Posamezna številka RM O,iS пагашпкпБо^ Uprava Klagenfurt, Postfa^ 115 j Uređ^vo v Klagenfurtu / Naročnina (ae plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0.20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe ___"g' za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25, tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec ' __Kramburg, 22. aprila 1942. Leto 2. 9'Л/кжеж{ет teaneic pove«anl. ЛаЛош tidal ЛаП" Relthsmaischall k №е11етешп rojstnemu dneva Hermann Coring |e raziolmačil čustva ljubezni in hTaležnosti nemškega naroda Mimogrede... Berlin, 21. aprila. K FUhrerjevemu rojstnemu dnevu je Reichsmarschall Hermann GSring izdal poziv, v katerem med drugim pravi t Skupno z vojaki fronte, ki hrabro in vajeni zmage branijo čast in svobodo Nemčije daleč preko meja Evrope, izrekajo delavci domovine, ki v trdem dnevnem delu po mestih in na deželi zvesto pomagajo bojujoči se nemški milijonski voj^i, Ftih-rerju za njegov rojstni dan v vroči ljubezni svoje iz hvaležnega srca prihajajoče čestitke in blagoslovne želje. Ni še preteklo deset let, odkar je Adolf Hitler s svojo močno voljo in vero vzel krmilo Nemčije v roke. V pičlih letih miru je ustvaril drfavo, ki je po svoji notranji narodni strnjenosti in brezprimemi veličini politične moči zbudila občudovanje celega sveta. Nobeno stoletje nemške zgodovine se ne more ponašati z uspehi, ki jih je Fiihrer v tako kratki dobi mirnega stremljenja stopnjeval s svojim državni-štvom, kateremu ni primera, do narodno političnih uspehov, ki so in bodo v svetovnem dogajanju ^instveni. Dosledno bi bilo, ako bi se bili narodi, ki stojijo danes proti nam ali so stali proti nam, s to močno Nemčijo postavili v skupno fronto, da ščitijo Evropo pred vse po-dirajočim valjarjem boljševiške uničevalnosti in komunistične volje do pokončava-nja. Neštetokrat jih je Fiihrer pozval k mirnemu sodelovanju. Pod genialnim vodstvom vojskovodje Adolfa Hitlerja je potem nemški meč neizprosno nabijal. Veličastne zmage, kakršne Se niso zapisane v svetovni zgodovini, so nemške čete priborile na vzhodu in zapadu, na severu in jugu ,daleč od državnih mej. In vendar nemški narod še nikoli ni tako neposredno in dojmljivo doživel izredno veličino in zgodovinsko edinstvenost osebnosti Fiihrerja Adolfa Hitlerja kakor v minulem letu v boju proti sovjetom, da se reši Nemčija in Evropa, Ogromnim uničevalnim bitkam proti boljieviškim masam vojske v minulem letu ni primera v vojni zgodovini in njihova smela strategija je izključno Flihrerjevo delo. Tako je v nagih dneh izkustvo zgodovine nanovo potrdilo, da postane usodo oblikujoča moč vodilne osebnosti v celem svojem pomenu očitna šele takrat, kadar pretijo velike nevarnosti, nastopijo težke preizkušnje in se morajo obvladati naloge, ki zahtevajo skoro nadčloveške napore. Zato pa tudi povezanost nemškega naroda 8 Filhrerjem nikdar ni bila tako trdna in prisrčna kakor v tem času. In če nas bo Fiihrer v tem letu privedel do novih velikih odločb in zmag, bo fronta in domovina vedno pripravljena, da izpolni njegovo voljo. UiDChl podmotnk na vieh miitlHi V Južnem Odseku smo sestrelili 22 sovražnih letal brez lastnih izgub - Velika razde|an]a pri velikih napadih na Malto Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. aprila objavilo: Na kavka&ki obali so nemška bojna letala z dobrim uspehom bombardirala pri-stanižke in oskrbovalne naprave. Neki veliki sovjetski tanker je bil po bombnem zadetku poškodovan. V južnem odseku vzhodne fronte so nemški lovci sestrelili v zračnih bojih 22 sovražnih letal, ne da bi sami imeli izgube. V srednjem in severnem odseku so se po trdih bojih zrušili sovražnikovi poedini krajevni napadi. Pri uspešnih lastnih napadalnih podvzetjih v severnem frontnem odseku smo na enem mestu v večdnevnih bojih uničili ali uplenili enajst topov ter 50 metalcev granat in strojnic. Močne skupine zračnega orožja so posebno uspešno posegle v boje na tleh in razbile sovjetske zveze v zaledju. V Kareliji so nemške in finske čete v večdnevnih obrambnih bojih prizadejale sovražniku težke izgube. V Ledenem morju so podmornice skupno z zračnim Velfava dela F. H. V letih po svetovni vojni je nam sovražno inozemstvo ne le poskuSalo z vsemi sredstvi vojaške moči držati Nemčijo pri tleh, ampak je tako politiko podpiralo tudi z brezvestno uporabo zlata, s špekulacijami z valuto in številnimi drugimi sredstvi gospodarskega pritiska. Mednarodno finančno židovstvo je postalo pravi gospodar v Nemčiji. Izsesali so nemški narod skoro do zadnje palice zlata, v tem pa se je zbiralo zlato v jeklenih čumnatah in ogromnih podzemeljskih betonskih stavbah v Franciji, Angliji in predvsem v Ameriki. Velika Britanija sama je v svojih dominionih in kolonijah spravila na dan dve tretjini celokupne proizvodnje zlata, medtem ko so bile Nemčiji ugrabljene vse one pokrajine, ki so se odlikovale po zlatih žilah. Te so seveda prišle v britanske roke, ker so se Angleži ze od nekdaj razumeli na to, polastili se dežel z najdišči zlata. Tako so se n. pr. vojskovali z Buri v pričetku tega stoletja predvsetn za posest bogatih zlatih jam v južni Afriki. Nekoč je imelo zlato blagonosen pomen pri izmenjavi blaga, dandanes je pa postalo pro-khetstvo. Služilo je kot sredstvo sile in se nahajalo v rokah male židovske finančne klike, ki se ni brigala za usodo narodov. Dočim je bilo zlato nekoč merilo vrednosti dajatve in protidajatve, je v zadnjih desetletjih določalo mero produkcije. T ako. j* nastal pojem »kupna moČ€, to je, simlo se je le toliko Izdelovati, kolikor je bilo zlata. To zlato pa so bili Nemčiji ugrabili in zato bi bila mo- rala, ako bi se bila še nadalje vizala na zlato veljavo, ustaviti svojo proizvodnjo in narod bi moral vsled tega umirati za lakoto. Sedem milijonov brezposelnih je bila posledica te finančne špekulacije. Fiihrer pa ni bil pri volji, da bi postal suženj valutne teorije in je zato nemško marko rešil zlate veljaw. Namesto te je postavil veljavo dela, ustvaril hkrati zdrave pogoje za izmenjavo (killing) in s tem nemško zunanjo trgovino postavil na nove temelje. V bodoče torej ne bo imel brezskrbnega življenja tisti, ki je v posesti zlata, ampak tisti, ki je najmarljivejši. F iihrer je rekel v svojem govoru dne 10. decembra 1940. leta: »Nemška delovna moč je naše zlato in naš kapital, in s tem zlatom bom pobil vsako drugo silo na svetu. Nemška veljava brez zlata je danes več vredna od zlata^i. S tem je bilo zrušeno mednarodno gospodstvo zlata. Podoba je, da So to uvideli celo v Ameriki, kajti list »Philadelphia Record* je med drugim pisal, da bi bilo lepo, ako bi Amerikanci mogli najti uporabo za svoje milijarde skritega zlata. V grenki ironiji predlaga ta časopis, da bi lahko to. zlato uporabili n. pr. namesto pocinjenja konzervnih škatelj za čezano itd. Na boljši način se ne bi moglo označiti nesmiselnosti onega načela, na katerem je bilo izgrajeno gospodarstvo, pa tudi politika moči kapitalistično usmerjenih dežel, V boju med narodnim socializmom in plutokracijo, med delom in zlatom, je že zmagalo delo. orožjem iz nekega konvoja potopile dve sovražni ladji s skupno 12.000 brt, med temi en tanker; tri druge večje ladje so bile poškodovane. Zadetke smo dosegli tudi na spremljajočih vojnih ladjah. V severni Afriki se je 'izjalovil sunek britanskih izvidniških sil na fronti v Kirenajki. Na Sredozemskem morju je neka nemška podmornica totpcdirala nek parnih na mola v Bairutu. Neka druga podmornica je B topniškim ognjem napadla elektrarno pri Jaffi in jo težko poškodovala. Iz britanskega dovoza novih pošiljk na severno ameriški obali so nemške podmornice potopile tri nadaljnje prevozne jadrnice. Veliki napadi zračnega orožja proti vojaškim napravam na otoku Malti so se nadaljevali. Bombni zadetki težkega kalibra v polno so po vročili zlasti v oskrbovalnih napravah obsežna razdejanja, požare ie eksplozije, in nadaljnje težke škode so nastale na otoku v letaliških napravah. Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so nemške pomornice na vzhodni obali Severne Amerike in v Karibskem morju potopile 18 sovražnih ladij s skupno 131.000 brt. Neka podmornica je obstreljevala s topniškim ognjem petrolejske tanke v Bullembayu na Curacau in jih zažgala. Lahka nemška bojna letala eo včeraj z bombami in krovnim orožjem napadla tovarniške naprave in ladijske cilje na angleški južni obali. Hauptmann Ihlefeldt je na vzhodni fronti izvojeval 85. do 88. zračno zmago. Pri uspehih nemških podmornic pred o-balo USA se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom KapitUnleutnanta Miitzelburga. Viteški križ za padlega Karntnerla Fiihrer je podelil na predlog vrhovnega poveljnika letalstva, I^eichsmarschalla G8-ringa viteški križ železnega križa Oberleut-nantu Platzer-ju, vodji krdela v nekem roju strmoglavcev. Oberleutnant Fried-rich Platzer je bil rojen 26. oktobra 1914. v Himmelbergu (Karaten), kjer deluje njegov oče kot občinski tajnik. Platzer se je pri 360 sovražnih poletih izkazal z veliko hrabrostjo in pogumom. Meseca marca je umrl junaške smrti. Bombe na Malto Kajti to vemo mi vsi; Kar FUhrer namerava in zaukaže, je edino v blagor njegovega naroda, služi za zavarovanje in ohranitev od njega ustvarjenega ponosnega Reich a, domovine vseh Nemcev. V tej zavesti obnavljamo danes hvaležnega srca našo prisego: da bomo hrabri in se ne bomo ogibali nobene nevarnosti, da se ne bomo utrudili pri napenjanju vseh sil, dokler ne bo izvojevana končna zmaga in zajamčena moč in sijaj velikonemške države za vso bodočnost. Vsegamogočnega pa prosimo, naj ohrani našega ljubljenega Fiihrerja in, še nadalje blagoslovi njegovo delo! Hermann GSring Vedno znova govore nemška in italijanska poročila oborožene sile o brez od« mora vrstečih se napadih zavezniškega zračnega orožja na britansko oporišče Malto. Le površno opazovanje bi moglo dovesti do za« ključka, da ne bi bilo potrebno toliko govoriti o Malti, ali pa celo, da so številni napadi brez učinka. Pri tej britanski otoški trdnjavi pa imamo opravka z napravo, ki ni le bila v letih miru najekrbnejše izgrajena, ampak ki povrh še nudi številne naravne zaščitne možnosti tako za zračno orožje kakor za mornarico, tako da pome« nja stalno ogrožanje za vse ladje in letala, ki se podajo na pot iz Italije v Libijo. Kljub tem strateglčnlm koristim, ki jih Malta nudi Britancem, je nemškim In italijanskim letalcem uspelo, z vedno ponavljajočimi se napadi ovirati to nevarno oporišče In tako zaalguratl nove pošiljke za čete v severni Afriki. Kadar se prikažejo nemški bombniki nad Malto, je Izključeno, da bi odplule britanske edlnlce Iz pristanišča in nemški lovci pošljejo brez usmiljenja v globino vsakega nasprotnika, ki si upa zapustiti letališče, kadar kroži nemško lovsko brodovje nad Malto. F. H. Social!- slitno delo Pred desetimi leti je bilo oživotvorjeno narodno socialno skrbstvo (NSV), To se je zgodilo v času, ko še Adolf Hitler ni bU na oblasti. Nič pa ne označuje boljše konstruktivnih idej narodno socialističnega po-kreta kakor to dejanje. NSV je neizpodbitno največje socialno delo, ki so ga kedaj ustvarili. Edinstvo celega nemškega naroda se ustvarja v delih, ki pridejo pred vsem prav delavcem. Središče oskrbe sta mati in dete; s tem je najbolj zasiguran zdrav rod našega naroda. Zimska pomoč pa pomaga predvsem v letih gospodarske stiske mnogim milijonom nemških rodbin. Geslo: »Nihče ne sme stradati in nobenega ne sme zebsti« se je uresničilo. Od leta do leta naraščajoči zneski pričajo o požrtvovalnosti nemškega naroda, hkrati pa tudi o tem, da se v svoji celoti izreka za Fuhrerjevo socialistično delo NSV, ki je tudi v Oberkrainu obrodila svoje prve sadove, bodo tudi med vojno pospeševali in jo po vojni velikopotezno razširili. Zato se je v Nemčiji uresničil oni socializem, ki so ga plutokratsko boljševiške države sicer že desetletja obljubljale, toda te obljube se one niso nikdar držale. F. H.. Britanska nesposobnost Dva k starih failatonldh. borcev italijanskih pokrajin Toekane in Emilije sestavljena pomožna bataljona sta ob velikih ova-cijah prebivalstva odrinila na vzhodno Ena\ izmed glavnih laži, na katerih je bil zgrajen sramotni versajski diktat, je bila trditev, da Nemčija »ni zmožna kolonizirati«. To laž so postavili zlasti na zahtevo Anglije po triku tatu, ki sam najglasneje vpije po tatu, da bi odvrnil ljudi od sebe. Sedaj, ko se odluSča belilo z britanskega imperija, se vidi, kakšne »kolonialne uspehe« je ustvarila Anglija. Najboljši primer je Avstralija. Tam so kruto iztrebili prvotne prebivalce, niso pa mogli nadomestiti prelite krvi z boljšo in tej Zemljini zopet dati ljudi. Najbolj prazen del Avstralije je severna pokrajina z ladijskim oporiščem Port Darwinom. Čeprav je to ozemlje trikrat tako veliko kot Nemčija po 1919. letu, živi tam vendar le 3000 ljudi. Navadno govorijo o »mrtvem srcu« Avstralije in menijo, da je notranjost Zemljine še popolnoma pustinja. Toda v severnem ozemlju prevladuje »Savanne«, to je stepa z drevesi, ki ni nerodovitna, ampak bi se bila lahko dala obdelati, ako bi bili določili in poslali na delo potrebne kolonlza-cijske pionirje. Saj «o tudi Nemci In Italijani odprli marsikatero peščeno puščavo, čeprav z velikimi napori. Avstralija pa je " ostala neodprta in neobljudena. Posledica j«^ i da-ee Avstralija кошај »у>т^|]д fltrim 2. — Stev. 31. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 22. aprila 1942. pretečega ji japonskeg^a izkrcanja; da Suva dolgo obrežje, bi mogla postaviti kot stražo le enega človeka na vsak kvadratni kilometer, vštevSi otroke, žene, starce. V Avstraliji se je izkazala resnična nesposobnost za koloniziranje. Zd. R. Poms v Zeđinjenlh državah že spoznaoia pojema gloriola, s katero so doslej obdajali angleškega zaveznika, in na njeno mesto stopajo trezna premišljevanja. Tako je predvsem storil te dni znani washingtonski pisec uvodnih člankov Raymund Clapper v ameriškem časopisu »Lookf, Kazal je pri tem na to, da je prav lahko mogoče, da zavezniki zgubijo to vojno, posebno ker so že skozi 2У2 leta skoraj nepretrgoma pretrpeli same poraze. Nato se peča z vprašanjem, da li se v Ameriki ponavljajo napake, ki jih je v tej vojni naredila Angleška." Mr. Clapper omenja pri tem deset napak. Zelo zanimivo je, kaj vse daje na rovaš angleškemu zavezniku. Pred vsem zavzema stališče, da je Anglija poslala svoje vojake v vojno brez zadostnega števila oklopnja-kov in letal in da je »mogoče podcenjevala svojega sovražnika«. Nato obdolžuje Angleško, da ni prevzela iniciative. Tukaj pa se Angležem godi krivica, ker jim mi nismo pustili, da bi do tega prišli. Nadalje govori o veliko prepočasni mobilizaciji ljudskih rezerv, o birokratizmu uprave in pomanjkljivi pripravi na zračne napade. Kot največjo napako pa na koncu označuje, »da so celokupni vojaški aparat prepustili častnikom, ki nimajo veliko pojma o modernem vojskovanju« in da so zamudili sodelovanje vseh treh delov vojske ter nadziranje materiala, indusrij in dobičkov. Kaaandra-janski klici gospoda Clappera pa ne bodo več veliko koristili, kajti tudi za USA je že prepozno, da bi se izognili tem napakam. V tem oziru so stvari že preveč napredovale. Sch. D. Brilanci so izgubili 273 letal Težki napadi proti Malti - Nadai]n]l uspešni napadi na vzhodu Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. aprila objavilo: Uepefini zračni napadi so bili naperjeni proti vojni luki Sebastopolu in pristaniškim napravam na kavkažki obali. Na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so imela lastna napadalna podvzetja nadaljnje uspehe. Ifa posameznih mestih je sovražnik brezuspešno nadaljeval svoje napade in sunke. 'Močne skupine bojnih letal in strmoglav-cev so podnevi in ponoči napadale vojaške naprave na otoku Malti. V, državnih ladjedelnicah v La Valetti, v oskrbovalnih napravah, skladiščih gonilne snovi, torpedov in municije so številni bombni zadetki povzročili močna razdejanja. Napadi na letališča Lucca, Halfar in Calafrana so bili posebno uspešni. Številna letala so bila na tleh razbita ali poškodovana. Skupine bojnih letal so v zadnji noči napadle v vojni važno britansko pristanišče Grimbsy. V velemlinih in dokih so nastali močni požari in eksplozije. Po včerajšnjem vojnem poročilu objavljenih težkih britanskih zračnih izgubah, ki 80 se povišale na 29 sestreljenih letal, britansko zračno orožje ni ne podnevi in ne ponoči več priletelo nad nemško ozemlje. V času od 20. marca do 10. aprila je izgubilo britansko zračno orožje 273 letal, med temi 97 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. Istočasno smo izgubili v boju proti Veliki Britaniji 66 laatnih letal. Britanski bombniki so v toku včerajšnjega dneva pod močno zaščito lovcev prileteli v zapadna zasedena ozemlja. Od nem- 45 krajev in 1000 bnnliarjev smo osvojili Sovjetl Izgubil! 6000 ujetih, 8000 mrtvih In številen volni material ških lovcev ustavljeni so po močnih zračnih bojih izgubili 17 letal, med temi Številne štirimotorne bombnike. Pri tem je dosegel nek oddelek lovskih letal na zapadu svojo lOOO. zmago. V včerajšnjih večernih urah je neko malo število britanskih letal napadlo industrijske naprave v Augsburgu. Nastala je majhna škoda na ljudeh in stvareh. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri izmed napadajočih letal. V zadnji noči so britanska letala vrgla bombe na stanovanjske četrti v Hamburgu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Nekaj poslopij je bilo razdejanih ali poškodovanih. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili sedem izmed napadajočih bombnikov. S tem je britansko zračno orožje tekom včerajšnjega dneva in v zadnji noči izgubilo 25 letal. Sovjetski napadi odbiti Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 17. aprila objavilo: V srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik na nekem mestu z močnejšimi silami napadel jnapad je bil odbit. Nadaljnji krajevni napadi sovražnika v srednjem in severnem odseku so bili tudi brezuspešni. Pri zračinh napadih na sovjetske zveze in letališča v zaledju je utrpel sovražnik občutne izgube letal in voznega materiala. Na polotoku Kerču smo učinkovito bombardirali pristaniške naprave. Nad Rokavskim prelivom In na angleški vzhodni obali so nemški lovci včeraj v zračnih bojih sestrelili enajst britanskih letal. Skupine bojnih letal so v zadnji noči napadle oskrbovalne naprave v Southamptonu in se je opazilo razdejanja in požare. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. aprila objavilo: Na vzhodu smo odbili posamezne krajevne napade sovražnika. ■V Črnem morju so nemška bojna letala potopila neko sovražno trgovsko ladjo s 7000 brt. V srednjem in severnem* odseku vzhodne fronte so bila uspešna napadalna podvzetja hljub neugodnim krajevnim prilikam. Zračno orožje je razdejalo sovražna zbirališča čet In oklopnjakov in je naperilo uspešne napade na sovjetske zveze v zaledju. Pri tem dne 16. aprila javljenem uničenju neke sovražnikove skupine, so bili deli 33. sovjetske armade razdejani in po večdnevnih bojih proti trdemu sovražnemu uporu smo osvojili 45 krajev in okrog 100 bunkerjev. Sovražnik je pri tem izgubil nad 6000 ujetih, 8000 mrtvih, 170 topov, 269 metalcev granat in strojnic kakor tudi 10 letal, ki so jih skupine vojske uplenile ali uničile. V času od 21. marca do 10. aprila 1942'"""|eir und Druckerel Kamten GmbH, Klacenfurt - VerlaRelelter: Dr Bmll Heitjan. — HaiiDtsrhriltlelter' Frledrlch Horetmarm. Zunelt latAnMlKenUct« Nr. 1 KttltJc, Sreda, 22. aprila 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Ster. 81. Politična organiiacija Indijcei/ / Od Tseindijskega narodnega kongresa do parifčeT Pogajanja, ki jih je vodil odposlanec angleške vlade Cripps e posameznimi indijskimi strankami, so se razbila. Minister Cripps je odpotoval iz Indije, ne da bi bil kaj dosegel, ker so Indijci enodušno odklonili angleške predloge. Ne verjamejo več londonskim obljubam in odločno zahtevajo popolno svobodo in neodvisnost za Indijo. Najmočnejša politična organizacija v Indiji je kongresna stranka, katere nominalni predsednik je Abul Jalan Azad. Znana in vplivna voditelja sta Gandhi in INehru, Subhas Gandra Bose pa vodi radikalno skupino v stranki. V kongresni stranki so včlanjeni Indijci vseh plemen, ver in Btanov. Zato jo imenujejo tudi vseindij-ski narodni kongres. Ta stranka si lahko lasti pravico, da je odločilen indijski narodni pokret in da je, kakor se že vidi iz označbe vseindijski, glasnik ne le okrog 290 milijonov Hindujev, ampak tudi mohamedancev. Saj je Gandhi sam javno izrekel, da ima kongres več mo-hamedanskih članov kot cela muslimanska liga pripadnikov. Zgodovina indijskega nacionalizma Je v bistvu zgodovina vseinidjskega narodnega kongresa. Ta je bil ustanovljen leta 1885., je torej dve desetletji starejši od muslimanske lige. Njegov veliki pomen se kaže izza konca prve svetovne vojne, torej od časa, ko je Indija vstopila v odločilno fazo svojega boja za svobodo. Milijoni kongresnih članov volijo iz svojih vrst štab 4400 poslancev. Ti poslanci zopet volijo vsako leto predsednika kongresa in približno 440 članov obsegajoči kongresni komite. Poleg tega komiteja posluje po predsedniku izbrani kongresni delovni odbor, ki šteje s presednikom vred 15 članov. Ta delovni odbor je izdelal začasni odgovor na britanske predloge. Muslimanska liga je najvažnejša In najvplivnejša politična organizacija mohamedancev v Indiji; vodi jo bombajski odvetnik Jinah. Muslimanska liga zastopa praktično i z-ključno muslimanske koristi ia se izdaja za zatopnico interesov okrog 80 milijonov Mohamedancev. Kongresna stranka se opira na nenavadno visoko večino Hindujev v indijskem narodu, ne zastopa pa izključno hindujskih koristi, kar je razvidno že iz tega, da je njen predsednik znamenit mohamedanski teolog. Ker so v »Indiji ver^ eka vprašanja odločilnega pomena, je razumljivo, da je prišlo do trenj med kongresom in muslimansko ligo. Ne sme se pa pozabiti, da sta obe stranki, prav pogosto pri zares važnih odločbah nastopali skupno proti angleškim zahtevam. Predsednika te lige Jinaha ni moči smatrati za prijatelja Angležev, čeprav je britanska uprava Indije ravno muslimansko ligo vedno znova pospeševala. Jinah je postavil kot program muslimanske lige tako Kvani »pakinstanski načrt«, ki predvideva porazdelitev Indije v kar se da čiste moha-medanske in hindujske države. Razume se samo po sebi, da ta načrt za kongresno stranko ni sprejemljiv, ne glede na to, da tudi praktično ni izvedljiv. Od muslimanske lige si je Anglija največ obetala. Toda minuli so časi, v katerih je ta stranka rada šla na kompromise. Knežja zbornica je pravzaprav stanovsko zastopstvo, toda zaradi svoje važne politične vloge velja za tretjo najmočnejšo indijsko politično skupino. Knežja zbornica je ustanovljena leta 1919 in ima 108 indijskih knezov kot članov na temelju »lastne pravice« (virilistov); nadaljnjih 127 zastopa 12 po njih izvoljenih zastopnikov. Toda vse to ni niti polovica indijskih knezov, katerih je vsega skupaj okrog 560. Tudi znameniti knezi, kakor n. pr. Nizam iz Heiderabada niso člani te po milosti Angležev ustanovljene knežje zbornice. Stranka Hindu Mahasabha obsega vse tiste Indijce, ki niso naklonjeni kongresni stranki predvsem zaradi njenega bramanskega gospodarstva; a tudi ta stranka je vseskozi nacionalistična. Stranka Hindu Mahasabha (Mahasabha pomeni: velik zbor) je, kakor že ime pove, čisto hindujska organizacija in kot taka direktna nasprotnica muslimanske lige. Nekatere manjše stratike kakor indijski liberalci, skupina Sikh in indijski levfčarji so Angležem naklonjene. Omeniti je Se treba politično skupino parijcev, ki zastopa interese okoli 60,000.000 na gospodarski stopnji najnižje stoječih Indijcev. Odločilnega političnega pomena je edino prvoimenovani vseindijski narodni kongres (kongresna stranka), in to tako po svoji zgodovini kakor po svojem položaju in po številu svojih članov. Niti muslimanska liga niti knežja zbornica, da o drugih strankah sploh ne govorimo, si ne morejo niti zdaleka lastiti pravice, da bi smele nastopati v imenu indijskega naroda, ki so mu vzete vse pravice in orožje. Роктагјеп! germanski odpadki Srbska sodba o Slovencih Objavijamo članek iz nekega srbskega tednika iz leta 1924. Nič ne more bolj prikazati pravega stališča erbekih diktatorjev, kakor ta izbruh, katerega so ee vsekakor pozneje le neradi spominjali. Pred leti je v Beogradu izhajal tednik »Istina« (resnica), V »Istini« z dne 9. nov. 1924. je po vzorcu znanega Platonovega dialoga izšel dvogovor med nekim »vernim« (jugoslovanskim idealistom) in nekim »skeptikom« (Velesrbom) o razmerah v takratni jugoslovanski državi (natančneje: SHS-državi). V tem razgovoru pravi skeptik o Slovencih sledeče: »2Sedinjenje s Slovenci (Untersteiermark und Krain) je pravcati zločin. Mi nismo imeli tam ničesar iskati, niti nacijonalno, niti gospodarsko, niti vojaško. Po svojem bistvu so Slovenci pokvarjeni germanski odpadki, ki z velikimi očmi stremijo po lahkem zaslužku. (Resničnost te trditve je bila takrat dokazana B prav nezaslišanim ropom poslopja »Deu-tsches Haus« v Cilli.) V nas, lahkomiselnih Balkancih so naleteli na odličen ma- terial za izkoriščanje. Proglasili so se za pasivno pokrajino in tihotapstvo so dvignili naravnost na stopnjo narodne industrije. Vse njihove stranke soglašajo v zahtevi po ločitvi od Beograda, toda to jih ne ovira, da se ne bi smatrali za kulturno višje stoječe kot mi in zaničevalno gledali na nas »opankarje«. Na4e nacionalno razmerje do Slovencev je pa tudi zunanjepolitičnega značaja. Mar nam je bilo potrebno kakor klin se vriniti v veliko cesto narodov med Wie-nom in Trstom? Tu se bosta morala nekega dne Germanstvo in Italija srečati, mi bomo pa morali na ljubo pasivnemu, ka-tollško-ultramontanemu in napram naši dr--žavi sovražno "usmerjenemu narodu (Slovencev), ki nas zaničuje, kakor Evropejec zamorca, vtakniti v žep udarce, ker smo zašli med italijansko nakovalo in nemško kladivo.« Ljubljanski klerikalni dnevnik »Slovenec«, ki je takrat v izvlečku priobčil članek »Istine«, je kratko pristavil: »Kakšnega komentarja take ljubeznivosti ne potrebujemo.« —tz. 3% vsejb ktafev sveta Neki eicilski čevljar v Anacapri, ki je podaril svetu dvanajst otrok, izmed katerih jih živi seveda le še šest, je dobU te dni sporočilo, da mu je njegov brat, ki se je izselil v Buenos Aires, zapustil vse svoje tam pridobljeno Imetje v vrednosti sto milijonov lir. Čevljar v Anacapri je imel borih šestdesetpet centesimov v žepu, ko je to zvedel. Svoji sreči najprej sploh ni hotel verjeti, ker razen priložnostnih razglednic že dolgo let ni imel bližjih stikov s svojim bratom. Ves Anacapri je zadovoljen, odkar je vsled neke indiskrecije zvedel za ta preobrat v življenju enega izmed svojih meščanov. Čevljar sam po tem poročilu nikakor ni prišel iz ravnotežja, najprej je ostal celo pri svojih kopitih. Upa pa, da bo mogel kmalu odpotovati v Južno Ameriko, razume se s svojim odvetnikom, ki kakor pravijo, upapolno zre v bodočnost. Zobozdravnik, ki sprejema samo ponočL V Pragi je neki zobozdravnik svoje ordina-cijske ure določil v nočni čas. Sprejem bolnikov se vrši med 7. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Sedaj se je pa pokazalo, da ima ta zdravnik mnogo bolnikov, ker je zoboW v Ameriki. Tam tvorijo dobro procvitajočo zvezo, in neki posebni urad se bavi s tem, da dodeljuje pritlikavce varietejem. NaSe oči so proti vdiranju tujih atvarl, kakor na primer strupene žuželke, opremljene z naravno zaščito, solzami. Te vsebujejo takozvane lysocyne; te zaščitne tva-rine med drugim hitro usmrtijo mnoge bakterije, V terciarni dobi je preplavljalo tudi veliki del Ceško-Moravske morje, ki je segalo preko Moravske Se daleč proti severovzhodu. Tu je pustilo morje za sabo sledove v obliki apnenca in gline. V enem takem glinastem sloju so te dni v bližini ProBnitza odkrili strokovnjaki nekaj terciarnih somo-vih zob. Neki japonski gojitelj ee lahko ponaša, da poseduje največjega petelina sveta. Ta orjaški petelin pripada plemenu dolgorep-nih petelinov. Njegov rep je tri metre dolg in njegova teža znaša skoraj 11 kg. Tega krasnega petelina niso vzgojili za kurje dvorišče,, temveč zato, da pridobi svojemu gojitelju nagrado na neki tekmi. Žival pitajo z najboljšim rižem in že tri leta živi v, posebno visoki kletki, v kateri morejo repna peresa neovirano rasti. Enkrat na teden vodijo petelina na izprehod, pri čem morata dva moža nositi njegovo »vlečko<. ravno ponoči bolj občuten ter zaradi tega na zobeh oboleli kratkomalo ne premišljajo mnogo, temveč bežijo v nočno zobozdrav-niSko ordinacijo po zdravila in izboljšanje. Leoparda vodi na sprehod. Živalski vrt v Amsterdamu v Holandiji šteje med svoje prebivalce leoparda, ki je taJto domač in krotek ,da ga živalski čuvaj na vrvici vodi na sprehod kakor kakšnega psička. ' Jež je vrtnarju v korist. V vrtu, kjer se nahaja jež, se ni bati žuželk in podobnih požrešnih hroščev, polžev, črvov in miši. Jež pokonča in polovi vse te drugače vrtnarjem škodljive goste. Jež je v vrtu naravnost koristna žival in če ni nevarnosti za fazane, jerebice in ptičja jajca, ki mu tudi dišijo, ni priporočljivo ,da bi se ga pokončavalo. Najstalrejši kruh sveta so našli v sarkofagu neke faraonove soproge. Ima zavidanja vredno starost 4500 let. Število pritlikavcev na svetu. Po neki najnovejši cenitvi je na svetu približno 20,000 pritlikavcev. Medtem, ko jih je v Ev- ropi le zelo majhno število, jih živi največ Mali vojaški slovar Danes prinašamo v našem malem slovarju nekaj podatkov o rušilcu, И je dandanes velikega pomena za vojskovanje. (Opozarjamo na opis boja pri Narviku v našem listu št. 29 z dne 15. aprila 1942.) Kal le rušilec? Rušilec se je razvil iz torpednega čelna. Izvira iz prizadevanja, ubraniti se nadležnih, malih torpednih čolnov, ki jih je topništvo velikih bojnih ladij le s težavo moglo prijeti. Tudi so zahtevale nove naloge takšen ladijski tip, ki bi bil sposobnejši za pomorske vožnje, pred vsem pa topniško bolj oborožen ih ki bi prekašal torpedni čoln glede njegove akcijske zmožnosti (bojne sile) in njegovega akcijskega ra-„r dija. Poleg torpednega orožja je moral novi ladijsik tip torej razpolagati tudi z zadostnim topništvom. Današnji modemi rušilec je izredno in okretno vozilo. Njegova tonaža znaša od 1600 do 1800 ton, artilerijsko je večinoma oborožen z 12,7 centimetrskimi topovi. Kot nosilec torpednega boja nad vodo ima po-največ 8 strelnih cevi, ki so sestavljene v četvernih skupinah. Današnji torpedni čoln pa ima ravno nasprotno razen torpednih cevi le malo topniškega orožja. V tej vojni so stalno naraščale naloge, ki so poverjene rušilcem. Prej kot slej je njihova glavna naloga, da zavarujejo mornarico in podmornice, povrh pa izvidniško delovanje pri napadih in vodstvo trgovske vojne. Obnesli so se pa tudi pri samostojnih operacijah pomorske vojne, tako da spadajo danes med najčeSče v službo poslane ladje nemške vojne mornarice. Keu jim je ostala kot glavna naloga varova« nje mornarice, imajo velik akcijski radij. Ustrezno nalogi in oborožitvi kot nosilci torpedov so pa nemški rušilci ostali vedno napadalno orožje. PoTMienI v zraku in aa tleb Letališče v Miasku, pokopališče sovjetskih letal. iSes^AsSaalmai B№% AO# Brozge ni konca ne kraja, toda vendar si oddahneta človek in iival, da je na Vzhodu minula barbarska zima. JLieK.-AutiiaJbmM Kxiegaibexi^tcx SoU« AtL Stttm 4. — Ste*. 81. K ARAWANKEN-BOTE Breda, 22. аргПа 1942. Dali so swoje livjenje za Wemdjo УеИка žalna manifestacija v Afilinga - Oaulelter Ralner Je govoril ob mrtvaškem odru po komunlstlb umorjenega župana Lufkmanna In Bloddeiterja Jakella v nedeljo popoldne so pri ogromni udeležbi prebivalstva pokopali po komunistični knorfkdci roki padlega aBUnUnega župana fearla L u ck m a nn a in Blockleiterja KVB, Andreaea J a k e 1 j a. Pred pogrebom na krajevnem pokopališču se je v tvorničnl l^i KIG, kjer sta ležala oba umorj^a pod gorami cvetja in vencev na mrtvaškem odru, vršila žalna evečanoet * zaetavami Vellkonemškega Reicha, ki ee je oblikovala žftlno manifestacijo. Celokupni Gaustab je prispel v ABIing, da izkaže po-wednjo čaet tema mučenikoma nemškega dela za podvig v Oberkrainu. Ze dolgo pred pričetkom žalne maiUfetaclj« je defHiralo prebivalstvo mimo obeh krst, ob katerih 90 vršili Čfletno straio pripadniki lovetva In oBlinških gasilcev« Ob pol 4. je prispel pred tovarniški vhod Gauleiter dr. R a i a e r, ki eo ga opremljali ^f-GruppexifUhrer uhd Generalleutnant der Deutechea Polizei, R б s e n e r, General-major Brenner, f^-ObereturmbannfUhrer Volkenborn, Gauhauptmann N a t -meQnig, voditelj Gauatabaamta, Bereiche-letter dr. Paehneck, Gaupropagandalei-ter Oberbereicheleiter D r u m b 1, Gau-preeaeamtsleiter dr. Pogatschnigg, Gauinepektor Bauer In Adjutant Pg. Paustian. Pri vhodu so Gauleiterja sprejeli trije Kreisleiterji Oberkraina in voditelj krajevne skupine AQling, nato se je pa podal v tovarniško lopo. Žalni gostje so Gtuleiterja, ki se je ustavil pred krstama, nemo pozdravili. Zazveneli so zvoki Beethovnove žalne koračnice, ki jo je predvajal godbeni vod Wehnnanschafte, nakar je Gauleiter pričel svoj žalni govor. Rekel je sledeče: Gaulelterlevo slovo od mrtvih »Od najglobjega ganotja preSinjeni stojimo ob mrtvaškem odru dveh mož, ki sta padla kot mučenika za svobodo in srečo te dežele. AQlinSkega nemškega župana Karla Luckmanna je v petek, dne 17. aprila opoldne na poti proti domu ne daleč od občinskega urada v AQIingu zahrbtno umoril s strelom iz pištole neki komunistični zločinec. Delavca Kranjske 'nduatrijske družbe Andreasa Jakelja, Blockleiterja, sta v petek, dne 17. aprila zvečer v njegovem stanovanju sredi njegove družine napadla dva komunistična zločinca in z dvema streloma iz pištole umorila. Pravi nemiki župan Kari lAickmana je bil rojen 22. julija 1902. y AQIingu. Iz^^ra k domač« rodbine, ki je skozi tri generacije snujoče in delujoče spadala med nameščence КШ. Po končani realki ▼ Klagenfurtu je nastopil kot gozdni praktikant. S pridnostjo in znanjem se je povspel do samostojnega vodstva gozdnega urada in kmetijstva. Zaradi svoje odkritosrčne in prijazne narave Je bil pri vsem prebivalstvu priljubljen. Ljubil je goz-ddve hi gore svoje lepe domovine kot lovec in hribolazec in kot umetniški slikar in iz njih je črpal marsikateri motiv za mnoge slike. Izrazita je bila njegova nacijonalna in socijalna usmeritev. Delal je v Kulturbundu in rano se je priznal k narodnemu socializmu. Po verolomnosti belgrajske zarotniške vlade ga je zaupanje prebivalstva poklicalo k vodstvu občinske uprave. V njem so našli pravega moža, ki je vse stavil na to, da služi javnemu blagru. S pridnostjo, veseljem do dela in največjo spretnostjo je deloval. Težavne in zelo mnogoštevilne so naloge župana delavskega mesta AQlinga. On je pač osebno poznal vsakega prebivalca, poznal je njegove boli in tegobe. Pomagal je, kjer je mogel. Njegova posebna skrb je veljala veteranom dela. Njegov ponos je bil skrbno opremljeni dom za starčke. Mnogo truda je posvetil pomanjkanju stanovanj. Gledaje naprej in ponosno mi je ob mojem zadnjem obisku kazal v svojem uradu prvi načrt za novo oblikovanje mesta. Takrat sem pravilno spoznal mojega tovariša v igri iz otroških let, kako je neko jokajočo ženo nagovoril in tolažil in ji obljubil takojšnjo pomoč. Mestu AQIingu je bil pod njegovim, vodstvom zasiguran porast. Pravičen in neutrudljiv, socialen in zavedajoč se odgovornosti je upravljal svoj urad. Pravi nemški narodni socialist. Poleg tega se je posvetil organizaciji svojega ljubega lovstva in gasilstvu svojega okrožja, vedno z udeležbo svoje cele osebnosti. Z njegovo soprogo, njegovima obema otrokoma, njegovo materjo, njegovimi brati in vsemi sorodniki žaluje ves Afiling po svojem mrtvem županu. Njegovo ime bo v zgodovini mesta živelo naprej, njegovo delo bodo v njegovem duhu nadaljevali. V imenu Gau Kamten In v zastopstvu Reicha stojim ob njegovi sti, da se mu. zahvalim. Vzor političnega vodje Andreas Jakelj je bil rojen 26. septembra 1900 v Wurzenu. Izučil se je kovaške obrti in dobil mesto pri KIG. Kot pravi pridni delavec si je pridobil zadovoljstvo svojih mojstrov in tovarištvo svojih delovnih dru-gov. Ko se je ob ustanovitvi koroške ljudske zveze razlegel klic po sodelavcih, je stavil na razpolago vso svojo delovno silo. Zaupali 80 mu blok, ki ga je vdano in brezprimemo požrtvovalno oskrboval. V svojem delu in v svojem enostavnem, poštenem življenju je bil vzor političnega vodja. Delal je za iz- ravnavo vseh umetno ustvarjenih nasprot-stev. Ne sovraštvo in uničevanje, temveč ljudsko občestvo in podvig so bila njegova gesla. Tako si je pridobil spoštovanje in ljubezen vseh v svoji občini. V nežni ljubezni je bil povezan s svojo ženo in svojimi tremi majhnimi otroci. Njim se obrača naše sočutje, naša pomoč jim je gotova. Z njimi žaluje vsa občina za vzornim možem. Zahvaliti se njemu v imenu Gaua, koroške ljudske zveze in NSDAP je danes moja žalostna dolžnost. Po Flihrerjevem nalogu Obadva, Kari Luckmann in Andreas Jakelj, sinova iste domovine, nosilca skupne usode in borca za isto visoko stvar, sta padla po prostaški roki I oljševiškega svetovnega sovražnika. Vstopila sta v vrste narodnosocialističnih mučenikov za vstaj«* nje Nemčije, vojakov boja za pomiritev sve» ta. V isti fronti stojijo danes mladi In bodočnosti polni narodi Evrope, vsi so bili pozvani po velikem Flihrerju našega veka, Adolfu Hitlerju. Branijo kulturne ustanove človeštva, vse, kar je čisto, lepo, ljubezni vredno in pošteno, pred judovsko svetovno kugo boljševizma. V tem boju je možna samo ena јадпа odločitev. Nemčija vodi Evropo in pošteni svet v borbi za boljšo In lepšo bodočnost. Nova ureditev socialne pravice in mirne skupne izgradnje narodov bo stopila na mesto propadajočega plutokrat-sko-marksističnega sistema nesramnega iz-mozgavanja narodov in kontinentov. Za tem gre tudi v Oberkrainu. Mene je Fiihrer postavil nad to deželo, da uvedem tukaj nemško pravico in nemški red. Tako, kakor je ta dežela skozi stoletja mirno in srečno živela pod nemško nadvlado, tako naj bo a svojo nalogo in položajem v soglasju v najtesnejši zvezi z mogočnim in velikim nemškim Reichom kot sestavni del Reichsgaua K&mten soudeležena na prihodnjem pod vi« gu in procvitu. Zaštila k podvigu vojnega prebivalstva Oberkrain nikoli ni bil in ne bo žarišče nemira in s tem trajno ogražanje Nemčije, marveč naj ohrani svojo po nemStvii vtisnjeno kulturo kot vreden sestavni del Reicha In v izpolnjevanju svojih po Previdnosti določenih nalog ter zagotovi dobrobit vsem svojim prebivalcem. Jaz sem prebivalstvo pozval k zvestemu in lojalnemu sodelovanju. Pretežna večina ljudstva je pripravljena slediti, priznava kljub vojnemu času ustvarjene storitve in voljno ter pridno dela na svojem mestu. Njim velja naša zaščita in zahvala, oni se priznavajo k Flihrerju In Reichu, In FUhrer In Reich jim bosta varujoče stala ob stranL Nobene milosti komunističnim zločincem Na povelje svetovnega judovstva, utelešenega po svetoval revolucijskf centrali Moskve, so na delu zločinski elementi. Oni skrunijo pošteno Ime oberkralnskega prebivalstva, razširjajo obup in bedo, ropajo, plačkajo in morijo; to niso nikakršni osvobodilni junaki, nimajo nikakšnega političnega cilja, ne zaslužijo kakšne politične presoje niti kakšne milosti. To so naši stari nasprotniki Iz notranjepolitičnega boja za osvoboditev Nemčije. Fiihrer je napovedal komunistom boj do uničenja. Narodnoeocla-llstlčnl pokret, najprej v brezupni manjšini, je tega nasprotnika enkrat že premagal in uničil In si s tem priboril oblast ter zaupanje nemškega naroda. On bo tudi v tej poslednji gigantlčni borbi ostal zmagovit. Poslednja nada Moskve je bila s spomladjo pokopana. Vsi zimski napadi so se razbili ob železni obrambi vzhodne fronte. Do smrti oslabljena, pričakuje Sovjetska Unija nemški napad, ki Jo bo Izbrisal is knjige zgodovine. V Imenu mrtvih Na tem kraju, ki je posvečen po krvi zvestih žrtev, apeliram na razum deželnega prebivalstva. Kdor se zapiše komunizmu, podpiše svojo lastno smrtno obsodbo. Z najtršimi ukrepi bo ta krvavi teror odstranjen iz te dežele. V imenu mrtvih, ki so padli v boju za mir in red v Oberkrainu, pred katerimi v globoki hvaležnosti sklonimo glavo, obljubljamo, da ne bomo mirovali, niti počivali, dokler ne bo poslednja celica uničena. Kdor zahrbtno mori žene, otroke In može, se ne more zanašati na varstvo za svojce. Kot storilci so zaigrali ivoje življenje in za svoje svojce, v kolikor niso sof krivi, pravico tukaj živeti. Ob naši odločnosti in ob naši moči se bo njihova volja do uničenja razbila. Na prebivalstvu Je, da dejavno pripomorejo k osvoboditvi svoje domovine pred boljševlško nevarnostjo. Po tem bomo vsakega poedimc* tukmiJiMdmo.. till, kako daleč je bil pripravljen In odlo? čen delati za red in mir pokrajine. Od vaa zavisi, da 11 se bo ime Oberkraina spoito« valo ali pa ostane oeramoteno po zločinih. Kot vzorniki vam svetijo na čelu mučeniki vaše domovine, Kari Luckmann In Andreas Jakelj in z njima vsi mrtvi te dežele, ki so padli od bratomorne roke. Njihova kri ne* razvezijlvo veže to deželo s Reichom. To je naša najbolj sveta zaveza. Oni sami so pa vstopili v Standarto Horst Wessel. Oni korakajo v naših vrstah, dokler pred nnmi vihrajo bojne zastave. Oni bodo z nami, ko bodo zvonovi zazvonili k miru in se svetlo veselje srečnih narodov zahvalilo svetovne* Herbert IteiaBtaBi _i|t »'лА.лшљљ илмЈЛ^лмА Usoda artistov med МтЦет|ет la smrtlo šest nenavadno lepih sveri in sredi njih mož v fantastični uniformi. »Senzacionalna točka našega programa: Ravnatelj Alfred Court a šestimi bengal Almi tigri. Neman* gko čudo dresure. Pridite v zoološki cirkus Court'! Danes! Danes! Danes!« tako orna-njajo lepaki. OsoreJ se nahaja ravnatelj Alfred Court y nenavadnem živčnem ragpološenju. Vselej kadar se poda naprej k blagajni, se mu znova zasvetijo oči. Tam zastajajo v strnjenih vrstah stoječe množice ljudi. Predhodnja prodaja za večerno otvoritveno predstavo poteka sijajno. Skoraj predobro! Ravnatelj Court ne zmaguje več dela. Pred* stavljanje tlgrtke skupine mora prepustiti drugemu. Zato je angaUral krotilca ИоШе* ra. Danes bi moral priti. Kje neki ostaja tako dolgo? Te preklete zamude vlakov! Zamišljeno zre gospodar zoološkega elr* kusa Courta« na množice pred MagaMaml in pred lepaki. In potem zopet tesnobna skrb: Bo*li pa tudi Mollier opravil z živalmi? Posebno Bengali je večkrat trmast in potuhnjen, Ah, kaj, — s tem se pomiri — Mollier je star učitelj zveri. V dveh, treh tednih, kadar M bodfi iboU lyi laatJoA vadile, se bo točka z Mollierom ravno tako dobro odvijala kakor z njim samim. Šele takrat bo izpostavil v predstavah Molliera s tigrsko skupino. Dotlej jih bo moral pač Se eam predvajati občinstvu — morda ee bo pa dala doba skušnje še nekoliko skrajšati. Oh, ko bi le že bil Mollier tukaj! In ■ temi mislimi se obrne Court 1л na-daljuje Bvoj obhod po podjetju. pONfui, huene ш Sest tigrov Poda se k živalim, kakor da bi mogel tam najti tolažbe. Je to lepa živalska družina, ki Je njegova last. Gladki, lični poniji stoje v snažnih predelih v hlevu in obračajo glave, ko zaslišijo na hodniku dobro jim zna- korak, opice mu zgovorno klepetajo na-q;>roti, rujav medv^ godrnja iz svojega kota v Metki nekaj čemernega predse. Neka hijena se zoprno in odurno zasmeje. Smeh tega priskutnega mrharja pa preglasi zamolklo rjovenje dvojice levov, ki na svoj način pozdravlja mimo kletke idočega gospodarja. Toda ravnatelj Court se ne ustavi ne pri njih ne pn drugih članih svoj« živalske družine. Dospel Je do zadnjega dela šotora. TiAaJ stoji posebno velika kletka — zamrežen pristrešni hodnik, sedaj še zagra-Jem ,veže voz z visoko omreženim Jahali-ščem. Pred kletko se etrežaj tigrov Lesage ravno vneto ukvarja s pometanjem. Ko zagleda ravnatelja, prekine svoje delo in se ravnodušno opre na metlo. Oba pazljivo ozki kletki nemirno tekajo drug mimo drugega. Sedaj puhanje, kratko rjovenje. »Ali boš pustil to, Bengali...!« zakliče Lesage, skoči mimo in potrka svareče z metliščem po mreži. Bengali, najlepši tiger te skupine je ravnokar poskušal zagrabiti svojega tovariša za grlo. NOV KROTILEC ZVERI SE POJAVLJA... »Ravnatelj, spet Ima svoj muhasti dan,.« je izjavil Lesage. »Mollier bo imel pač težko delo.« »Ko bi le že bil tukaj,« Je potrto rekel Court, V tem hipu Je rešen te skiti. Kajti koraki zadonijo in nek cirkuški nameščenec mu privede moža krepke postave z zarjavelim obrazom. »Oh, vendar enkrat — Mollier!« si oddahne Court. Moža se kratko pozdravita. »Ah to so korenjaki!« pravi, žareč od veselja novi krotilec zveri z občudujočim pogledom na tigre. »Odličen piaterial...« »Kakor se to poda krotilcu vašega slovesa,« odvrne Court vljudno, »še vam Je prav, vam pokažem, kako delajo. Toda gotovo si boste hoteli prej izpočitL« »Oe imate čas za to, lahko to takoj opraviva,« reče smeje krotilec, »o vaši slavni tigrski skupini sem slišal že toliko, d* že nestrpno čakam, da bi videl kako delajo. Najrajši bi Jih takoj pokazal.. « Ravnatelju Courtu, ki sam strastno ljubi svoje živali, se dopade ta poklicna vnema. 1ш»ф iiddagi/r »No, tako se pa vendar še ne mudi, nekaj tednov bova že morala še delati skušnje —, toda če že hočete na vsak način, pa lahko z njimi takoj pričneva. Saj sem hotel tako Se danes dopoldne opraviti s temi živalmi, Pojdite,« Nato gresta oba k ravnateljevemu eta-novanjskemu vozu, kjer se preoblečeta za skušnjo. Mollier dobi eno izmed uniform, v kateri navadno nastopa Court, da si Jo obleče. Vonj po zvereh izpuhteva Iz nje, in njen pogled Je znan tigrom. Kajti vse, kar Je tujega, novega in izrednega, mrzljo te nezaupljive živali... NAPAD BESTUE »Tako, Mollier, sedaj pa lahko vi poAu-late —« ' Alfred Court odpre mrežna vrata v Ja-hališču, v katerem preži poleg podstavkov in orodja Sest tigrov. Ravnokar Je bil predvaJW Živali novemu krotilcu in pri tem ob vozu kletke tako rekoč seznanil tigre z njihovim novim gospodarjem. Mollier vstopi v kletko v prevezanem Jopiču in v z zlatimi prameni obSitih hlačah. Vzame bič in vilice v roko. Court ostane v kletki. Stol si potegne tik do mrežnih vrat in pazljivo opazuje, kako daje Mollier tvoja prva povelja, vedno si priza-devaje, da mu nobena žival ne pride za hitet. »Na mesta —« Pokorno skočijo živali na svoje podnož-nike. Podoba je, da ee vse lepo odvija. Court Je zadovoljen. ВмЛа, 22. аргНа 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Stev. 31. mu oevobodltelju Adolfu Hitlerju. Njih imena bodo priho^ja pokolenja imenovala s počaščenjem in hvaležnostjo. V njihovih občinah jim bodo- zgradili spomenik. Mi vas pozdravljamo, vi mrtvi, в tem da ste umrli, Bte poetali neumrljivi kot borci za veličino Nemčije, za mir Evrope%n za osvobojen je syeta.« i Med zvoki Horst-Wessel pesmi je zatem položil Gauleiter svoje vence ob krste in nato Izrekel svojcem mrtvih svoje sožalje. Z nemškima himnama Je bila žalna manifestacija zaključena. Neposredno za tem je Gauleiter dr. Rainer s svojim spremstvom sqpet zapustil ABling. ^ ImpozBAtid žalni sprevod ' Med tem ae je formiral ogromni žalni sprevod, na čelu godbeni vod Wehrman-■ohafte, dolge kolone Wehrmannschaft, enote požarne brambe, lovci, nosilci vencev, potem obe krsti, ki so jima sledili svojci mrtvih, potem dolga vrsta častnih gostov iz stranke in države In končno civilno prebivalstvo. Skozi prevozno cesto, kjer je tvorilo aOlinško prebivalstvo dpalir, se je im-pozantni žalni sprevod pomikal proti krajevnemu pokopališču, kjer so odnesli krste med vrstami nosilcev vencev k blagoslovni dvorani, da jih po cerkveni blagoslovitvi predajo zemlji. 2alna pesem moškega pevskega zbora je otvorila pogrebno svečanost. Lovci so počastili mrtvega župana s častno salvo in mu vrgli zelenega smrečja v odprti grob. Potem se je poslovil aUlinški Ortsgruppenleiter dr. K1 e i n v globoko ganjenih besedah od svojega sodelavca. Za-zvenell sta nemški himni in z dvignjenimi rokami je izkazala množica obema mrtvima, ki sta dala svoje življenje za Nemčijo, poslednji pozdrav. Pri/ikral je bil prekoračen milijon DAF je zbrala 1,041.600 RM Pri WHW zbirkah preteklih mesecev je moglo Kamten doseči vrsto izvanrednih uspehov, s katerimi so bile predhodne zbirke daleko prekoračene. Izid zadnje državne ulične zbirke te vojne WHW je vendar za ogromno vsoto pobil vse dosedanje uspehe in prvikrat v Gau K&mten dosegel, da celo prekoračil milijon. Uspeh DAF-zbirfte, ki je danes na razpolago, znaša 1,041.609,98 RM; ta pa še zdaleka ni popolen, kajti mnoga okrožja so mogla sedaj javiti le začasne izide in iz Krainburga Še sploh ni na razpolago zaključnega sporočila. Je pa vsekakor pričakovati, da so tudi tam dosegli vzoren nabiralni izid, in tako se bo skupni iznos v prihodnjih dneh Se pomembno zvišal. Posamezna okrožja so takole prispevala: RM Kvota na glavo Spittal 141.000,— 265,83 St. Veit 127.000,— 227,72 Klagenfurt 246.865,12 221,78 Villach 170.000,— 215,97 Wolfsberg 83.472,82 172,83 Radmannsdorf 76.000,— 154,26 Lienz 45.269,87 142,09 Hermagor 24.706,71 133,47 Vaikermarkt 66.295,46 130,10 Stein ei оол — 100 30 1,и41.60Ј,Уо j.b3, i v Najvišje poviške napram lanskemu letU sta doeegli okrožji Hermagor in Volker-markt ,in sicer z več kot 160%, skupni po-višek znaša skupno z uspehi, ki so dosedaj Najvišje poviške napram lanskemu letU sta doeegli okrožji Hermagor in Volker-markt ,in sicer z več kot 160%, skupni po-višek znaša skupno z uspehi, ki so dosedaj Wehrmanscfaaft pri delu Obisk Krelslelterja dr. НгаОеђку-ја v spremstvu šefa svojega Štaba iV dorf vsem področju Standarte Radmanns-80 pred kratkim izvedle Wehrman-schaften poldnevno službo. Nejavljeno je Kreisleiter obiskal Wehrmanschaftsappele v Veldes-Zakatalu, v gornjem Sawetalu in v ABlingu. Kreialeiter je govoril prisotnim možem Wehrmanschafte, ki se te dni šolajo kot UnterfUhrerji, o smotru in namenu izobrazbe, o pokorščini in disciplini, pripravljenosti k delu, o SA-duhu in o SA kakor nosilki obrambnopolitične volje NSDAP. Ob zaključku je razmotrival Kreisleiter tudi dnevna politična vprašanja in borbo na različnih bojiščih. Kreisleiter si je dal tudi pi-edvajatl nekaj vežb in je bil zelo razve-seljen po presenetljivo dobrem napredku in poteku izobrazbe. Teren v Zakatalu je kakor ustvarjen za sllčne vežbe In vaje; FUhrer tega Sturmban-na, SA-Obersturmfiihrer Macher, je poročal Kreialeiter ju o namenih in načrtih glede tegaf zemljišča in prosil Kreisleiterja za podporo, da bodo mogli to zemljišče kupiti ка Wehrmannschaft. Wehrmannschaft stremi za tem, da to zemljišče v skupnem delu združeno г državno zvezo za telesne vaje 02. z Gausportfilhrerjem opremi za obrambno športno vzgojo. Nameravajo ustvariti izrazito vežbališče, strelišče za majhne kalibre, proge z zaprekami in vse ostale temelje, ki 80 potrebni pri obrambnošportni vzgoji. Razen tega namerava vodja tega Sturmbanna odslej redno prirejati delopust-ne tečaje za Unterfiihrerje v deželni šoli Wald/Šawe, ker je a tem dana možnost doseči še strumnejšo izobrazbo in vzgojo. — Kreisleiter je k temu obljubil svojo podporo. Celokupno izobrazbo je vodil pribočnik SA-Truppfiihrer Durchschein, ki je znal službo urediti v izmenjavi vzorne discipline in živahne izpremembe. OGLED V ABLINGU ' Prihajajoč z deželne šole Wald/Sawe, kjer je Kreisleiter dr. Hradetzky govoril grad-binskim delovnim ljudem Oberkraina, je obiskal Izobraževanje političnega vodltelj-skega zbora (sodelavci KVB, NSV in DAF) in tudi vežbanje voditeljev Wehrmanschafte področja afllinškega Sturmbanna. Tudi tam je govoril Kreisleiter političnim voditeljem in pozneje Uterfiihrerjem Wehr-mannschafte, ki so bili nastopili in ki se ločeno izobražujejo. Istočasno je godbeni vod Wehrmannschafte priredil na Bahnhof-platzu v ABlingu koncert v korist WHW-zbirke. Povsod je razgibano in delavno življenje; vidi se, da bo ASling v doglednem času pričel tekmovati z drugimi SA-Sturml zunaj Oberkraina, kajti že danes so poedini Sturmbanni v okrilju Standarte v medsebojnem tekmovanju in doslej je na prvem mestu napredka v okrilju Standarte Rad-mannsdorf Sturmbann II. Vesli Iz okrožja Sleln stein. (Novi voaja krajevne skupine NSDAP.) Pred nedavnim je bil v Steinu po Kreialeiterju pred strankinimi tovariši in vsemi činovniki v sejni dvorani okrožnega doma uveden novi vodja krajevne skupine Pg. von Strasser. Ko je prejšnji vodja krajevne skupine Pg. Helmut Prasch podal poročilo, je na kratko orisal svoje delovanje in zagotovil Kreis-leiterju, da bo tudi za naprej vse svoje sile stavil na razpolago. Kreisleiter P11 z se je zahvalil odhajajočemu vodji krajevne skupine in pozval sodelavce, naj tudi njegovemu nasledniku čim bolj pomagajo. Mannsburg. (Zborovanje.) Pred kratkim se je v Mannaburgu vršil apel žen in deklet. Govorila je Gaufrauenschafts-leiterln Gret pl. M111 e r w a 11 n e r. Obisk Iz severovzhoda Gaufrauenschaftsleiterin iz Warthegaua Je govorila т Steinu Pred kratkim je v sejni dvorani okrožnega doma v Steinu govorila pred strankinimi tovariši in tovarišicami okrožnega me-' sta Gaufrauenschaftslelterin v Warthe- fHP ђ№* a# Zbcfi • fiO- slanstvu na vzhodu. Kreisleiter P11 z je opozoril na pomembnost vzhodnega prostora. V poldrugo uro trajajočem predavanju, ki je bilo sprejeto s hvaležnim odobravanjem, je Gaufrauenschaftslelterin obrazložila probleme za Warthegau in orisala zlasti ondotno strankino delo. Dotaknila se je vseh življenjskih vprašanj velike vzhodne pokrajine in poudarila, kako potrebno je ravno tam delo nemškega kmeta in kako se je poljsko slabo gospodarstvo na poljedelskem področju z nemškim plugom obrnilo do pravilnega dela. Zborovanje HJ-vodIj v Stelnn Kreisleiter je govoril mladini Te dni so bili vpoklicali vse voditelje in unterfiihrerje HJ, kakor tudi voditeljice in namestnice voditeljic BdM k zborovanju vodij v Steinu. V dvorani okrožne hiše je govoril Kreisleiter o visoki dolžnosti, ki nastane za mladino radi tega, ker kot edina organizacija sme nositi Flihrerjevo ime. BannfUhrer je zatem podal sliko o nastanku Hitlerjeve mladine preko različnih mla- na razpolago iz novih pokrajin 143,41%. V MleGtalu in Unterdrauburgu zbrane vsote so vračunane v iznose okrožij VSlkermarkt in Wolfsberg, MieBtal in Unterdrauburg sama sta zbrala 32,008,32 RM, kar ustreza kvoti na glavo od 164,50 Rpf. in s tem šestemu mestu. Posebno so se izkazali Odličen iznos je mogel zopet javiti МбП-brlicke, ki je dosegel kvoto na glavo v višini 7,81 RM in krajevna skupina Feld-kirchen in Zeltschah v okrožju v St. Velt, ki sta se z iznosom 7,70 RM oz. 7,39 RM na glavo zelo približali temu uspehu. Mesto Klagenfurt samo je doseglo kvoto na glavo v višini 3,73 RM in isto Število javlja DSbrlach ob Millstatter See. Zelo lepe kvote na glavo, ki so med dvemi in tremi RM, so dosegli MielJ, Heiligenblut in Fer-lach. V okrožju VSlkermarkt je mogla krajevna skupina Bleiburg svoj lanskoletni izid, več kot podvojiti, Ortsgruppe Seifling ga je mogla potrojiti in Ortsgruppe Pu-stritz celo skoraj početvoriti. Tudi Afritz v okrožju Villach in Flattach v okrožju Spittal in mnoge druge krajevne skupine so o^ično zbirale. Povsod je veliko število prireditev, med katerimi so bili posebno koncerti po želji uspešni, veselo delovanje vseh organizacij in zbiralcev kakor tudi neutrudno veselje prebivalstva do darovanja prispevalo k temu, da se je dosegel ta edinstveni uspeh. * K »Dnevu oborožene sile« sporočajo še zaključno, da se je kot začasno javljeni izid povišal še za 14.504,12 na 569.682,99 RM in da je okrožja Wolfsberg, ki je bilo na tem povišku merodajno udeleženo, napredovalo od četrtega na tretje mesto. Vesli Iz okrožja Radmannsdorf Radmaimsdorf, (Smrtni primer.) Brivski pomočnik Johaain Kuntschitsch je po kratkem trpljenju umrl v starosti 37 let. Veldea. (Predavanje o na j severnejši fronti.) V polno zasedeni kino-dvorani v Veldesu je nadomestajoči Gauleiter iz Štajerskega dr. P o r t s c h y, ki je prišel v sivi častni uniformi planinskega lovca, in ki ga je pozdravil Kreisleiter dr. Hradetzky, zelo nazorno predaval o frontnem odseku pri Murmannsku. Na koncu se je Kreisleiter zahvalil govorniku za predavanje. S pozdravi na Fiihrerja in z obema himnama so zaključili sestanek. Gttriach. (To in ono.) Pred nedavnim je bilo zadnje ulično pobiranje za WHW. Nabiralci so marljivo nabirali in so nabrali 927 RM in t. j. za 20% več od zadnjega nabiranja. — V nedeljo popoldan se je vršil tudi koncert. Igrala je domača godba. Dvorana je bila v polnem številu zasedena. Bilo je splošno veselo razpoloženje. Bresiach. (Obisk otroške skupi-n e.) Pred kratkim .le obiskala. Kreisfrauen-schaftelelterin Pgn. Maria Goritschnig z nekim vojnim pomožnim dekletom, ki je prevzelo delo pri otroški skupini v okrožju Radmannsdorf, prvikrat otroško skupino v Bresiachu. Ta otroška skupina obsega vse otroke od 6 do 10 let, dečke in deklice, v prvi mali skupnosti. Ta popoldan je bil izpopolnjen z igrami, reki in pesmimi in so se ga otroci zelo številno udeležili. Orts-kindergruppenleiterin je otroke naučila lepih rekov, iger in pesmi. Tako se je pričelo skupno delo malih v Oberkrainu. Neumarktl. (Smrtni primeri.) V pretekih tednih so umrli sledeči prebivalci: Johanna Kogoj, vdova, v starosti 82 let; Alois Knifiz, mojster v bombažni predilnici, v starosti 65 let; Josefine Mer-schol, vdova po čevljarju, stara 79 let; Christian Achatschitsch, poklicni lovec, star 84 let; Julianne Engelaberger, vdova Raitharek, rojena Mally, iz znane rodbine Mally v Nfumarktlu ГIndustrija usnja), trgovka in hišna posestnica v starosti 78 let. Pokojni 50 bili pokopani na krajevnem pokopališču. Vesli Iz okrožja Kralnliurq Kralnburg. (Nastop mladine.) Danes je prišlo na športni jjrostor »Planina« 650 middeničev. Raport strumno zbranih, pa drugače razboritih dečkov je podal Gefolgschaftsfiihrer L o r b e r — BannfUhrerju Rauterju, v čigar spremstvu sta se pojavila tudi ravnatelj LBA dr. K o s C h I e r in BannfUhrer E b n e r. Pri tej priliki je apeliral BannfUhrer Rau-ter posebno na mladeniče učiteljišča ter jih je pozval na združeno sodelovanje In posebno poudaril, da morajo biti pionirji vzgoje po načinu narodnosocialistlčne stranke v Oberkrainu. Istočasno je bil ScharfUhrer Bbner imenovan za vodjo učiteljiščnega oddelenja. Nastopili so tudi letniki gojencev. Le-te je BannfUhrer Rauter pozval na sodelovanje in jim pojasnil dolžnosti, katere morajo kot najmlajši v Oberkrainu izpolnjevati če hočejo postati vredni sinovi Velike domovine Nemčije in po svojih močeh doprinesti žrtev pri obnovitvi svoje ožje domovine. — Pri sklepu se je v ganljivih besedah poslovil GefolgschaftefUhrer Lorber od HauptstammfUhrerja — se mu zahvalil za storjeno delo in je postavil za vodjo krainburškega odreda Obergefolg-schaftsfUhrerja Ebnerja. Po dovršenem uradnem aktu so odkorakali zbrani mlade-niški zbori pred učiteljišče, kjer so se s pozdravom na FUhrerja razšli. Krainburg. (Gibanje prebivalstva.) V Standesamtu v Kralnburgu je zapisano, da se je od 1. januarja do danes rodilo v mestu Krainburgu 88 otrok, dočlm je bilo v Istem času v mestu le 32 smrtnih mladine. Zborovanju so dale obeležje pesmi, ki jih je jpredvajala pevska skupina Domschale. Dopischale more biti ponosno, da ima v Bann Stein prvo Slngschar, ki je izzvala splošno pozornost in odobravanje I* bo služila kot vzpodbuda tudi ostalim skupinam. Po diorovanju je HJ-vodstvo odkorakalo na športni prostor in s svojim natančnim ekzerciranjem dokazalo, da je v stanju voditi svoje enote in da more služIti svojim mladcem za vzor. — Dekleta so pod vodstvom HauptrlngfUhrerin Tilde Orasch nadaljevale ilborovanje. Ta jim je dala smernice za prihodnje delo. Popoldne so udeleženci skupno obiskali predvajanje film* fUc DewtKhlwiA«. primerov. Pprpst prebivalstva torej kaže, da biva v Oberkrainu zdrav rod. — V času od 1. januarja do danes so sklenili zakon: Franz Breschar iz Felsendorfa In Ludmila Rossmann iz Mit. Vellacha, Rafael Tratnig Iz Krainburga in Anna Salokar iz Wart, Josef Smodila In Magdalena Tschech, oba Iz Krainburga, dipl. ing. Marian Schorli In Maria Udir, oba iz Krainburga, Alois Skod-lar In Franziska Schagar, oba iz Krainburga, Franz Stropnig, Am Hang, in Paula Jeschounig iz Schonsteina, dipl. ing. Bolan Teinig in Maria Weingerl, oba Iz Krainburga, Paul Pokom in Antonia Janesch, oba Iz Kralnburg-Falkenđorfa, Reinhard Klementschitach in Viktoria Raspctnlg, oba Iz Krainburga, Josef Kolias In Natalie Neumann iz Krainburg-Falkendorfa. Krainburg. (0 d S t a n d e s am t a.) Standesamt sporoča, da je za prijave rojstev kakor tu^ smrtnih primerov potrebno predložiti vedno rojstne liste staiiev, oziroma poročne liste svojcev umrlega. Krainburg. (Naveličana življenja.) Te dni je v bližini krainburškega kolodvora potniški vlak do smrti povozil vdovo Mario Ressmann, stanujočo v Krainburgu, ki se je sama vrgla pod vlak. Krainburg. (Smrtni primer.) Te dni je umrla v Krainburgu nastarejša meščanka v starosti 91 let gospa Schawnik, vdova po lekarnarju. Predaeeel. (Izkrajevnekronlke.) V preteklem tednu sta se v ljudskem domu vršila dva lepa koncerta. Skupine Igralca . In pevcev, ki so jih postavljale domače • moči pod vodstvom gospoda F a j o n a, so žele veliko odobravanje. Donos je dobila zimska pomoč. — Pred kratkim je Gau-filmstelle predvajala film >Opernball«, sedaj pa zopet film »Robert Koch«. Oba kakor tudi tedenski pregled so se gledalcev zelo dojmili. Sedaj se malčki že vesele na bodoči pravljični film. — Zbirka DAF je daleko prekosila vse druge. Njen skupni donos je znašal 2.020 RM. Kvota na osebo je znašala skoro 1 RM. — Pred kratkim je dobilo 500 članov KVB članske Izkaznice. Ob slovesni Izročitvi, ki se je vršila na prostem, so novi člani storili aaobljubo. — Tečaj! nemškega jezika so se pričeli. Udeležba, prebivalstva je tako velika, da so morali otvoriti dva" tečaja. stran g. — Stev. 31. KARAWANKEN-ROTE Sreda, 22. aprila 1942. Hdflein. (SmTtna primera.) Tukaj je umrla v visoki starosti Katharina Sormann in v Tupalitschu Aloiaia S n e d i z. St. Georgen bel Krainburg. (Pogreb.) Tukaj se je vršil pogreb posestnika Johanna Presto 1-a, ki je na tragičen način preminul na nekem poslovnem potovanju. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala sočustvovanje z zaostalimi. Kreisamtleiter Pg. K o C h je ob grobu imel p osmrtnico in položil venec, Zirklach. (Prvi delovni apel žen in celični sestanek.) NS ženstvo je imelo svoj prvi delovni apel, h kateremu je prišla tudi okrožna voditeljica Pgn. E b e -n a u iz Krainburga. 2ene so zelo marljive in šivajo copate za ranjence, prirejajo kuharske tečaje in oddelek mati in dete tudi živahno deluje. — Prvi celični popoldanski sestanek se je vršil pred kratkim na Ur-lichsbergu. Udeležba je bila zelo živahna, zbralo se je nad 70 rojakov, ki jim je vodja oporišča Alfred Huber dal pojasnila in smernice. Gallenfels. (Marljivo delo žen.) Veliko popoldanskih in večernih ur so žrtvovale žene krajevne skupine Gallenfels za pletenje "volnenih odej in izdelovanje številnih copat za lazarete. Večje šte/ilo copat so dobili tudi otroški vrtci. .Gallenfels. (Delovni razgovori NS ž e n s t v a.) Dne 13. aprila se je v svečano okrašeni občinski dvorani vršil razgovor o delu, ki so se ga pod predsedstvom okrožne voditeljice žen Marie E b e n a u udeležile krajevna voditeljica žen in vse voditeljice oddelkov in celic krajevne skupine. Nato sledečega skupnega večernega sestanka se je udeležilo 92 žen. „PImpir Iz Klagenfurta v Kralnburgu o priliki državne ulične zbirke DAF due 11. in 12. aprila je Kreisamtsleiter NSV v Kralnburgu pozval v Krainburg fanfarni in godbeni vod iz Klagenfurta, ki ga vodi Fahnleinfiihrer GUnther N a g y, da krepko podpre koncert, ki ga je priredila DAF in propagando pri zbii'ki. Ze pri prihodu se je pokazalo, da je uspeh zagotovljen, kajti že takrat, ko so Pimpfi korakali do svojih stanovanj, jim je sledila velika množica ljudi. Taka je bila stvar tudi naslednjega dne, povsod, kjer se je pokazala ta godbena edinica, so. se. takoj nabrali ljudje. Celo na javnih ulicah so želi veliko odobravanje. Bilo je pa to tudi prvikrat, da se je takšen vod godcev pokazal v Kralnburgu. V soboto zvečer je fanfarni in godbeni vod otvoril koncert, ki ga je priredila DAF, in je med njim tudi večkrat nastopil. Vsakikrat so ga vihamo pozdravili, zlasti ko so Pimpfi zapeli nekaj pesmi. V nedeljo je godbena edinica zarana otvorila tombolo s koračnicami. Tudi pri otvoritvi mladinske kino-predstave je dala svečano obeležje. V nedeljo popoldan in zvečer je 34 Pimpfov iz Klagenfurta sodelovalo tudi pVi ponovitvi koncerta. Obakrat se je v dvorani trlo ljudi. Posebno večerna predstava je tako uspela, da 30 se zahtevali vedno znova dodatki. ШМе ne sme zdaj slali na strani Krelsstabsamtslelter Kodi o veliki propagandni akciji v okrožju Krainburg v krainburškem okrožju se bo začela na veliko zasnovana akcija v vseh krajevnih skupinah. Za propagando je neprestano potrebno, da ostane v stikih z narodom. Padle so sedaj že velike odločitve, toda vojna še ni končana. Pač pa je gotova končna zmaga. Porok za to je Fiihrer. Na zapadu je pregnana nevarnost vpada in na vzhodu je odstranjena od nas mora boljše-viškega ogrožanja. Vojna se bo pa nadaljevala dotlej, da bo boljševizem razbit in zagotovljen življenjski prostor za nemški narod. V navzoči propagandni akciji gre za to, da zdramimo ljudi do zadnjega in usmerimo na geslo, »Vse za zmago«. Pa tudi nove naloge, med njimi večje, ki nastanejo po vojni, morajo vedno znova postati razumljive ljudem. In kakor je uspeh odvisen od zadnjega vojaka stotnije, tako mora tudi zbor nosilcev oblasti kot aktivistov biti udarna četa pok^-eta. Vsak vojak bo moral biti propagandist. Od vsakega zahtevamo pozitivno, brezpogojno službo, zlasti takrat, če j« na posebnem mestu. Zaradi edinosti s FUhrerjem in narodom in. zaradi narodne skupnosti ae morajo izločiti in odstraniti vse reči, ki bi pomenile duševno ali materialno obremenitev naroda. Propaganda bo vedno potrebna, kakor bo zmeraj potrebna tudi stranka, da se Fiih-rerjeva volja priobči narodu in postane volja milijonov. Ogromno velika je doba, skozi katero se moramo' prebiti in jo preživeti. Tu ne sme niti eden izmed rojakov stati na strani. Vojna dogajanja morajo zato stopiti v ospredje vsega našega mišljenja, hotenja in ravnanja. S tem je podana naloga predstavnika oblasti. Fiihrer je spoznal, da je propaganda za naš narod žvl.tenjsko potrebna. Fiihrer sam je prvi propagandist. Ogromne storitve zadnjih let in sedanjih dni so le mogoče, ker je Fiihrerju uspelo, da je ves narod preričal o resničnosti svoje ideje in narodu vrnil vero v sebe. Ako to spoznamo, nam ne bo preveč nobeno delo, nobena prireditev. Takrat tudi ne bomo vpraševali, zakaj in kako, in tudi ne kedaj bo konec vojne; naše čete se borijo in zmagujejo, in sicer tako dolgo, dokler ne bo nasprotnik končnoveljavno pobit na tla. Ta gotovost navdaja tudi zadnjega z neomahljivo vero, z voljo do žrtev in do neomajne službe. Tako je tudi temeljno obnašanje domovine. , Ako v vsakdanjosti življenja prisluhnemo srcu naroda, občutimo utrip narodne žile. Bodimo propagandisti dejanja, baklonosci ideje. Propagandna akcija, ki se sedaj pričenja in ki bo izvršena v obliki ljudskih zborovanj v vsaki krajevni skupini, se peča s vsakdanjimi stvarmi, pokaže pripravljenost vsakogar, da portiaga, se protivi proti menjalni trgovini in proti tihotapstvu, poziva vsakega rojaka, da se pridruži nemški izgraditvi, in dobi kot slavno obeležje besede k FUhrerjevemu rojstnemu dnevu. S temi zborovanji bodo zajeti vsi prebivalci tega ozemlja. In vsak mora staviti svoje najboljše moči na razpolago. Vsakega mora navdajati misel: za vse kar imamo, se moramo zahvaliti nemškemu narodu, do katerega nas zato vežejo dolžnosti. To spoznanje mora pronicati do vsakogar. Boriti se moramo do zmage. Naši nasprotniki bodočnosti: nam nalagajo dolžnosti, skrbeti za to, da bodo nekoč nemški vnuki opevali junaško pesem nemškega naroda in s tem tudi Oberkrain z ozirom na nas in našo veliko dobo. Vse za zmago. Edino zmaga odloča. To je naše geslo! Pn/i kraj šolanja maler \ Oberkrainn Otvorjtvj je prisostvoval Gauleiter In deželna voditeljica ženstva Ena najbolj važnih nalog NS-ženstva je materinski služba NS-ženske ustanove, ki s svojimi tečaji pripravlja dekleta in mlade žene na njihove bodoče naloge. Tudi v Oberkrainu je ženstvo okrenilo svojo glavno pozornost temu pomembnemu delovnemu področju in pričelo ustanavljati materinske tečaje, V petek so mogli v Steinu izročiti prvo tovrstno ustanovo svojemu namenu. Otvoritve so se udeležili Gauleiter dr. R a i n e r, Gaufrauenachaftsleiterin von Mitterwallner, Kreisleiter P i 1 z in številni drugi zastopniki stranke In države. Po pesmi šolskega zbora in predstavi sodelavk je Kreisleiter Pilz pozdravil Gau-leiterja in goste in govoril o visokih dolžnostih in nalogah nemške žene, čigar ma- terinstvo da šele smisla zmagi naših vojakov. Priključno je Gauabteilungsleiterin razlagala cilj materinske službe, ki nudi istočasno praktično in idejno vzgojo mladim ženam in dekletom. Kot posebno nujni so predvideni najprej tečaji o negi dojenčkov, domača nega bolnikov in zdravstveno skrbstvo, tudi druge tečaje v šivanju, kuhanju, otroški vzgoji itd. bodo načrtno izvajali. Potem ko je Kreisleiter izročil okrožni ženski voditeljici G r e g o r i ključ k novemu maternskemu domu, se je Pgn. Mitterwallner zahvalila Gauleiterju za njegovo udeležbo pri slavnostni otvoritvi in okrožni voditeljici ženstva kakor tudi Gauabteilungsleiterin fiir" Mutterdienst za njune zasluge za izgotovljeno ustanovo. Nato so si ogledali lepo urejeno ustanovo. Gauleiter . je novemu materinskemu domu izrekel svoje prisrčno priznanje in sa potem, ko se je vpisal v knjigo gostov okrožne ženske voditeljice, poslovil z najboljšimi željami k uspešnemu delovanju. Kasperle pride v Oberkrain ] Mladinska skupini^ je ustvarila figure — Razstava v Klagenfurtu Pestra, nenavadna družba biva sedaj v obeh izložbenih oknih Schibertove hiše v BahnhofstraBe v Klagenfurtu in celo ona pasante, ki se jim mudi, vabi, da se dalja časa ustavijo. Tu stojijo v pisanem neredu znane podobe lutkovega gledališča; pur-purno oblečeni, jedrnati, prekanjeni kmetje s fantovskimi klobuki, princese z zlatopla-vimi kitami in resne kmetice v krilih in životcih. Med njimi mimo hudobni, žugajoči elementi, zeleno lisasti zmaji s požrešno svetlikajočimi se steklenmi očmi, Judje z nabitopolnimi mošnjami pod pazduho, hudiči in copmice s kljukastimi nosovi, in sredi med njimi kot dobri duhovi veseli Kasperli, ki v zadnjem trenutku smelo prebijejo najtežavnejši vozel drame, da se otroci-gledalci olajšano oddahnejo. Stara nemška igra z lutkami ima razen naloge razveseliti malčke, še posebno poslanstvo, to namreč, da podžge otroško fantazijo, jih vpelje v pestri svet igre in napravi a tem vzgojno delo. Povsod, kjer je moralo nemštvo kljubovati zunanjim vplivom, je ta vesela, dozdevno lahka umetnost izpolnila svoj delež na tej nalogi. V spoznanju tega visokovrednega ljudskega dela je mladinska skupina NS-ženstva v celem Reichu v, skupnem delu ustvarila ta mali svet za otroške vrtce nemške narodne skupine ia v Gau Kamten za najmanjše v Oberkrainu, da bi jim ga kot darilo izročila ob rojstnem dnevu našega Fiihrerja. Tečaji, v katerih se ukvarjajo z delom v zabavo, so pod nadzorstvom deželne opolnomočenke za tvor-niško delo Pgn. H б n k, uvedli dekleta in mlade žene v tehniko izdelovanja. Potem so v vseh krajevnih skupinah na domačih večerih brkljali, lepili, pilili in barvali. In. ko je več sto figur, ki so jih izdelala pridna dekleta in žene k&mtner ženske skupine, prispelo v Gaufrauenschaftsleitung, ja bilo pravo snidenje Kasperlnov, čigar majhna izbera oživlja sedaj izložbe vj BahnhofstraBe. Nacionalni praznik |e letos preložen na 2. ma] Narodni praznik nemškega ljudstva pada letos na petek. Fiihrer je zaradi tega odločil, da naj letos ne bo petek 1. maja, temveč sobota 2. maja praznik. Nameščence je tega dne v največji meri oprostiti od dela, v kolikor temu ne nasprotujejo nepreložljiva dela v poljedelstvu. Z ozirom na potreben oddih vseh delovnih ljudi se ne bodo prirejale proslave. r. 9iasputx fUw đSrillen Dipl. Optiker C. KronffuB вапшПжшга«« le HI a « e a t a r I. uB I Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! ОЈшгшпЈп mdj^ihija in џ^икШпЈО-^tuhjek m£ihjadhek iirnl рЈшМи^1 65. STUNDE Was wir so unterwege lesen Abfaile! — Odpadki! Achtung! Bissiger Hund! — Pozor! Hud pes! Auf- und Abspringen w&hrend der Fahrt bei Strafe verboten! — Vstopanje in izstopanje med vožnjo je prepovedano! Auskunft beim TUrsteher! — Izjasnila pri vratarju! Betreten verboten! — Dostop prepovedan! Das Sprechen mit den Fahrg&sten ist dem Wagenfiihrer verboten! — Vozniku je prepovedano pogovarjati se s potniki! Eintritt verboten! — Vstop prepovedan! Durchfahrt verboten! — Prevoz prepovedan! Fasse dich kurz! — Na kratko povej! etraBe reinhalten! — Držite cesto čisto! Hunde sind an der Leine zu fiihren! — Pse je voditi na vrvi! Nicht 6ffnen, bevor der Zug halt! — Ne odpirajte, dokler se vlak ne ustavi! Notbremse! Handgriff nur bei Gefahr Ziehen. Jeder MiBbrauch wird bestraft! — Zasilna zavora. Potegnite ročaj samo v nevarnosti. Zloraba se kaznuje! ItraOo Dmleituogl — Ckgtm prta. Ovinek! Bitte die Tiire zu schlieBen! — Prosim, zapirajte duri! tJberschreiten der Geleise verboten! — Prekporačenje tračnic je prepovedano! Vorsicht bei GesprSchen, Feind h6rt mit! — Pozor pri pogovoru! Sovražnik posluša! Vorsicht! Lebensgefahr! — Pozor! Smrtna nevarnost! H&ufige WSrter in gebr&achllchen Sfttzen. A) 1. Sie miissen Ihr Ansuchen noch von verschiedenen Gesichtspunkten aus abšndem. 2. Da sich die Unterh&ndler nicht einig werden konntem, muBten die Verhandlungen abgebrochen werden. 3. Das Geb&ude war schon sehr schad-« haft, es wurde abgebrochen. 4. Da ich zum Bahnhof muB, muB ich leider die Unterhaltung ab-brechen. 5. Das Geh8ft braimte in der Nacht vom 20. auf 21. vollst&ndig ab. 6. Sie sind sicher lange in der Sonne gelegen, weii Sie so abgebrannt 7. Er laBt sich von seiner Melnung nicht abbringen. 8. Schlechte Freunde und Alkohol haben ihn vom rechten Weg ab-gebracht. 9. Bitte, selen Sie so gut und blirsten Sie mir rilckwftrts meinen Rock ein wenig ab, er ist von der Mauer ganz welB geworden. 10. Dae StubenmEdchen deokt am Abend die Betten in den Schlaf-zimmem ab. 11. Sehen Sie doch, wie die Sonne uiitergeht, heute ist wirklich eln herrlicher Abend. 12. Es wUrde mich freuen, wenn ich Sie gegen Abend treffen konnte. 13. Um wieviel Uhr werden wir heute zu Abend eeeen? Ich denke gegen acht Uhr. 14. »Es ist nicht aller Tage Abend« helBt, »das letzte Wort in einer Sache ist noch nicht gesprochen« oder »die Dinge werden sich noch andem«. 15. Gestern abend war ich noch in Klagenfurt. 16. Er erz&hlte uns eine sehr aben-teuerliche G«schichte. 17. Der Aberglaube, daB der Ruf der Nachtv6gel den Tod bedeutet, iat im Volke noch sehr verbreitet. 18. Sie hat einen Spinel zerbrochen und nun glaubt sie, daB sie sieben Jahre kein Gliick haben wird. Sie ist Islder Bfibi abeqgWWL Worter. abandem — spremeniti abbrechen, ich brach ab, ich habe abgebrochen — prekiniti, podreti abbrennen, brannte, gebrannt — pogoreti, ogoreti abbUrsten — skrtačiti, očedlti abdecken — razkriti abenteuerlich — pustolovski abergl&ubisch — praznoveren Aberglaube (m) — vraža, praznoverje Abfall (m) — odpad, odpadek abspringen, ich sprang ab, ich bin abge- sprungen — Izstopiti, odskočiti^ aufapringen — vstopiti, vskočiti betreten — stopiti bissig — oster, hud, napadijiv Fahrgast (m) — potnik GehSft (s) — dvorec, kmečki dvorec Gesichtspunkt (m) — vidik, stališče reinhalten, ich hielt, ich habe gehalten —• čistega (čiAo) držati (obdržati) Ruf (m) — klic, glas Stubenm&dchen (s) — sobarica Umleitung (w) — ovinek untergehen, ich ging unter, ich bin unter- gegangen — zahajati verbreitet sein — razširjen biti zerbrechen, ich zerbrach, ich habe zerbrochen — razlomiti, prelomiti Redewendungen. sich von etwae abbringen laseea Krmiti ee od česa B Ilhmrt Mflea жабифЦ .-r od- Sreda. 22. »nrila 1942. Stran 7. — Ster. SI. Takšne so moskovske žetve Uničujoča bilanca boljševlškega gospodarstva z žitom Državni minister za zasedena vzhodna ozemlja je z objavljeno odredbo storil prvi korak, da odstrani blazni boljSevižki gospodarski sistem in življenski sestav v bivših sovjetskih pokrajinah, ki so jih osvojile nemške čete. Ker se s tem konča boljSevi-iki kolhozni sistem, se obračajo naši pogledi še enkrat na gospodarske praktike mogotcev v Kremlju, ki so na ozemlju sovjetske države razvijali naravnost peklenski sistem za izžemanje in zatiranje raznih narodov. Središče tega izsiljevalnega sistema so tvorili sovhozi In kolhozi z zloglasnimi postojankami motornih traktorjev. Boljševiki so utemeljevali izgraditev kolektivnega sistema s tem, češ, da je potreben, da se premaga način individualnega gospodarstva in s popolno racionalizacijo proizvodnje doseže najvišji donos. To je Beveda docela znanstvena trditev brez vsake praktične vrednosti, ker bomo videli, da niso dosegli resnične jakosti boljeviškega poljedelstva. Pravi vzrok za uničenje posameznih gospodarstev je bil namreč sledeči: S tem, da so ljudi stisnili v sovhoze in kolhoze, je bila mogotcem omogočena popolna kontrola vseh ljudi in proizvodnje. Poedi-nim kolektivnim gospodarstvom so odtegnili velik del proizvo'Snje kot davek. Izterjavanje davtov in krušna cena Podoba takega načina izterjevanja davkov je bila sledeča: V enem zadnjih let je prisilna davčna oddaja od celokupne žetve, ki je znašala 28,4 milijone ton žita zajela ne manj kot 24,9 milijonov ton. Le 3,5 milijone ton je blagovolila sovjetska vlada pokupiti pri kolhozih, vendar za ceno, ki je bila znatno nižja od stroškov proizvodnje. Iz tega ugrabljenega ali za sramotno ceno pridobljenega žita je potem sovjeteka vlada dala v lastnih pekarnah peči kruh in ga oddajala prebivalstvu v državnih pro-dajalnicah. Vtem pa je poskočila cena proizvodu za 100 in več odstotkov. Ti do-hododki so bili težišče sovjetskega finančnega gospodarstva in osnova za finansira- nje oborožitve, ki bi naj po volji mednarodnega žldovstva pahnila Evropo v bolj-ieviiki kaoe. Več ploflkve za poeeVke žita, a manj žitnega izvoza, in milijoni ljudi so umrli od lakote Lažniva je tudi trditev boljSevikov, da je njihov sistem imel uspehe. Napram letu 1913. se je sicer v letu 1938. površina Sovjetske unije za posevke od 105 milijonov ha zvišala na 137 milijonov ha. Pri tem se je povečala površina za žito od 94,4 milijonov ha na 102,4 milijone ha. Izboljšati življenski Btandart ljudi v Sovjetski uniji pa s tem niso mogli, kajti žetev se ni razdelila med prebivalstvo. Caristična Rusija je mogla v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno izvažati letno okroglo 10 milijonov ton žita.. Boljševiki so v letih 1935 do 1937 izvozili v povprečju le 1 milijon ton žita in to le zaradi tega, ker so jih prilike pri- silile, da so se morale dobiti v roke devize za nabavo orodnih strojev in orožja. 2e po teh razmerah lahko spoznamo, da so številke o žetvi, ki jih prinaša boljše viška agitacija, prosto izmišljene. Danes vemo, da so v letih 1921/22, 1928 In pozneje milijoni ljudi sovjetskega prostora bedno umrli od lakote. Ne smemo prezreti, da je uničenje individualnih gospodarstev in izgraditev kolhozov ter sov-hozov ne le zmanjšala splošno proizvodnjo poljskih sadežev, ampak povzročila tudi katastrofalen polom živinoreje. Nemški in zavezniški vojaki, ki so razbili zidovje tako-zvanega sovjetskega raja, so dobili živ nazorni pouk o primitivnosti poljedelskih razmer v Sovjetski RusijL Tak je torej uspeh tega, da so uničili 24 milijonov poedinih poljedelskih obratov in nasilno ustanovili oki^ 260.000 velikanskih posestev. Boljševikom ni bilo za dejanjsko pospešitev poljedelstva, ampak za to, da neomejeno gospodujejo nad množicami kmečkega prebivalstva in da lahko izže-majo delovno silo teh milijonov za uveljav-Ijenje zločinskih načrtov boljševiških mogotcev. Male gospodarske novice Sporazumno z državnim ministrom za prehrano je generalni poverjenik za delovno službo, Gauleiter Sauckel, postavil vodjo državnega glavnega urada in vodjo deželnega kmetijskega urada, državnega svetnika Peuckerta za svojega poverjenika pri delovni službi kmetijstva In vojne prehrane. Portugalska je uvozila v letu 1941. blaga za 2643 milijonov eskudov, izvozila pa za 2896 milijonov eskudov. Vrednost izvoza je za 4.7% In uvoza za 79.6% višja od 1.1940. Glede količine uvoženega blaga je pa nastopilo nazadovanje za 62% v letu 1940. In v izvozu za 32%. Povišanje vrednosti uvoženega in izvoženega blaga ob istočasnem zmanjšanju prometne količine ima svoj vzrok večinoma v tem, da se je povišala cena blaga, zlasti inozemskega. Romunski ministieki svet je pod predsedstvom državnega vodje razpravljal o intenziviranju kmetijskih del v Romuniji. Amerikanskl urad za vojno proizvodnjo Je z veljavo od 30. marca 1942 ukrenil štednjo pri moški obleki — zavihe pri hlačah morajo opustiti; od tega se nadejajo prihranka volne za izdelavo 300.000 oblek. V zvezi z gotovimi pojavi na bolgarskem notranjem trgu se Je izkazalo kot potrebno, da se na nek način zavre oddaja blaga. Radi tega predvidevajo sedaj naredbo trgovskega ministrstva, ki se nanaša na uvedbo takozvanih preskrbovalnih knjižic. Britansko finančno leto, ki je bilo zaključeno z 31. marcem, izkazuje v proračunu 2692 milijard primanjkljaja. V teku preureditve slovaških tovornih avtomobilov nad dve toni na generatorski pogon, od česar bo prizadetih približno 1500 tovornih avtomobilov ,so določili, da naj dele za generatorski pogon naročijo iz Nemčije. Državni minister ža prehrano in kmetijstvo je razveljavil vse dosedanje predpise, ki so prepovedovali ali storili odvisnega od posebnega dovoljenja izvoz kmetijskih proizvodov iz priključenih vzhodnih ozemelj. V veljavi ostanejo samo predpisi glede koristne in plemenske živine. Samo v vladnem okrožju Zlchenau In v okrožju Sudanen ostane izvoz še zaenkrat prepovedan. ~ Štetje živali v zasedenem delu Francije. Francoske oblasti bodo maja t. 1. v zasedenem delu Francije popisale vse domače živali. Gradivo bo služilo za statistično ugotovitev baze za razdelitev krmil v posameznih področjih. ■ Plovdlvskl veleselem: Pogled v Evropo B^dgarsko-nemšika kmetijska razstava Plovdiv, 21. aprila. Plovdiskl deveti vzorčni sejem Ima bolj karakter kakšne razstave. Je čisto razumljivo, da dežela, ki al je v preteklem letu priključila bistvena ozemlja, pri taki priložnosti prikaže svoje gospodarske sile. Pozdraviti je dejstvo, da ponazarja Bolgarska svoje gospodarske sile s stališča evropskega velikoprostomega gospodarstva. V Nemško-bogarski kmetijski razstavi prikaže Bolgarska v svojem oddelku, kaj proizvaja; Nemčija predočuje pomen bolgarske proizvodnje za prehrano kontinentalne Evrope. Razstava je v podrobnostih prilagojena Bolgarski, je pa preko tega bistvena in nazorna za vse organe države Jugovzhoda. Kaže, da se more bistveno izboljšanje evropskega preskrbovalnega položaja doseči le z evropsko usmerjenim načrtom proizvodnje. Tako krije n. pr. že danes bolgarska produkcijo masti ne le lastno potrebo, temveč stavlja občutne množine na razpolagu eksportu. Ta In drugi uspehi podčrtajo pomen nemško-bolgarskega sodelovanja, katerega poglobiti je smoter in namen sejma v Plovdivu. Važna pogajanja v WnbljanI Izročitev bivših jugoslovanskih zavarovanj Od 9. do 12. aprila so zastopniki visokega komisarja v Ljubljani in obeh načelnikov civilne uprave na Spodnjem Štajerskem in za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske, razpravljali o odškodnini in Izročitvi stanja zavarovanja zoper stvarno škodo in za življenje zavarovalnic, ki v teh ozemljih ne smejo več poslovati, tam po-slujočim nemškim družbam. Teh razprav #e Je udeležil tudi predsednik državnega nadzorstvenega urada za zasebno zavarovanje Pg. Amend. TI razgovori, ki so bili vodeni v smislu nemško-italljanskega prijateljstva so dozoreli do uspehov, ki zadovoljuje obe strani. ^teie Л1ш4ге iuthtt«t*aenen UND RUNDFUNKGERXf E ANNAHMI*UNTIRSUCHUHOIN iUr die Wafien-ff Im beionderea Шг dl# Otbhrgitnipptn d*r Waii*n-ff ple Erganzungistelle Alpenland (XVIII) der WaUen-ff fflhrt In nachttehend angelahrten Orten Annahme-Untertuchungen Шг die Waifen-|f durcht 9. Mal 1942 9 Uhr in Unterdrauburg 10. Mai 1942 9 Uhr in Wolfsberg 14 Uhr in Veikermarkt 11. Mai 1942 9 Uhr in Klageoiurt 14 Uhr in St. Veil an der Glan 12. Mal 1942 9 Uhr in Krainburg 13. Mai 1942 9 Uhr in Radmannsdori 14 Uhr in Veldes 14. Mal 1942 9 Uhr in Villach 14 Uhr in Spittal an der Drau Cendarmeriepotten Gendarmerieposten Gendarmeriepoaten Hotel »Sandwirt«, KdF.-Saal Gasthoi »Schubernigg« Gendarmerieposten Gendarmerieposten Gendarmerieposten Polizel>Lehrsaal Gasthaus Krobath Frelvrlllige kfinnen slch bel der Annahme-Untersuchungskommlsslon melden. Arbeittbuch und WehrpaB (wenn berelti vorhanden) mind mltzubrlngen. Aui* fOhrllche ElnitellungibedingUngen Im Textteil der Zeltung. Erglnznagutell« Alpenlaad (ZVin) der WaUea-f| Salzburg Algen, GylenitormstraSe 8, Fernrvil 418 JKatto^tas A V „KARAWANKEN-BpTE" donasa denar Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare Sare. Gotovo odkrijete tam še marsikakŠno uporabljivo reč. — Proč z njo I Miati O^Mas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji! Oglate «prejeme NS-eaorerlag KHraten, Krainbnrg, Veldeaer-itrafie 6. in N&'Gxwmverlag KSrnten« Klogenlnrtt Bismardkiing IS. S. p— St«r. tt. KARAWANKEN-BOTB Srfda, 22. anrila 1942. MANS FIINISCIHIGE^ •_|јп||нјп|ј!јј _ MOD EH A U S iliišiili ~ '""iiipi-'"" Klagenfurf, AdoK-Hifler-Plafz (Rainerhof) F. ZORN DOMSCHALE FABRIK rOR KOFFER u. LEDERWARE WEB- UND DRU€KWAREN liefert Ihnen TEXTILGROS S HANDEL ANDREAS KUGHAR Villach moSka In d a ms ka KOLESA najboljše kTalitete ugodno nudi trgovina 8 kolesi in motorji Landwirtsdiaftlidie Technische Ketten, PflQge und deren Beslandteile Jieitenfabwih Л. 9. in £e es dpezialfiaus filr ^3^errenmoden Uradni dnevi notarja za sodni okraj Ldttai se vršijo odslej vsak torek in sredo v poslopju okrajnega sodišča v Littai. SENF Fabrik C.WMger Klagenfur) UEFEin f ^ BASCM 1MB SAUBca TNMB* RABITSCH CT.VEITaaSAVE lese; dem ,JKarawanken-Bote**I KAFFEE ERSATZ FabrlkC.W«ng«r Klagenfurt ^harhe Nerven ДchaKenskraF^ Cebensfreube Wenn Ihre Nerven rasch auslessan, die allg#m#ln# Leistungskraft zurOckgehf, Sic unter NervosifSf, leld^ter ErregbarkeH Oberempfindlichlcelt, Arbeitsunlust, laldi-far Anfeiligkeif gagenOber Erkrankungar u$w. leldan — dann sollfen audi Sie die vitaminahalfigaZaiU und Narvennahning \?Lqropcin n*hmen. EnthSlt neb«n Lecithin unc andoren bewShrf«n Nervenaufbausfoffer d«i narvenitlrkend* Vitamin Bi und da: lelitungstalgernd* Vitamin C, beld« Ir relner Form. — «0 Tabletten М. 2J5 1г Apotheken, Farblg Itlustrlerl« BrosdiOrc .Freude am Leben* kostenloidurch MEDOPHARM, MOnchen aiW. ESSIG Fabrik C.Wenger Kligenfuri Potrošniki premoga! Pozor! Naznanjava, da sva prevzela trgovino s premogom in drvmi od dosedanjih trgovcev Maiditsch in Tschebin v Krainburgu. Oni potrošniki, ki uporabo premoga ali drv za leto 1942/43 še niso javili, se naprošajo, da v svrho evidence prijave takoj vlože. Georg MSirih & Josef Ross Trgovina z gorivom Kralnbnrg - Teldeserafrafic 12 Bronchien und Cufhrohre Ijriani bucit fiuHrartu, U«tfitlrimun^b^a(mibe(Stc«t5n^n7 jfrm'ilT«.'A yJ Cuftritrmfolorrb, (ortnedige SronttiM фгошГф« OerMjlemune, qudlmAtr J^uflra unb аЦђто tvetbra (til Зађгш mit Đr. 3«><6trAak(iMm. пТ>д. h, „i,— глп_ Iprdi I urabria I Zabl#((m •tfolprdit biMmpfil. Dim 6f(ld(igtn W, eiiim BotUtatnbeii »f( в1Г^^6«аИ(1п1«п ®antfitr«bni BonOttbrnuifcetn. Br.BoWt«. ^blrttm (»> rt" jmfjijli*«« frAritrkMgM OlxtiataiiHtL вп(. %% »tproblt rowHiXft. 0Љ1. I Зп unb 8.24. Flnfiteffiral« Brof^fit« tortmli)« . bintS llEDOPHARBl ЛШпфт 62/N __ CItalte Karawanken Bote tMiogtasi Službo dobi Dva vrrarska pomočnika in enega vajenca sprejme takoj v delo Josef Adamitsdi, vrvama (Scilerei), Domsdiale. 1599—1 Prodam Folo-aparal 9X1* prodam ali zamenjam za harmoniko. Naslov pri podružnici Karawanken Bote, Krainburg, pod „Harmonika" leil—6 Prodam novo kro-matično ћагШ0||-кб z baa. Ima 4 registre in i bas-register. Ponudbe na Vinko Supan-tsdiitsdiFortscnach Lusttal. iei2—e Knpim 2eisko kolo novo ali že rabljeno takoj kupim. Ponudbe poslati na Karawanken Bote, Klagenfurt pod ši-tro »Plažam takoj" Cela (sandHin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt Kaplmo stare šivalne stroje. Ponudbe blagovolite poslati na naslov: F. A. Sawa jMetallindustrie -Afiling* ieoe-7 Tmhl voz 2-3 tonski, kakor tudi osebni Ш, VM v dobrem stanju. kupimo. Ponudbe pod .Rasch 200* na upravo Karawanken-Bote, Krainburg. ieoe-7 Silar srebra denar staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno pgovina z urami in lepotičjem O. Habenicht Klagenfurt, Bahnhof-straSe Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A 4i/)2;6 №1—7 Dopisi Cospodifne! Star sem 23 let, zgubil sem slih radi nesrefe; želim pa znanja le z dobrosrčno gospodično, radi skupnih izletov. Frajlice iz Krainburga ali Laak in okolice naj polil jejo ponudbe pod „llsnlllenje" na: Karawanken Bote, Krainburg. 1588—90 Simpatična, vesela deklica želi dopisovati z istotakim gospodom. Dopise na Karaw. Bote, Krainburg pod »Kamten" leis—jo Izgubljeno Dne li.apiila sem izgubiu na vlaku od železniške postaje Laak do tovarne Jugočeška ▼ Krainburgu, zlat spominski križec. Ker mi je isti dragocen spomin, napram poštenega najditelja, da ga odda pri vratarju v .Jugočeški" — proti visoki na-gradL ieo7-n lltHi sprlfenlo glasače se na ime Trober Anton, Ljubljana, sem izgubil. Najditelja naprošam, da mi najdene stvari vrne na naslov Trober Anton Wart ?09. 1610—2« WasserturKinen, autom. Oeldrudregulatoren, ROhlmasdiinen und Venetianer Gatier erzeugt G. F. SdineUer Masdiinenbau - Laak a. d. Zaier Qbernimmt audi die Reparatur s&mtlidier Masdiinen I Zahvala Klagenfurt, Paradeisergasse 4, Edce Domgaue в ■ Ruf 1245 Vsem znancem hi prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, tovarišem mesarjem, g. Ortegruppenleiterju Herbertu Kochu za njegov sočuten govor ter vsem drugim, Izrekamo ob priliki nenadne izgube gospoda Frania Jamnika posestnika in mesarja naio najsrčnejšo zahvalo za njihovo udeležbo pri pogrebu in za ljubeznivo sočustvovanje. Krainburg, dne 18. aprila 1942. Rodbina Jamnik Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali* z nami ob smrti naše najboljSe mame^ stare mame, prababice, tašče in tete, goepe Leodoldlna SAawnik roj. Jugowitsch lekarnarjeva vdova, ee poslovili od blage pokojnice, jo spremili na njeni zadnji poti in jI poklonili krasno cvetje, se prisrčno zahvaljujemo In prosimo, da jo ohranite v 'bl&gem spominu. ' Krainburg, 20. aprila 1942. Amu BmoMor roj. Schwrnlk, hWka T imcmi Mtalefa Mvodštnrm. Povodom prebridke izgube svoje soproge in matere izrekam v Bvojem in v imenu otrok prisrčno lahvalo za izkazano sdčutje ob času bolezni in žalno spremstvo povodom smrti in pogreba svoje nepozabne blaige soproge In dobre matere ИаПе GohA Posebno se zahvaljujem za sočutje in krasen venec ritupini NS-Frauenschaft v Mannsburgu in vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem drugim za lepo spremstvo ia iikazano sožalje in udeležbo pri pogrebu. M&nn#burf, dn*18.#prll#, 1942. AW# QoVA tovarna kisa.