•i^aaT1ST Cldcmgo. lil, potok, decombra (Dac. g), ItM. —»I »f ipo.t.,r	un», iiwi» 1103, Ari oi oc» s. iiir7uiuM n MtTiiliii.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrsdnIŠkt 11» imn
prontoH: IHt S«. La»rndaU At#.
oi««« »r^uuftti«^'
So l4wnd.l, A««, I f lephcn« Uwnd.lt
r-—-	■■ '■■ ■■' ■ ^_______________________■ ,.f. ■ ^_■
3*=
S0MN1ZEM GRE PO POTI fflOSJU-STVA V NEMČIJI.
gagala BO francoska PLUTOKEAOIJA, njimi TR oov8ki DEUOI BODO pa britski in ameriški fiNANČNIKI.
francoski in nemški kapitalisti bodo izkoriščan francosko in nomlko ljudstvo.
OBTOŽBftSO HILLER IDENTIFICIRAN.
Waahington, D. O. (Fed. Press, štabni poročevalec.) — Izleti diplomatov tukaj in v tujezenutvu napovedujejo vpropastenje francoskega nacionalizma in popolno rrnaRO francoske plntokracije, a-meri*ki in britski finančniki bodo pa njeni trgovski drugi pri izkoriščanju Evrope.
Francoski šovinizem gre po poti prusjaatva v Nemčiji. Berlinska velika igra za vlado Evrope je bila doigrana v letu 1918. Tragični poizkusi .v Parizu za obno-vitev take igre, doživi ravno tako usodo zgodaj v letu 1923. Obe glavni mesti sta se naslajali ob nacionalizmu, obe sta dosegli narodno vpropaatenje kot plačilo za svoja prizadevanja.
Mednarodnega posojila, ki žte-je na railjarde, ne bo, da se z njim •postavi nemška marka in balan-cira francoski bičej.
Nemški kapitalisti, katere vodi Stitince, in francoski kapitalisti, katere vodi Loucbcur, mečejo od sebe krinke "narodnega ponosa", da režijo svoja privatna bogastva, in ae združijo za zbirko mednarodnih plutokratov, ki se priprav-lja, da razdeli med sabo vire narodnega bogastva v Franeiji in Nem«* da jik- sku^zkogi- pok^aaaa* X .jo.	'	William Can
Francoske nacijonalistične za lite ve pojdejo dne 15. januarja p 1 gilj6tino. To je zadnji dan, ko ima Nemčija plačati. Pokazalo *,e bo, da ja blagajna v Parizu ravno tako prazna kot blagajna v Berlina, na Dunaju ali pa v Moskvi, ali v drugih cvropakib mestih.
Leon Daudet, fanatični sanjač o novi monarhiji v Franciji, kriči v svoji jezi proti temu, kar prihaja in kar ne more odvrniti:
"Kar vidim, da prihaja, je pe-trolejsko in hidro-električno ministrstvo, ustanovljajočc aJijan-eo med vsemogočnimi ameriškimi mugnati in Loucheurjem."
To finančno oskrbništvo Francije, Nemčije in ostale centralne Evropo bo veliko večje, kot na | znanju Daudet. Britje bodo tudi v tem oskrbništvu. J. P; Morgan, ki ima zdaj veliko dela, da predloži ničvredne vladne obveznice na vire narodnega bogastva, je bil v Waahingtonu minoli teden, da osigara, da Amerika ne gane, dokler ni atvar zrela, da v tem času ne podvzame nič za odložitev razkosanja Francije ali Nemčije.
< i lavni načrt finančnih komunistov zahteva, da se nacionalisti-•'"i upi in zahteve uničijo na obeh »Iraneh rtke Renc kot predpogoj '« v postavitev kapitalističnih ao-*j«'tov, katere mislijo uveetL
' Vsa moč naj ae izroči finanč ni kom", je geslo. Ds se doseže ta tiMtncn, j« treba poatavodajnim "upsčinam v Parizu in Berlinu
*	"'ti moA in brezmočna miuistr
ae pa naj razženejo. Kadar !><• v postavljena gospodaraka e '"•ta zapadne Kvrope. se vpoatavi J" /opet politične reči kot lofcal-"i <>kra«ek za ohranitev novega rcls.H
Iz tega sledi, da bo ameriški «<lr«vi odpor proti vmešavanju : • zemake komat i je dobro alužil lovi tehniki mednarodnih finanč t'i kot, Ako se njih načrt posre
*	i. tedaj je odpravljena nevarnoat
loč*,! vojn m0(i Francijo ia '' ««6ijo na enoataveti način, po kati-rtm se izroča viri narodnega
iraotta v .roke enemu «aa»mn wnili i kata, sovražni poH^arji se nastavijo kot lokalni upravi-X
raka ao "atabilisira" Evropa
*	tdaj ia arHao je šrtati-dva-aa>t miljj#|l Jik dolgajeje A
**rikl. tami
i>y
OCE IN MATI MOSTA V AMB-UKO, OTROK PA N« SKg!
Ncw Vork, N. Y. — (FedcittJl Presa.) — Zadnji teden s« je spet pritepil slučaj na naseljeniškcm otoku Ellia Ialandu, ki v žarki luči osvetljuje sedanji našeljeniški za koa. Iz Carigrada je prišla ruska družina: oče, mati in otrok. Rodi telja kot Ituaa nista imela ovir, ker ruska kvota naseljencev še ni izčrpana, toda otrok, je bil rojen v Carigradu in je vslcdtega turški državljan. Ker pa jc turška kvota izčrpana,/ni za otroka prostora Združenih državah in vrniti se mora v Turčijo. Roditelja seveda se nista hotela ločiti od deteta in tako ae je cela družina vrnila v Carigrsd.
OBRAVNAVA PROTI
Trije pobojniki v službi Lostorja so pričali proti rudarjem.
PRVIČ
Marion, HI. — Državni tožitelj je v četrtek poklical na svedožki stol tri pobojnike in Ntavkokaze, ki ao bili ranjeni v bitki z rudarji 22. junija t. 1., a so ozdraveli v bolnišnici. . Patrick Joseph 0'Rourke jc dejal, da je on edini ostal pri živijo nju izmed šeatorice, katero so ata^karji povezali z vrvjo okrog vratu in jo gnali na pokopališče pri Herrinu, kjer so potem izstre lili točo krogel vanjo. On je dobil sedem krogel in zarezo z nožem v vrat. Poznati ne more svojih ns padalcev, ker je imel s krvjo zs
lite oči. Rourke je slekel srajco in
orotaikoa*. A-kuiitroUia komisija ni potreb-
rna, drugi gardi*,1 je pričal, kako so bili njegovi to variši pobiti v bližini elektrarne. Pokazal je obtoženca Otiaa Clark a in Petra Hiilerja kot voditelja skupine. To je bila prva priča, ki je identificirala llillerja. Calros je rekel, da je videl, kako jc Hiller i laatno roko u #elll nekega atavkokaza.
Bernard Jones„ tudi gardist, jO pričal slično kot Robert Office r prejšnji dan. Pripovedoval je o obleganju jame, o dogovorjenem premirju, kapitulaciji stavkokazov in gardistov in o maaakru, ki je sledil. Priznal je, da so bili stav kokaz. oboroženi. Gardisti ao luli star! veterani v razbijanju štraj-ko/ Htavkarjev je bilo okro« '»IX) do 600. Nekateri rudarji »o svarili druge, da ni treba rabiti orožja. Eden teh je imel na glavi železni vojaški klobuk in je rekel: "Jaz sem bil v vojni in na frflnti ni-afno pobijali ujetnikov/' Toda drugi so zahtevali, da jo treba pobiti skebe in ti so bili v vučiui.
Na vprašan jo državnega pravd-nika, če pozna koga izmed onih, ki so zahtevali smrt akebom, je Joncs pokaral Clarka med obtoženci.
Zagovornik Kerr ni izpraševat gardistov, izvzemži, da je ugoto-lovil, da so bili najeti za poboj-niško in stsvkckaško služU. 1 Posebni tožitelj C. W. Middle-kauff je naznanil v četrtek zjutraj, da bo država ta dan zaključila avojo stran proeesa. DrŽava ima šf kakih 10 do 20 msnj važnih prič, ki bodo hitro izprašane. Zsgovorništvo bo predlagalo, da se obravnava suspendira do Z januarja. ToŽiteljatvo ni o tem ta dovoljno, ker se boji, da se porota po dolgem odmoru otrese vtisa državnih prič.
Zagovorniki rudarjev pokličejo okrog 200 prič. s katerimi dokažejo. da izvzemši Clarka ni bil noben obtožencev tamkaj, kjer so jih videle državne priče. Zago-vorništvo bo poskušalo dokazati, da se je prlša reporter Kwing lagala in da so atavkokazi in gardisti postali žrtve pravične jeze radarjev, ki ao branili svoje domove pred pritepenimi kompenij-skiml najetežl
AMERIKA IE PODPISE OARDANELSKEBA PAKTU
Turki io sprejeli ontontni načrt
proste ožine in mednarodne kontrole s tremi pridržki.
ZRUŽBNE DRŽAVE SKLENEJO 8EPARATN0 POGODBO B
t	TURKI.
l^ausanne, Švica, 21. dec. —Mir s Turčijo jo zdaj ha vidiku, ne pa mir z Rusijo. Turki so včeraj sprejeli pogoje zaveznikov glede pro-ate ožine in mednarodna kontrole Dardanel, toda s tremi pridržki. Pogojna kapitulacija Turkov je momentalna zmaga enteute, ampak ta "zmaga" je drugi vorsajl* aki mir. Rusija nc bo podpisala dardanelske pogodbe in Cičcria je včeraj rekel, <lu nima več kaj delati v Lozani. Niti ena zahteva Rusije ni bila sprejeta.
Konflikt z Rusijo torej ostane in miru nc bo na Bližnjem vztoku. Na drugi strani se je pojavil konflikt tudi z Združenimi državami, Poslanik Child je včeraj imel dolg razgovor z Izmetom pažo in govorilo ae je, da je ameriški opazovalec pritiskal na Turke, uaj sprejmejo zavezniška pogoje. Vest, da so Turki sprejeli ultimat velike trojice ie ns Childov pritisk, vztraja še danea, ali ta vest ae ne ujema z drugim poročilom, ki se glasi, da je Child na včeraj' šnji seji dsrdanclske podkomisijo povedal delegatom, da države ne podpišejo zaključkov glede turško morske ožina) Združene drŽave no proti vsski medna* ioni kontrolni komisiji, pa naj bo po<i nadzorstvom lige narodov ali ne, in ne bodo priznavale njenift sklepov. Amerika je na stališču,
na v mirnem fesu, ker zadostuje
nič ne pomeni, kajti najmočnejša pomorska država lahko zapre ožino.
Združene države sklenejo separatno pogodbo s Turčijo takoj po konferenci. V pogodbi bodo določbe, da ima Amerika pravico pošiljati vsak čas trgovske in bojue Indije v Črno morje.
Pridržki, s katerimi so Turki aprejeli ententni dardanelski pakt, so j prvič morajo Turki iiuetl posadko 5000 mož ua polotoku (Jali-poliju. Lord Curzon ja dsjal, da se bo to lahko aranžiralo. Posadka sa bi iinenovsla Žandarmcrija in na bo smela imeti topov. Drugič ao ne smejo tuje bojne ladije u-stavljati v Bosporu. Curzon je u-govsrjsl, da poslaniki morajo imeti jahte v carigradski iuki. izmet paša je rekel, da poslaniki imajo danea drednstke za paiaatne jahte in tanke za avtomobile. Tretjič Turki ne marajo mednarodne ožin-ske komisije, ki ima namen nad-zorovati obrežje na obeh strsneh ožine in paziti, da se tsm ne delajo nove utrdlie. Ta komisija najbrž odpade.
Turki so dosegli velike koncesi je s sklepom, da njih armsds in mornsrica ne bo omejena v pogodbi. Kapitulacije, katere Turki najbolj sovražijo, so tudi toliko tnodificirsne, da jih brez malega ni nič. Na včerajšnji seji finančne podkomisije je bilo zaključeno, da ima Turčija pravieo pobirati davke od inozemccv kakor od domačinov.
Vp/ašauje verskih manjšin in grškega pstrijarha v Carigradu še vedno dela preglavice, izmet je zahteval, da se izraz "narodnostim manjšina'' spremeni v "ne muslimanako manjšino"; na ta način ne pridejo v manjšine Kur-di, ki' so mohamedsnei in imajo 110 poslaneev v angorski skup ftštnl
PIJANA POLICAJA bta OB streli la ponocneoa
Čuvaja.
Okioago, 01. — Tony Bamaidi je Zaposljen pri Krug Conrtrue t Ion kompaniji kot ponošni lata j. Okoli oae ponott jo odšel v svoja barako. Nsenkrsi ja polil saaaj strel ia krogla jo prifrials ia aadeia šavsja r leva pljuča. Zunaj sta stala dva pijo-ki
«. v: r i.
■ ■ ■ ""■1"
10,000 SAMOMOROV V ZDRU-I tENIH DRŽAVAH V LETU
1023.
New Vork, X. V. — Dr. Prede-ru'k k lioffinan, posvetovalni adfavuik Prudential Life Inauran-oe'Co., poroča, da je več kp 15,000 ooib izvršilo samomor v Združenih državah v tem letu. Statistika kape. da večina možkih med samomorilci se je poalužlla krogle in vfjl, medtem ko se jo večina že&ak med samomorilkami končala latrupom in plinom. 0. ■■
MUETIIISKA MK-LOMARNOST POV-. ZnaClLA NEZGODO.
n, >.#	- .
EKSPLOZIJA PRBMOOOVBOA PRAHU JB UBILA RUDARJA.
Aparat sa Škropljenja promogo-\j vega prahu jo odpovedal.
Olinton, Ind. (Fed. Preas.) — Wm. W. Daviš j«? bil nastavljen v rudniku, da zažiga zaboje po kou-eanem delu. Sel je v rudnik, katerega prah nI. bil zmočen in elisplozija ga je ublla^ Ako W rešile i takoj odšli po njega v rudnik. bi ga mogofo ohranili pri življenju. Toda indiferenlen nadzornik je zakasnil rešitev.
Nezgoda se je dogodila v De-rlngovem rudniku Štev. 8 bllzo Združeni Clintona, ki ga laatuje J. K. Da-rjng Coal kompanija, katera obratuje več rudnikov v tej okolici.
Zakon v drŽavi Indizni zahteva, da so rudnik poškropi dva-ksat na dan. Daviaov tast izjavlja. da apzrat za škropljtnje al bi} v redu in da se rudnik nI škropil v drugič. Rudnik > posnan, da je nevaren zaradi premogova-ga prahu. Zdi se, da ni nih&e ob* vestil Daviaa, <la rudnik nI liil drugih poškropljen, ko je prišel na delo. Davi« je bil med rudarji na glaau, da je zelo oprezen delavec.
Rudniški strojevodja Izjavlja, da so je eksplozija dogodila pet minut kauieje, ko je Daviš odšel v rudnik, Namestnik rudniškega uadzornika je baje rekel, da je nepotrebno, da gre rešilni oddelek v rudnik, ker je bil Daviš naj> brž ubit. Rešilni poizkus je tudi nevajen.
Pet ur po eksploziji je Bal v rudnik neki prostovoljni rešilee. PronaŠel je, da jc Daviš živel še nekaj časa po eksploziji. Njego« va ob.leka se je smodila okoli sto petdeset čevljev proč o;l mesta, ua katerem so našli Davisa. To pokazuje, ds je trgal gorečo obleko s sebe in da je na to zastonj skušal priti do jamiča.
Daviš je opravljal to nevarno delo, ker je nekoliko bolje plačano, kajli odplačati je.imel vknji-ženi dolg ns 24 a)crih sveU bllzo Nhepsrdvitla, na katerem je mi-alil živeti v miru s svojo družino, ko gs odplača.
Daviš zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
eavla0bvanjb izplačila vojaikb naoradb
Springfield, 01. — Ljudstvo je c ogromno večino odglasovalo, da sa vojakom, kl ao služili v svetovni vojni izplača nagrada. Zdaj so gotovi interesi zaprosili za sod-n i jako prepoved, da se nagrada n« izplača, ker predlog za izplačilo nagrade nI bil sprejet na splošnem glasovanju.
Hllšijo se glssovi, da zadeva ne prida pred najvišje državno ao-d išče pred aprilom. Nekateri pa menijo, da zadeva ua bo rešena do junija.
policajev a morilca 00 prvbll
m. — Pri mrliško ogledniški preiskavi sta mladeniča Walt«r Krauser ia Bernard (i rs nt pripiala, da sta hotela o-ropati prodajalno Atlanhe and Paeifle Tea kompanije. Krauoer
L izpovedal, da ma je kotel po-. K.lpk Houder* vzeti ia je pri ruvanja m •m dvakrat
SLICICA IZZA KULIS , JEKLARSKEGA THUSTA.
SubvsnOna predloga imi gati s polni ti truatovaka laljo
Waahinffton, D. 0. — Namsne
jeklarskega truata je odkril kon-Krefcuik Btevenspn, ki pripovedujejo, kako je hotel truat izkoristi-U kitajske kulljo aa pomnolltov)m lignbUi svojega bogastva. ' Subvenčna predloga naj bi bila sredstvo, kl pomaga trustu uresničiti njegove načrte. Kongreanik Htevenson jo pri razpravi o subvenčnl predlogi rekel t
"Sekcija 312 ooloinakaga zakona dološa," jo maail kongreanik is Južne Kalifornija, Mda korpo racija, ki tali rudo ia razpošilja kovin« v katerikoli formi ia ima svoje topllaioo proglašena kot aklodlžča pod poroštvom aa U način, da poda zakladailkomu tajniku poroštvo, da plaša uvoa-niuo .od uvožena ruda in kadar ae izvozi toliko kovino, kot j« bilo uvožene rude, se ta uvoaaiaa črta. Obtožuj« se in nikdar I« al-aem slišal, da '«0 to obtolb« neresnične, po katerih Unitod Stoto« Steel korporaeija laatuje velik« rudnika žalean« rud« v tujoaom-■tvu, poaebno na Kltaj«k«m.
"Ta določba bo omogočila, da bo korporaeija kopala rudo aa Kitajskem a kuliji, ki delajo najbolj poceni na vaem zvotu, -ia jo bo tranaportirala v ovojni lastnih ladljah v svoj« tukajšaj« to-vam«, na da bi ji bilo troba pla-čatl uvoznino. Tukaj jo bo. ata-Ula ln izdelala produkt«, katan
London, 21. dec, — (Federated Preas.) — Frank Hodgea, tajnik Kudarake federacij« v AhfHji, je 'agroail s aplošno atavko rudarjev. ko je mlniatrtki predsednik Bonrr l«aw iajavil na aealanku, da \Uida n« bo atorila ničesar v »vrho izboljšanja razmer med rudarji, ki »traJajo ob nedanji mezdi, tte-danja povprečna dnevna mezda ju >2.09. Najbolje so plačani premo« Kurji v South Waleru lu ša ti dobe to H31 na dan. Angleški rudarji pribliino letnih TOO miljvnov dolarjev na meadi odkar ko bili poraženi v %-mliIti stavki lota iuji.
Drugi obtoženec Potor BadakoviC i poznan krivim aarot« zopir človeško Itvljsnj«.
SIN UBITBOA BBRIFA PORA
iBN PRI VOLITVAH, T
Wellsburg, W. Va, — (Fodof. Prtm.) — Peter Radakoviš, dru* gl unijski rudar, proti kateremu aa jo vršila aodnijaka obravnav«, ja aposnan krivim% aarot« aOpor človeškega ilvljenja. Prvi obtolo* n«c John Kaminski j« bil opro* ščon. Radakovlča najbrž laka jola od dvah do deaotih l«t, ■Vzravnava izvira iz bojev med rudarji in» deputišertfl aa čaaa premogarak« aUvko v Cllftoa-v ii 1 n. Aarif H. II. Duvall ia š«at stavk ar J« v ja bUo ubiUh v bitki, ki «t je niila dno 17. julija t. L

pa črtana.
"Kakšn« kodo poaladloa Uko ga ravnanja t Pri oakrbovanju tu jezemskega trga bodo u korpo raoijo delali kitajski kuHji mest« rudarji v tukajšnjih rudnikih ž« lczne rud«. To pomeni M VniUd Mtates Steel korporaoljo, da bo lakko v tujezemstvu prodajala svoj« produkt« sa p«tdooot odstop l ov eencjn, kot Jih prodaja Am«* tišanom. Tretjič prajala bo sab-vencijo na ob«h potih, ko bo vozila svoj« produkt« na svojtk la-dijah."
Ia koagraanikov«ga govora j« jamo razumeti, da bodo delali ki-tajaki kuliji, ameriški rudarji v železorudnlkih bodo po na neprostovoljnih počitnicah, in kar bo jeklarski truat vozil rudo in dovršeno prodakto na Svojik ladljah, bo od ameriškega ljudstva prejel š« nagrado, da ja dal rudo nakopati od kitajskih kulijov, kr delajo najoeaej« aa v««m sv«-tu.
To pojssnilo govori dosti Jssno in odprto, zoksj m vollki bisnl-ški interesi tsko trdo bojujejo M sprejem «ubv«nŠa« predlog« ln bi jo rodf spravili pod streho š« prod č«trtim marcem.
so
iBLBZNlCARJBV BPO ZNANIH KRIVIM EARADI STAVKE
Los Aagolos, OaL — Porotniki prlzaali osem Islaanišarjav krivim, da so so zarotaiškim po Um umešsvsli v maddržavao tr govlno. Kasen ša ni Isrešena. Naj višja kazen ja dv« loti joče ia dO sat tisoš dolorjov denarn« globo.
Državni pravdnik jo obtošoval, da aa železaišarji akovali saroto, da uatavijo železniški promot. Žs lasnišorji so so krsaUi, da to al raa, kar pripovoduj« držav ai pravdnik, ampak prenehali ao s delom, kar js bila železniška o
rima pomanjkljiva in kor ao kL povsod razpostavljeno oborols-ne etraš«.
KAPITAN KBACANBKB MMr
Kaeine. WU — Oeorga Liad ao f, kapHan "Krtfani d#", katere nsaaea j«, I propadlim dekletom, j« bil v šetr
obsojen ns aaam lot j^ sa* radi iMim, kl ga ja izvfiil na 17-latal dakliei. linioa/ js ptM
Mnogo stavkarjsv jo prlllo A vela,Pa.
Zaradi smrti šerifa DfevfOla js bilo srotlraaih preko 900 rudar, jov, toda nihče ni bil srotifsn »s radi siarti šestih rudarjev, katera So postrellll ierifovl pomagači Vele poro t a j« obtožila prijet« ra d« rja umora, toda ko jo bil prvi obtol«n«e Kaminski oproščen, j« bila obtbžnloa spremenjena in zdaj s« glaal. da so se obtoženci zarot Ili zoper življenja šerifa iu njegovih depntijev. Rdsuinšsstdesot rudar« jev š« čaks na obravnavo.
fterlf Duvsll Js bil pod obtolbo, ds lansmarja svojo dolžno«! I, ko j« bil ubit Naslsdil ga je salaano njegov ain, kl ss ji odlikoval s fj.natično goajo proti stavkarjorn, Pri volltvoh v novembru j« bil mladi Duvall kandidat sa šsrlfa. tods propad«! J«. IavolJsa j« bil J. W. Htephen, ki Je šisii unij« j«klarSkih in žoleoarskih delsvaav. Htephen js kaadldirsl s obljubo, da «latam kompanljskega poboj, uittva v okraju mora preiudiati. Novi šerif j« rekel. "Država Za* jiudna Vlrginijs trpi ž« dolgo losa ns proklotstvu privatno gardo v okoliših premogovnikov. Molj«, najeti in oboroženi od privatnik interesov ia brez vsakvga pooblačila od okraja aU državo, terori' Airajo prebival«« ia Izvršujejo umore, sa katoro niso nlk'U ka* raovanii teh rasmer mora sds j biti koaoa v okraju Hrjoko, kjer m-m jas šerif,"
BANDITJB S<|| I
rmoč DOLARJEV
Dfor, Ind. - Trije oborošaai baadltje oo vstopili v prvo aa-rodno banko In jo oropali sa pot tisoš dolarjev. Rd«n bandltov jo bil prsobl«šen sa ženo.
Knjigovodjo Oettier ja stopil na gomb In alarmiral meoto. Ko so bsadltje bežali a plenom, jik jo Is prodajalne nasproti banks pozdravila o salvo, Bandlt, pr« eblešon v ženo, j« Ml zadat. Nja govi tovariši so ga pobrali ia od-nesli v ovtamobil. Hsnka j« bila oropaaa žo tretjič v trak letih.
Chieago ia ekoMeat V sobota jasno la unerao. Lahki sapadai vetrovi. Temperatara v sada jih 34. uroki aajvtfja M, najallja ff Solne i Izide ok 7iU, zaide ob 4(22. Daa#s ok osmik sjatraj aa-
PROSVETA
zraari*


K i g
P R O S V E T A|jayna ??Iormca.
_____________________mastne roorcmiiE JSPNOTE__Glaeori članov S. N. f. J.
U
| r« ^fM^* ttOVBKII KAMOPNE IASIMA HMttdsffi MAIKOONE
I Csas
zjsphotz
3H
ia čiUtoijoT
Msrošstas: ZadkiJ«* ^v. (Jjv«» AUoH^O	»aa
k»I l.u io $1.26 so trt »met;	*6 60	** " p
11 «.'J M tri nMMSeJesetno7.«-m.lvo $s 00. '	iLLv - ves, Lr t— ** S
f R05VETA,f
MIT4>	- - —
"^THE EMLI6HTEIIMEMTh
Chicago
iUw, do M ravnajo po tem aa-
vodila kar prikranijo uredništvu j vsliko nepotrebnega dala, aeM pa jaso.
ckUfi^^m
mRThm
D*i*m rjM^hj^	J"***	'
NADPRODUKCUA V POLJSKIH PRODUKTIH.
Poljedelski Ujnik poročilu:
Kooa ftun, Pa. — V iadaji "Pronvete" s dne novembra ssm priobčil dopis, v katerem pri* poročam mod drugim tukajšnjim slovenskim delavcem, aaj sc pridružijo socialističnemu klubu št. 17*, JSZ. v Moon Runu in delujejo sa socializem t socialistični organizaciji. V dotičnem dopisu je bil tudi etavek: "Tu ne brani klub nikomur pristopa radi ver-skega prepričanja, ker versko ■HH .prepričanj* jeza vsakogar zeseb-
Wsllace pravi r gvojem letnem La zadeva . . ."Ifa u dopis in
druge dopise, pribbčene r Prole-
/. , 11¥iJ	. _-	tarea in Prosveti, ss je obregnil
"V tem letu so pridelali štirinajrt glavnih pridelkov I Mki ^pUaik v 142. |tev. Zakrsjš-
^,000,000 akrih,k«r Je »edem mUjonov ^^^S^.lftg Sft letno povprečno mero in en miljon akrov manj kot zadnje i ^ M ^ ikriyll leto... Tonaža te skupine glavnih pridelkov je Mla večja prevo ime. kot zadnje leto in nad desetletno povprečno mero.
tej veliki množini produeiranega bogastva je nakupovalna jM nt vem, f« zsletuje v eoelali mo« farmar*,«. ljudstva, U tvori priblifao moltrrfjtao ;
prebivalstva, znižana, kar prihaja od tega, da so farmske LulJ-tl in ^jgUstični listi bore cene padle pod predvojno mero, med tsm ko so drugi [proti veri iu v potrditev svojih
proizvodi od 50 do 100 odstotkov nad njo."	S^^tt^^
Z drugimi besedami to pomini, da se farmarji zaradi Proletarea (dopis "Proslava p.t-tega nahajajo v slabem gospodarskem položaju, ker »l^^^^&t producirali preveč. Wallace sam nadaljuje, da ao to sa- voukem in v vseh krejih, kjer krivil. nad produkcij« rMnih pojJ*ft^	+
železniške prevozninske pristojbine, visoke mezde, eko- \uu udnjc ugubijajo svoj nomska depresija, razvrednostvovanje evropejske va-koves. Ugendepii čudeži na gri-lute, izredno visoki trošld za razdelitev produktov in	tt £
šavanje v razne industrije, da niso mogle funkdjonifotl. I min na vraleverstvo, H je preve-Wallace Je skozinskoz v zmoti, obenem je pa tudi ne.r^liko ™ do ****** logičen. Vse to kar on našteva so prikazni sedanjega go- s tem' citatom hoče dopisnik spodarskega sistema. Ako bi bil današnji gospodarski	*	*
sistem res tak, kot govore njegovi ssgovorniki, tedaj M Lndke prepričsnje privatna stvar ne padla eena poljskim produktom le takrat, ko zapuste Kakega posameznika, le puhle
DICRKBRA
člove
fmJkoaev
evo
farme, ampak prodajali bi ss po niski ceni tudi
mentom. Da so delavske mezde višje, kot bi morale biti ra Jeglič ie pred več leti lerekel v primeri s eeno, W Jo imajo farmski produkti, ko Jih I j^J^ Jg^ mol farmar postavi na trg, pošto je vzroki v današnjem gospo- ve, da ae nasprotne katoliška do <Ur*» sistemu. 2. zdavnej J. bilo dokazano, d« Je
lika zmota, ako kdo trdi, da se cene uravnavajo po mno- duš. AU ao aato proti veri t
šini blaga, ki pride na trg in po številu kupcev na trgu, Socialisti ne vodijo boja proti rr - j , ui m -11 i uii u	veri. Na priatopnioah k eoelali-
id povprašujejo po blagu. To pravilo je bilo veljavno v M .tranki ni vprašanja o vsri.
sedaifjem gospodarskem sistemu, dokler nismo imeli trn- To je tvoja privatna stvar. Sod-
stov in monopolov. Danes določajo cene produktom mo-1kaj^er^jtTIn nTvVr^U nopplisti in trustovci, pa naj ti produkti Zapuščajo šele Revolucija buršvasije je prine-farme, da isgin4jo v velikih skladiščih, ali če konsument ftjj^ povprašuje po njih. Množina produkta prav nič odloči in Lov družabni .letom, se .oetatt-ne uravnava cen. V skladiščih, žitnicah, hladnih shram-
bah in ledenicah se ne nahajajo le produkti letošnjega * nebesV* n^ake^eftTničeaar o-leta, ampak v njih so produkti več let Kadar živežni »o-1 preiti. Kapitalist te ne vpraša, nopolisti in trustovci kupujejo produkte, mora biti teh	SJJ
duktov veliko na trgu. Takrat pokupijo produkte in kar avobodomieele, ker mu ni se tvo-ne morejo pokupiti, prepuste konzumentom, kar je pa na- fefj MJJ jjfc vadno zelo malo. Ti produkti se hranijo v shrambah, da bnje, te bo najel, pri tem pa sku-pridejo na trg, ko farmar ne prodaja svojih produktov. g^fj ** JJžjuiT& In takrat se prodajajo po izredno visoki ceni.	piulisem iskorišča vse deiavee
Ako bi šlo po volji trustovcev in monopolistov bi bi\% I *"tko y #t^o "nT*? ^"rS tudi delavske mezde veliko nižje, kot so. Saj so trustovci Luni, aH^topihdoi deUš ^oieg ln monopolisti organizirali gibanje sa "odprto delavnico", Nemea, Rusa. Orka, Poljaka itd. ki je imelo namen razbiti delavske organisadje, znižati I ^
delavske mezde in poslabšati delavne razmere v tovarnah, |ssmskl rek, da ae grabi bogastsv
tega sveta, ki so minljiva, niti ns aa avarile, da js lešje iti kameli
aeetopeti solidarno ne poUtič-1 poetsnku evcta, o nem polju. SocieUetidno gibenje ke, ne bi še poznali pomen, boj za edprevo kapiUU-1 incije. Ampak o tem ne bom raz-stičnege sistema, ne za odprevo previjal eedaj. ter Proti eoeieliatom nastop« ka- Zdelo se mi je umestno edgovo-pitalistični rasred e svojimi slu- riti ne dotični doniš raditega, ker žebniki skupaj, četudi niso vsi vlada med tistim? našimi delavci, verni in četudi je med njimi toli- ki so verni, mnenje, 4a-je greh ko reznih ver, kekor med d.Uv-Lpsdati k socialističn organiza-L Socializem se bori ss eieUm, eiji. Kdo pa je progUsU to u t katerem bo ljudstvo poaedova- greh1 Tisti duhovniki, ki ao bih naravne bogeetva, produktiv-L »luibi privatnih inUrcsov. v in dietributivna aredetva, in ,urih monarhijah je b* emrten jih ob obratovelo ▼ prid veeh lju- Lreji upirati sc cesarjem in kredi. Kaj ima v tem bo ju vera aploh ljem. Kdo dana še govori o ta-oprsviti!	kam grehu! V prejšnjih de«tlet-
Med nami eo včasi n^laaja jih ame imeli vse pobio postov. ravno vsled nsšega stališča na- Pod smrtnim grehom je bilo pre-prtm reUgtiam. Marsikdo res mi- povedano jeed ne gotove dneve ■U da M eocislisem bori tudi pro- me«>. Sedaj ao veUko teh poetov tf vorinSTAmpek socielizem se in a Um smrtnih grehov odpre-Mpr«! elem«tom, ki ga podvlli. VeUrem krinko vere napadajo. Na pri- zapovedanih praznikov. Delati ti-mer: V A^CTa katoliška ate dneve je bilo -mrtcn grA. Pa-vera državna vere. Država je pež je zapovedane P'^ podpirale duhovščino, pravsa- pravil in a tem tudi smrt« gwb-Ea? lobili duhovniki v Avstriji Kdo torej proglaša, kaj je greh Sodniki države. Zato ao morali in kaj ne!
vtim dinastijo in poveličevati . Ako prideš v socialU ično orga-oeaarje, nadvojvode in^nadvojvo- nisacijo, ne prida vanjo ve-din je, pripovedovali ^ nsm o nji-re, aU nevereampek zato, da se hovi pohožnosti in nešUtih čed- boriš z drugimi drfavci proti danostih Kaj so bili v resnici, vai »^mu ^ineVu sistemu in skupaj od cesarja doli! Prvič, na za boljši družabni red. Ako si ve-babsbirškem dvoru je bUo zelo ren, dobro, ako ne, tudi. Ve« je male resnično pobožnih ljudi; tvoja prijetna zadeva. Cc ti ne
drugič, v dvorjanih ni bUo prav veruješ, kaj morem jas aato! Pa ničlcpik čednoati; ako je dal kdo me tudi ne briga. Ce aem jaz ve-v bogaime kakih ato kron, se ge ren, ps imam dovolj razuma da je moralo slsriti po vsem monar- se s teboj vred borim za boljšo histlčnem časopisju; tretjič, na drulbo, je etvar med meno, in ta-miljonc in mUjone na leto se js v boj v vprašanju vere v redu. dvornih dvorenah porabilo samo Olavni pogoj je, de si počtcn da sa orgije, nad katerimi bi ss sgra- se boriš sa inUrese drugih potla-žalo avstre-ogrsko ljudstvo, ako čenih ljudi kakor sa avo je, da bi iavedslo o njik. Ampak o njih skušaš pomagati aebi in drugim, ni amelo vedeti.	la »e si tek enačaj nimaš nobe-
Monarhija je imele v klerikeU-	ako apadaš k aooiaU-
,Jn .»«ieea naibolišeea služabni- «tiini organizaciji. Kriat je so-kt Ikoll si bo ril Vr®^ temu mšU farlaeje, isganjal je kra-.•^Uua tem »a Sitemplja, obsojal takrat-d! d «e ril nroti v,n S »» duhovščino in bil ž njo v boju
^o Je hSTv ttt^- tit^ e'no miško gibanje, gibanja revnih M- Vera je eno. Boriti se pod
je pričelo te odigrsvsti svoje vlo4"*- kdo je večji goL pozorniei zgodovine, ga je ren delavec ki ae bori v-delavskih ^.1 v akup kapitalizem. Denar>g«izaeijah ^ti krmcam da-TLsMstia SO vedeli kak vpUv aainjega sistema, ali duhovnik,
ki * mM** dol«jev podpo-
posegli po kontroli nad višjo dn- S^^t^ri^vitV hovščino. Podpirajo je kakor	s£an e in grozi deUvcam i
te podplraU v prošlosti drugi ve- pogubljenjem, če ee ne apokore likslU, ampak .'tem ne podpirajo ^^^^ ln vere kot take. V bibUjl je sspi. 4sUv.ke ^»^^'LnUih u
sano, da m ne mneš upirati .	tl^Jr
•podarjam, da moraš .poštovati ko ptiporočam našim delavcem v
dukoveko in deželne go.po.ko, u. f mtT, naj pr^opa o v eodiali-
pisano pe je tudi, di m emeš bo- sUšae klube; kjer jih ie ni, naj
riti proti krivicam. Kdor ima jih pa ustanovljo. Skuiajte biti
kontrolo nad duhovščino, tleti u. tolerent* v verskih zadevah, na-
kazuje, katero rasUgo svetega pi- »topejte pa proti zavajanju de-
uaa naj so Isveja. Tudi to nima Uvesv pdd krinko vere. Ko bo
ničsser opreviti s vsro v posmrt- »oveštvo v snanju toUko napre
ao isveličjnje, ampak samo s po- devehj da bo posnalo zakone e-
svetnimi tečmi na tem svetu. Ce ^lucije, da mu bodo stvari, ka
mi duhovnik raalaga, naj ae ne tare mu danee še niso jasne 11
upiram goepoderjem, ki me Uko- raaumljive, zspopadljive, tedaj
rU&ajo mi raslega tak nauk ra- be izginilo maralkaj, kar se danes
ditegs,' ker služi kapitalističnim akriva pod imenom vera. V ras-
n te reso m ne pa veri.	rednem boju, kise vrši danes, po-
V Združenih državah je med trebujemo vse deUvee proti ekup-
progreeivno duhovščino naatalo »»mu nasprotniku v kapiUUstič-
gibanje, ki sili krščanstvo nazaj n*® razredu- Tisti, ki odvračajo
k veri ln proč od klapčevatva pri- ?«Uvce od naših organizacij v
vetnim intereaom. To je uredniku imenu vere, ne »lulijo veri, am
Bdinosti gotovo snano. Nadalje I privstnim Interesom. Delsvci
mu je lahko snano, da je v amari- kateri ste verni, sspomnite si'to.
i ki soelalističai stranki- precej Lnoaa Butjra.
ljudi, ki ae verni, ampak sa aavs-
dajo krivic, ki jih dola kapitali-l U PitUburgha, Pa. Delav
duhl
potre ruvi
rudnikih, aploh v vseh podjetjih. Delavci so se uprli tej
zahtevi monopolistov in trustovoev, kajti če bi taga ne I »kosi šivat^kino" uha. kakor boga-rtoril«, bi bili pritlanjenl le boU ob aeno, kot n. Ako M jgj^aj« mmV se namen trustovcem in monopolistom posrečil, bi delav-l^oje. Drugače si ne moremo ras ske mezde prav zaneeljivo padle. In kaj bi sledilo temu k«*ti dejstva, da so skoro val ka-
splošnemu padcu delavske mezde? Trustovci In mooopo- Su*«ummCnsrNjiek,hodijomC listi bi še po nižjih cenah plačevali farmarjem produkt«, Unšbi božji vaako nedeljo in nji-kot jih plačujejo zdaj. In to bi bilo popolnoma logična
šlanov habsburške hiše. Za eer-kve prispevajo na miljone doler jev vsaka Iste. llsd kspKelisti sploh al ivebodossieelaega giba nje. Izkoriščevalci delavakega ljudstva pripadajo resnim veram, kar jim pa ae sebranjaje, da ae bi sdrulens aastepeli proti ds-Uvetvm.
posledica znižanja delavskih mezd. Cene bi ostale visoke, delavci bi pa še manj konzumlrali, ker bi prejemali še nižje mezde kot zdaj.
Železnice ne prevažajo produktov, da služijo ljudskim potrebam, ampak za to, da Imajo proflt Ravno tako se vsa blagovna produkcija vrši zaradi proftta in ne zaradi ljudskih potreb. Dokler poetoji tak gospodarski sistem, gledajo tisti na to, ki so gospodsrjl nad produkcijskimi sredstvi v industriji in nad distritattarimi sredstvi, da pograbijo toliko profHa, kolikor ga morejo nagrabiti
Da farmarji ne dobe pravične odškodnine u svoje delo, ki ga izvrže v korist človeške družbe, je kriv sedanji gospodarski sistem s vsemi svojimi ivodkL
stični sistsm ljudskim interesom, fke razmer, .o erednje. Po kapi pa so e« pridružili »trenki, ki seltalističnih listih pišejo, de pri bori aa ljučatvo.	msnjkuje delavcev tu v Pittsbur
Tudi duhovniki eo bili člani »o- ghu, čeravno jih čiato nič nt pri claliatičae atranke ln nekaj jik je manjkuje, temv.Č delavci celo o-menda še. Ampak če m Imeli ka- .tajajo. Gotovo bi gospodje kapi. pitalietišai interesi v svoji plasti tslisti radi vedeli, da jih stoji škafa priaadete religije, io na- pr«d vsako tovsrno po sto krap pravili nanj pritiek, aaj takt du- kik, zdravih in pohlsvnlh delev hovnike izključi, ker eo oe pri- tov, ki bi prosili ss dalo. Potem dražili stranki, ki isveja nekaj bi lahko trgali plače vsskih 14 tega, kar ja eakrat učilo krščen- dni.
stvo, tudi v prskal.	z napredkom v naselbini se ne
V Rusiji ja bila pravoelavne | morem doati pohvaliti, Jer ga ni eerkev ravno taka dekla earizmu, Dne 2S. oktobra je mladlnako kakor katoUška v Avstriji Habe- tamhuraško društvo" Ilirija" pri buriaaom. Ko ao padli Habebur- redilo svoj koneert. Udeležbe je ženi, je aešle duhovščine drugo bUe slaba. Dne U. novembra je taktiko ia as aaimiUrela novim pa pevsko društvo "Prešeren reamerem. Tudi te nim ničeaar vpriaorilo igro enodej«nko in opraviti a vero. V ruski preve- ples, pri čemur je bila tudi maj-slavni eerkvl oe je to leto pojevi.|kne udeležbe. To je snemanje, de
Predsednik poljske republi
' 1 Bedem repubUčanov uitreij nih na Irskem.	1
Bombni napad na bolgMJ ministre.	1
Angleži pobijsjo Arabce s boj bami.
Fašisti ubili osem komunisti v Italji.
Liačarski in reperski umori J dnevnem redu ▼ Ameriki.
Pa naj bo "lair ljudem J zemlji"!
e e s J Na Japonakem je bil Tri velike banke leže v nah.
•	e e	I
Nemčija je tepena, če da sli J da, torej je bolje, še nič ne dt. 1 e e e	I
Kadarkoli so vrši letne zhorl vsnje sli perijodični banket ktl trgovske sbornice ali zvtzetl varnarjevr sta vselej med povl bljenlmi gosti ta ali oni "slsvail general in škof.	I
Veliki trgovci in tovarnarji vi do, koga vabijo.	1
•	• • f Hefrinaki rudarji, ki sedt J
zatožni klopi v Harionu, te I vršili velik aločin, ker ts niso d J li pobiti, od kompanijekih pobol nikov. Ce ee hi bili dali vsi pl streliti, bi ne bilo dene. prouJ ,n člani trgovske sbornict bi d imeli stroškov. Zato so zločinci e e e Ako pokašeš človeku ns cttl svitlo ccv in sabtevaš denar oj njega, je to rop. če si pa tnglaU aviatik T A&^so po vRm i j i in ^tm bombo iz sraka na arabsko aeld tedaj se to pravi —- terjati dtvu s e e AU je Muaaolini že naredil, A jo padala mana in deževal. kil baae na Italijo! N. še 1 Toda pd trpljenje proaim I Dnevi tega leti ao šteti in doati Čaea bo v prihod njem letu.	V ---------- J
e e e
Ker še ni bilo dolgo let nobf
ne vojne, je monaieur Poinetn
prepričan, de je treba nekaj a
četi takoj po Novem latu. Svet
dolžnoet demokracije, krito
s|va in visoke civilizacije (eeiči
na si,'trojicaI) je, ds «i Evrop
namaše lice . krvjo.
e e e
Is Angore ie prišla vett, dt i Turki sklenili upalati nekaj sv( jih miaijonarjev na Irako in Pol, ako.
e e e
"Le Tigre" je obljubU svojii prijateljem v Wall Sctreetu, d se njegov duh vrne v Ameriki.
Do danea je bil veak "duh'71 se je prikazal v Ameriki, ubit..
•v • •
Dobro je, da se učenjaki ukvti
jejo s vprašanjem, kako bi nap
ljali gorkoto v stsnovenjs direk
no is solnca, medtem ja pe nI
potrebno, da se primejo zs m
roparji, ki so ukrsdli in zakleni
premog v naii semlji.
e e jO
I Vsi tisti, ki kriče, ds mora, iti mesde doli, pojdejo prejtlul doli, toda aami bres mezd. e e e Sveta noč v zakurjenem ittni vanju in ob dobro nalošani je rea čedna noč, čeprav morš ni sveta.
e e e
Koliko je takih, ki bodo pri nike prepili, prekvarUH in spali, in pa lakih, ki bodo po« bili dragoceni Saa s čitanjem dt hrib knjig f	K. T. »j
lo mogočno gibenje za zrevolueio-niziranje cerkve, aa povretek k ivim naukom prvotnega kr-To pa issa opreviti a
pravim t ščsnntva

Socialisti nismo naeprotniki ve-re, ker aima a razrednim bojem aileaar opreviti Sate pe neepret-aikl klsrikslizms. ki ped krinke vere aMiši daaee moaarklji, jutri kapHaliamu. pojntršnjem kake-ssa MaaseSalj« itd. latetekesene aoapretniki sablede, ki ee jo ae-gaje ped krinke vere. Otevak, ki bo ves vseevsl, ker ma pave dane be snel misliti Os
vee ve rev si i,
ss tukajšnji Slovenci ne zanimsjo aa kulturna društva. Nekateri ljudje vprašujejo, kaj je varok tema, čemur pe ni težko najti od. govora. Kriv* jo neaavodnoet, ne-vešči ji vost ia oeebnoeti.
Neketerim je napredek te, če si opomorejo s seluaom, kskor grslnice sli kej podobnege. Peš vssk resume ne prede k po tvoje in jaa revneteko. prej so namreč ljudje piU "ognjeno" vodo, oe daj pa pijejo kapljioo U eolnčne Kalifornije ia ponosnrge New Torka.
Ce sfitiraš za Ust Prosveto eU IVMetarea, ti aelaiaje e ebrea, da lita lašeta, peaebme, ako jim
omeniš ProleUroa. Ksr kittl • brea ti napravijo 1 Dobiš pa tal ljudi, ki pravijo, de ao boljši «a elaliatft kot ti, W plačoješ <!avH stranki, si nsročsn ns liste la g nje egitireš. Ce jik vprašsij ksj so boljM, pa bedo levili prt" ne fraze, ali pe boš dobil odfe vor, de volijo aoeiaUttično^ pe je največkret laž. Pc betedti ao rdeči, njih dejanje pe f"«* da so nevedni, hinevski eU pe + boje skupej. t	k
Volitve so zs nsmi. s oatalej« vse pri stersm in Uko bo tudi t* do tlej, dokler be večine pcli^ no stsvkokasUs. Isobresbt je rr* vi pogoj vsekega gpseiH »g Mtsjts Hste In dobre knjig*- t» sti, ki čite. če je ne neprsvi patj bo ssm sposoal. a zs onege. ki s. čite, ni pomoči.
Predno končam. ljubitelje dušsvnsgs rsivedri'«-ds pridete aa Silvestrov ve^er K. Hloveneki dom, dvoreno in be e tem	,
trud Igralcev ter bedo ImaB ^ je veeelje de učenje. 1Po Iia sa predek in ne vee aedaje a» s^ Nove lete. —
K*»«'V< I Ov.t filr.iVII« v nt
PROSVETA
Podporni Jeditta
Sloteuka Narodu
Uelaaavtj«aa !
Dr. J. V. Grahck
ZDRAVNIK.
Uradna ura »oi 10)00 ajutraj do SiSO popoldne.
MS 1. Ohio Itraat.
f Telefon Oedar 8890
V. S. PITTiBUKO, PA.
POTK1BUJKMO: dekle io doma-UliMtoi deta. Dohre frlo«e. O-
5* laaite aa prit Anthouey H
awelak, 2040 Boae Btreet, Plttcburgh, P«. (Adv.) Dec. 22-
ne«.
Zapomnite
da ne morata nikjer kupiti čevljev po tako smerni cani kot ▼
V JUOO0LAVUO t • dnech plujejo vaak torek veliki parnlki.
AOUITAMIA........>4M4V too
MAURETANIA.......»O,TOO leo
DEVtENGAJIIA.......UJM fea
MM«*. baMae M i.uiRik. ■ I, 4. I »MtoUMRl. Krnea a«4tiM la iN*t«UM Mka.
kriu »fMHMli •Oknih. lavrtUM krlu ariMavnMM MŠkfif. Netoalk »brki. R« M«l H«t* I« ***** eefeeal*
!• u|.r.MJU 9* MUtm «CMto * »•*
RIPPLE'S
Shoe Store
441 National Av.nu«
Milwauk«, Wto
KAŠELJ
COLUMBIA GRAMOFONE ;
od $30.00 - $250.00.
/ VELIKA ZALOGA PLOIC V VilM JEZIKIH. iaM aeva aalag* aaoOMk laMF*rliraaifc "Maiaekard" rahaedav. Vrccplalnc eeelhe dobita prit
V1CTOR NAV1NSEK,
Ul Gee*ve H, Ceeccaeegb, Pa. 1+IMHM.....................................
^adnrki mioraousuoa
j^da v življikski n varn08ti ob mhdtki xvi.
Waahingtoa, d. o. — Odkar je •Vpljavljen Volcteodov probibici-Muki ttkon, ja poetala alulba uradnike imigreeljckege biroja "redno nevarna ob mehlftki »'Ji. Imiffracijaki »biro pravi, da nevarnoeti ni bilo pred uve-«*njem prohibieije.
Biro pravi, da ima tihotapec, 11 v'>hotaplja opojne pije** prek •'J"- ,nvcatiraa avoj ledni denar J 'hotapatvu. Tihotapec ae ni-t(1«r ne pod vrle brca boje are ta On atrolja, atrelje prvi ao M*cgo, ki ge ustavi Ia pn etre-*** to, da ubije. .'Nf »»ne teden, de ae pride do ** • tihotapci. Do zdaj je bilo oaeb ubitih ia tri ranjene. Ah m Primerje majhno itevilc S* hI aa udeleli teh bojev e •"'lom teh ljudi, ki ee bojujejo " '"jiUih, todej je pereentuel. J" nbitik ve« oaeb v teh bojih. Previh bitkeh. kjer ce epe-
Sedaj je čas
za nove vloget
Voo vloge vročene nam 4o 10. JANUARJA, bodo obroetovono 2E OD 1. JANUARJA 1923 PO 4%.
f rottkom v nekega Oovega leta •• dvori va4 novih vlog kakor taka« eaiaga eeuie«e lete Teii potetkem prihodnjega leto bode Uee* naMk rojekov polotili tomelj avojemu badolem« premofteaje. AN bolele Mtt tudi VI edae temed onih?
Zoupojte vala prihranka etari elovanoki banki t
Frank Sakter State Bank,
Glavno saetopetvo Jadraneko Banka, 82 Cortiondt Stroot, Now York City.
MM
prodaj«

?
! K-


PROSVETA
BABICA,
Obrazi is življenja na kmetih.
Spisala čelki B0ŽENA NEMCOVA.
Poslovenil FRANCE CEO N AR.
(Dnlje.)
— Jurij ni nič odgovoril, sli stric je pristopil k nam«, poslal J ur je ven in rekel: "Majdalenka, ti si pobožna deklica, povšeči si mi; vidim, da I ki Jurij srečen, da mu ae ne toži zastonj po tebi. Jaz bi mu branil, ako Id bil on drug človek; ali on ima svojo glavo. Ako mene ne bi bilo, obupal bi bil, ko ao ga vzeli; skušal sem gs potolažiti, in aieer s tem, da sem mu dobil dovolitev k ženitvi. Ne morem ostati na leži. Na 6'eško ne sme in ako bi ti sopet domov ila, kdo vi, sli bi te vaši ne pregovorili. Ko bosta poročene, ps pojdein s teboj v Olešnieo, in roditelja ti blagoslova ne odrečeta. Komarjem damo piemo. Pojutršujem bosta poročena v v o jaške j kapeli; jaz bom na-domeetovel vajine roditelje in jemljem si to na svojo vest. Maj-dalenka, pogledi me, imam glavo belo kakor sneg; misliš, ds bi kaj storil, kar ne bi mogel pred Bogom opravdatif" Tako mi je govoril strie in solze so mu lice polile. Udsls sem se. Jurij, čudo, da o<l veselja ni uma izgubil. Nisem imela več obleke, le to, kar bilo na meni. Jurij mi je brzo k pil euknjo, krilo in granate za poroko. Drugo mi je priftkrbd etrie. To ao ti granatje, katere »mam imIhj, iii»*/JhiiK<» podlnsKo-ve barve in sivo krilo. Romsrji so odšli; strijc jim je del pismo, da tam nekoliko dni pisal ter menil: "Bolje bode, de si to sami povemo. Tretji dan zgodaj je bila poroka, vojaški duhovnik uaju je poročil. (Jregorka js bila teta, Lhotaki drug, njegova sestra družica, strijc in<še jeden meščen priči, sicer ni bilo nikogar pri poroki. (Jregorka nam je napra-vila gostijo, in tako amo ta dan v božjem strahu In veselju praznovali, vspominjsj« se svojegs doma. Osogorka je dražila Jufja pri misi, vedno mu govoreč; "Vi, vi, šenin, ssres še ne poznem vssi
I
veš; tO ni tisti otožni Jurij, sli oi čuda, ds vsm lice gori!" — Oovo-rilo se jc to la ono, kakor je to vže navada. Jurij je botcl, da bi precej pri njem oetala; ali stric tegs ni dopustil, dokler a« ne vrneva a Češkega e Vzmberiške božje poti. Ze nekoliko dni ave šla v Oleinieo jaz in stric. Ksko so se čudili, ds ■tem poročena; kako je mati jokale, da je Jurij vojak, tega no morem popisati. Hoja mati je roke lomila in v jednomer tožila fla jo zapuetim, ter idem na ptuje. za vojakom, da zo mi vlasje vstajali. Oče pa je umno *n modro rekeli "Nej bo konec tega, kakor si si poetlale, tako bodeš spala. Imata se rada, imj ekupaj Živita; tU ma ti, veš da si tudi ti zaradi mene zapustila očeta in mater, in to je zadela Jurja ta nesreča. Tudi služba tam ne traje dolgo; ko to'tlako prebije, lahko pride k nam. In vi, kuma, umirite ae; Jurij je moder :iiliit!t'm<'\ it* tožilo m- mu ne IkhIc, za to je vže poskrbel.' Ti Majda ienka, ne plakaj, Bog ti daj srečo; skomer si žla pred oltar, da bi tem šla v grob." Tako me jc bla-goelovil eče in polile eo ga solze. Tudi materi sta plakati. Moja mati, svoje žive dni skrbna za vee, imela jc glavo polno. "To jc tvoja pamet," karala me je; "nima tam ne perila, ne oprave, ne obleke, in omoži se. Kar stojim ns svojih nogah nisem videle takih ljudi." — Dali so mi primerno doto, in ko sem imela vse v redu, vrnile sem se k Jurju in do smrti gs nisem zzpustila. Ta ncerečna vojna, ds jc ni bilo, lshko bi še živel. Vidiš,] ds vem, mila deklica kaj je veselje in luj jc žalost; da vsm da je mla-doet — norost", dokončs babica svoje pripovedsnje položlvši
riš, Zalika, ali nimaš očeta!" — "Imam dobrega očeta, ohrani ga Bog, ali star je in nadležen. Ze
letos mc je nagovarjal, naj se o-inožiio, ds bi kdo njegovo breme prevzel; kaj počne, ako Jakoba vzcmoT ln jaz vendar drugega ne vzamem, iu (e se vsi na glavo postavijo; delala bodem kakor črna živina, da oče no bode mr-
se, ki ae ao mu popre je vihrali o- ( koli čela, imel je ostrižene, neme-1 sto visoke vidrovke, vojaško kapi- j co, za njo amrekov brst. Barbika sc je Jakoba preetrašila, babici ao pa I« roki na kolena, v lice je obledela in tihe zašepetalai "Bog ti pomagaj, mladenič!" ~r Ko je pe Zalika glavo vzdignila, in Jakob Jej roko dal in zamolklim glaaom
Vesele Božične Praznike Srečno Novo Leto!
m
ral, iu Če to ne pojde, ne bom se rekel: "Jez sem vojak, črez tn
dni moram v Gradec!" omedlela mu je in mu tfala v naročje.
(Dalje prihodnjič.)
mirnim nasmehom suho roko na uboga mati, to veete, kakor bi
okroglo Zalikino ramo.
"Mnogo sts izkusili, bsbice, ali ;;ili zte vendar zrečni; dosegli ste to,ker je srce želelo. Ako bi vedela, da bodem tudi jas po tolikih bridkpstih srečna, rada bi jih no-eile, bodi si, da moram Jakoba tudi žtlruajst let čeketi," reče Zali-ks.—"Prihodnost je v božji roki. Ker bo, to bo, temu se ne ognež. deklice, in nsjbolje, da se udaŠ v božjo voljo!" — "Kako pa; ali človek se vselej ne more ipemeto-vati, in jokala bodem, ako mi Jakoba vzemo. Ž njim mi odide vse veeelje, brez njega mi je edina podpora strta."— "Kako govo-
množila. Ak, babica, vi ne verujete, kake težave imam v krčmi! Ne mislite na delo. Bog čuvaj, to mi ni težko, eli to, kar moram mnogokrat poslušati, to mi mrzi."
—	"In ai nc moreš pomagati f"
—	"Prosim vas, kakof Koliko, krati sem vže rekla očetu: "Lejte, oče, tako in tako je to, ne trpite takih gostov;" ali ou nikomur ne reče rad žalbcaede, nc bi rad Odgnal gostov, in za to mi vedno govori; "Prosim te, dekle, reci kar hočeš, le nepriljudna ne bodi, da gostov ne odženešj veš, da je to naš zsalužek." — Nc smem biti nepriljudna in oeorna^sem li priljudna, nakopljem si zopet ns glavo, kskor vaelej, grdih jezikov; veeela, radopeva, kakor aem vedno bila, težko že bodem; kaj bi tedaj počela t Ako bi biU vže ka* ki bahači, kmalu bi jih izmela; ali goepod oekrbnik in piaar iz graščine, to *ta nadležna gozta, teh imam poln želodec. Sramu jem ze vam povedati, kako me ta stari kozel zalezuje, kakor bi mu nekdo šepetal, naj zi prizadeva, da mi Jakoba iz glave epravi, ker ve, da je moj branitelj; menda sc boji, da bi mu se zgodila taka, ka kor Italijanu. Vede ae, kakor bi hotel Župenu ustreči, to ae ve, in za hčer sc maščevati; ali slepar misli le ns sc. Oče ee ga boji in
Naročite "Proevoto" sorodniku ali prijatelju domovini.
na cvetu ne bilo, več leži, nego hodi ; te nc morem s tako reč jo nadlegovati. Ako bi bila omožena, vse to bi bilo drugeče; kedar nisem mogla koga trpeti, le Jakobu sem rekla, in ako ga ni mogel odgnati, pazil je, da me še neprijazno pogledati ni mogel. Ab, babice, da bi vam mogla povedati, kako ima on mene rad, in jaz njega, ali to ni mogoče," in deklica upre komolca pbicoleni, skrije lice v dlen in umolkne.
Zde j tiho stopi Jskob na vrtec, da gs nobeden ne zapssi. Krasno njegovš lice jc mračila žalost in kalila mu bistre oči; črnksste vla-
Ivan Erazea Tatenbah.
Historičen roman li 17. veka slovenske igodovina.
Josip Jurčič.
(Dalje.)
Toda baš ob tiatem času, ko so cesarjevi eve-tovalei s slom Zrinjakega se doiovarjall in pogs-jali, delali so za hrbtom z dejanskimi priprsvaml proti Zrinjaketnu.
V cA dni so namreč viaoki gospodje menihe, pri je tel ja Zriitjskega, varali in vodili za noa, da ni vedel, pri čem da je; da, celo to so mu hoteli ubiti v glavo, da je Tatenbah bil zaprt samo zaradi svojega razaajanja v pijanstvu. To je trpelo tako dolgo, dokler ni v tem general Spankau svojo vojske organiziral iu so llerberstajn Iz Ksrlovca vzdignil proti Frsnkopunu.
Tako so stvar zavlekli do 1.1. aprila. Zrinjski je mialil, iu pater mu je moral to poročali, da so pogoji njegovi sprejeti. A 15. sprila z Dunaja pošljejo petra s naročilom, naj Zrinjski izroči gradove Jakove«*, Le gred, llakar, Koatnriba in Bukavica. Ali v tem hipu so vedttll, da je Zrinj-skegs usoda že določena.
Španksu j« bil nemreA Zrinjakega in Fran kopane v Čaka veti, kjer Ms bila v skup, isnenada prijel. Krr je imel Zrinjski v ('akavcu samo '2000 mol. Kpsnksu pa nad ti(HK) dobro obrožonih in izurjenih vojakov, jc bil boj težak.
O rad rakove« ni bil pripravljen na brambo proti toliki \oj«>ki. I Miro Ka tudi nI bilo mogoče braniti, k« r ni bilo živi ta za 20(M) ljudi. Zrinj> ■ki je vsok dan pričakoval, kdaj s Dunaja pridi' lo, kar mu Je pater Porstal po poročilu obljubil, namreč pogodba s cesarjem. A s Dunaja le nI bilo n i vosa r. Hpatikan je prittakal čimdalje bolj, Cakavec m« jc mogel držati samo še nekoliko dni, Zriii>kemu iu Frattkopanu je bilo vse na tem ležeče, da ju |Mtveljmk er*«r»ke vojake ne dobi ujetnikov v roke. Samu sta hotela iti na eeeer-jev dvor. Zrinjski je bil hrva&kl baa. Od eeear ja samega še tu dolnl avoje odstavke. Na dvoru «e ne bi bilo lehko sapireti saradi starih ceremonij. teto je dvorska konferenca ie v seji ft dne aprits meseca sklenile, de bi bd 'škandal", ko bi prost prišel na dvor, da aa to«ej mora ujeti Hpankeu na vsa k način l>uber svet js bil dreg,
keko uiti. •
/
Tu j« bila tojiet grofica Katarina Zrinjaka, ki je' mialil s in delale, ihta je imela hitro črtež goto*. kako ti«deia njen mož in brat. s ona aame brani gtfc«l. -Ipll- r j« mogoče
Vklenjeno je bilo ne itaavrt grofioe. da se v temni no/V napade Kpankauvu* s vojska, ki je letele mn strani pr«ti Dravi. NI bile dvajiti. da bele Hponkuo Kaleči Kritiškega moči ni mogel pesna t., a vaem, »Mami ustavil m pomičnemu na-
padu. V tem lehko uidota-Zrinjski in Franko* pan.	,	}
To se je zgodilo koncem meseca aprila. Noč jc bila meglena in hladnji. Na dravski strani je oril vojni krik, kočo po polju so gorele. V gradu Čaksvcu pa je bil Zrinjski s Frankopanom in kakimi petindvajsetimj izbranimi vojaki-spremlje-valci — pripravljen na beg. Junaška njegova postava je bila kakor strta, in Frankopanu sc je vi-delo. da tega koraka nc stori rad, temveč ker jo prisiljen po svsku in sestri grofici Zrinjski, katera se pa sicer ni dale pregovoriti, da bi šla ž njima.
"Idite, zs domovino je Uko prsv. Jsz pa ostanem tu do zadnjega, da se ne bode reklo, vsi smo zapustili mesto. Vidva morata iti, jas ho* čem ostati."
Zrinjski jo prime za roko in atoji nem. Ona in drugi ga nagovarjsjo, naj se odpravi brž. Naposled poljubi ženo in rečo z drhtečim glssom:
"Bog z teboj!"
■ Obrne se in vsi odhsjajo, Izgube se za oglom gradovega hodnika in is grada na polje megleno. Nobena solza ni močile belega lica viaoke gospe, še je imele upanje in arčnost.
V divjem diru je gonila četica ubežnikov preko polja po strsnskik potih.
Pri Muri so bili priprsvljeni ribiči, ksteri so ie čakali. Imeli so samo tri vočje čolne, broda ne. V čolne ao mogli samo Zrinjakl in Prenko-pan, konji ao morali plavati. Tako so prešli preko Mure, na oni strStoi zopet oeedlcll mokre konje in jahali vzo noč dalje.
Drugi dan opoldne ao ae uatavili v Sigetu pri grofu Sčtsju. zopet vse popoldne so jahali dalje ne severovzhod na poti proti Dunaju ter prenočili v Kermendu pri Betijauiju. Ta je bil tudi vpleten v zaroto, a že se je umikal, ni jih hotel spre miti, dal jim je pa nekoliko ljudi sa spremstvo. Drugo noč »o spali v neki madžarski vaei v klo-stru pri jesuitih. Tudi ti pobožni očetje so gle-deli. da so goste kmelu odprevill. Tretjo noč eo nočevall pri grofu Kčriju. enem savesnikAv svo-jih, blizu mesta Kiaek. Ker so bili preutrujeni, so oaUli pri tem madžarskem "prijatelju" veš čaaa in mu zaupali popolnoma vse. A vrli madžarski prijatelj in kiičegaada grof Mrl nioptel drugega poele. nego da je Ude! avoje goste, "'oalal je na-mreč na tihoma cesarju taopoldu sla a naznanilom, da sta Zrinjski in Frsnkopsn pri nJem in na poti ns Dunaj, kjer mislita oprsti svoje isdaj-atvo. Zaradi tega Je bilo vse pripravljeno, da bi ju na poti tu eli tam prijeli, ako ne bi aema tis naravnost na Dunaj.
Tam so ju as prti, predno sta prišla k cesar jn. ItrŽ potem ao j« p^lali * j**o * Dunajsko Novo mesto. Takoj ae je načela velika "pravda" proti njima. Premkovslai sodniki se imenujejo: dvomi ksnectsr llsner. haron llohengran. Kri-priaednikl mnllMu: grof Vindilgrae Ivan Itaron llervart, feldmsršal lejtnaiit (iašpar Zdenko in drugi.
(Dalje prihodnjič.)
Najboljše božično darilo,
ki ga morete dati svojim sorodnikom in prijateljem v Ameriki in stari domovini, je ena aH več sledečih Knjig:
Elovensko-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih infor-raacij. Fina trda vesba. Cena $2.00 s poštnino vred.
i Jimmie Higgins. Spisel Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Poveet iz življenja ameriškega proletsriata za čaea velike vojne. Fina trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred.	'
Zajedalci. Spisal Ivan Molek. Povest o posledicah spolnih boles-ni med ilovenskiini delavci v Ameriki. Fina trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogenezije. Spisal H- J.
Moore, poslovenil J. M. Zelo po-: dučna knjiga, ki pokazuje kako ae splošni razvoj živalij in Človeka ponavlja pri pozamezniku. S zlikam!. Fina trda , vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni ekupaj, dobite sa tri dolarje, vse štiri fla sa šczt dolarjev. Vredno ao!
Naročbe, katerim je treba pri-ložiti denar, zprejema
Književna Matica,
3657-50 So. Lawnda2e Ave., Chicago, Dl.
Želim vsem prijateljem in znancem ie posebno zahvalo izrekam odjemalcem naklonjenim moji trgovini.
ANTON MAHNE
Trgovina železntae ta pohištva
223 WEST LAKE STREET.
Tel. 47t
CHISHOLM, MiNN.
Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto
vsm voščita rojaka, ki vodita slovensko mesarijo pod imenom
CUT RATE MEAT MARKET,
449 National Ave.	MHwaukee, Wis.
Nase geslo je in ostane, da dobe rojaki za njih trdo prisluženi denar, sveže in s starokraj-skim okusom meso. Ne štedite za par centov, ako plačate ie, pa meso toliko bolje, da ea slastno povžijete in da vam več moči, ter lahko prevladate vaša dnevna teška dela. Podpirajte svoje domače podjetje.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
Nove, brezplečne cenike sa najnevejle kreeae garantirana fina možka in damske ure, zlatnina, prstana, verižice, ao gotovi.
Pilite nam eno karto ln ml Vam polijemo s obratno poito cenik zastonj.
6e želite kupiti krasno uro sa Božično darilo, jo boste prsv gotovo kupili od nas, kajti je nekaj krasnega in najnovejiega modela. Cenik Vam bo potrdil kar tu pilemo. Cene so Jako nizke v primeri najnovejših ur.	■
Prave Columbte slovenske, nemlke. voialke in druge Columbia plolče imamo v zalogi, istotako Columbia glasne gramofone.
Pišite na	.	"7:. ""'	' ■
IVAN PAJK, 34 Mala St., Cpaesaa«ck, Pa.
'J h 'i h h 'M 'i 'i 'I U U UH J^JIU 'I r^hhhh.hhhUhhhhhUT^
UNITED COAL NIINES
Glavni urad, Pittsburgh, Pa.
posestva in trgovine:
Us'vttevii vse premogovne lile, 876 akrov površja, in vea les vse to ob Zelesnici, i BrovrnsvOls, Levris County, W. Va.
Prvič
Lastuje sledeča •20 akrov sem
B. A O. R. R.
s vso električno opravo, en površni odprt rov s vsem! potrebnimi eopur-aa nakladanje. Moderno vrejena mreža za aejanje premoga. Električna ■■■■	e vozičke
za dovaža-
Drugič D« "drlft1
• nlmi lopatami sa nskladanJe.
centrala, trt slektrične stroje sa kopanje premoga, električne motorne nje premoga.	•	ti
Potrebne konje in male.
Stanovanja, štale sa konje in vso površino zemlje, vse to ob Pittsburgh and Weat Virginia R. R., Hopedale, Ohio, v središču pittiburgAk<-Ka premogsrskegs okraja in s prsmogom na površju.
Tretjič Drulb* lastujs In trli v svojih lastnih ukladilčih v Clevelandu, Ohio, s dovoljnimi pro-aa 81 lelesnilkih vosov premoga v zalogi. To skladišče daje direktni trg za njih premogorove kt daje drulM dovolj dela sa kopanje premoga in ravno Uko priliko za do
pa debele in od ne drobne prodsje
Četrtič Družba ursduje v mestu Pittsburgh sa prodajo premoga na tudi premog drugih premogarakih druib ~
debelo/
Ta urad prinaša lep dobiček
kupuje in za družbo.
Zgodovina družbe
VsUneviJena mesecs aprila.................1920
Kupili prvo posCatvc maje.................1920
Izkopali premoga v leta..................1920..........................21,087 ton premo*«
Prodali premog v letu ...................1920..............................sa »U2,016.®7
Obratni stroški v lata.....................1920.............................. 02.826.96
Dobiček družbe v leta............... .1920.
.. $79,689.01
Družba jo povečala In Isboljlala svoja podjetje v letu 1921 in /1922 in vradila boljši <*d*lk« premogovna družbe. Družba namerava sopet povečati In Izboljšati obrat v letu 1088. Te podjetje aarašCa In deluje Izvrstno, popolnoma vseh ozirih, na debelo, pri prekupče vajnu, Izkopavanju tn pri predaji na drobno.
....	0* «■» član ta drulbe. ki poeeduje le drugo trgovino poleg te vnaši drulbl in vsled
"	P°treb«ie hitro denar sa njegovo lastno podjetje. Vsled tega je prisiljen prodati
,yo'***	(oboje vrste preferred ln common delnice) te Izvrstno napredujoče dralbe.
_ . »i . JZrtf^ ^J1"^ ^Jlf4^0	*'tBO ^ "eommon" lastninake delniee pa dobe ves
•stoli dobiček, kt Je oatol po isplačilu 10% na lfpreferred" delnice.
al kl|111,n^&fin^sff r*"k*xatl Premo.torove in vso našo trgovino vsakemu, ki lipolnl tu spod
004 Kmi Tmel Pfctetorgk. Pa.
Dne■...•........■..((•••i101.•. ■
(Higklaad A Pmi Avea.)	■
Cenjeni: Jas leltm ogledati rove (odprte in s shodom> Ur vale ursde In pridem v PitU ■ burgk. Ps., dne..........meneče..................Db...............url. Jes ke pripelje! J
•"boj tUdI..................*,.. prijateljev nakar nam bodeU morali rezka Sati vae osebne •
■
Ake Je vse v debrem stanja ht redu
e obratno.
bedamo gotove kupili, ako pa U nI ree, tedaj nam vi B
.............