ZZ1. ftnfflu. 1 Llibl]ni, i ftffirt. 27. sgpttmbpa 1917. , L let d. - vi*____________ _ .Slovenski Narod* v«I|a W p*šH: za Avstro-Ogrsko: za Nem€l}o: ceio teto skupaj naprej . K 3O — I ćelo leto naprcj . . . . K 34*— Stt!iSi ; ; ; : : "S m ^^^tn ^ *»*«dežcie: na mesec „ » . • • 2*30 | cek> leto naprcj . . . . K 40.— VpraSanjcm glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. OpravnUtvo (spoda;, dvorišče levo). KnafloTa ulica it. 5, telefon si. 85. Isha|a vsak 4a* iv«ft*r IsvmemM a«ialft« te prasalka. bisera ti se računajo po porabljenern prostoru in stcer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/alt rat po 7 vln., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin, parte in zahvale (enak prostor) 10 viru Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila hrez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Narodna tu Harna" teltloa it. 85. UpravniStvu nai se pošiljajo naročnine, rekta ničije, inseratf L t. d., to je administrativne stvui. .Slovenski Narod" velja ▼ LJnbl|&ni dostavljen na dom ali Ce se hodi ponj : v>^ ćelo leto naprej . • . . K 28*— I četrt leta „ . %$Hl* , 7"— po! leta „ .....14"— | na mesec „ . »'"-" . 9 2'30 Posamezna Stevilkavelia 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vračajo. UrednUtvo: Šnallova ulica »L 5 (v pritličju levo\ telelon it. 94. jDĐOSlovsnski kl v strogi ogozidjL S D u n a j, 26. sept. Sinoči po seji poslanske zbornice se je vršila seja Jugoslovanskega kluba pod predsedstvom načelnika dr. Korušca. Na razgovor je prišla izjava ministrskega predsednika dr. Seidlerja — in na to je bilo dano govornikom v proračunski razpravi navodilo, d a dajo izraza strogo opozicijskomu stališČu kluba. Dr. Seidler je včeraj razvijal program nove avstrijske vlade ... »v času, kakoršnega svetovna zgodo vina še ni videla.« Da je čas res tak, ki nima primere v svetovni zgodovini, je več nego resnično. Ali še žalostneja resnica je, da je program nove vlade več kot siromašen na onih idejah in načelih, ki jih zahteva veliki čas. Moderna demokratična ideja, ki je našla letcs prvič izraz ćelo v prestol-nem govoru, se je poizgubila kakor rosa na solncu, a zmagujoče geslo o samoodločbi narodov, ki se ga je bil oklenil tuđi avstrijski zunanji mi-nister, se je pretopilo v negativno nar od no avtonomijo v okvir-ju d e ž e 1, a še to le z »vpošte-vaniem njihovih posebno-s t i.« Za splošno naglašanje načela o enakopravnosti narodov ne damo se-yeda piškavega lešnika. Strogo opozicijsko stališče Jugo-slovanskega kluba je torej edini odgovor na tak program take nemške vlade v Avstriji. Boj iugoslovanske delegacije velja seveda predvsem tuđi danes pred-loženemu proračunu in proračunskemu provizoriju, ki ga hoče vlada imeti za celih šest mesecev, dasi je svoj-cas razglašala, da se zadovolji z začas-nim proračunom le za dva zadnja me-seca tega leta. Z ozirom na strogo opozicijo, ki povsem odgovaiia mišljenju našega ljudstva, pa je treba temu primerno vpoštevati stališče r>oslancev do te vlade. Kjerkoli se gode očitne krivice v narodnem ali gospodarskem oziru, kjerkoli je potreba oČirna in isto tako očitna dolžnost vlade, da pomaga, tam je opozicijskim poslancem lahko odloČ-no nastopiti za take zahteve ljudstva. Toda volilci imajo često tuđi takih svojih osebnih in splošnih interesov, ki jim ta ali oni minister ali urad lahko ustre-že ali tuđi ne ustreže, kar je zavisno docela od njegove dobre volje: a za take in podobne težnje posameznikov :n korporacij se opozicijski poslanec ne more z vso vnemo potegniti. Povsod tam, kjer je treba takorekoč — prositi naklonjenosti, je posredovanje strogo opozicijskih strank in po-slancev malone izključeno. V dobah stroge opozicije se je treba torej volil-cem omejiti tuđi z ozirom na njihove zahteve, ki bi jih sicer imeli do svojih posiancev. Cim mani poslanec prijema za kljuke do ministrskih uradov, toliko bolj je neodvisen in laiiko brezobziren, ko gre za velika in načelna vprašanja. Pri tej priliki naj opozorim na pred-log nemSkesa poslanca Lodgemana, ki hoće popolnoma izk!j učiti vsako posredovanje pri vladi, ministrstvih, uradih za kakoršnekoli želje in potrebe svojih volilcev. Lodseman hoče preprečiti vsako tako intervencijo pod grožnjo z raznim! dfscipHnarnimi kaznimi in kon-čno ceio z izgubo mandata. Na tak način hoče varovati — neodvisnost posiancev od vlade in drugih visokih uradnikov. V principu je Lodge-manov predio^ deber. tocia pozab'ti ne srnemo, da ner^ški poslanci ne potre-bujejo intervencij; nemški ministri in ■ nemški birokrati vse to že sami oskr-be več in bolje nego si morejo želeti ceio raz'-ajena nemška srca. Slovanski poslanci mornjo štiti na straži in vsak hip biti pripravljeni, da posežeto vmes s svojim »veto«, s svojimi zahte-v a m i. V času stroge opozicije pa se morajo poslanci omejiti bolj na varuhe na "ih vitalnih interesov, naših zakonito zr-iamčcnili pravic in res opustiti mur-sikai, kar hoće Lodgeman zabraniti će- lo z drakoničnimi disciplinirnimi kaznimi. Iz včerajšnje večerne seje Jugo-slovanskega kluba se nekaj podrobnosti: Načelnik je poročal o svojem delo-vanju tekom poletnih počitnic, zlasli o razgovorih, ki jih je imel z ministrskim predsednikom dr. vit. Seidlerjem. Na to je pričela razprava o programu nove vlade. Govorniki so bili enejta mne-nja, da je ta program absolutno ne-sprejemljiv. Ako že ne moreino za-upati vladi, ki vzdržuje posebno pri nas na jugu zgloglasni stari sistem in ni pokazala niti volje, da bi kaj izpremeriila v zmislu pravičnih naših zahtev, nas ne morejo zadovoljiti niti gospodarski, še mani pa politični nacrti Seidlerjeve »definitivne« vlade. Ti njeni nacrti se postavi jajo naravnost v nasprotje s klu-bovo državnopravno deklaracijo, k i i o odbijajo in ceio s u m n i č i i c. Nova vlada govori kar z besedami netmkega Nationalvcrbanda, ki na»n po milosti dovoljuje neke čudne vrste samoupravo v okviriu dežel »unter Be-riicksichtigung ihrer Besonderheiten«. — Prav tako omejevanie bije naravnost v obraz nam Jugoslovanom. Z ozirom na to dejsivo nam niti ni več treba, da bi se še rodrobucje bavili z vladnim programom in je naše stališče nasproti tej vladi dane samo pc sebi. Ne more biti drutračno nego strogo o p o z i c i i o n a 1 n o. Silno ogorčenje pa so izzvala v klubu poročila p parničnih roslancev o brezebzirnih rekvi.5ir-.ijai v ju^oslo-vanskih dežeiah, o bedi in sladu, ki mo-rita ljudstvo pose :no v Istri. Dalmaciji, Bosni in Herce^ovi^.. Krivda ie edino le na nespretnih vi?.dnih orgaiiin in na — korupciji, ki je upravne oblasti ne morejo zatreti. Kino ie sklenil, da r-ri vladi in pri drugih merodainih ćiniteljih odločno nastopi, da se čim prei odpra-vijo neznosne ra/.rrere v aprovizaciji naših južnih dežel. Klub je dalje skienil, storiti takoj nove korake v korist vsem z onim usodepolnim »p. u.« označenim vojakom, kakor tuđi vsem. ki še danes trpe na posiedicah komiracije. KonČno sklene klub po poro-čilu poslanca R a v n i li a r j a, da odpošlje deputacijo na inerodajna mesta glede na razmere pn južni železnici. ProiaU iltt v đrž. ilm. Dunaj, 26. septembra. Predsednik otvorja sejo ter naznanja, da bodo smeli posamezni govorniki v proračunski debati govoriti po 30 minir. Ekspose finančnesa ministra. Finančni minister baron W i m m e r je v svojem ekspseju rekel med drugim: Proračun za ieto 1917.—18. je prvi popolni proračun, ki je bil predložen v vojnem času. Pri sestavi proračuna se je držal načela, da mora proračun ob-segati vse izdatke in dohodkc, zlasti torej vse naše direktne ter indirektne vojne izdatke. Tuđi se je drčal načela, da ni ničesar za-molčati in ničesar olepšati. Proračun kaže s popolno odkritostjo se-danje stanje državnih financ. Podo-b a, ki jo kaže p r o r a č u n, je s k r a j-n o r e s n a. Pretresljivi boji monarhije so v proračunu izraženi s številkami. Kdor pregleda ta proračun,, se pač ne bo ubranil težkih skrbi. Toda prvi korak za ozdravljenje naših državnih financ je, da pogledamo resnici v oči. Čc pomislimo, kako odporno silo je Dokazalo v tej vojni naše narodno gospodarstvo, smemo upati, da najdemn pot do reda. Vojni dokovi so za konca juniin 1917 znašali 4\.2r>6 milijonov kron. Od te vsote je na preduime avstro - ogrske banke prišlo 8679 milijonov, torej okro-Klo 20 odrtotkov. Kar smo dosegli z vojirmi posojili in s predufrr-i, ic izred-no mnojro, a kar je se rmnjkalo, se je moralo dobiti pri banki. Koncem julija je imela Rusija 33.847 miliionov kron bankovcev, Frandja 19.240 milijonov kron. naših bankovcev je vedno mnrn. kakor znašajo predujmi banke obemn polovicama monarhiie. ZInsti naše šesto vojno posojilo je bilo velik uspeli. V kratkem bo treba naj c ti novo voj- no p o s o j i 1 o. Na vojnih posojilih so interesiram najširši ljudski krogi. Prav Gejstvo, da so najširši krogi podpisali vojno posoiilo, je zagotovilo za njegovo varnost. Ker imajo najširši krogi vojna posojila, je to jasen argument, da po-stestniki zemljišč, ali delnic, ali posebno previdni lastniki gotovega denarja, ne bodo imeli nikdar nikake prednosti pred lastniki vojnega posojila. Da se ne zgodi kaka prednost, za to bosta skrbeli vlada in ljudski zastop. Popolnoma je izključeno, da bi bili posestniki vojnih posojil v te\ državi kdaj na slabšem, kakor posestniki drugih premoženjskih vrednot. Kar se tiče izdajanja drža\Tiih blagajničkih menic, je rekel minister, da se morda v prihodnjosti s tem po-skusi ,a odvisno je to od razmer. Glede vojnih izdatkov je rekel minister, da se mesečno najbrž ne porabi več kakor eno milijardo. Vojnopomožne odredbe za državne nastavljence, duhovnike in delavce, za katere se je lani porabilo 213 milijonov, bodo letos znašale 572 milijonov. Za zdaj so ti izdatki postavljeni v proračun samo za čas vojne. Finančni minister je nadalje raz-pravljal o državnih dohodkih. Iz davka od vojnih dobičkov je postavljena v proračun vsota 300 milijonov. Posebe se bo računal davek nd vojnega dobička I avstro - ogrske banke, ki bo jako zna-[ ten. Trajni dohodki za 1917.—18. naj znašajo 3890 milijonov, torej — če se všteje davek od vojnih dobičkov — za 1117 milijonov več, kakor v zadnjem mirovnem letu. Direktni davki. ki so nesli 1913. leta 432 »nsi lij on jv, bodo nesli 677 milijonov. Užitnina bo vsled nazadovanja produkcije nesla manj, namreč Ie 353 milijonov. Davek na žganje bo vzlic zvjšanju davka namesto 100 milijonov, nesel le 71 milijonov. — Pri-m a n j k 1 i a j v znesku vsaj 800 milijonov je pokriti z rovimi dohodki in sicer se zvišajo: davek od efektov, davek od vina in slad-k o rj a : uvede pa davek na p r c m o s in zvišali se bodo železniški tarifi in razne p r i s t o j b i ne. Glede vprašanja ooddaji enega dela p r e m o ž e n j a, je rekel minister, da se mora jako temeljito pretresti in da se ni vdajati pretirr.nim upanjem. Debata. Posl. Zahradnik je izjavi!, da so Čehi v toliko zadovoljni z govorom mini^tr-skejra predsednika, ker ne obscga nikakih ohliub in ne daje oportunistom gradiva za njihovo delo. Govor ministrskesa predsednika ne daje nikakega upania na zboljsanie. Centralistična zveza bo Cche še dalje zmi-ra!a. Šikane se nadaljuiejo. Ministrs?\i predsednik je hotel gospodarsko govoriti, a je govoril velepolitično: govoril je o nio^rni Avstriji, kjer se narodi dobro počntijo; a dobro počutenje se ne da zaukazati. Dcla se za mir. Ti:di papež ie gnvoril. 2al nam ie. da je na nas pozahil. (Klici Pol.lakov: Tuđi na nas!) A preživeli homo tuđi to. Bo vsaj tre?^a manj gospodom hvaležen biti. Izrecno povemo, kar je bilo v StockhoJmu rečeno: Hoćemo samostojno češko državo z atributi nonolne samostojnosti Posl. dr. Sylve ter ie trdil, da je Irska rajbolj zatirana dežela in da naj An-glcži naoravijo pri sr^i doma red, nredno se vtikajo v avstrijske notranje razrnere. Za d<~se£o svobodc na moriu bi morali voditi nove vojne. Najprej bi bilo treba AriTle.?e iTTiniti \z ?reza. CrDcrna. Malte in Gibral-tar^a. Zato bi bilo treba voditi nove voine. Franciia pnmcni danes privesek An^Iiie. Njeno lindstvo je bolno in bn Se brlj bolno postalo. Jujfoslovani. torci Slovenci, Hrvati in frbi ir.oraio stati ob strani Ncmcev, da ne poctane Adrija italiianska. Kar nas je v tci državi, ne moremo 'ti vsaksebi in se moramo združiti. Kako doleo se bo vzdr?ala mišci na stivoren«;ko češko ali iutroclovan-sl:o dr/ vo? Ne bi rad še 1 daj slišal tak govor, kakor je bil Zahradnikov. Fcdimo SKtingi. pa bo zoyv?t dobro v Avsfi'i. Posl dr. A d I e r ie rekel. d^ žeM nai bi bil resni^en le maihen del besedi mim'str-sfvcga pred-ednf\a. Kar je priporočal mini- nistr«=ki predsednik, je zapf^ek zaostalosti. O^cl l'it.Tirni trr»?T7--». za^r.'d in -••serrn to7.r. črsar nnrn mani'-?. Vnt^locr avctri'«!i-ir? grr-hov. Stojimo sredi pnlia razvalin. ki uh ie zaDustil abr.ohitizem. Da se ie zbornica zo-pet seSJa. so imenovali črdež in nepnčako-varost. Nismo se odpovedalfob-računv ^ t i s t * m f. 1 i s o krivični- " f" O(1Jo'Hj STO ohTT^TTTi rp £3* fin*. 7^1! b^čerm 1- prci^K?^. kći ie kriv. 'da r»c Driderrro do miru. Razprsvliaioč o n^Jran^poHtičniri razme^ah. je iziaviJ govornik, da ic treb3 ''crnditi nnrn Avstrijo. Cim mapi no rjova AvstrHa nnd^bpR stan*. tr»IiVo bnlie bn Vsebfnn av°trii«Ve drž^^Tie m* !t nora biii: svobod-J* ^-vrivn tinmdov PoM T. u k n vi c v i č (VUalh^z) pn-udarja, da brezobzirne rekvizicije v Galiciji. kjer nastopajo oblasti poseDno oštro proti ukrajins!:emu prebivalstvu, še nišo poneha- le. (Posl. Daszvnski: Cesar je v Stanislavo-vu slovesno obliubiK da bodo rekvizicije ustavljene, toda korporal se za cesarjev ukaz ne briga ter dela po svoje!) Neznosne so tuđi razmere pri vojnih pomožnih služ-bah. K voiaškcmu delu siliio otroke in zlasti nedorasla dekleta. (Posl. Daszvnski: Sra-mujte se. da navzlic vsemu glasujete Se za proračun!) Ukrajinski narod je hvaležen za osvobođitev svoje zemlje, ki jo je izvojevala slavna armada, v tem. da je poklican Ukra-jinec v ministrstvo, vidi Ukrajinski klub načelno spremembo sistema in bo torej glaso-val za proračun. Posl. S t a p i n s k i razpravlja obširno in silno oštro o poljskih 1 e g i j a h, Pol jaki mu neprestano burno pritrjujejo. Stapinski dolži vlado* da ni dovolj energično pritisnila na Nemčijo radi aretacije Pil-sudske^a. Oštro graja govornik tuđi posto- panje vrhovnega poveljstva, ki je degradiralo legijske brigadirje in polkovnike v pc-ročnike in praporščake ter jih premestilo v zroadne dežele. Posl. N e m e c (češki Focij. - dem.) izvaja: Značilno je. da ministrski predsednik v svojem programu ni niti besedice omenil o potrebi demokratizacije države. Vladni program ni nič drugega, neso program nemškega »Nationalver-banda, o katerega političnih ciljih govornik obsirno razpravlja. Ne brigaimo se ven-dar vedno le za to. kaj stori Nemčija. Nemški -Nationalverband naj si rajše vzame k srcu dejstvo, da je bil nemški odgovor na pape^vo noto sestavlien sporazumno z za-stopniki parlamenta. Češki socijalni demokrati pozdravljaio vsako mirovno akcijo. toda seđanja vlada ni sposobna, pripraviti monarhiji resničen mir, zato bodo glasovali proti proračunu. (Živahno odobravanje.) Konec seje ob 5. Prihodnja seja v četrtek. __________ Konsolidacija v Češkem Svazu. Dunaj, 26. septembra. Danes zve-čer se je vršilo zborovanje posiancev mladočeške, narodno - socijalne in napredne ljudske (Stranskega) skupine. Sklonjeno je bilo, da se strankarski kluhi teli skupin razpnste ter združijo v skupen klub pod imenom »Čc-sky statopravni klub«. Za načelnika no-ve?;a kluba je bil izvolien posl K 1 o f a č, za podnačelnika po poslanca dr. Korner in dr. S t r a n s k <\ Novi klub za-stopa maksimalisticni program, ter bo poleg agrarnega kluba, ki je po većini maksimalističen, najmoč-nejša skupina »Ceškega Svaza«. Poljski klub v opoziciji. Dunaj. 26. septembra. Poljski klub je sklenil, da ostane v o p o z i c i i i na-prain novi Seidlerjevi vladi. Predsedni-ška kriza še ni rešena. Ukrajinci za vlado. Dunaj, 26. septembra. Ukrajinska zveza je sklenila podpirati vla-d o ter glasovati za proračun. Nemci groze z razb!i.iem državnega zbora. V nemškem taboru se je začela agitacija za združenje vseh nemških ele-rnentov poslanske in gosposke zbornice. Nemci pravijo, da so izzvani s tem, ker poskušajo Cehi potom imunitetnega od-seka doseći priznanje, da so veljavni mandati tistih posiancev, ki so bili po vojaških sodišč obsojeni. Nemci groze, da razbij ejo parlament, če se to z g o d i. Predsednik »Nationaiverbanda« Dobernte je že želje njegove stranke sporočil drugim nermkim strankarn. Nemška obstnikciia v imunitetnem ođseku? Dunaj, 26. septembra. Imunitetni odsek je sklican k seji za prihodnjo sre-do. Na dnevnem redu je vprašanje ve-Ijivnosti mandatov amnestiranih po-shneev. Poročevalec dr. Stranskv. Ve-čina odseka je za to, da se mandati amnestiranih posiancev pr i z n a j o. Nemci liočejo sklepanje odseka preprečiti eventualno z o b s t r u kc i j o. Interpolacija radi promocije dr. Rsšlna. Dr^a;. 2o septembra. Nemška poslanca flarii i-i Langeniian sta sestavila interpelacijo radi promocije dr. RaŠina. Interpelacija trdi, da je promocija proslavljanje veleizdaje ter zahteva discipliniranje češke univerze! Kat»srrrfc:5en položa? Juirne železnice. Dunaj/ 26 septembra. Posl. Schurf ie danes imerpeliral železniškega ministra radi iinar.čnega položaja Južne železnice. Interpelacija protestira proti nadaljnjemu zviša-nju tarifov na tej železnici. priznava pa, da postajalo raznere vedno obuDncjše. Lani je in:wJa Jržna žcleznica 6 milijonov d'jficiia, 1J|'"^ ie bilo Jcilcua v prvih 6 mesecih 17 milijonov. Vlada naj zadevo pojasni in po-magau . a Ha Flaodrskem ^ vrli nove bitka. NAŠE LRADNO POROĆILO. Dunaj, 26, septembra. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Pri Seretu so pripeljafe ncmške čete s podvzetja, iz-vrsenega tja v zadnje sovražne crte, nad 150 vjetih in več strojnih pušk nazaj. Italijansko bojišče. Na gori Sv. Gabrijela in pri Kalu smo zavrnili so-#vražne iz vidne oddelkc. V odseku To-nale in zapadno od Toltnina so pripe-Ijalc naše čete s sunkov vjetnike. Le-talsko delovanje je biio ob Soči, po tem tned dolinama Adiže in Sugana zelo živahno. Jugovzrjodno bojišče. Samo zmer-no artiljerijsko delovanje. — Š e f g. Š t. NEM6KO URADNO POROBILO. Berolin, 26. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta Bavarskega. Na boini fronti na Fiandrskem je od včeraj strclski boj iznova močno oživel. /jutra j so naše čete del dne 20. septembra severno od ceste Menin-Vpres izgub-ljenega ozemlja z moćnim navalom zopet zavzele. V kar najožjem zbranju osnja in s kar največjo vporabo sil so poskusili Angleži v štirikratnem proti-napadu nas zopet pregnati. Sovražnika smo zavrnili. Med Polvgoneveldoin bi veliko cesto zavojevano ozemlje smo držali. Poleg krvavih izgub so utrpell Angleži nad 260 vjetih. Zvečer se je stopnjeval ogenj ob obali, kjer so Ost-enile zopet obstreljevali z morja in s kopnega, in od Ysere. do Lvse. Po moč-nem ognju čez noč je naraslo danes z?utraj artiljerijsko učinl:ovanje od go-zda Houthou!st do kanala Commes-\pres do bobnajočega ognja. Na več-jem dela te fronte so se nato pričeli an-gleski intanterijski boji. Bitka je v pol-nem teku. V Artoisu in na obeh stranch St. Q*!entina ie streljanje na mnogih to-čkah naraslo. Zvečer so na pad li Angleži pri Gonnelieu ter začasno vdrli v naše crte. Protisunki so sovražnika pregnali. Skupina n em ške.^a prestolo-naslednika. V već odsekih fronie ob Aisni in v Champagni živahnejši o??enj na naše pozicije in baterije, ki so boj z močio sprejcic. fzvidni boji so potekli za nas ugodno. Fcod Verdunom je včasih narasel ognjeni boj na vzhod-nem bregu jMose do veHke sile. Južno od Beaumonta so izvršili Francozi brez-uspešen napad na nedavno od na,s tam zavzete jarke. — Naši letalci so zvečer iznova napadu* London in kraje ob an-glcsKi obali ter na obeh straneh Kanala. Metenje bomb na Ramsgate, Mar-gate, Dover ter na Boulogne, Calalsr (jravclincs in Dunkercme je imelo spoznan uspeh in provzročUo požare. Neko naše letalo se ni vrnilo. Nad kopnim so izgubili nasprotniki včeraj 15 letal. NadporočrJk Berthold ie zbil v boju v zrcku svojega 2A. nafprotnika. Vzhodno bojišče. Fronta K f rn. Leopolda Bavarskega. Pri Ja-kohštatti. ob Tr»sviatskeni jezeru, zapadno od Lticka In pri Tarnopolu je bila niska artiljerija bol? defavna kakor zadnji čas. — Fronta gen. ober-s t a nadvojvode J o ž e f a. Južno od Sereta so vdrle ne?nške čete v na-sffoku t?a v zadn?e crte ruske pozicije. Vrnile so se, ko so imlčfle sovražne naprave v iarktti, z nad 150 vjetimi in več siroinhni puškami. Makedonsko bojišče. Položaf je ncizpremenion. — v. Ludendorff. * NCMŠKO VEČERNO POROČH-O. Berolin, 26. septembra. (Kor. urad.) Bitka na Fiandrskem me cl Langhemarckom in Holle-bekom (15 kr.i) traja se. Mesto-ma je sovražnik v u r 1 za en kilom eter globoko v naSo bojno zono, v kateri se vrši ljuto borenje. Na F 1 a n d r sfco m pe Je po pet-dnevni pavzi razvila nova bitka. Dne 25. t. m. je nemška pehota iztrgala h nginlm elUL dej pokraj kl ki jjfc iM ML (&l Stran 2. .DLUVfc.fsi5Ki NAKUU', unc 27. septembra i^i7. 2*1. sieY. totnbff* i T*»Ttkanrt±mi lrrraTlinl trt Tami pridobOL. 2di ••, ki rrofJR n* sploh irneren artiljerijski ogenj, ki se Je mestoma oiačil do ognjenih napa-dov. Va hrib« $>. tiabrijela, ki je bi! trajno pod t«&feuffi moitlmni ocnjciti. *o trikrat ti-pali sprraidi »vidru oddelki. Bili no zavr-n'JjftB fetbta&o. kakor neka pri Kalu ob 2. praćci p*rodiralo£a patrnlja v bojo z ročnimi jrfanatami. Podjetje napadalnih ćet z nan1 btrani na tol£n»nb*«in odseku pa nam te Ualn već vjetnifccrv. Na tirolski fronti je pripeljala ena ita$ih napadalnih skupin i>a tonatskcm odseta s patrulisfcata podjetja 10 vjetnikov. 5icer Irataor tuđi na koro^ki fronti samo artiljerijsko dtloTanje menjajoče se sile. B a n f i e 1 d. Poročnik linijske laJje iianfieid H dnt 21. septembra zbil neko ita-lijansko pomorsko letalo. Stevilo Banfieldo-vih zraćntt] zmag zna^a sedaj 14. Te/, ko je bil ranjen na tirolski fronfi major Ri^ciotti Garibaldi. poto;nec slavneara italijunskega vojskovodje Garibal-dija. T^RpIozija granate sa je ranila na glavi, roKah in noga^i. Radi notranjih nemirov s »■ fzseliuiejo premožrteiSc i talijanske dru/ive. Na ivicarjko - iulijanski ineii je živahen promet. Notranii boji v Italiji med vojniini strankami in sojiialisti so se tako pooštrili, tla je pri-tlo do razljtičenih bojev. Zato bei iz dežele. kdor le more. Za oktoher \l pr i -cakovati leneralni štrajk delavcev, ako via-da đorlej ne doka/.e. da je odloćena. prt-prečifi novo zimsko vojnu. Iz T u r i n a v London v 1 e t a-!ih. iz Londona poroča koresponder.ćiti i;rad 25. septembra: \* ponedeljek ob _\ uri 30 minut pope ldne sta dospela sern dva ita-liianska letalca, ki sta izvršila brez presled-ka direktni polet iz Tiirina v London preko AIp, rranciie m Kanala. Letaka sta v/lete-la ob pol 10. dopoidne v Turinu in prlnesla po*tr> s *ebuj. ITA.LIJANSKO IRADNO POROĆILO. 2?>. septembra. < >d vrha Stilf^er-skcfa sedla do Rumboiia uCinkovito dclo-vanie iraših izvicinih oddelkov in zmerno ar-tftjertisko ^trelianje. V okolišu Krna je raz-strclil sovra/nik nio-iio min,) pod našiini pnzicijami. nakar je naperil nanje silen arti-Jjerii^kS otern. Na> hitri in učinkoviti zapi-r-ui ogenj je ustavi! prodiranje sovražne \v-fanterflc ta zabranil sovražnikji, da bi ^e okorhffl 7 razstrelitviio. \>led ek^plf.zije nafstala 5koda je neznatna. Na banjski vi-s«ki plaaoti so bili zavmjeni sovražni delni napadi i roCnimi jtranatami. Na Kra^u nekaj v>etifikoT. Tekom dneva so vrgli naši letalci 4 Ton« moćnih eksplozivnih snovi in so pro-vzro^l ^todo in požare na Jciezniških crtah m holodTnffh Po provzroCile sovražniku včerai na v*ej fronti t*-mbra. WofffoT ur«rt r»oroO»: Ponori 25. t. no. je napadla no^oa skupina pomorskih lefal z ridDo dobrim iMpehon* utrjene kraj«, to-j»#ke te ioduitrl^ske naprave na Humb^rju in na r>z«niljii m«d Scarboroiifrhom in P»o-flonum. St«Tiixi« požar* ta podfrante po-»lopii «* j« op«'i»lo. V" »kupini pod rođ-•tTom nnega fregatne^a kapit&na Strass«rja to bili tuđi t mnogih poletlh na Anr!»#1io pretektiieni poTeljnlki zračnih ■adij kapitanskl poro^nik Diotricb. »»totnik Manger. kapltan»*kl poroćoikl ProeU, Ehr-li«h in 8t*bbert. Vse xraćne ladj« »o »e vrnile brez izgiib kljub »ovražnl obrambl potom bojnih ail a kopnega in z morja. §*f mornar. Bftm. štaba. ANCKE^KO LRADNO PDROC1LO. »5. s e p t «• on U r a. SoTražo« letala sa *e pojavila dari na olre*ju Lancashire. Napad 3e traja. Poznajše porobilo: *«>-vraže i li^talcl »o napadH sve^er južno vahodno obal. Napadalei ^o se pojavili na razntb. krajih od Genta in E?spxa. Knl »o i-icdili tokii T"mKf» in napadli I^ondo«. Bornih ko hile Trž« n^ na razne kraje. Do-siej naananjene iz^ubt- znaftajo € mrtvih in okoli 20 ranjenitt. 16. septembra. 3inoč! ob 9. ao plirii sovražni letak i u.iti Uelom me«ta ln liguali. »o bile kr^me polne goRtov. Nastat je spiošt-n bt-g na varnejse kraje. Ko «o napadale i pribpeli. so bile ceste pran«, tako b j« ubit ih. ti ranjenih. Druga skupina letal je bila pregnana. ne da bi bila dosegla London. Metala je hombt* ▼ jugOTzhodni Angliji. O nepročah \n po-škodbah »e ni nobenin poroCiL Definitivni prelom med Argentinljo in Hemčijo. Amsterdam, 2t>. sepum^ra. tKoresp. urad.k Glasom ...Telegraafa* poroOajo ,Ti-mes^ iz Bit* nos A i resa z dne 25. t. m.. da je zbornica v* o c e I o noć traja-j o ('• i m' j i s 5u glasovi proti 18 g I a- s r v o n s p r e j e 1 a t a k o j S n j e p r ♦■ -t r - : 'i j ♦> s t i k o ▼ z N e m .\/;Ini dvor je prinial Suhomlinova, preji-n.o^a vojnega ministra, krivega releisdaj«. ii.elama zvestobe in soljufije in ga. obsodfl i»a doBmrtno j«*o. Gospa Suchomlinova Je opro§?ena. Paiieževo mirovne po^iisiaiiif. Berolinske vesti javljajo. da stori papež na >panskem in na Nisoremskem korake za mir. da tako uadaljnj* svoja prizadeTaiija pri ententi in jo pripravi, da ii^euuje svoje, nadaljevanje rojne omtju-jt>Oe mirovne pogoje, da bo moRoče skle-liiti premirje in zaleti mirovna pokajanja. Bern, J6. s«pterabrH. ;Koresp. urad.) N>iw Ziir. Zertunajc poroća ix Rima: Po doilih odgovorit centralnih đržav je i«ja-\il neki med najrišjimi funlccijonarji v Vatikanu uapram nekemu ententnemu dr-žarljanu: Ker je Kem^ija pripravljena za oba glavna pogoja. raisodišde in raEoroi*-uje. bi bila bla«no*t in x1o?!b. nađaljovati VOJliO. P«trograd. 26. s«ptembra. (Kor. urad.) Listi se bavfto z odgovorom N«>m£ije na papt-ževo noto i a »oglasa jo. da se mora vojna sadaljevati in da mora Rusija napeti v«e sile. da ojači bojno delovanj« svojih armad. Samo organ socijalnih r»-\olucijonarjev »Diolo Narod«« vidi f^nem->kem odgovor« uekaj »pravljivih * to^k, rako ćetudi prikrito priznanje, đa zmaga ni povsem na strani osrednjih drtav. 2eneva, 26. **eptemtembra. -Matin« I>ravi. da navtralci, irrsemši švieo. l«jav-ijajo svojo voljo za sođelovanje pri poflpf-ranju papeževih mirovno posredova Inih posktifov. Luga no. :.•*. septembra. Corriere r v Kurlan-diji. kl zhoruje v Mitavi pod pred*ed«tvom v. Homer - Inlena je 21. t. m. soglasno skle-nil. zaprositi nemškeKa vrho^fiega povelj-nika na vzlmdii p'-itic'i I.eopolda Bavar«ke-£a. da \me iz svoje ^rede imenovati de^olni svet. 7.t 22. septembra '<>: bilo dano to do- voljenje. Tuđi na Litvinskem m> na ped^ben način sestavili takozvani vodilni kroči podo-ben dežclri svet. Janina vrnjen* Grkom. Lugano. 26. septembra. ,Tribuna« p«-roča. da su italiianRke fete pod fener»!om rlegli Momi jtap'iMile Janino 2".. s*-pt^m-hnt. ko ?*o proj#nji dan mesto ^večaao ii-ročile grjiketnu polkovnikn Maurudisit. Italijanf s»o odrtali tuđi l.Jl«»tml ter prebivalstvoa je izborao. Milan. 2^. soptmnbra < Kor. urad) T solx>to je odšla. kakor poroča »Secolo^ ti .Tanine, italijanska ^arnizija. Italijan5ko povf-Ijstvo se je nastanilo v Vo^đorijanih. «f»vero7.aparlno Janine, kakih 20 km od j'ižn«-* ■iruinj'ke tneje. Ansiefki izvozna preooveđ. Kodani. 24. septembra. A';«leSka ^^lada je ha zahtevo anuriške vlade začasno ustavila ves izvoz v Skandinavijo in na Ni;:o-z^tnsko. tuđi za hlatro. ki ie bilo žc ?^al(>-/•■.) > ra ladic iz\/ciii-! ;);,M-og. ^rlc, Ku bt; ^*4t wmm& oriMi ***** *mVn post hlokadne politike, jt prićakovari ohnovitve iivoita. Boji v Tripollsu. Preko Lugaua poroćajo o boju Italija-no\ z Liporniki v 7 ripolisu dne 20. septembra. Boj se ie vrSil dan hoda od obrežia iuiuo Tripolisa in je stal lulijauc b2 mrtvih in 26-s ranjenih Padel je tuđi poveljnik uro-teniskih ččt. Boji v Indiji. - > *• Kopenhagen, ?5. ieptembra Calcutta Mirror. poraća o ljutih bojin v prortncl Peshavar. Znatne opremi ječe bojne si]« mohaaiedanskih Jndijcev, »o prekoračile inejo in vđrle v provinco. Treba je bilo poslati inotno armarlo, da Je Indijce prognala. Ansleške čete i majo velike isgube. Hrvatski sabor. Jesensko zajedanje hrvatskepa sabora se je priče!« v torek 55. septembra. Prrdaeđnik je v torkovi nejl poročal 0 ivrlMencah Mborsk^pa prenidlja 1?. av- ^UEta in 17. septembra. Ko je omenil, đa je kralj od^or*»rja! neniSko, Ie levica pro- testiral«. Na pr^dp^dnikovo vprašanje ali vzarrve sabor poročilo na inanj*. Kličp posl. Radi'': Ne To je žaljenjf hrvatskoga naroda. Pos]. dr. 1* i> v e i t 6 i Starčev^anre i kritizira i redspflnikov govor prort kra-Mod). Tr rovor jp v naaprotstvu z razpolo-žrnjf-m naroua ia fluhoni adrese. Adresa je prišla prerl krali* vsted izjave hrvatske u< >garije v bunimpeštan^kem parlamentu. Ti* i,:;r\va mo!«i o Ro«;ni i ti H^rcecro* ini. za to pa kaže tenđenco razbiti slogo Hrratov, ^rbcv in Slovencev. Izjava sahtevH aneksijo Ma??e, kar pomenl razdor med našim narodom. (Posl Babi/«: Iejava tega ne xa-hrevaM Po*i Pivellć: Kaj pa potera poraenja.to he5«le (eftiraV »pokrajine, ki jth je monarhija fiedaj »opet osTojlla«. 1 Ugovori pri većini. Nemir.) Budimpeštanska izjava vef-ine «e fllaže tuđi % We-kerlem, ki je voru na kralja prosiTo za zdrufenje hrvatRVega naroda po končani vojni, torej ad kalenfla« graeea*. t^r je vitlenilo narod v spone zajednice z Oirrsko. Koalicija !yra dvojno igro. PređaedniStvo je s »vejim nagovorom hotelo deaarafrati pr*d kraljem Jugoelovanski klab. To Je falsificiranje narođne^a raspoloženja in narodne volje Po*1. R a d i ć očita predReđnlštna, da je prođ kraljem pondarjalo rnadžar-iko »talile mesto hrvatPkeira. Kralj 1e r svojem odgovoru fzvajal konee^vemre. Okovanim v madžarske okove nam kralj ob-ijnbMa nlagonaklonjen^fit. ^'redsednik dr. Medakorić odgo-varja pred govoru ikom. V nagovoru na kralja ni nikakor hotel reći, da ae srne na-*e rpraSanje odgoditi ad ralenda« grmecas in rjf pro^Iasil nagodbe ca hrratsln drfav-nopravnf temelj. Pon^arjal Je !e drfarno-pravno t a i e d n i r o . ki obstoja med Ofr-slro in Hrvatsko že Ptoletja. Ban Mfhalovfe protestira pro# iKvajanjera po«L Radi Ča, ki »o »a ▼«« verrfl hrvatak! narod rmmžaliTa. (Nemir.) Sabor viame porobilo predtednlitra o av{"ijeucah na manje. PoeV R a d i <• pondarja. da ga ban nt raeumel, ker bi »icer ne bil protestira!. Njegove beeede bo bfle pogojne. Sabor Je na to razprarlj«! © rm»Bih fnterpelacijah. Politične veiti. — Razmerje posamemih skupiti ▼ državnem zboru je sledeče: Zbornica *teje danc^ 475 poslancev, 41 mandatov je ne7^5;eclenih. Slovan^ke stranke ima-jo 2.% za^topnlkov. nemške pa 215; ostali poslanci so Italijani in Romuni. Najsrcvilncjža slovanska skupina v parlamentu jt Ce s k y Sva z. ki štejc (vštev^i ukrniinske^a hospitanta Caj-kovskega) 05 članov. Poljski klub ima 79 članov, 4 poliski poslanci (skupina Star>inc,ki) so izven khiba; v Ju-goslovanskem klubu je združenih srdai M posbncev (eden, dr. Tresič. je i/stopi!). 4 mandati so nezasedeni; rk ra jinska zveza steic 29 članov. Nai.steviinejSi nem^ki klub je Nr.ti-onalverbund s 96 poslanci. krSčansko-socifalna zvezn stejc 67 članov. nemški sccijalnodemokratski klub 40 ter 2 ita-1f]an>ka ho^pitanta (Oliva in Pittoni), zdrurenje dunaisklh svobodomiselnih poslancev 7. vsenemci so 3. Italijanov je 14. Romunov 5. Trdno se more zana-šati Seidler Je na nemški Nationslver-li.,i:J <96). na kršćanske socijalcc (67), na itulijansko skupino Faidutti-Bu^atto yJ—3) ter v sili na nem.ške socijalne de-inckratt (40». Njegova zanesljiva šte-vilka je 165 (96 -*- 67 — 2). Vse ćvv^o it* rcROtovo in od'isno od sreCntli slu-cajev. Kako se bo razvila opozicija, to budemo videli že prihounje dni. — P« enkrat o sodelovanju dr?a. ^o9ter*!č«^rl dunavski lugoalovanski deklaraciji. V polemikl z naslmi poro-ćiti iz voti.-tvcne seje S. L. S. trdi Slo-venec« z dne 22. septembra tuđi siede-če: Načelnik stranke dr. šusteršič je (na zbornvanjn S. L. S. 18. t. m.) rekeK đa je pri stilizaciji jugoslovanske cekiaraciie sodeloval. da je on zali te val. nai se besedilo deklaracije prej sestavi. predno se sestane klub, da bo tako deklaracija podlaca khiba. To in iiiC uruzciia je r c s n i c a.« Mi smo bili žc prej konstatirali, da je trditcv o so-ueiovanju Urja. Šustcršića pri stilizaciji iiT'^'^sIo^'insko ^CAT3r:».Ni"o neresniC- 33n %UJ .obavim *&Zk* »£đyjWU žaniiriivrt tozadevno informacijo, ki io je urejeia od poslanut drja. Kvbafa. Posianec R^bai pravi: »Dne 29. maja, tik preJ sestankom zbornice, je bila r>lenarna seja Jugoslovanskcga kluba. Načelnik, po>iancc dr. KoroSec, je na-^laSai. U a moramo formulirati svoje zali te ve. — Proda nov a skupina (iz Dalmacije, pravaška), je od nekdaj na sta-lisču državneKa prava. Na tem stališču je tuđi slovenska »S. L. S.« od sušaške 5kap$činc sem. i'udi ostali dalmatinski poslanci so pripravljeni pridružiti se. Iz-iaviti bi s? imela torej še ixjs;anca dr. Pavnlhar in dr. Rybar. Ta poslednji je izjavil nato, da bi on za svojo osebo želei, da bi svoj program naslonili na narodni princip, ki ic moc'crneii. ki veliko boli učinkuje in zmaeruie povsodi. do-cim državna prava izgubliajo povsodi na veliavi. Sicer pa da je tuđi on, radi sog:iai»nosti v nastopaniu. pripravljen pridružiti se izjavi za državno pravo. Po tej izjavi je konstatiral načelnik dr. Korošcc, da je torei dosežeuo soglasje in treba !e še stilizirati izjavo. V ta narnen je hi! izvoljeli odbor (v katerem jo bil mdi dr. Rybaf). Dr. Sustcr-biča ni bilo v tem odboru in se t u d i s p 1 o li ni u d c 1 c 2 i 1 r a z -p r a v.* S tem ie cela zaticva iv.č do-volj pojašnjena. = Hercegovski frančiškani za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Franjevci v Hercegovini so doposlali do-slancu Điankiniju povodom njegove /0-letnice rojstva in 25Ietnice dela v dunaj-skem pariamentu sledečo prisrčno čestitko: Neustrašljivemu boritelju za mukotrpni narod hrvatski v Hercegovini čestitajo najtopleje ob teh spomniskih obletnicah z željo, da vas dragi Bo£ pozivi do skrajnosti človeskih mej in da vam da milost da bi mogli vsaj sedaj. na stare dni, gledati srečne in ujedinjene, na temelju hrvatskega dr-žavnega prava, vse Hrvate, Srbe in Slovence pod žezlom habsburškim v zmislu deklaracije Jugoslovanskej^a kluba od 30. maja t 1., za katero stoje hercegovski franjevci odločno in ne-omajno. — Nevistič, provincijal herce-govskih franjevcev. = Nemski »Nationalverband« ie najklavrnejša zdrufitev, kar jih pozna avstriiski parlament. $e gtede miru se 1 ti Ijudje ne morejo zedrniti, da si je da-< nes vendar že pooolnoma jasno, v kake gospodarske razmere je vojna spravila pač naso državo. Poslanec Pantz je bil predlagal, naj se »Nationalverbaud« \z-reće za mir brez aneks i j in brez odškodnin. Proti temu predlojru so razni poslanci kar najostreje na-siopili ib £a je načel5tvo tndi odklo-n i I o. tako da sploh ne priđe na posve-tovanje v klubu. Nekaj dni po cesar-ievi mirovni noti pa sklene »Na-tionalverband kaj takega. S t e in je >Nationalverband« pokazat, da li oče, nai se vojna nadaiju-j c in naj se vresničijo iqmni aneksijski naCrti. In v tej družbi ledi tuđi kranjski poslanec grof Barbo! = »Grarcr Tagblatt« je vsekako najvernejfe zrcalo umstvene inferijor-nosti in moralične manivrednosti tište klike, ki v notranjeavstriiskih deželah nosi misel vsenemškega nacijonalizma. Pogiavitno orožje mu je s u m n i č e-n j e. Navaieni smo tega. Vemo, da ie namen tega sumničenja. vptivati na državno funkciionarstvo proti Slovencem. Toda državno funkcijonarstvo je tekom sedanje vojne že z dejanli tako sijaino pokazalo svoje mišljenje do našega naroda, da nam ie danes prav vse-eno, kako sodbo o nas mu vceplja še »Grazer Tagblatt«. Borba, ki je napovedana, bo dobojevana in gotovo je. da bo nehala biti usoda Slovenstva odvisna od ncmškcga funkciionarst-va in od diktatov korumpira-nt'ga nemskega naciionalst-\r a. »Grazer Tagblatt« bi rad užival za-se vso mogočo tiskovno svobodo, na slovensko časopisje pa kliče neprestano policijo; zase zahteva vse pravice, drugi pa naj bi šc dihati ne smeli. V nedeliski Številki je nagromadil »Gra-rer Tagblatt« zopet ćelo vrsto 5umni-čeni. ki so tako nizkotna. da se nam še vredno ne zdi, nanje odgovarjati. Pribiti hoČemo le dvoje. ^Grazer Tas-blatt« pravi, da slovenski kapitalisti, navikilci etn in vojni odcrulii. iaipujejo in prcplaCujejo h;>c, docim dajcio Ncm-ei svoj denar za vojna posoiila. Ce je na Slovenskem kaj kapitalistov. navija'-cev cen in vojnih oderuhov. smo od-ločno za to, naj jih država o b -d a v č i tako. kakor 1 e more. Mi borno državo pri tem z navdušenjem podpirali. A Ncmci nišo za obdav-čenjc kapitalistov, vojnih oderuhov- in navijalcev cen. kakor je pokaza'o glasovanje v gospodski zbornici ćelo proti btein\vcriierjeveni:: prediogu. Ogromna većina vseh m i 1 i j a r d. kl jih je prinesla vojna, so po-basali nemški kapitalisti, navijalci cen in vojni ode-ruhi. Knj ie teh par his. ki so jih kupili Slovenci v primeri z nešfevilnimi hišami. ro.«cst\ i. s:raižčinaiTii, brilianti, delnicarr.i itd. itd.. ki jih preplacujcio Neinci. Na D u na ju prcpiaCujcjo Ncmci, to smo čitali te dni, po lOkrat hiše, toliko so se naieili denarja. Od krvi, ki so 1.k> iselili Slovaui v te; vojni, je neraz-fficrpo o^ojtt^lo Ofastvp. Vojojjct P o s o j i! a so Slovenci razmeroma već podpisali. kakor Nemci. vsaj me-ščanski stan; naj već so pać podpisale banke in inuustrijarfna podjetja, ki so od vojne zaslužiii, Slovend pa nišo zaostali, nego so storili veC-, Kakor bi se moglo od njih zahtevati. Pri tein čuti slovenska dežela vojno pa vse dru-gačc, kakor nemSke dežele, ki bi sploh poznale le vojne zaslužke, če bi ne bile dale vojakov in Ce bi bile gospodarsko tako marljive, da bi se mogle same preživljati. — Naravno je, da »Grazer Tagblauu« tuđi ni po volji stremljenje za združenje slovenskih de-zel s Hrvatsko in z Bosno. Glavni ugovor mu je. da te dežele nišo nikdar tvorile skupne države. To je že res, a to čisto nič ne de. Zavednost plemenske skupnosfi je v teh deželah bila ved-no velika. V časih. ko je bilo nemštvo se narodno popolnoma nezavedno, ko sploh še nihče ni prav vcdeL da je Ne-mec. ainpak je bilo vse razdeljeno na plemenske skupine in so se nemške države med seboi divjaško Klale, je bila zavest skupnosti med Jugoslovani že tako živa. tako, da so slovenski protestantski pisatelii vodili hrvatsko in srbsko protestantsko književnost. Tako so se Jugoslovani zavedaTI že v 16. sto-letiu svoje narodne skupnosti, ko o uem^ki narodni državi in sKupnosti ni hotel ie nihče slišati. Sicer pa je v tem oziru vsako besedovanje odveč; življenje pojde svojo pot in nemško nacijo-nalbtvo je lahko prepričano, da bo kon-ćno vzlic vsemu odnoru premngano. —J. Slovenski in češki kulturni dokument, (f ilSOift »Maffcre^ltTl'Pftšr?« To fl'rifi^sle obširen ćlanek poslanca dr. Stranskega Lidov^ Noviny« v Brnu in praški dnevnik »Narodni Politika«, tale pod naslovom »Dvojen kulturno-noliii-ćen dokunietit^. Drugi »dokument« je testament pokojnega. olomuskega ndiU bkoia Kolina, ki je za ustanovitev druge Češke univerze na Moravskcm zapustil vreJnost kakega poldruge>;a milijona. in sicer pred vsem graščino Ernož '£hrenhausen) !ia Siaierskem. Po dolgih in^tanenih pot ih je koneno štajerska ii-naiična prokuraiura zavrgla nadškofov testament ter svoto razdelila na tri de-le. siromakom, sorodnikom nadškofo-vi;)i in ostanek kapitelju. Znana je juri-dična finta, s katero so veliki in seveda nepolitićni juristi biviega ministra Hus-sarekii zauikaii veliavnost testamenta, ćeš. univerze se ni in kogar še ni. temu ne more nikdo nićesar zapustiti! ~-| Izzivanje tujcev v deželi. »Straža« pilf Nhšj ,n?njski ir.5fjl.yA*** za^ ćeli grozno bati, da se združimo Jugo-slovaiii in tako stareinu larem priselje-nih tuicev. Ti tujci bi radi, da bi jim na veke služili ter še lizali pete. To svoje nizkouio mišljenje so kazali žc pred vojno. Ko smo se na Stajerskem borili za to, da dobimo visje kot ljudske sole, n. pr. mešćanske sole, so pisali nemški L listi: »Slovenci ne potrebujek) meščan-# skih sol. za — gnoj kidati in krompir'7 lupiti so jim ljudske sole dovolj.« ln rerf# nam nišo dovolili niti ene meščanske sole. Sele z obstrukciK> (v štajerskom de-žeinem zboru) smo jim izsilili eno mc-seausko solo, ki pa še vsled vojne ni začela delovati. Slovenec bi torei naj Nemcem gnoj kida! in krompir lupil! = Amnestija na Hrvatskom. »Hr\r, Riječ« javlja: Kakor smo izvedeii, je kralj pomilostil eno kategorijo političnih obsojencev. Podrobnosti se bodo razglasile službenim potom. - Grof Mihael Karoly, madžarski poli tik. ie ime! v Czegledu govor, ki oficijelnim krogom ni bil po volji, o katerem pa seveda nismo v stanu preso-diti, kuk vtis je napravil na madžarsko javnost. Zanimivo je Ic. kako so planili vsi oficijozi po grofu Karolvju. OČitajo mu najhujŠe stvari. Tako beremo v ve-leoiicijozni korespondenci: »Ententa je moralično obsojcna in materiielno na potu propada, — pa priđe ogrski poli-tik, vodia stranke, kandidat za ministr-sko predsedstvo in se predstavi lahko-vernim madžarskim volilcem kot apostol, kot emisar, kot fanatik entente, ne iiajde niti ene dobre besede za naše za-veznike, zahteva mir za vsako ceno. sramotni. br czčastni mir, mir entente. Ce bi kak fran-coski ali anslcski voclja stranko in mi-uistrski predsednik pred svojimi volilci govoril Ie približno tako proti ententi, proti miru entente. bi zz takoj obesili. No. taki barbari »še nišo« Madžari, ali potrpežljivost. s katero trpi ogrsko javno mnenjc Karolvjevo početje, že meli na ovčio potrpežljivost. Njegove mu na-čelnemu tcvarišu. ministru za volilno pravico. Vaszonyiju. se očita, Ja ni re-sen demoKrat, nego navuden demagog. Temu 2 i d u se dela krivica. Dcmago-K«a grota Karo!yja sploh ni prckosljiva. Grof Czernin se bo Karolyjevih napa-dov 2e sam ubranih pač* na je ir r-»Sozjahsusche Mo-iiatshcf;c-c piše Ludu'ig Ouesse! o juso-slovanski deklaraciji: » Jugoslovanska plemena Avstnje in Ogrske kličejo po uscanovitvi narodne države. V nasprot-jii s Cchi in Slovaki Jusoslovani ne \z-i'aiajo želje, da se naj pretvori avstro-ogrska realna unija v narodno razčle-njeno z? vezno dr/avo. zastopaio mar-vcC princip tnaiizma (?). K Avstriji in Ogrski naj stopi kot tretja enakonravna država novo juscosiovaiibko državno tdo iz ozemeij Istrije. Kranjske. Hrvatske, Slavonije. Dalmacije. Bobnc in Hercegovine (in i ugodio van ska štajerska, KcroSka. fjoriška in Ogrska?) Po §te-vilu prebivalstva bi obsegaio to državno ic!a. ki bi se naj stvorilo iz avstrij-sketca e::einlja. 55 :::i!:joiiuv Hrvatov in ^rbov ter 13 miliionov Slovencev, ki teritorialno precej Iočeno stanujejo od družili narociov avstro - operske monarhije. Posebnost vseh političnih proble-r.ov v Av^tro - Ogrski. da so \ >a no-7*A .:-i*nfk je protestiral proti te-? crident Wilson vtika v nemske nutranje zadeve ter je izjavil: Kdor poskusi, zabiti med cesarja, vlado \\\ narod klin, zadene na granit. Slavil je potem vodstvo nemške armade in armado samo ter izrekel prepričanje, da izvojuje zrnato, ki provzroči trajen rnir. = Odgovor bolgarskega kralja na papeževo noto. Boćarski kralj je odso-voril na papeževo miro\'no noto s po-5eboifli lastnorocnim a*soiopan>ka in Belgija, španski poslanik na belgijskem dvoru je odpo-klican. Vesti \i wwM IM. Iz beguiiskih krosov. Sjm<» v celi-skem okraju nas je oko!i vOtlO bc^nin-cev. Godi %e nam slabo. Vsako malenkost moramo silno plačevati. Posebno sedai. ko so izvedeh. da ima \ ^ak be-jTiinec po 2 K podportr iva dan, ;a pri-tiskajo. Res. v mirnih ćasih bi to nekaj izdalo, a sedaj. v tej neznosni draginji, je to presneto malo! Danes lahko trdi-ino. da tišti bes;unci, ki imajc» tuđi voja-^ko podporo. bodo poćasi §c rili naprej, — tišti pa, ki imaio samo begunsko podporo, bodo tolki mizerijo, da bo kaj. — Z velikim veseljem smo čitali, da £. po-slanec Gostinčar pripravlja predio^, da bodo uobivalt slovenski diiaki-begunci po 4 K podpore na dan. Hvalevredna in zaslužna je ta misel. Samo treba bi bilo urediti tako, da dobilo zvišano pod-po*-o že od početka šolskega leta. Prav hi bilo. ko bi mogli dobiti diiaki tuđi brezplačno železnično vožnjo. Prosimo nidi druge slovenske poslance, da bla-Kovolijo ta predlog: kar najizJatneje rodpirat?. — Italijanom Je ustanovila vlada razne sole in konvikte, v katerih se italijanski dijaki vzdržuieio na državne stroške. Tak italijanski diiA stare državo najmani 5 K na dai.fZakaj pa ne bi država v isti meri skrbaa tuđi za uboge Slovence? Ali smo morda manj vredni nego-Ii ftalijani?! f Prepovedana denarna pošiljatev. Znani trgovec z južnim sadjem Anto-nio di Lenardo je pokusi! poslati italijanski tvrdki Fratelli di Lenardo v Cu-rihu 9 bankovcev po inoo kron v de-narnem pismu, dasi je to prepovedano po § 2. cesarske naredbe 16. oktobra 1914. Radi tega je bi! v Gradcu obscjen na dva te dna stroge j;a zapora in 200 K globe. Naznar.Iki. Zupanstvo Bate uraduje sedaj v Zubni h. &t. 3. posta ?t. Vid pri ZaLični. Do!enjsko. Imenovani« ns : Tijem vedel, naj poroča na zgorai omenjeni naslov. — Av^uft kozina n, laborišće v Bruku ob Litvi, išče sedanji naslo\ g. Plesničarja. knjigoveža iz Gorice. Dobrođelnl shoi Danesi dopoldne je bii ob J/il0. v Rokodeisktm domu po božji službi, ki jo je daroval ljubljanski knezoškof v Martianišču, otvorjen dobrodelni shod. Shod, ki ga je pnsetilo veliko število udeležnikov, zlasti tuđi zastopnikov raznih korporacij in oblasti, je otvoril kanonik dr. Josip G r u d e n, ki je v kratkih besedah obrazložil namen sho-da ter pozdravi! došlega knezoškofa dr. Bonaventura J e g 1 i ^ a, deželnega predsednika grofa Attemsa in podžupana dr. Karla T r i 1 Ie r j a. Za pod-predsednika shoda sta bila z vzklikom imeno\ ana profesor Berbuč iz Gorice in nadzornik Gaberšček. Kakor je bilo nnznanieno, so se vršila nato predavanja, katerim je občin-stvo sladilo z veliko pozornostio, ter so se pri posameznih predavanjih iz srede poslu?5alstva stavili primerni predloži. Tekom dopoldneva so predavali: dr. Franc Jež, dr. Anton Z d e S a r, sodni svetnik Fran M i 1 č i n s k i in župnik Anton Mrkun. Zanimivejše in za splošnost name-njene točke predavani borno prinesli polagoma, kakor bo to dopusčal prostor. Dnevne vesti. — Vpokllci n^jmlaišlh letnikov. Pregfledovanje najmlajsili črnovojni-ških letnikov je koučano. Kakor čitamo v hrvatskih listih, bodo v ogrski polovici ti letniki vpoklicani najbrže dne 15. oktobra. Novo čakalno podaljšanje k prešnjam za oprosti te v vojaške službe. Hrvatski listi poročajo: Najnovejša naredba domobranskesa ministrstva, izdana pod št. 15.600 '4 pr. odreja, da se pri prošnjah za oprostitev do ,30. septembra dovoijciio pocialjšanje more — ako Se ni prispc'a rešittv revizijske komisije — ^nova raztegniti do 30. novembra t 1. ob slrogem vpoštevanju naredb še. 2142 4. 65CA 4 in 6296/4. Nova poo'aijiianja se izdajo do .50. novembra in ne ^a šest tednov. — iDavek r.a premog, ki ?a nameti; a vla"3a' 'uv\;o>t". bo znašal m.iorž ^1% od premc-sO e ctr»e. Davok na slaiikor bo ? ,"^n naibrz za 15 K. Oj prvejra uv.lra si obeta vlada i00 :-»*iijonov. od dni^etra pa f>0 rrilijonov. — t'r&iusor M Marko ordinarij slavistike ni lipski univerzi, se mudi -e oni v Zagrebu. — U^ljtnica skladatelji Parniii. N.?š sMadateTTT^a r rrr ? 1)d "w\- Rfatkeni slavil sviji 60. roji;r»i .._ii. Tem p-jvr>«it.r.. v prizori ^iiG;.lfŠče v Zagrebu nov- 7 opereto, kate : je spisal A. Gru. c, v.irlasbil pa Parma. — LjudsKošolske vesti. Za suplen- tinio v Zagorju je nameščena Marija O č a ka r. Bogomila Župane v Do-brepoljah. Marta Cigoj v Gorčaricah. — it^Dru^tvo hišnih posestnikov v IJublhni ie vložflo sTo\^sT!o^^prT!ra«r Proti šRTepu mestnega občinskesra sveta z dne 11. septembra 1917. s katerim se je dovolilo mestnim uratinicam, da se snrejo moziti. ne da bi vsled tega izdubile svoje službe. Će nimajo srospod-ie dru?ega opravila, nego kovati take pritožbe, p.itctn res ne vemo, čemu je v govoru stojeće društvu na svetu. Vsled omerjenega sklepa so nišo plače uradnicam nrav nic povijale, in res prava uranka je. kie išče društvo his-nih posestnikov legitimacijo k pritožbi. brez ozira na to. da društvo kot tako ne spada med občane, niti med davko-I'laČevalce ljubljanske. Prošnjo so pod-pisali gospodje: predsednik Ivan Fre-HTi, Drasrotin HHbar, Ivan Petknv^ek, T. Kom, Feliks Toman, F. Osterman. Josip Košler, Ivan Osrrin in Aloizij Kor-sika. Kaknr videti. z%cA ieožcnieni pri-tožniki, ki zt svojo ostbo že od nckdaj rrtsegajo na celibat! — Slovensko planinsko društvo na- . -nanja. dn se knmniška koča na Kamni-bkem sccllu in koča na Veliki planini v nedeljo 30. t. m. zapreta. Klinč od koče na Veliki planini se dobi pri Osrednjem odboru v Ljubljani. Ključ od koče na Kamniškem sedlu se ne oddaja. Turi-stovska koča pri izvini Kamniške Bistrice ostane tuđi čez zimo odprta in oskrbovana ter se prijatelji narave že sedaj opozarjajo na jesenske in zimske hvaležne izlete v ta paradiž Kamniških planin. - Kovinarska zadruga je imela v K?deljo 23. t. m. svoj občni zbor. na l-:a-terem je poročal načelnik g. Urbar.ćiČ o delovanju zadruge v preteklem ]etu. Zadruga ste je 50 članov, sprejetih ie Wlo 32 vajencev, oproščenih 7. deset vaiencem pa se je izdalo učno spriče-valo. Dohodkov je imela zadruga 563 K 61 v, stroškov pa 321 K 96 v. Premože-nie znaia 1304 K 50 v. O strokovni izobrazbi, zlasti sinov obrtnikov ie go-vohl zadružni instruktor g. Steska zlasti z ozirom na otvoritev vi5|e obrtne Sole. Končno je bilo sklenjeno poslati deputacijo k trgovski in obrtniški zbornici nosredovat za potrebni materijal 4& deia kovinarjev. — Pastor dr. Kegemann. Po prema- ! gunju velikih težav se je s so^elovanjcm gosp. Franca Tomca iz Ljubljane (Dal-niaiinova ulica) posrećilo spraviti s pomoći o vojakov in nosilcev truplo dr. Hegemanna iz brezna in v mrtvačnico v Štranje pri Kamniku. Truplo se pre-pelje v Ljubijano in bo žcilno opravilo jutri v petek ob 4. popoldne v protestantski cerkvi. — Umrla ie v Ljubljani soproga go-stilničarja Goršiča gospa Luciia Gorsič. Pogreb je jutri v petek ob 5. uri popol-une. Počivaj mirno! — tmrla Je v deželni bolnišnici c:o-spa G r i 1 c, soproga inkasista mestnega pogrebnega zavoda g. Grlica. — Obroci za vinske posode. Vlada je dovolila doloćeno množino železnih obročev za napravo in popravo sodov za vino in mošt. V Ljubljani se bodo GobtvaH obroci pn tvrdkah: Schneider & VerovSek in F. R. Stupica. — Nakup divjega koštanja in želoda. Po zađnii inliSstrski odredbi je izročen ves ta nakup ietos edinole Deželnemu mestu ^a Krmila v Ljubljani, ki bo prevzemalo suh koštani in želod po svojih zaupnikih, ki se morajo izkazati z uradnim pooblastilom. Za suho prvovrstno blago se bo plaCcvalo na bližnji železrični postaji in sicer z? !'"'O ks koštanja 30 kron in za 100 kg želoda 70 K. Do prevzema morajo stranke skrbe:i za suho in zračno spravilo. Ker ie le'.os dosti tesa pridelka. naj ga upravičenci pridno na-birajo in ponudijo imenovanemu mestu. — Nakup res ja. Deželno mesto za kr-mila v Li::b!iani kupuje Ietos tuđi gozdno reso (vresje) in plaćuje 100 k* suht- rese po 10 K. Reso je rezati 3 prste od tal (5 cm) da ni preveč lesnata in vezati v šope (buta-rice), da se lažje naklada in prevrfa. Kcr je sedaj še prav ujeoden čas za spravlianje in sušenje rese. naj se resa pridno nabira in oddaja Deželnemu mestu za krmila. ki jo ^o prevzeiralo po svojih zaupnikih. Nabrane množine ie prigla^ati sproti !meno^ariemii uradu v LjubHani. — Ustanove za vpokojene, podpore potrebne žolezničarie. Dobodki naslednjih ustanov za vpokojene, podpo^e potrebne že-lezničarje so razpi^ani: Avstrijski želczni-5!ci podporni sklad. Moric baron Koniss-\*arterjeva ustanova, ustanova za železni-: ke invalide. Ferdinand Linderjeva in S. rlahnova jstanova Ie za uradniške vdove; Fridrih Avgust Birkova ustanova za vdove no proznih preelednikih in čuvaiib: Josip Dorrekova ustanova: Franc Riesnorieva ustanova za vdove po Čuvajih; Elizahetna ustanova za uradni?ke vdove in Basie Kotu rova ustanova za velove po sprevodniki'!. — Prošnje je vladati najkasneie do 10. okto-b^p pri istem predstojništvu, kateremu je bil prosilec pred vpokojitvijo dodeljen ter r^orajo nositi župnikovo ali županovo potr-di!o o ufcožnosti. Uttrcljen vtlhotapljcnec V MSo g. L. Verdajsa na Savi se je vtihotapil neki ne-Tnan vojak in ostal skrit v gostilniški sobi. Gospodar 5© vse pregrledal, predno je šel spat in opazil onesa neznanega človeka v Tojaški obleki pod đlvanom. PrlSel .1p slučajno blizn neki žel^Bničar. Vojaka sta po-svala, naj odide pa ni hotel. Verdajs je šel po pu§ko. Na to je vojak pridrl izpod ćivana in bežal ven. V razburjenosti je Verdajs streljal xa njim in ga zadel v hr-bet. Vojak je umri t neki rezerrni bolnia-uici v I^uM.iEiiii. V .r?r rjir'-"-1'! manjka 1 en ključ in neki predali so bili odprtl. V Radečah pri Zidanem mostu je umri v nedeljo zjutraj g. Ivan V o z e 1. Pokojni zapušča soprogo ter več ne-preskrbljenih otrok. Posebno kruta je neizprosna smrt v zadnjem letu. ker nam pobira najboljše iz vrst. Pokojni Janko je bil navdušen pevec ter je vsa svoja mlada leta žrtvov^al za narodno delo. Kdo ne pozna šmartinskih »Siav-ćkov« in posebno rodbine Vozlove, ki je do zadnjega svojega člana kar naj-več pripomogla pri raznih narodnih pri-reditvah. a med prvimi je bil na§ nepo-zabni Janko. Pevsko društvo ^Zvon« je izgubilo dobrega pevca. navdušenega naprednjaka in vzor družabnika. po ka-terem žalujeio tuđi njegovi mnogobrojni prijatelji. Nesreća na /eleznici. Dne 21. septembra zjutraj so padli pri črešnjevskem predoru (med Pragarskim in Slov. Bistrico) triie vojaki iz vagona ter so se ponesrečili. Dva sta bila takoj mrtva, eden pa Je kmalu potem umri. Sploh se opaža, da se na železnici danes mnogo premalo skrbi za varnost življenja. Maribor. Kakor smo poroČali, ie uporaba vode mestnega vodovoda mogoča samo zvečer in v jutranjifi urah. Ccz dan je vodovod zaprt. Krivda tiči v večmesečni su5! in v tem. da rabUo vodo za vzdržanje prometa. Vode pričenia tako nedostajati, da bi moralo v slučalu počnra v mestu. priti neirogibnn dn katastrofe. Pomanjkanje vode pa tuđi silno vpliva na zdravstveno življenje, kajti razne bolezni, v prvi vrsti sriža, razsajajo ie naravnost epidemično. — Kolonija pri Mariboru n. pr. in Studenci, so vreiemaie mast. Izjeme in posebna nakazila ^o izklhičena. — Obćane Vica in Most obvešćamo, da ne dobe krom-pirja od mestne aproviznciie ljubljanske. ~r Sadjc na rumene izkazolce B št. 301 do 1100. Stranke z rumenimi iz-kaznicami B št. 301 do 1100 prejmejc sadje v petek dne 28. t. m. popoldne na dvorišču sole na Ledini v Komenskega ulici. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. št. 300 do 400, od pol 3. do 3. št. 400 do ČIK), od 3. do pol 4. št. 500 do 600, od pol 4. do 4. št. 600 do 700. od 4. do pol 5. št. 700 do 800. od pol 5. do 5. Št. 800 do 900. od 5. dn pol 6. št. 900 do 1000, od pol 6. do 6. št. 1000 do 1100. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 v. Prinesite seboj posodo in drobiž. Držite se predpisanega reda. 4- Krompir na nova rdeča nakazila. Mestna aprovizacija bo delila v so-boto dne 29. t. m. dopoldne v svojem skladišču na Đunajski cesti strankam I. okraja nova nakazila na krompir. Od 8. do 9. ga prejmejo stranke z nakazili št. 1 do 150, od 9. do 10 št. 150 do 300. od 10. do 11. št. 300 do 450. Druge stranke pridejo kasneje na vrsto. Vsaka oseba dobi 3 kg kron pirja. Kilogram stane 30 v. 4- Nečuveno. Danes ziutrai ie bila v šentjakobskeTn okraju zasačena mle-karica. ki je prodafala 3/4 litra mlcka po 30 vinrtrjev! Morala je s stražnikom. Ako kdo konzumentu sedai očita, zakaj je tako drago plačal, mu mora ta dati opravičen odgovor:* Zato, ker moram živeti!« V Ncmčiji je med vojno dra-ginia poskočila za 9, pri nas pa za 340 odstotko * * Požar v Boryslavu. V Boryslavu v Galiciji je požar vpepelil 200 hlš, 50 trgovin in 4 privatna skladi^ča. Nad tisoČ oseb je brez strehe. * Žensko delo med vojno na Angle-škem. V različnih poklicih delu je zdaj med voino na AnsleSkem pet milijonov žensk. rzmed teh jih je 1,2^,^.000, ki opravljalo posle, katere so pred vojno opravljali vedno samo moški. V trgovini Je stopilo 308.000 žensk na moška inesta. v obrtih pa 438.000. V vladnih zavodih je prišlo 187.000 žensk na moška mesta, v svobodnih poklicih 20 ti-soč, v hotelih In kavarnah 35.000, pri želez-nicah 64.000, v kmetijstvu 32.000, v meščan-skih poklicih 83.000. v mestnih službah 48 ti-sočT pri bankah in drugih denarnih zavodih pa 48.000. Izdajatei] in odgovora! urednik: Valentin Kopitar. Latlriu bi tUk »NaroclM tktaHK«. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD', dne 27. septembra 1917. 221. štev. Književnost. | — Peter Petrović: »Mrak«. V za- ložbi Mirka Breyra v Zagrebu je izšla pretresljiva drama Petra Petrovića »Mrak«, ki se je z velikim uspehom Igrala na hrvatskem zemaljskem kazalištu in kateri je bila letos prisojena De-—tetrova nagrada. Drama slika v pre-»tresljivih prizorih povratek vojaka z bojnega polja, ki, nekdaj zadovoljen in srecen, najde kot slepec vso svojo družino razdvojeno in nesrečno, pogubljeno. Knjiga stane 2 K, po posti 2 K 20 v, po povzetju 2 K 80 vin._______________ Sospotorsno. Razdelltev romunske leti ne. Z Dunaja poročajo, da so se zavezniki sporazumeli glede razdelitve romunske letine. Zlasti se je vpofiterala Avstrlja, ki se je nataajala tetošnje poletje v prekarnem položaju. Na Avstro - Ogrsko ođpade, kakor piše »Neue Freie Presse«. nad polovico romunske le-ttine. (Temu se »Az Est« ne more prećn-[fjiti, ml pa se raoremo bati, da se od te »nađpolovlce« vsuje preveC na OgTBfco in premalo na AvBtrljo!) Nemčija bi imela dobiti 150.000 ton manj nteo monarhija. Iz ostalega dela pokrijeta Turčija in Bol-garija svoje primanjkljaje. Nemčija vzame već koruze kakor jo dobi Avstrlja. Na eploh bo razmerje uvoza romunske letine t Nemčljo napram avptrijskemu kakor t : 5. Nemčija bo razren tega odpeljala pe-trolej. Bolgarija sol. iGF~ Na proda] J© ~9B w5K0NJ:-s Strapl, Ljubljana, Bađeckegz c. 14. Blagainiiarka *a veefo trgovino, se tako} epreiae. Sprejme se le taka, ki ima izpr čev. n kot blaeajničarka. Ponudbe pod „Šter. 7000, t J300" na upravništvo »Siov. Naroda«. Delovodja tosten In spreten, se sprejme tako]. — Rartonaina togama E. Silaza, Maribor o D. 3303 KUučavnlčarsK! pomoćnik dober delaveo, ae spreime. Nastop lahko tak oj. — Hrano dobi labko pri moistru. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« 32-8 I b* konj 3s sa vofafo tat lak ee kapi. — Ponudbe z ' navedbo visokosti, barve in cene do 29. t m. pod »Kapali* S1MM na upr. »Slov. Naroda. Kupim hiSo z vrtom ▼ LtuM|aal. Cena do 30 000 Iron, ! Ponudbe se prosi pod »»■peTBlea / SISt« t na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Deklico brez starišev 5 do 10 let staro, nadarjeno, ter živahnega zr.ačaja, Tsamem kot ma a~e>|o. Ponudbe s sliko pod »OTOle 1131** na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3231 Lep otročjl vozitek ao proda« UUoa na trad itv. t. 3283 z=zzzz^^ in mizarjeu rvoti dobremu r'a^Ki iprt)oif AUTOM ŠTUKE K, Ltnbl|aaa( Jeraaova mllea ti. Prodajalka starejša mo* z več letnimi spnčevali, teli primarne alvibe v kakeni tro« >u ■*■ deieil. Kđj po\e upravnrštvo »Slov Nar.« 3270 WV Knpiim dobro oferan ene *VI -= CITKB — eveninelno i notaail Tre«1. Cenj. ponudbe rod „Dobro obranjene citre 3301M na upravmštvo »Slovenskega Naroda«. 3302 Oospo* 1*6» r bUslal d«i#la« vlad« pri 53mosto;eči gospe', ali vdovi brez otiok STANOVANJE in hrano. 2ive2 za đve oseti prispeva po večini sam. Dopis pod v, Via4a 3191 Ljubljana, rinje xa kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših r nožinah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emontks c—f lt#v. 2. Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16. se priporoča ceojeoemu občinstvu za ▼sa v to stroko spadajoća dela Jamčim da delam samo s pristnim tirnežem. tollslM tai totaa pMtroftta. I Kmetovalci! I I Ho zamndlto! I I 40«M kalijevo sol poSJljam po ceni I ■ K 24— sa 100 kf do povzetju dokler ■ ■ imam ie zaloco I Vposlati je vreče v ■ ■ napoinitev. Uvoz iz Hemtfje je v tej I ■ kvaliteti popolnoma ustavljen za dlje ■ ■ časa! Za vsebino v odstotkih jamčim! ■ I NaroCittto valno gaojllo ne- ■ I aodoni đokltr iimorem I ■ postrtCIl 3107 ■ I Tlaka Vakli, voMrioa, I ^^delovceindclsvke samo neoienjeoe ali samostojoe, oprojmo proti dobri plati In OOnenl prokrmml takol €s)iwentna tovarna v Zidanem mostu. 3263 I SrbeiicoTizpuiiaie i ^M od privi kar najhitrejše oDr. Plescha originalno rujavo BB H mazilo" Mali lonček K 160, veliki K 3—, družinska 1853 jH ^M porcija K 9'—. Dobiva se MH P v lefcarni Mprl ilatem jelenu", Marijin trg, Ljubljana. §| Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako mnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva ?e le pismene ponudbe z navedbo cen. ^mm *wwM^•'•B W\0 B^5Bv%^ KSi%^S»s> ^^^h in mladostno svezo rožnato kožo obrani jo do pozne starosii žene in dekleta, če ^^^| ubogajo moj nasvet. TiSoCi prostovoJjnih iahval! Vse nečistosti kože, kot |^^| mozolji, pege, ogrci, lišaji, izpuščaji, gebe in rdečica izginejo v kratkem g3?an- ^^H tirane sattstsljivo. Pošljem Vam prepis tegn zdravniško prciskušenegn orSgi« ^^H nalnogii recopta proti retourpono popolnoma zaitonj. Pišite zaupno te- ^^H ko| na O. Manschik, Dunaj 62, Fach I, Abt. 25. Proti povračilu poštnine ^^H pošljem Vam ludi naavet strogo diskretno glede upalih grudi), izpadanju las in ^^^H prhljaja. 3295 PRVA KSA1U1 Hllllll 1961 ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. ttsto KoĐcesiiOĐlrana predala strupov. Ustanovljena leta 1897. $nton MJane Liubljana, Židovska allca 1. Geniki na razpolago. Ceniki na razpolago. St 13.270. 3305 Zaradi oddaje voinfo ▼ mostol plinaral za čas ođ 1. novembra 1917 do 31. decembra 1918 vršila se bode dno 4. oktobra 1917 ob 10. liri dopoldao v pisarni ravnateljstva mestne plinarne, Resljeva cesta, javna pismena ponudbena razprava. Kolkovane in z vadijem 200 K opremljene ponudbe, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevane jednotne cene v številkah in besedah, izro-čiti je zapečatene do določenega roka pri omenjenem ravnateljstvu, kjer so tuđi dražbeni pogoji ob navedenih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu m dotičnim pogojem, in na take, ki se bodo pogojno glasile, in končno na one, katere bi se prekasno ali ćelo naknadno vložile, se ne bode oziralo. Mestnl magistrat ljubljanski, dne 22. septembra 1917. ________________ _: - Zaupno blago! V pari prano in brezkalno — posteljno perje in puh prlperoCa trgovina s posteljnim perjem In puhom C. J. HAMAMM Ljubljana« Mestni trg Jtev. 8 UstanoYl|ona 1866. Ustanovljena 1866. POZOS1 Mereelna kon korene a prlnaia na trg sa nisko ceno napol ali alć očišćeno blago. Tega parja me crte pogoaio ostankl meaa tataosaaga« kl ivlimle ttio tor blstveno orlpoaioro. da se raifllajo UClake la mollL Veliki fantastični film iz staroga veka I JUHI (EMIRU'' * mk. m~ Jutri v petek prvikrat v Ljubljani veliki film Theophrastus Paracelsus. Fantastični igrokaz v petih dejanjih. Velikanske mnoiice sodelujoSih. — Ljudski prizori. — Sijajna oprema. Prrvffrslaa Ni»gr«il|« idmtaaa % ■ap.toKanhnivim đ«|