni dala ostati v sicer prijaznem, toda samotnem provineijalnem mestu. Podal je ostavko in se 1889 odpravil v Pariz, kjer je na univerzi tri leta slušal književnost in filozofijo, nadalijnl dve leti pa je proučeval agronomijo. Že to kaže, kako neutešna je bila njegova želja po vsestranski izobrazbi in kako obširno se je pripravljal, da bi mogel nekoč z vsemi sposobnostmi koristiti svojemu narodu. Po povratku iz Pariza v domovino (1894) je bila Dimitriju Pavloviču poverjena misija, da pregleda in ured.i razmere v znanem velikem samostanu Hilandarju na Atosu. Skoro celo leto je bival tam in vse spravil v pravi red. Ko se je 1895 vrniil v Beograd, je postal državni svetnik, tri leta nato pa je bil izvoljen za škofa v Šabcu. kjer je 19. avgusta 1905 dosegel tudi čast metropolita kraljevine Srbije. V tem svojstvu je po preselitvi v Beograd skušal urediti odmošaje med pravoslavno cerkvijo in svečeništvom ne samo v duhovnem, marveč tudi v socialnem pogledu. Na njegovo prizadevanje je M osnovan fond za pomoč onemoglim svečenikom, vdovam in sirotam. Njegova močna na- cionalna zavest se je posebno izkazala v dobi aneks i je Bosne in Hercegovine. V tistih kritičnih dneh ie napisal in poslal ruskemu sinodu rodoljubno poslanico, ki je krepko odjeknila ne samo v ruskih cerkvenih, marveč tudi v političnih krogih. Po izbruhu svetovne vojne je vrhovni svečenik kot zvest pastir delil s svojim narodom trpljenje in bedo na tujih tleh. Na Krfu je utrjeval v veri trudne rojake, jih tolažil in bodril z vero v končno zmago pravice, vojakom na solunski fronti pa je često pošiljal pastirska pisma, ki so dvigala duh m vero vojščakov v osvobojenje in uedinjemje Jugoslovenov. Po prevratu je bil izvoljen za starešino celotne uedhrene srbske pravoslavne cerkve in je bil 13. novembra 1920 svečano ustoličen kot prvi patrijarh obnovljene srbske patrijaršije. Patrijarh Dimitrije je bil plamteč govornik in vzoren cerkveni knez. Žal je izmed njegovih številnih slovitih govo-vor tiskan le mal del v raznih cerkvenih in drugih časopisih. V »Glasu« je pokojnik objavil nekatere zanimive fi-lološke beležke, a njegova izdaja Tipi k a sv. Save v »Spomeniku« se vse-vdilij smatra kot njegovo najboljše delo. Patrijarh Dimitrije v Sloveniji Prvič in posledmjič je Nj. Sv. patrijarh Dimitriije bival v naših krajih koncem septembra 192/. ko se je bil posebej namenil, da enkrat obišče tudi Slovenijo in svoje vernike v njeni beli metropoli. Pripeljal se je preko Rogaške Slatine, Maribora in Celja v Ljubljano dne 26. septembra. Slovenska metropola je vzvišenemu poglavarju pravoslavne cerkve priredila velik in res prisrčen sprejem, ki je patrijarha vidno ga- nil. Na peronu in pred kolodvorom so številne množice priredile patrijarhu navdušene ovaciie, nakar se je visoki gost odpeljal s svojim spremstvom skozi mesto v pravoslavno kapelico, kjer se je ganjen zahvaljeval za pozdrave ter blagoslovil pravoslavne vernike in še ostale slovenske brate. Naslednji dan dopoldne ob 9. ie patrijarh v pravoslavni kapelici vršil svečano 1'Uirgj'o. po kateri ie ime1 kratko propo-ved. ki jo ie prevevala globoka ljubezen do domovine, do bližnjega in posebno še želja po složnosti vseh Slovanov. Bodril je posebno brate Ruse k vztrajnosti,- Kakor so Srbi dolga stoletja iečali pod težkim jarmom sužniosti. a so v zavesti svoie sile končno osvobodili sebe in obenem doroie-valii skupno borbo za osvoboditev iugos'o-venskega naroda, tako — je izvajal patrijarh — upajmo in prosimo Boga. da pride tudi za Rusijo zmaga in spas vseh Slovanov. Kcmóno ie patrijarh še posebno poudarjal. naj pravoslavni vernik" ná tej lepi naši zemlii. ki io ie prvič občudoval, žive v slogi, prijateljstvu in ljubezni z drugimi kristjani. Vsi smo istega jezika in medsebojna ljubezen bo poveiičala naša stremljenja k čim večji popolnosti . . . Kratka propoved bratstva m ljubezni ie na vse prisotne napravila najgloblji vtis. Po službi božji je patrijarh v svojem apartmanu v hotelu »Slon : sprejemal številne deputacije. nakar se je vršila svečana seja pravoslavne občine pod njegovim predsedovanjem. Popoldne je patrijarh obiskal sto'no cerkev sv. Nikolaja ter civilnim, vojaškim in duhovnim predstavnikom vrnil poset. Naslednji dan je bi! visoki gost namenjen na Bled. toda tragična vest o smrti njegove sestre ie povzročila njegov nenadni povratek v Beograd. Njegova želja, da bi še enkrat videl S1 oveni jo in pošetil njen gorenjski biser, se mu ni več izpolnila, a takisto se n-i obneslo pričakovanje slovenske javnosti, da bo visokega cerkvenega poglavarja še enkrat s simpatijo in spoštovanjem sprejela v svojo sredo. Patriarh Dimitrije podpisuje spominsko listino na svoj prvi poset v Ljubljani Zakon o volitvi novega patrijarha »Službene Novine« so v nedeljo objavile zakon o volitvi patrijarha, poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Zakon je stopil v veljavo takoj z objavo v »Službenih Novinah«, tako da se bodo volitve novega patrijarha vršile že po njegovih določbah. Zakon, ki je bil objavljen že tudi v »Ponedeljku«, določa med drugim: § 1. Patrijarh se voli iz vrst srbskih ar-hijerejev. § 2. Zbor za izvolitev patrijarha izbere iz vrst srbskih arhi.iereiov tri kandidate. Izbrane kandidate sporoči volilni zbor takoj po zaključenih volitvah ministru pravde skupno z zapisnikom, ki ga podpišejo predsedujoči in tajnik zbora. Enega izmed teh treh kandidatov imenuie kralj na predlog ministra pravde za patrijarha srbske pravoslavne cerkve. § 3. Volilni zbor sestavljajo: 1.) Vsi epar-nijski in vikami arhnereji srbske pravoslavne. cerkve. 2.) Najstarejši protojereji mesta Beograda. Peči in Sremskih Kar-lovccv ter dvorni protoierei. 3.) Načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva pravde in pravoslavni referent pri ministrstvu vojske in mornarice. 4.) Rektorji pravoslavnih bogoslovij. 5.) Predsednika sveče-niškega m metliškega udruženia. 6.) Sedem po činu najstarejših članov Velikega unrav-nega sveta pravoslavne cerkve. 7.) Predsednik ministrskega sveta in aktivni ministri. ki so pravoslavne vere. 8.) Predsednik državnega sveta, kasaciiskega sodišča, glavne kontrole in rektorii univerz, ki so pravoslavne vere. § 4. Ko nastopi potreba volitve novega patrijarha. se skliče volilni zbor s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde v Beogradu. Dan. ura in mesto seje se odrede z ukazom. Na tem sestanku se izvrši volitev kandidatov po § 2. tega zakona. § 6. Volilni zbor otvara minister pravde s čitaniem kraljevega ukaza in spiska članov volilnega zbora. § 10. Volitev treh kandidatov se vrši s tajnim glasovanjem z listki. Tainik zbora pozove po spisku vse člane ter iim izroči listke, na katere napišejo kan ' nakar vržejo listke v žaro. Štetje izvrši na to predsedujoči skupno s predse^nii-ni- državnega sveta in predsednikom glavne kontrole. Če od teh dveh kdo ni član volilnega zbora, tedai pride na njegovo mesto predsednik kasaciiskega sodišča ali rektor beograjske univerze, če pa tudi ta ni član aH pa sta zadržana, tedaj pred-sedui"č: imenuje eneira ali dva člana volilnega zbora, da vršita štetje. Predsedujoči iemlie po en listič iz skrinjice in čita imena. Nato ga da predsedniku državnega sveta, nato predsedniku davne kontrole, oziroma Po tem zakonu odrejenim. Tainik takoi zapiše v zapisnik koliko listkov ie oddanih, koliko glasov so kandidati dobili ter število praznih listkov. Za kandidate se postavijo oni trije, ki so dobili največje število glasov, če pa je več kandidatov z istim številom glasov, tedai se smatra za izbranega oni. ki je po činu starejši, ce pa so po činu enaki, tedai oni. ki ie bil prei posvečen. § 11. Imena izvoljenih kandidatov objavi predsednik, ki nato sejo zaključi. S tem se obenem razpušča volilni zbor. § 12. Minister pravde iavii ariiijerejskemu sv. sinodu ukaz o imenovaniu patrijarha. § 13. Najmanj 7 dni no objavi se vrši v saborni cerkvi v Beogradu služba božja, na kateri čita minister pravde ukaz o imenovanju. Drugi dan se o priliki svečane arhiiereiske službe ustoliči novoime-novani patrijarh srbske pravoslavne cerkve po ceremonijalu, ki ga bo predpisal minister pravde v soglasju s sv. arhijerejski n sinodom. Nato nastopi patrijarh svoie mesto z vsemi pravicami in dolžnostmi. § 14. Akti in zapisnik o delu volilnega zbora se čuvajo v arhivu ministrstva pravde, overjeni prepisi pa v arhivu patrijarhije. § 15. Člani volilnega zbora imajo pravico na povrnitev potnih stroškov, katere jim odreja minister pravde iz proračuna I ministrstva pravde. S 16. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dobi obvezno moč. ko se objavi v »Službenih Novinah«. Kdo bo volil novega patrifarha Po gornjem zakonu o volitvi treh kandidatov za vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji so član: volilnega zbora: Sedem po činu najstarejših članov Velikega upravnega sveta pravoslavne cerkve: državni svetnik Živan Živanovič, drž. svetnik dr. Aleksa Stanišič, minister v pokoju dr. Uroš Krulj, drž. svetnik v p. dr. Sava Vukanovič, bivši kancelar patriarhije Dimitrije Rošu, kasacijski sodnik v Novem Sadu Vasa Petrovič in član glavne kontrole Miilojko Vasovič; rektorji pravoslavnih bogoslovnic: dr. Tomo Popovič (Sarajevo), dr. Dušan Lazi-čič (Bitolj), dr. Simeon Popovič (Prizrenif, Vasilije Ristič (Cetinje) in dr. Nikolaj Djor-djevič (Sr. Karlovci); rektor beograjske univerze dr. Čeda Mi-trovič, predsednik beograjske kasacije dr. Dušan Subotič, predsednik glavne kontrole dr. Miha.ilo Poličevič, dvorski prota Mihajlo Popovič, beograjski prota Nikola Božič, karlovšlki prota Jo\an Jeremič in načelnik pravoslavnega oddelka v ministrstvu pravde in ver prota Ljubisav Popovic; mitropolit Petar (dabrobosanski), Vasilije (banjaluški) Gavrilo (črnogorsko primor-sik J. Varnava (skopski); episkopi Miron (pakrašiki), G e orgije (te-miišvarski), Kir.il (dubrovniški), dr. Georgiie (budimski) llari.ion (karlovški) Dositej (niški), dr. Nikolaj (ohridski), Jevreni (ži-äki), dr. Iriuej (baški), Josif (bitoJjSki), dr. Maksimilian (dalmatinskoistrski), Se-rafim (p rizren.sk i), dr. Emilijan (t i moški), dr. Jovan (hercegovski), dr. Nektarije (tu-z-lanski), do Banjamin (strtimiški), Jerotej (peški), dr. Mardariie (ameriškokanadski), Viktor (skadarski) in dr. Irinej (sremsko-karlovški) : pravoslavni člani vlade: predsednik Peter Živkovič ter ministri Nikola Uzunovic. Ste-van Hadžič. dr. Voia Marinkovic, dr. Kosta Kumanudi, dr. Milan Srškič. Boža Maksi-movič L. Radivojevič in Fililp Trifunovič. K temu prideta še pred.sedn;ka pravoslavnega svečenišlkega in meniškega udru-ženja. Naši Vrnitev učiteljskega pevskega zbora Ljubliana. 7. aprila Po svoji triumfalni 10-dinevni turneji po Češkoslovaški ie prispel pevski zbor UJU danes ob 13.46 preko Dunaia zopet v domovino. Na glavnem kolodvoru se ie že pred prihodom vlaka zbrala velika množica ljudstva, zastopnikov odbora UJU. veliko učiteljstva. zastopniki mesta in ostale publike. ki ie z navdušenjem spremljala zbor vsaj v duhu po bratski državi. Vlak ie prispel točno. Pevcem v pozdrav ie zaigrala železničářská erodba »Sloga«, katere glasovi pa so se skoro izgubili v viharnem navdušenju publike, ki ie pozdravljala vrle pevce in pevke. Sprejem ie bil res prisrčen in so pevci prijetno presenečeni živahno odzdravi j ali že pri odprtih oknih okrašenega vagrTa. raz katerega le viselo več krasnih vencev, podarjenih od bratov Ce-hoslovakov. Pevce ie na domačih tleh oticielmo prvi pozdravil zastopnik mestne občine direktor magistrata i h uradov dr. Zarnik in jim čestital h krasnim uspehom. Sledil je lep nagovor češkoslovaškega konzula dr. Resla. ki ie izrazil svoie veselje nad uspehi in tolmačil gostoljubnost svojih roiakov. Pevce sta pozdravila še predsednik pevskih zborov dr. Švigeli ter zastopn.k odbora UJU g. Rape. nakar se ie za pozdrav zahvalil predsednik pevskega zbora g. Tit Grčar. ki ie zlasti omenjal prisrčne spre-ieme v bratski državi in se zahvalil napram g. konzulu za vse lepo. kar so doživeli pevo- UJU v njegovi domovini, kar nai sporoči rojakom. Pevci, ki so bili zaradi dolge vožnje in inaporov v splošne mcčno utrujeni, so se nato razšli na svoie domove. Prihod hrvatskih seljakov Ljubljana, 7. aprila Z zagrebškim osebnim vlakom, k' prihaja ob Ш.. so prispeli v Ljubljano hrvatski seljaki in seliakin^e. doma iz Bukovca in Remeta v zagrebški okolici. Vseh selia-kov, ki bodo nocoj — kakor znano — dali v dramskem gledališču »Prigorsko svatbo« je 26 po številu, med njimi tudi malček, ki ga nosi mat; s seho.i. Vsi seljaki S. do 10. zvečer pod vodstvom pevovodje g. Se veri a. S plesnim venčkom je zaključil plesni odsek za to sezono svoie aktivno delo. Pokazala pa se ie potreba za nečem drugim, kar bi nadomestilo plesne vaje. Namerava se ustanoviti izletno-turistiani odsrk. Kaj bo niegova naloga in kako io bo izvrševal, o tem se bomo pogovorili na sestanku to boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. v?n.f.v- v- . • -v?? ■ 'ia?*-/ - : t - ] * Med kamijonom in avtom. Osemletni deček Ivan Kocjan je zlezel zadej na ka-mijon, namenjen iz Sežane v Šforje. Nekaj časa mu je ugajalo na vozu, potem pa se ie spustil na tla baš v trenutku, ko .ie privozil v bližino kamijona avto iz Trsta. Avto je zadel dečka in ga vrgel par metrov v stran. Malega Ivančka so takoj nesli k zdravniku, da bi mu pomagal, pa je tam pred njim umrl. * Aretacija novosadskega advokata. Preiskovalni sodnik novosadskega okrožnega sodišča ie odredil aretacijo tamkajšnjega odvetnika dr. Ferdinanda Jesenskega, ki je baje nekega svojega sorodnika oškodoval za 100.000 dinarjev. * Smrtna obsodba. V Leskovcu je bila v soboto obsojena na smrt žena Majka Kostiča- ki je 20. oktobra lanskega leta s pomočjo nekega znanca v gozdu ustrelila svojega moža. ITO — zobna pasta najboljša ! * Obleke in klobuke kemično čisti, bar va. plisira in lika tovarna JOS. RLICH. * Priporočam svojo lepo zalogo modelnih čevljev. Ivan Mihek, Vrhnika. 537 * Rezultati natečaja tvrdke Jugoslaven ske Sunlight, d. d. v Zagrebu: 1. nagrado (20.000 Din) je dobila Jelka Cafukova, Zagreb, Ku'kuljeviceva 17; 2. nagrado (500C Din) Berta Ličarjeva, Trbovlje - Loke; 3. nagrado (2000 Din) Danilo Jakov, Cri-kvenica; 4. nagrado (1000 Din) Mihsav Vu-kovič, Smederevo. Ostali nagrajenci so bili pismeno obveščeni od omenjene tvrdke. 539 Iz Littblfane u— Župan dr. Diuko Puc, ki se je mudil zadnje dni preteklega tedna v Beogradu, se je v nedeljo zjutraj vrnil v Ljubljano. V prestolnici ie interveniral v raznih ministrstvih v ljubljanskih občinskih zadevah in bil sprejet tudi v avdijenci od Nj. Vel. kralja. u— Zadušnica za patrijarhom. Pravoslavna cerkvena občina je imela včeraj ob pol 11. parastos za pokojnim poglavarjem srbske pravoslavne cerkve, patrijarhom Dimitrijem. Parastosa v kapelici v vojašnici vojvode Mišica se je udeležilo mnogo ljudstva. Cerkvena občina je poslala sv sinodu sožalno brzojavko. Na dan pogreba bo v pravoslavni kapelici parastos in po njem svečana žalna seja cerkvenega odbora. u— Trg. akademiki iz Hradca Kralove v Ljubljani. V soboto zvečer je dospelo v Ljubljano 46 dijakov in dijakinj trgovske akademije v Hradcu Kralove pod vodstvom profesorja g. Č. Slavika. Dijake so spremljali prof. O. Šimek, soproga direktorja akademije ga Bilá kot nadzorovalnq dama in komisar drž. železnic dr. Klir. Na kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili konzul ČSR g. dr. Resi, podpre ds. Jugo-slovensko-češkoslovaške lige Rasto Pusio-slemšek, za Československo Obec žel. inspektor Ludvik, za ljubljansko trgovsko akademijo pa prof. Snč in dr. Eržen s številnimi; dijaki in dijakinjami. Gostom je preskrbela prenočišče liga v hotelu Miikhč. v Akademskem kolegiju in >Jadranu<, večerjo in zajtrk pa v Akademskem kolesrirr Gostje so si v spremstvu svojih ljubljanskih tovarišev in tovarišic ogledali Ljubljano, Zbornico za TOI, Narodno akademijo in druge zanimivosti. Ob pol 18. v nedeljo so se odpeljali v Trst, odkoder se napotijo v naše Primorje. Ljubljana ie napravila na goste, kakor so zatrjevali najlepši vtis. u— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v petek U. t. m., bo eden najmočnejših koncertov letošnje koncertne sezone. Tzvajalo se bo dvoje modernih simfoničnih del, in -to s takim aparatom, ki je vsekakor v čast in ponos našemu- mestu. Vseh izvajalcev bo okrog 180; orkester sam šteje okrog 65 članov, ki je sestavljen iz opernega oiikestra, orkestra državnega konservatorija, deloma pa sodelujejo tudii godbeniki dravske mu-zike. Kot solista nastopita člana slovenske cpere gdč. Vera Majdičeva ter g. Pa- vel Grba, Matični zbor pa s 112 članicami in člani. Koncert bo dirigiral zborovodja Glasbene Matice in operni ravnatelj g. Mirko Polič. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, da ne bo na večer koncerta nepotrebnega navala pri blagajni. Koncert bo definitivno 11. t. m. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. V operi se bo drevi vprizorila Straussova opereta »Netopir« za abonma A, v četrtek pa se bodo ponovile prvič v sezoni Kogojeve »Črne maske«. — V drami se bo vprizorila v sredo prvikrat na slovenskem odru trideianska komedija »Ljubimec svoje žene s, ki jo je napisal srbski pisatelj Mita Dimitrijevič. Glavne vloge imajo: Nablocka. Mira Danilova, Levar in Gregorm. Premijera za red C. u— Občni zbor JAD »Triglav«. V salonu gostilne Sedej se je vršil te dnj redni občni zbor »Triglava«. Ostra kritika dela starega odbora je dokazala, da se članstvo -a društveno življenje še zanima in da mu je na srcu prospeh društva. Z izgubo lokala je članstvo izgubilo stike. Naloga novega odbora bodi, da lokal zopet dobj in da v vseh smereh zainteresira članstvo za dr i-štveno delo. Novi odbor: predsednik Piškur Alojzij, caud. iur.; podpredsednik Sentočnik Albert, stud. med.; tajnik I. Diehl Vladimir, cand. iur.; tajnik II. Korošec Karel, stud. med.; blagajnik Kline Erik, stud. med.; gospodar «Vidic Jože, cand. iur ; arhivar Kajnih Srečko, stud. iur.; knjižničar Žagar Ignac, stud. iur.; odbornik Vogrinc Dušan. stud. tebn. u— Jakopičeva razstava v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ju f \ sredo se bo vršila v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti razstava Jakopičeve velike oljnate slike »Jezus tolaži bolnik in oljnatih skic ter študij z ogljem, k; s, mu služile za njegovo najnovejšo um cm no. u— Društvo slušateljev filozofske fakultete. Na zadnjem občnem zboru se ie novi odbor DSFF konstituiral takole: predsednik Logar Janez, podpredsednik Krali Lado- tajnik Košar Jože, blagajnik Kos Jože-arhivar Potočnik Alojz; odborniki bre>z mandatov: Kos Jože, Petre Franc in Stanek Leopold. u— Mestna ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubliani je priredila 5. in 6. t. m. zbirko »Dan bonbenčkov pri kateri se je nabralo Ю.388 Din. Družbeno vodstvo se prav iskreno zahvaljuje cenjenim gospem odbornicam, marljivim nabiralkam ter vsem darovalcem, ki so pripomogli družbi do tako lepega prispevka. Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši u— Orjem Ljubljana. V četrtek 10. t. m. ob 20. redini društveni sestanek v prostorih -'Preporoda«. Pridite vsi in točno! u— Tkanje preprog. Splošno žensko dru-šitvo nudii priliko, da se žene izvežbajo v tikanju perzijskih preprog po originalnih vzorcih. Kdor se zanima za to, naj se zgla-si v torek 8. ali v soboto 12. t. m. od 17. do 19. v društvenih prostorih, Rimska cesta 9, pritličje. u— Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Danes v torek vaja mešanega zbora ob 20. v pevski dvorani Glasbene Matice. u— Podporno društvo železniških uslužbencev in vpokojcncev v LJubljani javlja izmed sklepov letošnjega občnega zbora (23. II.), da je člane črtati, ako so zaostali z mesečno članarino za tri mesece preko določila pravil. Komur je za ohranitev članstva, naj svoj zaostanek poravna. 538 Z h trajno In v*e druge omlulaclje •ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča Eng. Franchetti, frizer za gospode in dame, LJUBLJANA. Dunajska cesta štev. 20, v nasproti kavarne »Evropa«. u— Razne nesreče in nezgode. Posestnik Anton Mavec iz Tomačevega je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. — Kva Sablatnikova, hčerka poslovodje iz Save. je padla iz vozička in si zlomila desno roko. — Marijo Kotnikovo iz Gorij pri Bledu je koni brcnil v čelo in ji prizadejal hudo rano. Kotnikova ima udrto čelo in bo imela poškodba trajne posledice. — Vse poškodovance so prepeljali v splošno bolnico. u— Nezgoda delavca pri delu. 16-letni zidar Ivan Vrhovnik iz Trzina je bil za« poslen pri popravljanju Keršičeve hiše v Šiški. Včerai dopoldne je nosil na odei malto. Nenadoma se je oder udri in fant je padel 5 metrov globoko na tla. Deske so fanta močno opraskale pc obrazu. Poleg tega si je Vrhovnik oči zapacal z malto, kar bo imelo težje posledice. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim vozom v bolnico. polepša 0/as ELIDA. CREME DE Щ CHAQUE HEURE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno* Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. с ne sveti, ne maže. K г с m a m с 6 Í o p r 1 r odn а г v с poškodovala. — Na Ižanski cesti je neki avtomobilist podrl soboslikarja Ivana Hudečka iz Ljubljane. Avtomobilsko kolo mu je šlo čez levo roko in mu jo zlomilo. u— Preveč so navajeni Ljubljane. V neki ljubljanski gostilni se je pojavila čudna trojica: dve že precej vinjeni ženski ter zgovoren starejši moški. Mala družbica je naročila vina in kmalu postala prav živahna. Pilo se je naprej, pelo in vriskalo. Nenadoma pa je stopil v gostilno detektiv, ki je spoznal v veseljakih znanega postopača Lovra Smcrajea ter potepinkj Rozo B. in Marijo E. Ker mu je bilo znano, da .ie tri-peresna deteljica izgnana iz Ljubljane, iih je pozval, da mu slede na policijo. Tam so se precej okajeni izgovarjali, da so Ljubljane tako navajeni, da ne morejo zdržati zunaj nie. Morali so v zapor. u— Zamenjava, V včerajšnjem popoldanske gorenjskem vlaku v Ljubljano je nekdo ob izstopu pomotoma zamenjal svoj ovoj, v katerem je bila moka, z ovojem, v katerem so bili drobni toda zelo dragi spomini. Prosim dotično osebo, da pride po svoi ovoj na: Miklošičeva cesta 20, II. nadstropje, levo (Okrožni urad). Iz Maribora a— Kraljeva zahvala mariborskim invalidom. Krajevni odbor udruženja vojnili invalidov v Mariboru je preje: zahvalo Nj. Vel. kralja za izraze vdanosti povodom občnega zbora krajevne orgamzac je ki se je vršil 16. marca. a— Smrt patrijarha srbske pravoslavne cerkve Dimitrija je vzbudila tudi v Mariboru ne samo med pravoslavnimi, temveč tudi med katoličani globok vtis. Mestni nr-gistrat je odredil, da se razobesi na poslopju črna zastava. a— Iz gledališča. Novačanova drama iz celjske prošlostj »Herman Celjski« se bo uprizorila prvič danes 8. t. m. v navzočnosti avtorja. Sodeloval bo ves ansambi, režira g. Jože Kovič, ia.;iovno vlogo kreira g. Skrbinšek. Zaradi velikih investicij veljajo za premiero povišane dramske cene a— Klub ljubiteljev Kozjaka »Meja« ie bil v nedeljo 6. t. m. ustanovljen v okrilju mariborske podružnice SPI) :м sestanku v Narodnem domu. Namen kluba je dv,g-nifci med planinci in ostalim občinstvom zanimanje za te naše lepe obmejne planine, obenem pa delovati s prosvetnimi organizacijami na kulturni povzdigj tamošniih Slovencev in z narodno obrambnimi organizacijami v nacijonalni odgoji naroda. Samo še danes! Ob 4., 7. in 9. uri zvočni film Po Kam nai grem kupit? K JOSIPU OLUPIT. Ljubliana Stari trg štev. 2, na vogala kier dobim najboljše in najcenejše angleške in češke kamgarne. Tam dobim tudi obleke po meri, kakor tud1 vedno zadnje novosti klobukov in če^ic ter najtrpežnejše perilo znamke „Triglav" u— Neprevidna vozača. Predsinočniim je na Dunajski cesti neznan kolesar, vozeč se brez luči v smeri proti Posavju, povozil ženo tesarja Anico Pirnatovo v Ježice. Pimatova ie padla in se pri padcu precej Gozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. Dejstvo, da nemški planinci pes večajo temu sektorju vso svojo pozornost, nam mora bitij krepek opomin, da ne zapostavljamo in ne zanemarjamo še dalic te naše meje. Zlasti važni bod-o skupni — tudi družinski — izleti, povzdiga zimskega športa na Kozjaku, ki je za to športno panogo kakor nalašč ustvarjen, ustanavljanje novih javnih ljudskih knjižnic i. t. d. V odboru kluba so dr. Irgolič, Rehar, p,-»f. dr. Mišic, prof. Baš, Vrane, Spindler, nadzornik Tomažič in trgovec Kovačič. a— Dograditev nove cestne zveze Maribora s Pesniško dolino. Z odobritvijo posojila po mariborskem okrajnem cestnem odboru je končno veljavno zagotovljena dograditev podaljška nove ceste Maribor -Sv. Peter do Nebove in Ložan, kjer se bo združila s stano okrajno cesto Maribor -Sv. Lenajt v Slov. goricah. S tem bo dobil Maribor novo, drutgo cestno zvezo s Pesniško dolino, ki bo do Ložan za přibliž- ff is ha v V glavni vlogi poje lepi Bamost Novarro ist Dorothy Janis Telefon 2124. »ELITNI KINO MATICA« '.iiV- -*.'' no 4 km krajša kot je stara. Tako se bo razdalja med Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah zmanjšala za skoraj uro hoda. a— Snovanje organizacije primorskih emigrantov v Mariboru. Po zgledu ostalih krajev, kier žive priseljeni Slovenci in Hrvati iz Italije- se snuje tudi v Mariboru krajevna organizacija jugoslovenskih emigrantov »Orjem«. Pravila za osnovanje podružnice. katere centrala ie v Ljubljani, so bila že predložena pristojni politični oblasti in se bo ustanovni občni zbor vršil predvidoma že v maju ali juniju. Namen »Or-jema« je. združiti v enotni organizaciji vse primorske priseljence, ne glede na stan in politično prepričanje, izdelati statistiko vseh emigrantov in skrbeti pred vsem tuui za moralno in gmotno pomoč onim, ki še prihajajo k nam. Poleg ljubljanske centrale obstojajo take podružnice doslej že v vseh večjih krajih Slovenije, snujejo se pa tudi še številne nove. a— Občni zbor udruženja nižjih državnih uslužbencev. V nedeljo dopolůnc s je vršil v hotelu »Orel« občni zbci udruženja nižjih državnih uslužbencev za bivšo mariborsko oblast. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je b:'o delovanje i.druženia v preteklem le:u zelo živahno. Društveno premoženje znaša po odbitku raznih izdatkov za primer bo'ezni iu smrti ter stroškov delegacij Z Я Lj ii bljano in Beograd .3040 Din. Na uspelem zborovanju se je vsesplošno poudarjaj nujna potreba po večji solidarnosti, oberen se je ugotovilo vidno zboljšanje položaja nižjih državnih nameščencev ter pozdravljala akcija za ustanovitev skupnega »Podpornega sklada« v Ljubljani. Staremu odboru je bila soglasno izrečena odrešnica, pri volitvah pa je bil z malimi izpremembami izvoljen ves dosedanji odbor. Predsednik je zaslužni g. Anton Šega. a— »Grob neznanega vojaka« v mariborskem gledališču. V nedeljo 13. t. m. ob 15. bo gostoval v tukajšnjem gledališču Delavski oder iz Ljubljane z znano vojno žaloigro »Grob neznanega vojaka«, ki ;o je pisatelj Brarko Kreft dramaturško predelal in priredil za svojevrstno uprizoritev, ki je jmela v Ljubljani močan uspeh. Poleg tega so posebnost uprizoritve še muzikaine improvizacije g. prof. Rančigaia, ki ,'ih izvaja na klavirju. Preskrbite si pravočasno vstopnice! a— Obrtno gibanje v Mariboru. Mes-ca marca ie bilo v Mariboru izdanih 22 novih in zbrisanih 13 starih obrtnih pravic. a— Smrtna kosa. Umri ie včerai zjutraj v splošni bolnici 52-letni strugar drž. žei. g. Franc Klainšek. a— 43. javno ljudsko knjižnico je .postavila mariborska Zveza kulturnih društev 5. t. сл. povodom okrajnega prosvetnega dne v Murski Soboti v obmejni Kuzdoblan ali Kuzmo, ki leži v mejnem trikotu med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko. Z usta-navljanjean obmejnih ljudskih knjižnic / Danes premijera ravnokar dovršenega filma: „Kraljica motle66 (Die Konkurrenz platzt!) — Sijajna veseloigra iz konfekcije, v glavnih vlogah M\KIJ\ CORDA (v najmodernejših toaletah). HARRY L1EDTKE — ERNST VEREBES. HERMANN PICHA. Danes ob 4., bS. in 9. uri. Г^Г-^- ----- .. Zf*- --Í V ** --- Prekmurju bo mariborska ZKD tekom mesecev nadaljevala. Zato pros: odbor se prijatelje narodne prosvete. ki íe v te.n dekl naše domovine eminentno nacijonalno-vzgojnega pomena, da mu přiskoč.с na pomoc z darili v knjigah. Pisarna ZKD ;e v Cankarjevi lrf. št. 1- pritličje. a— Nezgode. Na cesti nted Lajteršpergom •n Peklovn se je zidarski poiir Josip Maj-heiič tako nesrečno spodtiknul :b nek; kameri da si je pri padcu zio-nii desno nogo. Podobna nezgoda se je prpeu.a tudi 16-lememu" kiračavničarskemu vajencu Marri-mt Jurkovi ču. ki si je pri padcu z! :n l lev: rofco. Oba ponesrečenca je pripeljal rešilni avto v splošno bolnico. Kino „Ljubljanski dvor" Iz Celja e— Okoliška kmetijska in gospodinjska nadaljevalna šola v Celju je v nedelx p-p -lene na prisrčen način zakl;:tčila svoj le:oštiri uspešni pouk. Zlast? obilja je b ia udeležba staršev gojencev :n g:;ecx iz vse okolice. Razstava raznih izdelkov je bila zelo okusno aranžirana. Absolventke gospodinjskega tečaja so se izkaz где z ie-p mi oblačilttirri izdelki. roč~i.-tv ce.. :n slastnimi produkti kuharske uneniosti Pope,] dne cb 15. so absolventi obeh tečajev vprizorili Fr. Roševo igro »Pri Brodniku-•vih«, zvečer ob 19. pa se je vršila ca;ari-ka, v teku katere je najpr.; izpregover.. g. Pišek. nato pa ie peda! letno poročilo o obeh šolah šol. upravitelj g. "Fr. \og:-ir. Dva absolventa sta predavala o pomena te šole in o obširni tvarini. katero sui srojenci letos temeljito obdelali v svojo trajno korist. Več lepih pesmic mešanega pevskega zb"ra :e :z>:polti I.• tn zarc.;ttct.o P .■--■"J svečanost. e— Straussova opereta Netopir- se bo pela v sred-- 9. t. tn. v mestnem gledališču. VprŤzorlH jo bodo marlborskt igralci. Reži r al bo g. Skrbinšek, dtrtgtral pa g. ner-zog. e— Triglavanski sestanek stare-i t; гкј za mesec april v petek 11. t. m. oJ 20 v k:u-b -v: sobi Celjske га doma. e— Mestno načelstvo v Celju razpisuje oddajo obrtniških del za gradbo dvoriščnega trakta pri magistratnem poslopju. Interesent- se opozarjajo na oglas na uradni deski. e— Smrtna kosa. V ce'.js-:: javni bt>ir. e: sta uT-'a S-5-letrt-i du nur .Martin A tne-šek iz Kcšnice" Pri Celju in 50-letna Neža Šfcrabfinova, posestnikov a zena Iz Podnr-na pr: Kostrivnict. e— Prošnja usmiljenim srcem. \ ms-podružnici se je včeraj zgiasi! ubog pohub':'er.ee Josip Z.- ki si nikakor ne m^re sam služiti vsakdanjega krtina. Obrača se - , г.5ГТ-:;:епа srca s prošnjo za podporo ш pomoc' v vsaki obliki Podrobnosti se izve»"! v celjski podružtttc: ---Jutra- e_ Apel na naslov vodstva mestne po ficije v Celju. Na prošnjo štev' n u nastn čitateijev in naročnikov se vljudno abra-čamo na vodstvo tukajšr.ie mestr.e p uc:]e, raj končno vendarle že enkrat nekaj ne proti nastopom žene bivšega višjega državnega uradnika M. v Celju. Rec:,^ kt jih je ta ženska počenjala v noči od sobete na nedeljo in v nedeljo dopoldne na mestnih ulical: in v raznih javnih tokal:!"., presegajo že vse meje dopustnosti, pa tudi pctrr-I;en:a publike. Tud: oficirje ter razne ugledne tujce si je že ponovno privoščila na skrajno žaljiv način. V. sc-boto po po'-n :e v vinjenem stanju tako razgraii.a po mestnih ulica::, du s -e prebuutu pr .v vsi prebivalci glavnih ulic in prestrašeni hiteli k oknom v mišljenju, da je nastal požar aH pa se vrš*' na cesti divji boj. P"- -širno, da vodstvo mestne policije končna že spravi na varno dotično žen-k"- ki v zadnjem času resno ograža osebr.o varnost prebivalstva. Iz je m V-T-S»: i. -tVS-i Hlebša, da ne bodo prihajali zunanji gosti zastonj k predstavi. r— Koncert gimnazijske mladine. V nedeljo ob pol 11. dopoldne se je vršila v gimnazijski telovadnici lepa in prisrčna manifestacija za glasbeno kulturo, ki je pokazala rezultate sistematične vzgoje in propagande za glasbo med tukajšnjo gimnazijsko mladino. Pred številnim mestnim občinstvom je nastopil salonski orkester, sesroječ iz 11 dijakov, pod vodstvom gimnazijca Robleka Vinka. Cspehi programa, ki je vseboval б daljših točk. je za začetek zelo zadovoljiv. L pati je. da se bo razvil v močan orkester. Umestno bi bilo, da bi to stremljenje podprla tudi tukajšnja glasbena šola ljubljanske Glasbene Matice, katere gojenci so večinoma člani tega orkestra. Ravnatelj g. Ivan Košnik je imel nagovor na občinstvo ter pojasnil, da je prosvetno ministrstvo naročilo gojenje glasbe med dijaštvom in vprizarjanje javnih nastopov. Take prireditve so tudi proste taks. Dohodek se porabi za šolski glasbeni fond. r— Kranjska podružnica SPD bo imela 25. t. m. ob 30- v Narodnem domu svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu bodo tudi volitve novega odbora. Ћ Jesenic s— Napredovanje v službi. S službenim cďckom je bil pred nekaj dnevi pomaknjen v višjo uradn'ško skupino tukajšnji carinski uradnik g. Stane Zoreč. Čestitamo! s— Zlorrdiena roka. V soboto popoldne se je dogodila hčerki tukajšnjega kinematografskega podjetnika g. Sablatn:ka huda nezgoda. Dekletce se je igralo v skupini drugih otrok na hišnem dvorišču Pri tem so otroci splezali na kmetski voz. ki se je tedaj slučajno nahajal v bliž ni. Med igro je otroku spodrsnilo, da je mahoma izgubi! ravnotežje ter padel z voza tako nesrečno. da si je najbrže zlomi! kost desne roke tik nad komolcem. Se istega večera so prenesli ubogo dekletce v Ljubljano ter ga ocdaii v oskrbo tamošnje klinike. s— S tujim potnim listom je hotel v Francijo. Na Jesenicah je bil no obmeintrt organih prijet Pilman Ivan iz Čukliča (srez Ljubno). ker ie hotel preko meje v Fran--::o s potrtim listom, glasečim se na ime Dunjak Ivan. doma iz istega kraja kakor on. Na obmejnem komisarijatu je izprva to taj:l. pozneje pa :e skesano priznal- da je zaradi tega -potoval s tujim potnim listom, ker on sam ni ime! v Franciji v naprej zagotovljenega dela. kar zahtevajo predpisi za naselitev v Franciji. Iz Hrastnika h— Gostovanje Litijčanov. V nedeljo je gostovalo litijsko sokolsko gledališče s komedijo »Vražja misel« v Narodnem domu. Vse vloge so bile več ali manj posrečene. Posebno priznanje pa gre g. Jagodi-ču. ki se mu pozna stara Borštnikova šola in g. Mokarju, ki je pravtako izboren ka-raktemi igralec. Žal samo. da dvorana ni bila tako zasedena, kakor bi gostje zaslužili. h— Zborovanje Učiteljskega društva za srez Laško se je vršilo v soboto v osnovni šo!: na Zidanem mostu. Po otvoritveni besedi g. predsednika Plavšaka je predaval o cvetličarstvu poljudno, a zelo zanimivo, nadzornik šolskih vrtov v pokoju g. Stre-kelj iz Ljubljane. Predavanje je b:lo namenjeno predvsem gdč. učiteljicam kot predstavnicam te panoge vrtnarstva, a je bilo zanimivo in važno za vse zborovalce. — Društvo bo v letošnjem šolskem letu zborovalo še enkrat v mesecu juniju. _ Poslednja pot msgr. Janeza Klobovsa. Truplo pokojnega vojaškega superior.ia g. Klobovsa je bilo prepeljano v Škofjo Loko v soboto popoldne. Pogrebno pod-jerie g- Marguča je oskrbelo aranžma mrtvaškega odra v hi?! umrlega na Glavnem trgu v škofji Loki. Ob 16. uri se je po odpeti žalostir.ki razvil proti pokopališču dol2 sprevod sorodnikov, prijateljev m znancev cd blizu in daleč. Pogreba so se udeležili tudi oficirski zbor škofjeloške garnizije. občinski zastop :n deputacija gasilcev. Poslovilne besede je pri odprtem grobu izpregovoril pisatelj g. Janez Jalen. Ko so še pevci zapeli »Usliši па^«. so položili v zadnje počivališče zemske ostanke vrlega Škofjeiočana. š!_ Prva lastovka. Prva lastovka je priletela v soboto okoli 15. v Škofjo Loko. Zgodnja ptica se je vgnezdila na svojem starem domu. v hiši pri Kaaivcu za župno cerkvijo sv. Jakoba. š'— Tatvina kolesa. Da ne bo nejasnosti, izpopolnjujemo naše poročilo o tatvini kolesa v toliko, da je bila tatvina izvršena pri gostilničarju Hafnerju Lovru. ra— Podružnica sv. Cirila in Metoda v Radečah bo imela redni oben-' zbor v soboto 12. t. m. ob 20. v posebni sob' gost l-ne Malier z običajnim dnevnim redom. Iz Novega mesta n— Stanovanjska beda. Pred več tedni je bi! prestavljen iz Kočevja v Novo mesto orožniški kapetan g. Krešimir Grozdanič. oče štirih otrok. Značilno ie. da se mu do danes ni posrečilo najti stanovanja. Na ta način živi ločeno od svoje družine, ki stanuje še vedno v Kočevju. Ista zadeva je tudi z orožn:ki. ki so bili prestavljeni v Novo mesto. Na Gutmanovih njivah je sicer nastala nova stanovanjska kolonija, ki pa še ne zajezi stanovanjske bede. ker prihaja v mesto vedno več novih uradniških družin. Nujno potrebno je. da se ukrene vse potrebno, da pridejo prizadeti do stanovanj. Süstania Iz Кгаща r— Nedeljska repríza »Opata pri sv. Bernardu« na odru v Narodnem domu je sijajno potrdila sloves te vprizoritve. Velika gledališka dvorana je bila nabito polna; računa se. da se je udeležilo predstave nad 600 oseb. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni dobilo več vstopnic. Igro bo gledališki oder ponavljal v četrtek 10 t. m. ob pol 21. uri in v nedeljo dne 13. t. m. ob 16. uri. Opozarjamo mestno prebivalstvo da se po možnosti udeleži četrtkove predstave. ker je nedeljska pred vsem namenjena za izvenkranjske goste. Vstopnice se lahko pismeno naročijo v trgovini R. št— Dražba dobave gramoza. Okraini cestni odbor v Šoštanju je razpisal dražbo za dobavo gramoza za razne tukajšnje ceste. Dražba se bo vršila v četrtek 10. t. m. ob 10. v mestni občinski pisarni. Podrobnosti so razvidne i7. razglasov v pisarni. Iz Ptuja j— Novačanov »Herman Celjski« se bo vprizoril v petek 11. t. m. v Ptuju. Iz Ljutomera lj— Vinarski kongres. Tukajšnje Vinarsko društvo je pretekli teden razpravljalo o vinarskem kongresu, ki bi se naj vršil 28. do 30. maja v našem mestu, in sicer v Sokolském domu. Kolo jahačev in vozačev bo svojo za dan 25. maja določeno dirko preložilo najbrž na dan 29. maja. da pokaže gostom in udeležencem vinarskega kongresa kasače. lj— »Grofica Marica«. Kakor smo zvedeli, bo dramski odsek Sokola ponovil uspelo opereto »Grofica Marica« še enkrat — torej petič — na belo nedeljo 27. t. m. popoldne. Od blizu in daleč je odsek dobil številna vprašanja, ali se igra več ne ponovi. Da ustreže SDlošni želji, se je odločil še za eno uprizoritev. GOSPODARSTVO Anketa o povišanju železniških tarif za premog, drva in gradbeni materijal Včeraj dopoldne se je vršila v Zbor.iici za TOI v Ljubljani anketa, na kateri ее je razpravljalo o spremembi sezonskega povišanja tarif za premog drva in gradbeni material v stalno povišanje. Anketo je otvoril zbornični tainik gosp. Ivan Mohoriř. ki je pedal histori.jat tarifnih sprememb, ki se nanašajo 71a premog, drva in železniški materijal. Tarife za te predmete so bile oovišane ze ob priliki splošne reforme železnišk:h ta-if. ki ie stopila v veljavo t. marca pret. leta. Nekaj mesecev pozneje je generalna direkcija železnic opozorili interesente, da bodo s 1. sej>-tembrom sezonsko povišan*» ž^lezni-k« tarife za premocr. drva in gfdb-ni material ?n sicer za 20 %. To povišanje ie utemeljila s prometnimi razlogi, ki zahtevajo razbremenitev železniškega p-omeia v ski izvozni sezHi. da ne nastane z:\-=toj kakor v jeseni L 1938 S tem tarifnim tikre-pom je hotela prisiliti trgovino bi ;:idu-striio. da si nred 1. ?-ntemhrom nabavi zlasti premog in drva. Zbornica ie v no-=ebni spomenici orozorila. da je koncepciji tega tarifnega ukrepa pogrebna, ker neizvedljivo da bi se i.idustriia v dveh mesecih bliko 7 p ložila 5 premogom Я mesecev. Po uveljaviiertju *е<тя rvvišan :a -e sredi pret. lela s^on^ki promet povsem prenehal in je s tem rn^ei argument, ki ie bil merodajen za povijanje tarif. Zbornica je r-odvze'a novo akoiio. da se t.> p^.vis'.-n tv>-visank? ukine, ker so razlogi za to odpadli IV februarju ie promet vsako leto na minimum»: t^da ta akcii--, '"e brez uspehi, Sre<*i marca pa * ieln? tnnaie prevojr. Јл b:In s tfvni íiji-pnienipno v -talno n^viiatre. Nastal ie povsem nov po! v ii. fe ро'е-mo prouřrti, v koliki merj zadene to tv-,ví-r-,njo. r^aše Poepodarstvo. m >гатo upoštevati ladí povišek i7ra 1. marca nret. leti. ^ nr;,peri s st»niem ob 1-oncu feb-varia РгИ. leta =artaj po-i5onie za lr-i pr? i.vj km 56 "í pri 300 -'m 4S za drva 74 \ ojvo-dlno pri Vm 52 z? dna pri Í7V07-I pr* km ST za ;n ^zems1-: пГе-moo- -a'nlin.irne. elAkt-arne itd. rri Vm pq n- ,,,-.■ 4-я 7-1 rT">nirí v ^ rti- vod.no pri 300 km #6 za z-m!:o in pe- sek - ri 10П km 27 .->- T- ar-no pri 1'VJ km га opeko pri 100 km 56 - r>ri 300 km 4в ^ itd Nanram larskenu febru-ariu je tore i povišanje že p-av оЬ?"Ьг>^п dosega Pri drveh za izv^r kar Я" Za gradbmo industrijo povišav z;m«?ii se-žoni ni bilo občutno in bo ieip sedaj cbre-m-niio crraibeno delavnost. Ker zadene ta tarifna reforma eno tretjino --en-a naie^a premeta in predvsem blago ki hna nizko vrednost je sedaj v zn lini me-ri porušeno ravnotežja napram ^talim dvem tretjinam prevoza. ZeleznisKa uprava ni navedla za povišanje nika^ih razlogov. Mnenje, da je bilo povišanje potrebno iz finančnih razlogov- je vsaj toliko neupravičeno, ker je znano, da so bili lani dohodki železnic znatno večji каког pa je bilo predvideno. Težkoče se bodo pokazale zlasti pri izvozu premoga iz Slovenije v \ ojvodino. Ta tarifna reforma namreč ne zadene inozemskega premoga, ki ne uživa ugodnosti izjemne tarife. Tako je voznina za nas premoč pri prevozu v Vojvodino znatno po: višina, dočim je za madžarski premog pn uvozu ostala nespremenjena, b tem se je konkurenčna možnost slovenskega premo-ла v Vojvodini znatno poslabšala. Na коп-си svoiih izvajanj je g. Mohorič poudarja., da je ta problem treba razpravljati v коп-taktu s prizadetimi gospodarskimi krogi, ki so pripravljeni nositi tudi žrtve, ki pa morajo biti pravično razdeljene. Debata, ki se je na anketi razvila, je pokazala mnogo zanimivih momentov. Že danes je madžarski premog v \ ojvodini cenejši in je s sigurnostjo pričakovati, da se bo uvoz premoga iz Madžarske znatno dvignil, prav tako kakor je leta 192,. z uvedbo ugodnostne tarife za \ ojvodino rapidno padci. Že lansko pos abšanje teh и 0 odnos t i ie povzročilo, da se ie uvoz premoga iz Madžarske dvignil od 81.400 na 12з7ш ton, sedaj pa se bo še povečal, ker bi bdi slovenski premogovniki, če hočejo :zvoziti enako letno količino .v Vojvodini za 3 milijone Din več obremenjeni. V ce oti znaša več obremenitev po tej tarifni reformi za slovensko gospodarstvo okrog 10 milijonov Din 'etno. od tega odpade okrog i .0 mi oktober 1929 november 1929 december 1929 januar 1980 februar 1930 izvoz uvoz ' 3 748.1 -243.2 514.1 621.9 —192.2 778.7 599.6 -179.1 616.2 560.9 — 55.3 480.8 521.1 — 40.3 .. „... ------ - - . „.iliiona Din na premogovnike, /.a ljubljansko mestno elektrarno in mestnj vodovod znaša nova cbremnitev letno ICb tisoč Din. za Kranjsko industrijsko družbo. ki ima že to neugodnost, da leži da]eč od naivečiega dela konsumentov. pa 700 tisoč D:n letno. Na podlagi zbranega gradiva bo Zbornica v kratkem preďožila odločilnim krogom obširno spomenico, v kateri bo zahtevala, da stopi železniška uprava glede ureditve teh tarif v stik z gospodarskimi krogi. Naša trgovinska bilanca zopet pasivna Po -est i h aktivnih mesecih smo imeli ▼ lebrv.ariu prvikrat zopet pasivno tnrovin-ko hilaneo. Kakor smo že pred kratkim poročali. je naš izvoz V februarju precej nazadoval in sicer na 4Ä0.S milijona Din. kar pa je še v?dno 7.a 95.7 milijona Din več kakor v februarju pret. leta. ko je zaradi ostre zime vladal velik prometni zastoj. Sedaj objavlja generalna carinska direkcija še podatke o. uvozu v februarju, ki kažeio nazadovanj tudi pri uvozu, vendar ne tako občutno. kakor pri uvozu. V februarju smo uvozili 79.957 ton (v februarju 1929 70.191 ion) v vrednosti 521.1 milijona Din nanram 404.0 milijona Din v istem mesecu pret. leta. Navzlic nazadovanju uvoza nasproti predhodnim mesecem vidimo, če primerjamo letošnji februarski uvoz z lanskim, povečanje za II7.I milijona Din ali za 29%. Ker pa je bil naš uvoz v februarju večji nego izvoz. ie bila naša trgovinska bilanca t tem mesecu pasivna za 40.3 milijona Din. Razvoj naše trgovinske bilance v zadnjih mesecih je razviden iz naslednjega pregleda (v miiij> nih Din): jan,—febr. 1930 1097.0 1082.0 - 15.0 jan__febr. 1929 810.8 964.7 —153.9 jan_febr. 1928 869.3 1213.3 —344 0 Nazadovanje našega izvoza je posledica prenehanja izvozne sezone, pri uvozu pa opažamo vpliv poslabšanja naše gosjx>darske konjunkture. Naš letošnji uvoz je sicer še vedno večji nego lani. vendar Je treba upoštevati. da je bil lani naš uvoz v početku leta oviran zaradi neprilik; napram prvim mesecem 1. 1928. pa je naš letošnji uvoz precej manjši. Ker smo imeb" v januarju še aktivno bilanco, je sknpua bilanca za јавваг in februar ostala še aktivna toda ta aktivnost znaša le še 15 milijonov Din. Glavni predmeti našega uvoza v februarju so bili: i-i rov bombaž (1S.1 milijona Din), bombažno předivo (53.5). bombaž, tkanine (67.2». volneno předivo (7.S). volnene tkanine (37.0). svilene tkanine fS.S). železo in r o! izdelki (S.4). žel. pločevina (S.l). cevi (5.9) razni predmeti iz železa (20.9). stroji in aparati (21.9) elektrot predmeti (17-2). prevozna sredstva (9.2). premog f-S.0). nafta (13.9). sirove kože (17.5). čevlji (3.5) sirova fcava (12-2), riž (5.0). oljna in druga semena (6 3). limone in oranže (5 6). V primeri z uvozom v februarju pret. leta se je povečal uvoz tkanin (tako bombažnih kakor volnenih), dalje uvoz strojev, predmetov iz železa, elektrot. predmetov, sirovih kož in nafte, nazadoval pa je uvoz sirovega bombaža, premoga in oljnih plodov ter semen. Opozorilo davkoplačevalcem Davčna uprava za mesto Ljub lana razglaša : Dokler se ti« izvrii nova odmera zemüariae, z;radarir.e. pričebnine, rent ni ne in družbenega davka za rekoče leto 1930, morajo davčai zavezane; p.učevati te davke po predpisu iz p:e;-S-л;ега let a. t. i. iz leta 1929. Od :esa so izvzet: saпк oni daven: zavezancu k: so pr:;av:!i stanek davčne d- ižnost: člen 147. za.-:-:na o ne-p-.srednih davkih). -V smislu člerta 14S pravkar omenjenega V-.na o nepo-srenih davkih in njega pravur.'Ka. ie dospel dne 1- aprila 1930 že v p'acüo <5-ur: obrok: zgradarine, priuc-bntr.e. renmine. družbenega davka, pavšalnega davka за posto-vm prom&t tn vc-jntce. — Vsi r-i že v p!ač!to dospeti Sec-rtktai davki se morajo plačati па?Казле«с do dne 15. tr.aia 1930. Kdor bi to tega dne u» plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračanijo 6fc zamu«dne obresti in se -z-lerja nep'acar.i davek z obrestni i vred pr:s:w-~. Zem:l-;araaa dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih lern, h obrok h, najkasneje dre 15. avgusta 1930 in dne 1. novembra 1950. sicer se bodo iztotako zaračunlle бrc zamoene obresti in se >:čo ne-plačane vsote prtsu-no rete г.: и le. Davek novih davčnih zavezancev is dave* za nove davčne predmete, ki se bo odmer и ir.eff tekočim da včr.i.Ti letom, d-tspe v ptačilo ort: dan. ko se bo davčnim zavezancem prav:'-w :zročil plačilni nai->g ali odlok, plačati se ?•« mora 30. dan >0 vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka i-n sicer v onem znesku, k; ie po •zakonskih rokih že dospel v plačilo. Davek na poslovni promet спя zavezancev, ki ga plačujejo po kir:gi opravke ne ga prometa. dospe in se mrra plačat: za I. č-vt.et.-e 1930 najkasneje do 30. aprila 1930. — Avstrija onemosoča izvoz 1n prevoz našesa krompirja. Vsem so še v živem spominu zapreke, ki jih je delala Madžarska lansko pomlad prevozu poljskega krompirja v našo državo. Pri tem se ie sklicevala na zakonske predpise proti širjenju krompirjevega raka.- ki ie na Poljskem precej razširjen. Ďočim so b:ii takrat ti ukrepi Madžarske рас opravičljivi napram poljskemu krompiriu. pa nikakor ne vidimo tega pri najnovejši avstrijski o'redbi. ki dovoljuje prevoz in uvoz le iz dežel, ki so proste raka: Belgije. Danske. Nemčije. Francije. Angliie. Irske. Holand i ie. Švice, h katerim ptÉsn še Češkoslovaško in Poljsko, čeprav je dovolj znano, da sta že 1-ta okuženi p° raku. Pa to še ni dovolj. S tem. da nas Avstrija ne šteje med neokužene države. Jemlie ugled našemu zdravemu krompirju. Pri nas doslej ni bilo raka na krompirju, kar priznavajo tudi avstriiski strokovnjaki. Zdi s^e da hoče Avstrija izrabljati tudi pri krompirju razne zdravstvenoobrambne naredbe v našo škodo. kukor je to delala^ -ličnimi odredbami, da omeji uvoz naše živine — Tretja številka Glasnika zavoda za pospeševanje zunanje trsovine je pravkar izšla ia vsebuje m-d drugim tu li štiri zanimive članke v slovenskem jeziku. ( Nekij informacij с grškem tržišču, o sklepanju 41 izvrševanju kupčij z grškimi kupci . Položaj s težišča jajc Sedanji položaj belega lesa v Argentin Ui in Švicarska zunanja trgovina z jajci >. V ostalem vsebuje ta številka razprave o osvajanju novih tržišč, zlasti nordijskih, o trgovinski organizaciji francoskega kmetii-tva. o trgovini s sadjem v Angliji. Franciji. Zedinjenih državah in Kanadi o možnostih plasiranja našega blaga v Poljski, o izvozu sadja in povrtnine v Avstrijo in o perspektivah za naš Izvoz v Alžír. Ponovno opozarjamo naše izvoznike, ki žekio redno prejemati to revijo, da javijo na dopisnici svoj točen naslov z označbo blaga in držav, ki jih glede izvoza zanimajo. Prijave íe treba poslati: Zavodu za unapredjivanje spoline trgovine pri ministarstvu trgovine i indiistriie. Beoerad. Ulica Miloša Velikega. = Kako se v obrtniških in industrijskih delavnicah čuvamo pred ne-rečami pri avto-senskem varenin. bo vsebina poljudnega predavanja, ki ga Priredi Zavod za ro-peše-vanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani v petek 11. t m. ob pol 8. zvečer v risalni dvorani Tehniške srednš? šole v Ljubljani soba št. 10 v prvem nadstropju, vhod pri stranskih vratih). Predaval bo priznani strokovnjak in vodja avtogenskih tečajev g. inž. Leo Knez. ki bo svoja izvajanja jxrás-njeval z demonstracijo nekaterih zanimivih poizkusov iz prakse. Riziko dela. ki se pojavlja Istočasno z njegovo modernizacijo, zahteva od poedinca jx>leg prakse tn previdnosti tudi vedno več strokovnega znanja. Če tega manjka, potem tudi nesreče med delom rade nastopajo ter povzročajo škodo delavcu in obrtniku. Nesreče pri avtogenskeni vareniu so pri veščem ravnanju z anarafi izključene. — Predavanje Je namenjeno predvsem absolventom pravkar vršečih se avtogenskih tečaiev in varilcem: opozarjamo рз nanj tudi naše kovinarske obrtnike in industrijce. ki imajo delavnice, v katerih se vari, pa tudi druge, ki jih stvar zanima. = Dobaye. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 30) kg Subox-barve. Vršile ее bodo nasl^flnje ofertalne licitacije: 23. t m. pri komandi mornarice v Zernunu glede dobave 10.000 parov čevljev 25. t. m. glede dobave 25.500 m sukna in 3900 m polvoineae tkanine; 28. t m. pri upravi državnih monopolov. ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave večje množine papirja; 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 240 kub. m hrastovega skretniškega lesa. (Predmetni oglasi so na pogled v pisarn i Zbornice za TOI.) Dne 29. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 10.000 komadov perila in 10.900 komadov brisač. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omeni-nem skladišču). — I'rodaia starih sodov. Dne 30. t. m. зе bo vršila pr. delavnici državnih železnic ▼ Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje ca 1000 komadov starih lesenih sodo--: r,ri osrednjem skladišču materijala generalne direkcije državnih železnic v Subotiei pa gled3 prodaje ca 2000 komadov starih lesenih sodov. (Predmetna oglasa sta na v posle ' v Zbornici za TOI). 7. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet pri lično velik: največ Te bilo j>oire-be v devizah Berlin. Dun: j ia Praga. Tečaji deviz, ki so bili zadnje čase precej stabilni. so danes popustili. Tako je deviza Newyork nazadovala od 56.485 na 56.445. deviza London od 27532 na 275.18, deviza Trst od 296.60 na 296.30. deviza Praga od 167.68 na 167-57 itd. Na zagrebškem efektnem rr2:šču se ie Vojna škoda rrg-tvaia za aranžma po 414. za k^so po 414.25 in za december po 420—421. Irves:icK-sko se je -:-krep:k> te- ;e rilo zal-:Hučeno 00 57, Bi, pa se ;e S6.25—56.50. Med barerumi vrednotam: so bilu višji zakljcčki v Srpski po 165, v Zemaijsfci po menient. .Med industrijskimi vrednotami je pr št«? do prometa le v Dubrovuúki p«-- 429—439 in v Slavonii po 200. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.71. Berlin 1.5.4*75 — 13.5175 (13.5025). — Brusel i 7.$932. — Budimpešta 9.8$ 56. — Curla 1094.4 — 1097.4 (1095.9k — Dunaj 796.31 — 799.31 (797.81). — London 274.7S — 275.?^ I275.15). — Newyork 56.346 — 56.5-15 (56.445). — Pariz 221.51. — Praga 167.17 — 297 it 167.91 (167.51). — Trst 295.3? (296.3П). Zaprtb. Amsterdam 22.68 _ 22.74. Donrj 796.31 — 799.31. Berlin 13.4875 — 13527-". BruseM 787 32 — 791.32. Budimpešta 986.66, Milan 295.453 — 297-453 London 274.771 — 275.571. Network 56.3450 — 56.5450. Pariz 230 54 — 2-J2.54. Praga 167.17 — l0—905, Unos 195_200. Jugo 51—82, Srpska 162-5—167.5. Zemaljska 145—147, Narodna 90 250— 252.5: koruza: baška. času primerno stiha no 1í7-5 — 150. za april po 152.5 do 155š ove«; baški. navadna tarifa p-» 195 do 197-5: ječmen: baški. 63 64 kg po 167.5 do 170: moka: -Og-. fco Ljubljana, plač. po preje, mu po 405—410: rž: baška, 72 73 kg. mlevska tarifa po 202.50—2* 5. — Novošadska blagovna borza f7. t. m.L Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. — Budimpeštanska termin^ka borza f7. t. m.). Tendenca prijaznejša; promet srednji. Pšenica: za maj 21.27 — 21.28 (obračunski tečaj 21.30). za oktober 20.79 — 20.80 (20.80)- rž: za maj 12.06 — 12.08 (12.10). za oktober 13.53 — 13.55 (13.50); koruza: za maj 13.05 — 13.07 (13.-). za Julij 13.12 — 13.13 (13-10), tranzitna za maj 12.30 — 12.32 (12.30). Pisarna sokolské župe LJubljana posluje dnevno od 15. do 19. ure na Taboru peleg društvene pisarne Sokola I. Opozarjamo bratska župna društva, da pošiiiajo vse za župo nameniene dopise na Tabor. Pavno tako pa dobe vse informacije v župni pisarni oni. ki imajo kak posel z žuoo. Nov sokoiski list. Pod uredništvom br. L. ferina ie začela izdajati sokolská žuoa Celje svoj župni věstník, k! izhaja zaenkrat četrtletno. Prejel- smo prvo številko ->Ve-stnika«. ki je posvečen v glavnem oripra-vam župe za vsesokolsk^ zlet v Beogradu ter prinaša v tem ozira zelo bocta'o gradivo. Zanimivo ie pisan tudi članek o zgodovini Celjske župe oziroma sokolskega gibam a na teritoriju župe sploh. Ostali članki so posvečeni internim prilikam v župi. vendar pa dihajo ono sokolsko svežost, da jih lahko priporočimo vsem v čitanje, ker ne brez haska. .Med raznimi ve^tm-' so navodila dede vodstva društvenih maric ter razne druge odredbe glede poslovanja. / SPORT Nedeljski športni dogoditi V liazeni in v nogometu se nadaljuje pr-T?:istveno tekmovanje. Najvažnejša hazen-s'\;t tekma se ie odigrala v Ljubljani, kier je Ilirija premagala državnega prvaka ISSK .V: -ibor 16:13. Ilmjanska družina ie brez dvoma zelo napredovala, vendar je sodnik g. Doberlet s svojimi odločitvami na škodo .V ribora pokvaril uspeli Ilirije. — Ljubljanska Atena je igrala v Murski Soboti ter proti Mu p dosegla s 6:6 lep uspeh. Mura ie předvedla mnogo boljšo igro kakor prei-ínio nedeljo. Vratarica in halii Mure so bile topot zelo dobre. Lahko se reče. da družina ni imela slabih točk. Samo proti koncu Mura ni bila dorastla ostremu finishu Atene. Scortale so Jonaš 4. Kardoš 2. Mura je nastopila v svoji običajni postavi. Atena pa ie postavila za Jermolovo rezervo. Njena postava ie bila nasledinia: Cernetova. Brodarieva, Tita. Bibiča. Hrbe-r. Mirte. Bern i k. Družina ie bila kljub dvema debi-tantkima homogena. Obramba ie igrata mirno in sigurno. Halii so bili do odmora boli defenzivni. a po odmoru so krasno podpirali napad, v katerem sta Bernikova in Mirtičeva po lenih kombinacijah znlr'a vsaka po tri gole. Mlada Erkerieva ie dobro izpolnila napadalni trio. Vodstvo ie dosegla Mura. nakar ie Atena prevzela inj. natiivo ter zanoredoma zabila tri gole. Vendai se .ie polčas končal 4:3 za Muro. T.-koi po pavzi vodi Mura 5:3. a Atena kmalu izravna na 5:o. V 15. minuti doseže Mura rezultat 6:5. a že v isti minuti izravna Atena na 6:6. Zadnjih deset minut ima Atena očividno inici.iativo ter mnogo napada. Toda obe vratarici pokažeia svoie lepe -/možnosti in zelo ž:vahna. toda fair tekma konča neodločeno. V obojestransko zado-voMstvo ie sodil g. Schneller. Nogometno prvenstvo n- prineslo nobenih i/iuenadeni. Rezultati so bih: lliri.ia : .iauran 4:2 Mennes : SvoboJ\ 2:1. Celje : 6:i. Raoid : Železničar 4:3. ISSK Maribor : Svoboda 11:0. V Mariboru ie te.kaiovanie končano in ie izšel kot okrožni prvak ISSK Maribor. /'eIo lep uspeh so dosegi' iliriianskš la-hk r:?>t;. ki so v Zagrebu doseg'i državno r'-.-en/tvo moštev v cross countrv teku s 26 r .'i.ami pred Marathonom. fbšk.nn. Con cord:;.i :n Jugoslavijo. Kot poedinci so pre-5'i r? čili 1. Predamič (Concordia) 3f;}A.4. 2. Koreii (Marathon) 36:16. 3. Sporn (Piri-?ál 36:24 4. Podpečan (Železničar). Mariin'-) 36,37. К'Ч.Ь pozni sezoiv ie Smučarski klub' T ^liar.a v nedeljo priredil tek.no v smuku v Planici. Mesto starta, ki ie bilo v razpisu določeno na Kotovem sedlu (2105 m), se ie moralo zaradi nevarnosti olazov preložiti 500 m nižje. Višraiska razlika med startom in ciljem pri koči v Glohici (Tamar 1108 ni) ie znašala približno 500 m. Proga ie d' Iga 3.5 km. Najboljši čas je dosegel 'Albin Jakopič z 12:16. Sledili so A. Wissiak 12:52. C. Lakota 12:54 hi Dovgan 13:13. Hajduk gostuje v Ljubljani V soboto in modeli« ko gostoval v Ljubljani državni prvak Hajduk ter bo igral dve tekmi z Ifi-тУ>о. Hajduk je pogodbeno v«za«i. da nastopi s v.. ■ kompletno, najmočnejšo garnituro. Govoriti o odttkab mošbva bi bilo odveč, kajti Hajduk se splošno priznava kot taktično najmočnejše in 4>rčno najboljše moštvo Jugoslavije. Hajduk je v -zvrstni formi ter ie odpravil na svoiih tleh Ilirijo z visokima rezultatoma, d a si ravno je Iara-!r. Ilirija nad svojo o-bičajno formo. Hajd.uk ie Bostova! zadnjikrat v Ljubljani ob .priliki 15-Iet-Ii:ri.je ter je že takrat imiponiral s svojo bri-'■■.-::no igro, ki se ie še celo spopolmila, tako da :TCv!<.:av';a danes moštvo izredno homogeno eno-t- . k: ie zmožna konkurirati tudi najboljšim kon-!t:.nc!talnim moštvom. K.- je pričakovat.; velikega navala, se prodaja:;« v v -rce že v predproda.ji v trgovini Pevalek, Žid-ivska ulica. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (StcvT-e za označbo hala pomenijo: 1. čas op,-zevanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v S. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v m.m). 7. aprila 19>0. Ljubljana: 7. 75i .7, 8. 90, —, 10, dež, 3.0 Maribor: 7. 756.2, 10, ('0. NW6, 10. dež, 9.0. Zagreb: 7, 757.5, 9, 90, WSW4. 6, dež, 2.0. Beograd: 7, 756.4. 9, 90, W8, 9, dež, 16.0. Sarajevo: 7. 758.2, /. <5, —, 9. —. Skoplje: 7. 758.3, 8, 85, —. 3, —. Split: 7, 759.0; 9; 98. H2, 10, dež. 15.0. Solnce vzhaja ob 5.30, zahaja ob 18.36, lun it vzhaja ob 12.27, zahaja ob 3.42. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16.8, najnižja 7.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 7, v Zagrebu 9. v Beogradu 8, v Sarajevu 6, v Skoplju 5, v Splitu 8. ]>iin;:j-ka vremenska napoved za torek: I/.nn'uoma. večinoma precej oblačno; me-stoina še lahke padavine. Za и.Ш Bin je zava ravan vsak naročnik n Iz Jugoslovenskega pHvačkega saveza. (Službeno.) Objavlja se službena okrožnica JPSa št. 2, objavljena v »Spor-tiistro« dne 27. III. 1930: 1. za redne člane se sprejmejo PSK Krka iz Sibe-mka (Spi. P. P.) in ASD Banat 1921 iz Pančeva (BPP). 2. v narforajšeirn terminu morajo vsi pod-savezi zbrati prepise pravil svojih klubov, ista overoviti in na to taikoj poslati savezu; 3. seje upr. odbora se vrše od danes naprej redno vsaki četrtek ob 20. v ho-telu Imperial. Sekcija zbora bazenskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno.) Danes v torek 8. t. m. odborová seja o sredstvo za zdravje in povsem neškodljivo. Z njegovo pomočjo zamorete odvaditi 1>шК pijančevanja, ne da bi oni o tem kaj vcdeK. Polno zahval izločenih. Cena 220.— Din. 5024 Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. POPOVIČ, Beograd. Kolarčeva 7. Trgovskega pomočnika vojaščine prostega, v manufakturi dobro izvežbanega za engros trgovino, sprejmem takoj. V engros izvež-bani imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manu-fakturist«. 5659 
57
llHHIHlHilHUlHUlfwa.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka, gospodična
Karolina Cerar
učenka IV. razreda meščanske šole
dne 7. t. m. ob 14. uri v cvetu svoje mladosti boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti, Zelena jama — Ljubljanska cesta št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1930.
Globoko žalujoči starši.
Občina Ljubljana Meetni pogrebni lavod
Pogreb Wagnerjeve soproge
Slika prikazuje prevoz trupla pokojnice iz Bayreutlia v Koburg, kjer jc bilo vpepeljeno v ta-tuošnjcm kremaioriju. Tisoči nemškega ljudstva so izkazovali poslednjo čast ženi, ki jc podpirala svojega soproga pri njegovem umetniškem delovanju
Astronomi napovedujejo v naprej re-pa-tice ali lunin mrk. Narodni gospodarji v naprej določajo bodočo letino in izvozno stanje. Ameriški vremenski opazovalci so ugotovili redne presledke, v katerih trpi od suše vzhodni del Zcdi-injenih držav. Njih opazovanja so koristila tudi riževim in bombaževim nasadom v Indiji ter ruski Osrednji Aziji. Zgodovinarji so celo dognali, da sta bili suša in lakota v daljni preteklosti vzrok nekoč neumljivih navalov stepnih narodov na Kitajske in slovanski svet. Točna znanost deluje s številkami in logiko-. Ali imamo t ud1 druge možnosti, da bi uganili bodočnost? Kaj je z jasnuvid-stvom in prerokovanjem? Ali temelji vse to samo na prazni veri ali na do sedaj neimiijvili »nadnaravnih« zmožnostih človeškega duha? Znanost ne sme biti preluííkoverna, a obenem ne sme kazati nazadnjaške ozko-srčnosti. Zato ■ne more zamolčali po zanesljivih pričah ugotovljena dejstva, kakršna so sledeča: Francoski psiholog dr. Vvacliides, načelni nasprotn k vsakih »skrivnostnih moči--, avtor znanih del o fizioloških
)IÍv..i	v.
leta J 903. dolgo
vplivih na človeško miselnost, je okoli opazoval znano prero-•kovalko Frayo v Rimu. Tolmačil je njene uspehe zgolj nim naključjem
s slučajnostjo, s ponov-!n jo ie nekoč v šali
vprašal: »Povejte no, kdaj bom umrl?« Napovedovalka bodočnosti je dolgo »tajila neblage slutnje« in odgovarjala nevernemu Tomažu, da bo postal1 zelo star. A nekoč, pozimi 1904., »ni več mogla premagati notranjega glasu« in je »nehote« vzkliknila: »Umrli boste zaradi pijučn ce v starosti 33 let.« Znanstvenik ie štel takrat 30 let. Dve leti pozneje .ie predaval v Bukarešti in mu ie ponovila neka rumunska ciganka isto napoved. Ni se zmenil za novo »naključje«. A naslednjo jesen je res obolel na pljučnici in umri 13. septembra 1907., kakor mu je bilo rečeno. Te podatke z navedbo prič vsebuje posmrtno Wach d es ovo tlelo o »'Psihologiji roke« iz 1. 1909. Ali je res vsa zgodba samo naključje? To je malo verjetno. Gospa Fraya je označila razen letnice tudi bolezen in ciganka na Rumunskem ni ničesar vedela o tei napoved1. Slučajnost sicer ni podoI-l-.o-ma izključena, a je prav tako malo verjetna kakor milijonski dobitek v loteriji... Morebiti je zaslutil medij v znanstveniku kali te boleziť, ki mu ie pozneje vzela življenje? Toda pljučnica ni nobena kronična dolgoletna bolezen, temveč pride nepričakovano. Tretja razlaga bi bila usodna avtosv estija, domišljija. Znan1 so slučaji, da so umirali ljudje, na srčni kapi zadeti, ob napovedani uri Dr. Wachides se ne bi morebiti niť zmenil za bolezen, če ne bi bil že prej srečal napovedovalko. A leta 1907. se je moral spomniti neblagih napovedi: to je zmanjšalo njegovo odporno moč, in je pljučnica povzročila smrt. Vendar ni ta domneva nič bolj verjetna od obeli prvih. Dr. Waclťdes ni mogel postati žrtev prazne vere, ker je bil strog racionalist. Razen tega je napovedala ista Frayeva dogodke, pri katerih sta izključena vsaka hipnoza ali vpliv d omisli'1 je. Tako prinaša pariško zdravniško glasilo iz 1. 1920, zopet zanesljivo dokazan razgovor gospe Fraye-ve z grofico KeMerjevo, vdovo v japonski vojni ubitega ruskega generala. Ta se je poročila s pl. Flotowom, nemškim poslanikom v Rmu, in pomladi 1914. je obiskala vedeževaJko, ne da bi ji povedala svoje ime. Vendar ji je ta popolnoma označila njenega prvega in drugega soproga in napovedala, da bo kmalu zapustila Rim, ker izgub' nje mož tekom 2. do 3. mesecev svojo visoko službo, in bo videla velilko krvi in muk v neki severni deželi. Vse se je ures,ničlo. Po vojni napovedi je zapustila grofica moža in iz Štokholma zahtevala ločitev, ker se kot rojena Rusinja ni mogla navduševat1 za nemško zmago. Kmalu nato je Flotow padel v nemilost, ker so
pustili Italijani na cedilu svoje »zaveznike«, in ga je nadomestil v Rimu Bii-low. Pozneje je doživela grofica na Ruskem vse grozote rdečega terorja, iz-gub!la sorodnike in ponovno gledala smrti v oči, dokler ni pobegiila na Francosko... Omenimo še napoved grozovitega lnesinskega potresa iz leta 1910., o kateri pripoveduje Domenico Flores, sodnik v Palermu. Leta 1909. je priskrbel svojemu zetu dobro službo v Meshui in je hčerki sporočil, da se bo-morala kmalu seliti, ne da bi navedel kraj. Družina je mislila, da bo prišla v Palermo. A sodnikova mala vnukinja je trdila: »Jaz vem, da grem v Mesino! A to je slabo, slabo!« To- se je tud1 uresničilo. Pozneje je bil Flores s soprogo pri zetu na obisku. Ko se je poslovil, je reklo isto dekletce v solzah: »Zbogom dedek! nikoli več se ne bomo videli!« V nedeljo 27. decembra je prinesla mati hčerk1 nove nogavice, da bi šla k maši. Dekletce se je zgrozilo in dejalo: »O, mama! Kaj si prinesla! Umrla bom v teli nogavicah!« Mati jo je oš-tela. A še isto noč se je dogodil potres, ki je zahteval desettisoče žrtev. Mati, sodnikova hčerka, se je resla sama: izgubila je moža in deco! Torej je slutilo dekletce v naprej lastno smrt, ne da bi kaj mislila na potres kot vzrok te smrti. Bala se je M-esine celo leto dni poprej. Nimamo nobenega pojasnila za te slutnje. Profesor Flourno'x v Ženevi tolmači s telepatijo, prenosom misli na daljavo, drug skrivnosten slučaj. Njegova sorod-niča, Švicarka gospa Buiscarletova, je tri leta proučevala v Kazanji na Ruskem dve deklici Moraijevi. Zelo so so 'mele rade in sj redno dopisovale še pozneje, ko je morala vzgojiteljica iz zdravstvenih vzrokov oditi v domovino. Po njenem odhodu sta pršl-i deklici v mestno žensko šolo, katere ravnateljico, gospo Ničinovo,Je gospa Buiscarletova dobro poznala. Štiri mesece so romala iz Rusije v Švico pisma z ugodnimi poročii. A ponoči 9. decembra je imela Švicarka čudne sanje. Zdelo se ji je, da gre z gospo Moratjev-o, materjo svojih učenk, po cesti blizu Kazanji. Dohitela ju je kočija in se je ustavila. V njej je bila druga gojenka, gospodična Olga Р., "v beli obleki in rumenem klobuku. Zaklicala je: »Počakajte! Ali ne veste, da bo že 17. t. m. gospa N činova za vselej zapustila svojo šolo? Ubožica!« Potem je kočija oddrevila naprej. Gospa Buiscarletova je naslednji dan, 10. decembra, sporočila gospe Мот at je vi te san-e. Pismo je dospelo 20. decembra v Kazanj. Razburilo je vse mesto! Gospa Nično va je tožila že od 11. decembra dalje o glavobolu m je bila od 13. v postelji s 40 stopiny vročine. Vendar so trdili trije zdravniki, da je le navadna iufluenca. A 16. istega meseca so ugotovili škrla-
tinko. Opolnoči ie ravnateljica umrla in že zgodaj 17. decembra so odstranili njene ostanke, ker bi utegnila postat5 nalezljiva bolezen nevarna za gojenkc. 'orej je res zapustila za vselej svojo šolo na napovedani dan! Prof. Flournolx je osebno poznal gospo Buiscarietovo, dobil je vsa njena pisma in je na temelju poštnih pečatov ugotov i postopnost dogodkov. Ni dvorna, da ni moglo biti ponoči 9. decembra v Švici znano, da bo morala Ničinova dne 17. istega meseca »za vselej« zápust ti svojo šolo. O vplivu, hipnozi, bi lahko govorili, če bi videla umirajoča p'smo iz Švce, a to se ni zgodilo! Prof. Flournoix govori o telepati ji. N činova je morala vsaj podzavestno že dne 9. decembra slutiti, da bo resno obolela. Mislila je na smrt. Ta slutnja je prišla do njene prijateljice v Švico in ustvarila preroške sanje. Marsikomu se bo zdela ta domneva nenaravna, prisiljena. A če jo zavržemo, ;x>-tem res nimamo nobenega pojasnila razen še bolj prisiljenega »naključja«... Vsekakor kaže znanost veliko zanimanja za sl čne dogodke, ker se tičejo te-
me и n
vprašanj našega mišljenj
za-
htevajo novo umevanje bistva »časa« in odkrivajo spor med prosto voljo, d.eter-miinizmom in fatalizmom. Navedli smo nekatere najbolj preproste izmed zmn-stven'h domnev, ki hočejo na »naraven način« pojasniti ta vprašanja- Imamo tndi bolj drzna in fantastična stališča, ki pa povzročajo nove uganke in težave, dasi izvYaio iz najnovejših znanstvenih in teliničirh uspehov.
Najboljši igralec med črnci
Pavel Bobesan v vlogi cesarja Jonesa iz isto-intene drame O'Neilla. Robeson gostuje sedaj т Berlinu ter ga splošno smatrajo za najboljšega igralca med ameriškimi črnci.
igumm vojaki
Poročevalec »Matiua« je poiskal v hiralnici nekega mesteca na deželi najstarejšega francoskega vojaka, Alfreda Doveuxa. Starec ima že 92 let. »Ali je res, da ste govorili s cesarjem Napoleonom III.? res!« se je najbolj izrt
: je vprašal novinar. »Res, razvnel starec, »in to je bil dni dogodek v mojem živ-
ljenju. Leta 1858. sem prišel k vojakom in so me poslali v Afriko. Šest let zaporedoma so nas podili sem pa tja po deželi in smo prišli celo v puščave Velikega Atlasa. Cesar nas je prišel pogle-" dat 7. junija leta 1865. Stal je sredi ravnine na gričku z maršali in generali okoli sebe in so vsi naši oddelki paradirali mimo. Ko je prišel na vrsto naš grena-dirski polk, srno vsi morali -klicati: »Živel cesar!« Sam ne vem, kakšna muha me ie pičila, a zavpil sein čisto sam: »Živel dopust!« Napoleon me je dal poklicati pred vrsto in je vprašal, kaj pomeni ta moj medklic. Odgovoril sem po pravici: »Veličanstvo! Šest let nas že podijo po tej Afriki. Vsaj enkrat bi radi videli domovino. Bog ve, ali io sploh bomo...« Častniki so se zgrozili in mi prerokovali že ne vem kaj. A cesar je bil dober. Osem dni pozneje se je vkrcal naš polk na ladjo »Princ Jerorne«, pa smo prišli v Francijo.« Starec se je udeležil tudi vojne leta 1870. in je bil odlikovan s svetinjo. Za svoje zasluge ■prejema pokojnino v znesku... 40 frankov (92 Din) 1 e t m o.
Sprememba na abesinskem prestolu
Desno: Cesarica Judita, ki Je nedavno umrla. Levo: Dosedanji regent Ras Taiari, Ы je postal »cesar vseh cesarjev«, kakor Abesinci imenujejo svojega vladarja.
Gandhijev »bojni« pohod do morja
Vojska indijskih nacionalistov, ki je že dosegla svoj cilj in začela -variti sol iz morske vode. Angleške oblasti mirno gledajo to oškodovanje solnega monopola
Avstrija ima štiri narodne himne
Avstrijski črnožolti patriotje poje; jo še vedno staro habsburško »Bog ohrapi nam cesarja«— po Havdno* vem napevu. Gospodom ne prihaja na misel, da spravljajo v zadrego boga s svojo prošnjo, kajti kako ga naj ohra; ni in obvaruje, ko ga ni več. Vlada pa je sprejela kot državno himno pesem umrlega patra Otokarja Kernstocka, ki se začenja z verzom: »Bodi nam te; daj blagoslovljena ...« Pater Kern« stock je bil sicer dober avstrijsko« neniški pesnik, ali s svojimi verzi ni imel vedno sreče. Znano je, da se nje? gov verz
»Lieber rauchumschwärtzc Trümmer als ein windisch Maribor,« ni uresničil. Slovenski Maribor stoji in o okajenih razvalinah, ki bi jih bil imel pater Otckar rajše nego lepo me; sto ob Dravi, ni niti sledu. Kernsto; ckova državna himna se poje takisto po stari Havdnovi melodiji, zato jo so; cijalisti odklanjajo, češ da je preosta; nek iz habsburške teme. Mesto nje po; jejo rajše himno, koje besedilo je se; stavil prvi avstrijski predsednik Kari Renner in ki slavi prirodne lepote A v; strije. Napev zanjo je napravil skla; datclj Viljem Kicnzl. Ker pa je težak, se ta himna ni mogla razširiti v širše sloje. Postala jc nekaka strankarska himna socijalnih demokratov. Četrta himna je bojna pesem Vsencmccv »Deutschland, Deutschland über alles«, ki naj utrdi v ljudstvu misel, da je Av; strija zelo nemška dežela. Take agi; tacije je morda zelo treba, kajti imena vladnih mož Stverovič, Slama, Šumi, Vaugoin itd. ne pričajo baš o čistokrv; nosti avstrijskega nemštva.
Čudne zmage
Lansko leto je človeštvo osrečilo z nekaterimi najbolj čudnimi zmagami. Ni mogoče našteti vse mučenike plesne umetnosti ali glasbenikov, ki so noč in dan dvigali dosedanje rekorde v vztrajnem plesanju ali sviraniu. Predsednik francoskega Turističnega kluba je odnesel zmago na področju govoričenja: tekom leta ie otvoril 400 pojedin. Nemčija jc dala najurnejšo kuharico in kralja kadilcev smofk. Belgijec Meuni-er je napisa! na navadni dopisnici 17.131 besed, dočim je stisnil na njo dosedanji svetovni prvak v drobni pisavi samo 11 tisoč besed. Meunicr je pisal svojo dopisnico 14 let, in to je zopet polžev rekord v počasnosti. Vse ostale zmage ie odnesla kaj pa Amerika. Miss Edna Asaline ie potolkla ostale tekmovalke leščeniu parketov: odrgnila je v 38 sekundah 8 kvadr. metrov tal. Louis Ka-ransky v Chicagu je popil v 79 sekundah 40 surovih jajc. A takoj po zmagi mu je moral priskočiti na pomoč zdravnik. V istem mustu ie postala mlada pevka Elsie Lawerteen »kraljica poljubov«, Znano je namreč, da utripa tekom poljuba srce bolj pogostoma nego na pr. pri pisanju na stroju ali kosilu. Zmagovalkino srce je potolklo ostale za 5 do 13 udarcev v vsaki minuti. Predsednik Francosko-ameriške trgovske zbornice James ie prejel naslov svetovnega .oceanskega potnika, ker se ie že 55-krat vozil iz Pariza v Newyork ter nazaj: ima torej 110 oceanskih voženj. A njegovo zmago je hotel takoj zasenčiti ameriški filmski igralec Pitsby, ki ■pravi, da ima 120 voženj. Bolj praktično svetovno prvenstvo si je izvojeval blagajnik Angleške banke v Londonu Greenfield, ki je zračunal in razvrstil v 9 minutah 1000 različnih novcev različnih držav. _
Milijoni ali oder
Znana francoska pevka Jeanna Au-ibertova se je lani poročila z amer. milijonarjem Nels. Mor risom »kraljem mesnih konzerv«. Za razkošje, ki ga ji je poklonil soprog, mu je obljubila zapustiti oder. Skromno je zapisala pod geslom »poklic« v svojem potnem listu: »gospodinja«. A leto dni pozneje je pričelo mučiti nekdanjo zvezdnico domo-tožje. Zdravnik ji je nasvetoval izlet v Evropo. Jeanna je prišla v Pariz. Kmalu so obvestili velikanski lepaki občinstvo, da zopet nastopa v znanem baru na Montmartru. Mister Nelson je na kratko brzojavil: »Oder ali ločitev!« Takoj so se pojavili novi lepaki: »Kljub prepovedi svojega moža, ameriškega ■milijonarja, nastopa Jeanna Aubertova slej ko prej na našem odru! Pohitite, da jo boste videli in slišali!« Užaljeni soprog je vložil tožbo. Pred vsem zah- ,
teva ločitev. A io bo trajalo več mesecev. Zato zahteva za ta čas tudi prepoved odrskega nastopanja. Gledališče naj mu plača 200.000 frankov »moralne po 5000 frankov с i
odškodnine« m
vsake predstave. Najbrž bo sodtiija do kaj omilila te zneske.
aeiliiiea
ЩТ
za w емко
nor
Krasni vzorci štofov zadnjih novosti /.a obleke, površnike i. t. d. najceneje
pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBU VN V
Siamska dvojčka
Novi, IV. zvezek ameriškega biografskega leksikona (v založbi Zveze znanstvenih društev v Ncwyorku) vsebuje tudi žhijensko zgodbo siamskih dvojčkov Cžana pa Ena. Rojena sta bila 1-1811. v ubogi kitajski družini v Slamu in sta zaslovela po svetu: bila sta zra-ščena v pasu in je tvoril io vez kakšnih 10 em dolg in 20 cm debel hrustanec. Dvojčka sta pela, plesala in telovadila po vsem svetu in sta se potem z zasluženim denarjem naselila v Severni Ka-Tolini. Postala sta ameriška državljana in poročila sia se s sestrama Saro in Adelaide Yates. Cžan je imel osem in En devet otrok, a njuno zakonsko življenje je bilo pravi pekel. Mark Twain mu je namenil posebno humoresko, (ki smo jo pred nedavnim priobčili tudi v »Jutru«), a v resnici sta bili vsega krivi prepirljivi ženi. Naposled sta se ía.k i skregali, da sta najela brata dve ločen stanovanji, bivala sta v vsakem po tri dni na teden, v nedeljo pa sta naredila izlet z deco brez žen. Nekoč pon-oči se je En zbudil in se zgrozil: njegov bra; ie bil mrtev. En je še poklical družino, da sc poslovi od nje, in tri ure pozneje je tudj umrl.
Kandidat za monaški prestol
Nemški princ iz Uralia in grof WürttemberJki 'с prispel v Pariz, da dokaže francoski vladi svoje pravice na monaški prestol. Francoski kralji so bili fevdni gospodje nad .Monakom in ta pravica je Franciji ostala. Kneževina sicer ni velika, au nje igralnice donašajo lepe dobičke...
Človeško življenje
Navadno trdijo, da imajo današnji ljudje nemirno, naporno življenje in da prej umirajo nego naši predniki. Toda antropološka raziskovanja prof. Winga Todda so dokazala, da je resnica baš nasprotna! Premeril ie nebroj okostnjakov: n. pr. 600 grobov in Nove Mehike iz časa med XVIII. in VIII. stoletjem pred Kr., 143 okostnjakov iz angleškega pokopališča H. stoletja po Kr., okostnjake iz bronaste dobe in rimske okostnjake iz zgodnje krščarfske dobe itd. To življensko delo je ugotovilo, da ie umirala pretežna večina ljudi od začetka prazgodovine do konca sredniega veka (XV. stoletje) med 30. in 40. letom. Ljudje v starosti nad 40 letom so bili v starem Rimu baje prav tako redki kakor pri nas stoletniki. Sedaj umre največ starcev med 60. in 70. letom in otrok do 2 let. Človeško življenje se ni skrajšalo, temveč se je prav znatno podaljšalo,
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in sociálně namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
MaUvxflasi
jeder hoče
da me mu pomije po pomti naslov aH fcateo drufo informacijo ticoco me matih oglasov naj priloži v яnatnßah а /Л • «leer ne bo prejel odgovora t « ШшЛШЁ
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
PlaóCovi maCift ogCa&ov
in druge informacije tičoče se ogluso\>, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
Marlhoru
______in V
Aleksandrova cesta 13
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
Veliu
Kocenova ulica 2
'.'.V M «Г Fi V
2 čevljarska
opmočnika
dobro verziraua v šivanem in zbitém delu, sprejme ta k"' v stalno službo Jože Kanipeš, Vrhnika štev. 190 1436S
Inteligentna gdč.
z večletno prakso v prodaji ter H" i.riraiiju iziožb, dobi za maj ali i-ozncje name-šcenj'-; v dobri trgovini. ITvii <»• imajo gospodične z znanjem pisarniških po slov. Pismene ponudbe z n:<\eibo zadnjo službe na ura-. oddelek Jutra-- pod na«.	14307
Dve natakarici
(>i:
■ -,:k. i. ei-ti m mar-ri• Ju:e ta- oj gostilna Zagreb, Frankopan-«-k ч! ' a št-iv. 10 — Martin Be Injanec.	1 JOGO
ii-
Vajenca (pikolo)
poštenih
-t
■llevue
spre me ■ " L ub-14252
Hlapca
že v trgovini z že-iO služboval, sprej-пг Kesljevi cesti 20.
11241
Kroj. pomočnika
n /nega za danisko in mo-o .U-'o. v.-likih komadov, ■m v stalne delo. Modmi •с EVgam-e . Aleksa-n-»va cesta 48. Maribor.
14188
Trg. pomočnik
: и i - •: ii ~k-cmnejfa, trez-:a i poštenega trg. po-■tť. ■ i za vodstvo meša-trg»vine. Biti mora polti imet! veselje Si-i na deželi. Nastop takoj s 1. majem. Naslov v a-i:"in oddelka -Jutra«.
14173
Strojepisko
■ '■■.■trtico, s perfekt-I znanjem nemščine in • v- -iae. išče tehnično je ■ . - Prednost imajo . ki znajo slovensko in i-k stenografijo Po-Ibe i. navedbo zahtev-• : z-iar-ko »Stalno me-os'.. Od.t. »Jutra«.
14142
one D'TI niť кол
Vajenca
za medičarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši .«-■-rejme K. Petschnig, Sv. Petra cesta 59.	14399
Raznašalko
staro 15—16 let sprejmem takoj. Predstaviti se je popoldne pri Ivanu Šimenc, Mirje, Lepi pot.	14407
Mizar, pomočnika
s 'kavcijo 10—15.000 Din sprejmem za stalno v Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro
>Mizar«
14383
2 čevljarska
pomočnika
Franc 20.
Mí ki a vi
14398
Pisarniško moč
gospodične aH vdovo, ki ni imela otrok, z dežele, po-1 polnoma neodvisno, zanes-1 j i v o v pisarni, sprejmem. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Ka'ori gospodinjai.	144761

Praktikanta
išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo absolviranih šol in znanja jezikov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnik«.	14425
Učenko
Šiviljo
začetno pomočnico meni takoj. Naslov oddelku »Jutra«.
sprej-ogl. 14424
Strojnik
zvežban na žagi in po možnosti zmožen električnih instalacij, dobi stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Strojnik«.	14428
pridno, čisto in pošteno, sprejme delikatesna t.rgovi-1 •na. v Ljubljani. Naslov ogl. odd. »jutra«. 144801
Prvovrstne oglarje
sprejmerm prot; douri plači za 3 mesece. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oglje«.	14433
ki pozna dobi tak službo. Pogoji: trezen, siguren praktičen vanje i ti » Jugora«, št. 137.
Šofer
dobro Forda 27. I ■j dobro stalno neoženjen, vozač in I pri delu. Stano-hrana v hiši. tvornica, Kranj 14436
Stavbnega tehnika
vajenega stavbe, mladega in p-idnega iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »25—22 T«.
14394
Natakarico
mlado in pridno, ki razume udi nekaj 'kuhe, sprejme gostilna Jakovae. Petrina 7 Fara pri Kočevju. 14402
Ubogo dekle
mlado, pridno in po-šteno, ki zna pomivati in ribati, prejpmem takoj v gostilno. Naslov pove oglas, oddelek Jutra«.'	144,10
Več dobrih čevljar, pomočnikov
za zbita in šivana dela prejme v t-rajno delo Ivan Oostiša. čevljar, Sinja- gorica 23. Vrhnika. 14419
Noiar. kandidata
Blagajničarko
Žensko
vestno, tudi vdovo, iščem I k 3 letnemu otroku in za | gospodinjstvo za čez dan. Ponudbe pod »M. K.« na j ogl. odd. »Jutra«. 14139
Delavca
17—18 let starega sprejmem za razvažanje, kateremu je dobro poznana Ljubljana. Nastopi lahko takoi. Poizve se Komenskega 34.	14438
Krojaškega pomoč.
sprejmem takoj. Hrana in I stanovanje v hiši. Josipi Sežon. krojač. Cerknica -pri i Rakeku.	34444
.Mlada gospodična
brez staršev želi mesta k boljši rodbini i;ot vzgojiteljica otrok. Izučena modi-stinja, vajena gospodinjstva ter vseh drugih' domačih del. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru. 14192
Mesto inkasanta ali skladiščnika
pievzame državni vpokoje-nec v Celju ali v okolici. Naslov uri podružnici Jutra Celju.	14149
Kontoristka
z večletno trgovsko prakso — samostojna knj.igovodka. vešča vseh ostalih pisarniških in blagajniških poslov, išče primerno name-ščenje za ta i.o j ali pozneje Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro •Trgovsko izobražena«.
14028
Korespondent
vešč slovenske, srbohrvat-ske angleške, nemške in italijanske korespondence, knjigovodja in strojepisja, želi premestitve v Ljubljano. Cenj. ponudbe pod »Samostojen korespondent«.
Motorno kolo
i prikolico, znamke Harley-Davidson, nad vse dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. Pojasnila daje Rudolf Perdan. avto delavnica, Celje	14019
Motorno kolo
350 ccm, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oďdelku »Jutra«. "	13S88
Osebni avtomobil
štirisedežen. znamke Ue-nault, G CV, dobro ohranjen, zelo pripraven zla ti za t-govske posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa za leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11065
Motocikel
Terrot (Japmoter) 350 ccm. lani nov. komaj uvožen, z ele-ktr. lučjo, hupo, socius, prodam. Za stroj jamčim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14387
Avto
znamke »Ford« popolnoma brezhiben, se pod ceno proda. Na ogled v Slomško-vi ulici št. 21. Cvelbar Ka-rol.	14466
Mesto samostojne gospodinje
in kuharice išče starejša gospodična h gospodu. Eventuelno z otroci. Ana Gledzen. Marij™ trg 2. Ljubljana.	14315
Prodajalka
izurjena v vseh branžah. želi premeniti mesto. Gre tudi kot- blagajničarka. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
14471

mlajšo moč. spretno narieo sprejme takoj
racu-tvrd-
ka
Ls'aberne v
Ljubljani.
14421
možno* ■uira mja. ton Ko.
e pravico sub-fnr<'imp notar ■r v Murski ii
14135
Absolventinja
».i i
s 1. name:
P .d
na
ra-.
-".c. s -i-mesecno trgovski pisa-ni, majem primerne-."•e-nja. Cenj. do-- fvo j.Vbsolventi-oslasmi oddelek 14104
izurjena kuharica
7, dobrimi «spričeraH in znanj m nemskegi jezika dobi oj ni -' » pri manjši ".'"-■■ji Dobro postopanje ie vi- ki p'аба. Ponudbe s vk na &g'a*ni od-ibeek Jutra« pod značko »Karlove'-.	14031
Služkinjo
Иаго do 50 let, pošteno >n r--;dr»o, za vo istvo gospo-ii;njstva Jš6e SpemJal Ferdinand, vas Zvirče p. Križe.
1394S
Mesarski pomočnik
' 'to izurjen, priden in po-■ n dobi službo takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	1391S
Krznar. pomočnik
dobro izvežban v obdelova-nja kr7.na ra izdelovanju r dobi službo pri K Granita, Maribor, Go-po-s .г ulica 7.	11210
Dekle
faro 11—16 let. ki je va-j : " 'rok in nekoliko go-S', . i' :-r -a. p idno in po-ř■ ■ .. " >Ь; službo s 1. ma-j ul. Naslov pove oglasni <■ " >k »Jutra«. 14401
Pisarniško moč
neodvisno gospodično z dežele — zmožno nemščine, sprej-mem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut.ra« pod šifro •Zanesljiva 220«. 14477
Učenca
zdravega, za pek ari jo, sprejmem takoj. Jožef Vrt-nik." Polzela, Sav. dolina.
14474
Kroj. pomočnika
za veliko in fiuo delo sprejme takoj Ivjn Rotar, Miklošičeva cesta 14. 14431
Parna žaga
v Sloveniji išče za nastop z 15. t. Jii. iskušenega strojnika in kurjača z dobrimi referencami in večletno prakso. Obenem sprejme tudi istočasno \ -žagar-a k polnojarmeniku. ki je popoJnoma vešč vseh poprav'.:. ki pripadajo izkušenemu Žagarju. ronudl>e je poslati na ogl. odd_. »Jutra« pod o-značbo »Veš<- in trezen'.	14062
Dobro šiviljo
za plašče in obleke sprejmem na. dom. Naslov v ogl. edd. ».Jutra«. 14447
Plevico
■rejmem takoj. Ivan Šimenc. vrtnarstvo. Ljubljana. Lepa pot..	14463
Gospodično
znanjem slovenskega in francoskega jezika iščem k otroku od (> let y.a takojšen nastor». O. Stark. Oblači',niča »Ilirija«, Ljubljana.
14451
Potnika
z manufaktumřm blagom, za obiskovanje privatnih strank, proti dobri proviziji sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod značko »Slovenija«.	14378
Potnika
iščem, ki bi prevzel poleg svojega, zastopstvo za keramične izdelke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Keramika«. — Znamko za odgovor priložiti.	14449
Stelažo za špecerijo
ali branjarijo, ketle in drugo za karbidno razsvetljavo, zidan- štedilnike itd. prodam. Ogledati v hotelu »Bellevue«, Ljublana.	142.53
Lep sortiment paličnega železa
kg po Din 3.50
dobite na dan 9. t. m. po-
pold-t.e na Vrhniki v trg. R. Rutraer-ja naši. proti takojšnjemu plačilu in odvzemu v vsaki količini. — Kv. prednaročila nasloviti na I. Traměák, Slov. Javorník.	14086

Kolo
dobro ohranjeno v garderobi pri F
naprodaj govcu. 14416
Ovčjo volno
ca 30 kg očiščen^, pim. Ponudbe z cene na oglasni »Jutra« pod šifro
bele kuna ved bo oddelek »Volna« 14250
Polnojarmenik
najraje tipe Pini i Kav, 70—80 cm, rabljen, vendar v brezhibn-em st-anju kupim. Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Polnojarmenik«. 14033
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Frane Stupica. železnina — Ljubljana. Gor-posveteka c. št. 1.	11190
Hiša št. 80 v Dravliah
zraven gostiln'. »Pri Kovaču« naprodaj. Hiša je enonadstrupna, popravljena, z električno razsvetljavo in sadnim vrtom Cena ugodna. Vselitev takoj. Poizve se istotam do 12. t. m.
14462
Malo posestvo
približno 2 orala zemlje in gospodarskim poslopjem, cenjeno 90.000 Di:i v Spodnjem Radvaniu 48 pri Mariboru naprodaj.	14472
Vsakovrstno zlato
kupuje »o najvišjih cenab
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
38
Stanovanje
2—t s-D-b t priti-linami, če mogoče s solnčnim balkonom ali hodnikom, za 1. maj ali 15. junij, v mestu želi boljša obitelj. — Ponudbe na cglasni oddelek ^Jiitra« noi »Elektrika in vodovod«.	14011
Stanovanje
opremljeno. 2
lepo
sob. parletirano. oddani boljši družini dveh oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14432
Stanovanje
z najmodernejšim komfor-tom. 4 sobe s pritikHnami. v I. n.-i.dstr.. solnčnato. v novi hiši, oddam s 1. majem. Za ogledati od 14. do 15. ure. Inž. Tornago. Poljanska 12.	14457
Spalnico
iz črešnjevega lesa, novo masivno, nolitirano. prodam za 5200 Din. Našle v v oglas, oddelku »Jutra«.
14205
Pisalno mizo
pisarniško kupim. Ponudbe na ogla-ni -oddelek »Jutra« pod »Pisalna miza«. 14426
Sobno kredenco
lepo. ugodno prodam. Tavčarjeva (So-tlna) ulica številka 5, vrata 7. 14441
Razno pohištvo
prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 14460
OMtiiiUi
2 ženska kostuma
spomladma. lepa iu dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno prodam. Na-s-lov pove oelasni oddelek J'Ut.ra«. ~	14400
Щ l| r V ' Ж ▼ ^ áéi л Л A Itá Ш^ЛлЖкЛ*"
Gospod
trgovsko naobražen, prevzame zastopstvo za Slove-1 ■nijo, tu- ali inozemske tvrdke. Zmožen je večje | kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro j »Zastopstvo«.	143131
Stalna razstava
umetniških eJ.ik in velika izbira okvirjev. Pravkar so prispeli nev- moderni vzorci. — A. Kos, Ljubljana Mest-ni trg 25 — nasproti magistrata.	11164
Najcenejši koks
po 85 para kg te v mestni plinarni ljubljanski. 84
Zastopnika za Bled
za izivrsten sezijeki predmet j iščem. Zaslužek čez 20.0001 Din. Potreben kapital га blago 8000 Din. Ponudbe na naslov: »Kronos«, Ljub-jana. poštni predal 28.
13779
Zastopstvo
pisalnih strojev nemškega fabrikata oddamo za Dravsko bano-vino. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« тух! »Kappel«.
14414
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto beio gosje k« po 130 Din in čist beii puh kg pa 300 Din L. B-ozoviokrajinoh. Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Povečan promet«.	14403
G'. Th Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
34.
K m ilu sc .ie vrnil! — »Hitro, hišro, niti ;* Uiin. dne 6. t. m. mudila
na Brezjah
in sta -e opoldne odpeljala proti Jesenicam, se naprošata za cenj. naslov ra podružnico »Jutra« na Jesenicah, Gorenjsko — pod značko »Globlje ipoznin-stvo«.	14392
Mlad Primorec
inteligenten, želi znanja z inteligentno in naobraž'-no gospodično — najraje Pri morko. Cenjene ponudbe, če m- goče s flUo na oglas, oddelek »Jutra« pod .šifro »Solnčna Gorica*. 14404
Gospa Andja Modic
naj se takoj javi ustmeno ali pismeno v pisarni dr. Josir.a Cepu dra. odvetnika v L'ubliani.	14406
Mladenič
želi znanja z gospodično, staro 18—20 let. po možnosti šiviljo. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra' pod šifro »Tajna ljubezen«.
14430
Banjaluka 333
Kadar vstajajo spomini, kako bi lahko bilo. mine dobra volja. Kdor to upošteva. razume lahko vse. Iskrene pozdrave. 14-442
Zadovoljnost
dvignite pismo ter oddajte odgovor pod naslovom »Marija«.	14452
Jelševe deske
3 cm debele, prodam. Na slov na, oigl. odd. »Juira« 14459

Majhen lokal
z izložbo, za urarsJco obrt iščem za takoj a:i pozneje na prometnem kraju. Na slov po.ve oglasni -od-dole-k »Jut.ra«.	144,13
Gostilno v Zagrebu
pr: giavnem trgu. v centru mesta, s stanovanjem, kletjo i-n shrambo prodam. Zelo ugodna prilika. Dopise na naslov: M. Nikša. Zagreb. Tkailčičeva 1-2. 14385
Hiša na Uncu št. 22
vrtom, zidana v trgovske s-vrhe, popravljena 1929 — v pritličju 4 sobe. kuhinja, veža; v podstrešju soba in kuhinja, 2 shrambi ter neiz-lelan proitor, prodam ali lam v najem. TIgodna lega. 20 minut od postaje Rakek. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	13786
Za pisarno
oddani bivše pritlično dvosobno stanovanje poleg kavarne Evropa. Naslov 'porve oglasni oddelek »Jutra«.
14420
Prostorno delavnico
oddam takoj. Pojasnila Dolenjska cesta 6. 14443
♦ Lepo sobo
solnčno, separirano, z raz gledom na Stritarjevo ulico oddam e 15. apri om bolj šemu stalnemu gospodu. —
Naslov ipove oglas, oddelek »Jutra«.	14335
Opremljeno sobo
na Starem trgu oddam gospedoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14216
Gospodični
oddam solnčno sobo z elektriko in ,posebnim vhodom Naslov pove tiglas. oddelek »Jutra«.	14396
Soliden obrtnik
g-re kot sostanovalec, ozir. vzame opremljeno ali praz no sobo. Ponudbe na cgl oddelek »Jutra« pod šifro Cistota«.	14406
Vinotoč
točilnico, klet ali gostilno.
že vse vpeljano, z mrzlimi jedili ali brez. na prometni točki v Mariboru. Celju. Ljubljani ali Trbovljah prevzamem takoj, za točenje prvovrstnih vin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinotoč«.
1436S
Vameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, -kice. proračune in nadzorstva. Ponudbe ood: »Tn-ženjer Arhitekt« na oglas. Idelek »Jutra«	34
Pozor!
Zaradi bolezni prodam po-estvo. vse zemljišče sku->aj. v krasni legi. Redi se - plav živine. Blinu kolodvora. Cena 125.000 Din. Pi'jas-nila daie gostilničar
Mlakar. S ood nje Po; h-a nah.
Laže pri 14:» 4
Lepo parcelo
630 m2 veliko, pri dolenjskem kolodvoru r>rodam za 5.000 Din. Xa-lov v ncl. oddel&u »Jutra«.	14Ö95
Majhno posestvo
hišo in gospodarskimi objekti, v bližini Ljubljane ali Celja, in sicer ob železniški .progi kupim. Ponudbe nít. oglasni oddelek »Jutra« ood značlko »Posestvo 382«.	14382
Njivo
oddam -v na:em. Pojiz-ve se: Trno-vo. Ceeta na Loko 19.
14412
Delavnico
veliko, z lokalom vred in električno razsvetljavo, na prometnem kraju na Tržaški сes-t' oddam takoj v najem. Zelo ,iri,pravno za večjř podjetjj ali obrt.. — Naslov pove Oglas, odde'ek »Jut-ra«.	14345
Gostilno
d-obro idočo. najraje r. mesarije vzamem v najem — event. tudi ktrdm Imam osebno pravico in sem kav. e-ije zmožen. Naslov v oerl. oddelku »Jutra«. 13921
Osebno pravico
za veliko gostilno in kavarno takoj oddam za dnbn več let. Naslov pove oerl. oddelek Jutra«. 144Л5
Stanovanje
2—3 sobno, -ne predaleč <«1 centra iščem za tavoj ali za 1. maj. Plačam pol leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen«.	14158
Sobo, kuhinjo in pritikline
dobi stranka, ki si ieto pre-
Prazno sobo
svetlo in zračno oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14213
Lepo stojalo
za »unko, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 14314
Opremljeno sobo
solnčno. t novi vili. z električno razsvetljavo, kopalnico in separatnim vhodom oddam dvema gospodičnama. — Ante Kornič. tvrdka Masrdič.	14418
Sobo
hrano ali biez oddani
fpodični. oddelek
Naslov »Jutra«
14411
uredi in izdela
stroške. Naslov oddelek »Jutra«.
na lastne l>ove ocl. 14429
Prijazno sobo
s strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj boljšemu gosi>odu. FloTjanska ulica 31,1.	144<55
Na hrano.
stanovanje, z vsem komfortem. sprejmem gospodično kot sostanovalko. Naslov v Ogl. odd. »Jut M« 14 470
Dro&fe
Javna prostovoljna dražba
sobne in kuhinjske opreme, pohode, slik. porcelana, steklenic, zabojev in raznih predmetom se vrši v sredo in četrtek od 9. ute dalje na Kongresnem t-gu št. 8 — dvorišče T>ri Kirbischu.
14071
6.
Pridi kmalu aH piši! čakam. Potem odpotujem. Vrnitev javim.	144/И
Pomorski kadet
želi dopisovanje z lepo. mlado gospodično. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kadet«.	14460
Turbino
približno za 200 litrov vode iu 8 metrov padca (15 do 20 konjskih sil) kupim takoj. Ponudbe pod šifro »Intaktna« na cglasni oddelek »Jutta«.	14390
Motor
na istosmerni tok. 5 kar-a-citeto 30 k. s., z napetostjo 220 voltov, z j-ermenicaini in tirnicami, kai-or tudi z zaganjačem za celo obtežbo. kupimo. Ponudbe ped »Enakosmerni tok« na ogl. oddelek »Jutra«. 14266
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine) nekoliko rabljen po nizki ceni proda Fran Erjavec, »Pri z'ati lopati«, Ljubljana. Wolfova ulica 12.	14109
Stružnico
močno, z» les. višina 350 mm, stružna dolgost 1300 mm. ta strojni nogon. prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14097
Polnojarmenik
65—70 от (premera, novejše konstrukcije iěžein. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Pol-no;armenik 44«. 14427
Mesarske stroje
K več. volf. špric. malo rabljen. prodam. Naslov oove ogl. odd. »Jutra«.
14453

I: » rl!
f ■* —
Klavirje
m pianinc prodaja, izposo-itiie, popravlja i n čisto oglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna kla-iriev Warbinek. Ljubljana Gregorčičeva 5, Rimska teta 2.	14358
Cigaretno dozo
srebrno, г imenom Stane, je nekdo izgubil v nedeljo na poti čez Grmado na Šmarno goro. Ker je drasr spomin «e prosi poštenega najditelja, de jo proti nri-merni nagradi vrne: Ulica na ?rad ši. 4.	14134
Krom. harmoniko
novo »Liibasovo«, s kovče gom, na 60
na
1950 proda Petra eesta
basov, za Din Cimermau. Sv. 53.	14305
Crn pianino
krzen etrunan. skoraj nov ug"dno naprola'. Naslov v otrlasnem oddelku »Jutra« 14359
strxýi í
Pisalni stroj
dobro ohranjen pcceni prodam Naslov pove og asni oddelek »Jutra«. 14238
Pisalni stroj
izredno ugodno naprodaj. — Naslov -pove ogl a« j oddelek »Jutra«.	14-St'I
AXTOXYD
T O
r-
Y D
popolnoma jugoslovanskega izvora
Nestrupena
od minija
Neuničljiva
Štirikrat kritnejša j izdatnejša ' trajnejša J
Najboljša	Najekonomičnejša
Zaščitna barva proti rji.
Rudarska združba Irojana
Dunajska cesta IIV, Ljubljana
Bernhardinko
2 leti staro poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14415
Harcarskih samic
več. za lego. prodam. — Tržaška cesta št. 9. 14198
Pletilna stroja
8/80 in 8,50. stroj za p..rte (lajšte) in dva motorčka 150 in 230 volt prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
Gonilna Jermena
prima in vse mlinsko-tehnjčre potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana. Kolodvorska uhca.	62
fUvzrur
Izjava
Podpisana izjavljam, da je gospa Sešek popolnoma nedolžna, ker ni ničesar govorila. V kolikor pa sem zakrivila jaz, p:-, obžalujem ter se gospe Sešeik zahvaljujem. da je odstopila od tožbe. — Karolina Gaspari. Tržaška cesta.	14355
Prvovrstne čevlje
zastonj sen: pro-ti izberi dobil kot 10. kupec pri tvrdki »Doko' (Čarman). Ljubljana. Prešernova u':-ca. Ugledni firmi iskrena hvala. Čitatelj, požuri se k njej. morebiti boš tudi ti deseti. Križ Frane. Ljubljana Vil. Lepodvorska 31.
14435
Zastonj! Krasni velikonočni darovi!
Ne belite si glave, kaj bi poklonili svojim prijateljem za Veliko noč! Mi darujemo svojim cenj. odjemalcem
10.000 darov zastonj!!
Naši darovi so: 14-ka-ratno nalivno zlato pero, preciz. moške žepne ure, luksuzne otroške igrače, damske ure zapestnice, Alpaka doze za cigarete, originalne Gilette-aparate za britje, Al-paka-Berndorf žličice za kavo, kompletne jedilne pribore, nogavice, rutice, brisače itd. itd. Vse to darujemo svojim odjemalcem po njihovi svobodni izberi. Pišite takoj po brezplačni prospekti
Eksport - Mignon Zagreb, Nikoličeva ulica 14
Izjava
Obžalujem :n prek'.icuj<:m kot neresnično, kar -eni govoril žaljivega o gns-.--dični Cerne Urški iz Vevč št. 31 in se ji zahvaljujem, za odstop od to/.be. Sneberje. 7. ar»rila 19:Vi.
Kamnar Avgust.
14->>>
Gospa
ki je osebno poznana in je danes o:>oldne pomotoma odnesla tuj dežnik iz trg >-vine Rozman, židovska ulica, se naproša, da ga vrne v trgovino Rozman. 14467
Skobelni stroj
600 mm rezi. s predležjem in gonilnimi jermeni, par let star, v najboljšem stanju, dalje REZKAR s kompletnim orodjem, predležjem in gonilnimi jermeni, z veliko množino raznovrstnih nožev, PRODAM zaradi moderniziranja obrata po zelo ugodni ceni in plačilnih pogojih.	5582
Sprejmem VAJENCA, oskrba v hiši.
Strojno mizarstvo M. GOGALA — Bled.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob strani z nasveti ali tolažilno besedo ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene
XEVEXKE
izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, cenj. učiteljstvu deške in dekliške šole ter otroškega vrtca Trbovlje—Vode in vsem ostalim za častno spremstvo na njeni zadnji poti.
Naša najiskrenejša zahvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Bog plačaj '-чет in vsakemu posebej.
Trbovlje—Vode, 5. aprila 1930.
Žalujoča rodbina Bučar in sorodniki. 5656
Naročajte
„Našo dobo"?
>'JUTRO з si. s?.
to
Torek; б. TV. 1930
Csnerson Tfougfi:
MOŽJE]
Roman
XXX. POGLAVJE
»Vidi se mi. da ste o takih svareh že premišljevali,« je odvrnila, »laz doslej še nisem premišljevala o tem. Živela sem in se veselila iivljenja. AH ljubimo samo zato, ker smo žive stvari? Ne maram, da bi me kdo tako ljubil! John Cowles, ženska mora biti ljubljena zaradj same sebe, ne zaradi svojega spola, in ljubiti jo mora cel mož in razen tega se —«
»O. vse to vem. Ljubim vas od prvega trenutka, ko sem vas zagledal — na tistem plesu.« •
»In že takrat ste me pozabili in se drugi dan zaljubili v drugo dekle.« Spet mi je navajala vse svoje stare razloge.
'i
»Tisto drugo dekle ste bili vi,« sem ji odvrnil In spet ste pozabili name.«
A tista, ki je bila kriva, da sem pozabil na vas, ste bili spet vi sami! Vsakikrat ste bili vi tisto drugo dekle, tista druga ženska. Kadarkoli sem vas zagledal, ste bili drugi in slehernikrat sem se i: nova zaljubil v vas. Vsak dan, kadar vas zdaj vidim, Ellen, ste druga, in sleherni dan vas ljubim bolj. Kolikokrat bom še reševal ta problem in p-rišf reč končana.«
Lahko vam je zclaj in nebo.«
»O, ne! Povsod in zmerom bi bilo tako,« sem dejal. »To ni zato.«
Ne zato, ker sem v vaši oblasti, John Cowles?« je vprašala. ■ Zato, ker ste slučajno spoznali, da sem prijetna ženska, prav tako, kakor ste vi krepak mož — kar bi bilo povsem normalno, saj sem p .-'pravna za ljubezen in nenapačna na oko? Zato, ker ine je o krutli t naključje vrglo na kraj. kier je moje ime za zmerom ogroženo —
do tega zaključka? Povem vam, zame je ta Ь! tako misliti, ko vidite in slišite samo gore
v položaj, iz katerega ne bom nikoli izšla očiščena — ali ie to vaš vzrok? Morda si predstavljate, da sem zato ženska, ker ste vi mož? Ali je to vaš razlog? Oh, to vem prav tako dobro kakor vi. A v vaših rokah sem, v vaši oblasti. Zaradi tega vam pravim, John Cowles, da morate biti premišljeni in ne smete storiti ničesar, zaradi česar bi vas morala sovražiti ali zaradi česar bi pozneje sovražili samj sebe.«
»Mislil sem, da ste me pogrešali, ko mc ni bilo tu,» sem zamr-mrai.
»Pogrešala sem vas,« je odgovorila. »Zdelo se mi je, da bo zame konec sveta. Potrebovala sem vas, želela sem si vas...«
»Naglo sem se obrnil k njej. »Želeli ste si me?«
»Bija sem srečna ko sem videla, da se vračate. Med tem, ko vas ni bilo, sem premišljevala. Da, bili ste hrabri iti prijazni in tudi dobri sle oiii. Zdai vas samo prosim, da bi tudi v bodoče ostali hrabri, prijazni in dobri.«
»A ljubite me vendarle, ljubili me boste — posrečilo se vam bo —«
»Ker sva tukaj, лат zdaj ne odgovorim,« je rekla. »Ravnala bova tako. kakor je prav.«
Ženska je najbolj močna takrat, kadar je oborožena s svojo slabostjo. Roke so mi omahnile k tlom. Vsa kri mi ie izginila iz glave. Zdrznil sem se. Bojim se, da so se mi skrivila usta, ko sem se nasmehnil. A nasmehnil sem se vendar Ie in rekel: »Ellen, Ellen!« To je bilo vse, kar sem mogel spraviti iz sebe.
XXXI. POGLAVJE Zaroka
Moči so se nama vračale, saj sva bila tudi potrebna; kmalu se je Ellen tako utrdila, da je zmogla najin vsakdanji pohod brez tiste izčrpnosti, ki jo je obdajala prve dni. Poleti je bilo; opoldne je postalo dokaj vroče, dasiravno so bile noči še vedno hladne. Ker nisva imela nobene druge tovorne živali kakor psa, sva morala zmanjšati svoje potrebščine na najmanjšo težo in neudobstvo je bilo naiina stalna usoda. Zastran hrane, to .ie, mesa in raznih ko-
renin, ki sem bil njih užitnost najprej sam preizkusil, nisva trpela pomanjkanja.
Brez prestanka sta nadaljevala pot proti zahodu in severozahodu. Naletela sva sicer na nekatero staro indijansko cesto, a rde-čekožcev samih nisva nikjer srečala. Pokrajina, po kateri sva potovala, tiste dni še ni imela belega prebivalstva, čeprav je bila dolina reke Platte že izza davna del zaprašene prekocelinske ceste.
Bivoli so nama časih kar za več dni izginili izpred oči, najrajši takrat, kadar sva se približala znožiu gora; čeprav je bilo tod antilop dosti več, jih je bilo vendar veliko tež'ie streljati in lov nanje naju je si al mnogo več dragocenega smodnika. Mislil sem že na to, da bi si poizkusil napraviti lok in puščice, če kmalu ne prideva v obljudene kraje, ter jih rabiti za lov na manjše živali, ki iim zaradi svoje pičle zaloge streljiva nisva mogla streči po življenju.
Zato sem bil srečen, ko sem zagledal ob znožju gora prvi smre-коч- gozd ter opazil, da prihaja v plitko, ponekod izsušeno strugo hudournika, ki je v mnogih vijugali hitel proti dolini. Upal sem. da nama bo tu nekaj časa laže živeti, zakaj kuriva in zavetja ie bilo 11? prebitek in tudi divjačine se ni manjkalo.
Tu je konec najinega romanja proti zahodu, sem si rekel. i\e-zmiselno bi bilo prodirati proti Laramieju čez gore. Sodil sem, da mora voditi najbližja srner proti jugu. Takrat nisem vedel, da sva bila zašla sto milj ali še več delj v stran od Laramieja, globoko v gorovje, ki se vleče visoko proti severu od prekocelipske proge. A pametno se mi je zdelo, da ostaneva nekaj časa tu in se odpoči-jeva. Vrgel sem svoj sveženj na tla in ji rekel:
»Zdaj bova najprej počivala.«
»Da,« je rekla, z obrazom obrnjena proti jugu. »Laramie mora biti v tej smeri. Ce ostaneva tukaj, bo prišel sem najin oče in naju bo našel. A kako bi naju našel v taki velikanski deželi, ko sva tako majhna? Najina sled ne bo nič drugačna kakor sled Indijancev, tudi če jo najdejo dovolj svežo, da bi jo mogli brati. Rajša si misliva, da naju ne najdejo nikoli!«
»Tedaj bova morala zmerom ostati iu!« sem odvrnil.
Radovedno me je pogledala in vprašala: »Ali bi mogla?«
Itaiiske. »rezke in občinske «prave
/:i pleskanje "eleznih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite obraiti na MILOŠ KOZIN in DRUG, TRBOVLJE,
ki uporablja izključno najboljšo, najtrajnejšo, najcenejšo zaščitno l»:»rvo proti rji
АЈТТОХ¥ J>
popolnoma jugoslovenskega izvora.
4862
DVOKOLESA — teža od 7 k*» natorei
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, того; 'i, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj niž'3 cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. C. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Poglejte ovratnik Vaše suknje
poln prhljaja je. Dokaz, da je koža bolna in ne nudi lasnim koreninicam zdrave brane. Lasje Vam izpadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po
itlnes«, ki ozdravi kožo, pospeši rast las! Lonček stane 38 Din. -— Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica 1Д.	12
Oglas
Uprave Banje Kooiljaie
Na osnovi čl. 86. Zakona o Državnom Računovodstvu, tačka 2. Upravi Banje Koviljače, potreban je kompletan nameštaj za njen moderno novo sagradjeni Kur-Salon, sastoječi se iz 40 odelenja.
Reflektanti neka se obrate pismenim ponudama, snabdeve-nim propisnom taksom, najdalje do 15. aprila o. g.
Planovi za ovaj nameštaj mogu se videti zajedno sa uslovi-ma, svakog radnog dana i praznika u kancelariji Uprave od 9—12 časova pre podne.	5649
Iz kancelarije Uprave Banje Koviljače, br. 539 od 1. aprila 1930. god.
Dr. Arthur Perger javlja v imenu cele družine vsem prizadetim prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegov ljubljeni, dobri oče, gospod
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugos ffibšer, fotograf. Ljubljana, Sv. Tetra cesta £55. 61
Pokrajinske
razglednice
po VaSl вИЪл ali negativa. v pristni fotografiji izgo-tovi do 30.000 a a e v n o tvornica kart Brata Šonuc. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtovajto ponudim ia ceniki	212
(D
ŽUPANSTVOM!
Pločevinaste tablice točno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah
graščak in industrijalec,
dne T. aprila 1930 ob 9. uri dopoldne, v starosti 78 let, po daljši bolezni nenadoma preminul.
Pokojni bo v petek, dne 4. aprila 1930 ob pol 3. uri popoldne v župni cerkvi pri sv. Avguštinu (T. Bez., Josefsplatz) slovesno blagoslovljen, nato bo prepeljan v Baden pri Wien in tamkaj na mestnem pokopališču ob 4. uri popoldne po ponovni blagoslovitvi v rodbinski grobnici pokopan.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek, dne 10. aprila 1930 ob S. uri zjutraj v zgoraj navedeni župni cerkvi.
Wien, Mislinje (Jugoslavija), Diirnhoi b. Murzzuschlag, dne 2.
aprila 19,30. — I. Bez., Walfischgasse 15.
5650
LJubljana VII. Jernejeva c. s
Ravnotam velika zaloga Original LUTZ-ovih peči in delavnica za železostrugar-stvo! Telefon: 3252
Novost! Novosti 2elezna
služinsfca Brozov»č< patent postelja z!o£
Siva, s Upeciranim ma-racom.zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose* be stane Din. 450.— RaspošUjam po poštnem povzetlu.
Lesen» patent postelja jložliiva. s upeciranim madracom, zete praK» učna sune Din. 280l—
LcfalRa te«nnč»nje-—ftTfe» dc*lubl)|neinovije vret« iU«
HC Din. 150.—
L. BROZOYZ& Zagreb, Uta U.
Trejo vslcini
in industrij skiiii
h itrejša dobava--večji zaslužki po 2aslu£i šcstcilindrskcga tovornega avta Chevrolet.
tyrdkam je danes bolj kakor kdaj prej do lecja, da čim brže dobarijo blago in dat odpravijo čim več naročil
T7" Jugoslaviji je stotine po-si ovnih ljudi, bi jim služi za dobavljanje blajja Chevi*oletov šesteilindrski tovorni avto; oni se zavedajo, da jim ta tovorni avto pomaga širili polje nji ho-vega udejstvovanja in pridobivati novih odjcmalccv.
Trgovci, ki imajo sklad «sea, veletrgovine s kolonijalnim blagom, dobavlja le i premoga in drv ter trgovci z gradbenimi potrebščinami zdaj labko dobavljajo svoje blago 30 Jo 40 km daleč, česar prej niso mogli.
Lastniki tovornega avta Cbe-vrolet Six vam povedo, da jim je
zelo redko treba vzdignili, pokrov bladilnika, da. pregledajo motor. S tem tovornim avtom labko zdaj odpravijo dobave, za katere so prej izgubili pol dneva, v dveh urah.
Pomislite malo, koliko vam ln, tovorni avto lahko koristi, S šesl-cilindrskim avtom Chevrolet si boste tudi vi razširili kros odjemalcev — in povečali zaslužek.
Najbližji zastopnik Chevroleta vam rade volje razkaže voz s posebnim ozirom na prilike vaše trgovske stroke.
Zahtevajte poskusno vožnjo 9 tovornim avtom Chevrolet!
Chevrolefovi vozovi za frgovslce svrshe
PROIZVODI GENERAL MOTORS
Angleško modro galico
visoke stopnje 98/100% si lahko nabavite
pri:
Eksportno in importno d. d.
„Koloniale" d. d.
F. liedieky in drug
ZAGREB
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh?
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribmkar. Za Narodno tiskarno d.