OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 12, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
KARDELJ V PARIZU
V naslednjem priobčamo polni tekst govora, katerega je imel vodja jugoslovanske delegacije na plenarni seji mirovne konference v Parizu. Prvi del znamenitega Kardeljevega govora se gla-
si:
Gospod predsednik, gospodje delegati! Te dni so oči bilijonov ljudi po vsem svetu uprte na Pariz v pričakovanju, da bodo na tej splošni mirovni konferenci odgovorni predstavniki zavezniških in Združenih narodov izdali skle-Pe. ki bodo poleg tistih, ki bodo sledili tem, trdna podlaga trajnega miru. Delegacija FLRJ izraža v prvi vrsti svojo hvaležnost junaški in mučeniški Franciji za gostoljubje, ki ]e v veliki meri olajšalo delo konference. Jugoslovanska ^Glegacija pozdravlja istočasno v imenu narodov Jugoslavije zavezniške narode in njihove predstavnike, zbrane tu tako odgovorno nalogo, z željo, da bi medsebojno razumevanje pomagalo naporom vseh nas, da bi ta konferenca uspešneje dosegla svoj veliki cilj.
V novejši zgodovini je bilo mnogo vojn in mirovnih konferenc. Več teh konferenc je zgodovina obsodila, ker postopale napačno ali zato, ker so bile slepo vodene iz-k^učno s sovraštvom ali z močjo posedujočih, ali ker so ile kratkovidne, polovičarske in niso uničile izvorov, iz katerih se je razvila vojna. Podobne napake so olajšale porajanje novih agresij, novih vojn. Mirovne pogodbe, ki Jih moramo sedaj izdelati, ne smejo ponoviti takšnih na-P3k. Jut:;i bo zgodovina neusmiljeno osvetila vsako stali-^ce, zavzeto na tej konferenci, in ona jih ne bo obsodila po tem, v kakšne besede so bila zavita, temveč po tem, kakšen je bil njihov objektivni, stvarni pomen, kakšne posledice so imela. Mi bi zaslužili najstrožjo obsodbo člo-^Gstva, če ne bi iskreno težili, da vsaj v mejah, ki jih nu-^iJo te mirovne pogodbe, o katerih bomo govorili, zadamo odločen udarec agresiji in s tem prihranimo bodočim generacijam trpljenje in mul^e, ki jih prinaša vojna. ^ Mi Jugoslovani, ki smo bili zahrbtno napadeni od nen^ ■ italijanskih osvajalcev — ki so uvedli režim okupa-^^Je in katerih množična divjaštva so decimirale naše prebivalstvo — smo spremenili svojo deželo v vojno poprišče, kjer ni bilo razlike med fronto in zaledjem, med borcem in neborcem, kjer so se s puško v roki borile tudi matere in dekleta in otroci, kjer je sovražnik opustošil cele pokraji-Zato ne bomo nikoli pozabili, kaj je to agresija in voj-na. Mi bi seveda precenjevali svoje moči, če bi dejali, da s samo mirovno konferenco lahko odstranijo vojne za yse čase. Naša naloga je dovolj velika tudi brez takšnih Uuzij, Toda to, kar lahko tu doseženo in kar smo dolžni tu Pi'ed obličjem milijonov žrtev, ki so dale svoja življenja v prepričanju, da se bore za globoko pravično stvar, kar smo dolžni pred obličjem naprednega človeštva in sreče po ^^Rieznika, to je naše prizadevanje, da smo na eni strani Pi"avični in polni dobre volje do narodov in ljudstev, ne glede kateri državi in narodu pripadajo, toda da smo na ^Ugi strani prav zaradi tega do skrajnosti odločni, kadar Sre Za uničenje izvorov agresije, s katero smo se do vče-bojevali, kadar gre za to, da do temelja porušimo celo Zgradbo, ki jo je zgradilo nasilje agresorjev.
Nekateri mislijo, da so samo nekateri posamezniki z Vfhov včerajšnjih fašističnih napadalnih držav krivi za to ^ojno. Konferenca ne bi mogla zadati resnega udarca ko-i^.^ninam agresije in vojne, če bi se postavila na takšno sta-isce. Korenine agresije gredo mnogo globlje. Ne bom se ^^ščal v kake analize, toda vsem je znano, da Hitlerja in Ussolinija ni dvignilo ljudstvo, temveč v prvi vrsti ban-trusti, karteli, in smatram za nujno poudariti, da je bi ^ glavna manifestacija agresivnih tendenc pred in za časa itlerja vedno več ali manj nasilna tendenca po osvaja-dežel, za njihovo postopno gospodarsko in poli-J^^o zasužnjen je, teptanje svobode in neodvisnosti naro gospodarska ekspanzija, ustvarjanje vazalnih polod-y^snih držav s protidemokratičnimi režimi itd. Kaj sledi Vsega tega?
Jugoslovanska delegacija smatra, da sledi iz tega kot ® *Vno na tej konferenci, da mora udariti prav po tej os-^^^ni manifestaciji agresije. Ce hoče ta konferenca zares ^^tvariti trdno in trajno bazo za mir med narodi, mora v prvi Vrsti do temelja porušiti vse ostanke dominacije Nem-Italije in njunih vazalov nad drugimi narodi in odloč-odstraniti ne samo ostanke njihove dominacije v teku J® Vojne, temveč tudi ostanke njihovih prejšnjih osvajanj, onferenca mora omogočiti narodom, ki so bili razkosani raznimi do včeraj agresivnimi državami, da se končno ^družijo in postanejo svobodni. Storiti mora vse za zagoto-yitev miru na njihovih mejah. Konferenca mora dalje upo-^^evati, da morajo biti osvobojeni narodi zares svobodni
(Dalje na 2. strani)
Amerika odpustila Italiji 20 milijard vojne odškodnine
Zedinjene države so obenem naznanile, da ne bodo pomagale Italiji, da bi plačala vojno odškodnino narodom, kateri so trpeli radi njene agresije
PARIZ, 11. septembra—Zedinjene države so danes naznanile, da je njih vojna proti Italiji stala 20 milijard dolarjev, da pa se ne bo od nje zahtevalo niti centa vojne odškodnine. Istočasno je Amerika formalno naznanila, da ne bo dajala Italiji denarja, s katerim bi plačala vojno škodo narodom, ki so trpeli radi italijanske agresije.
(To očividno pomeni, da se bo*
reparacijske zahteve Jugoslavije in Grčije znižalo na minimum. Rusiji je mirovna konferenca nedavno priznala 100 milijonov reparacij).
Ameriški delegat Caffery je danes ostro napadel Bolgarijo in njeno zahtevo, da se ji prizna zapadna Tracija, na kateri način bi dobila Bolgarska dostop do Egejskega morja.
Caffery je izrazil osuplost nad tem, da Bolgarska kot bivša sovražnica zahteva ozemlje od 'najzgodnejše in najbolj odločne izmed vseh naših zaveznic."
Sovjetska Rusija podpira bolgarsko zahtevo za zapadno Tra-cijo. Caffery je izrazil "polno simpatijo" za grško zahtevo zg. 'strategično spremembo" bolgarske meje na korist Grčije v zapadni Traciji.
Italijanski delegat Bonomi je danes pozval veliko četvorico, da se potom plebiscita odloči, komu naj pripada Julijska krajina. (Poročilo očividno ni popolno, kajti plebiscit, ki bi obsegal VSO Julijsko krajino, bi brez dvoma izpadel v prilog Jugoslaviji, kar Italijani dobro vedo. Bonomi je vsekakor zahteval plebiscit s^mo v zoni A, ki se nahaja pod anglo-ameriško okupacijo.—Op. ured.)
Izgubil državljanstvo
Zvezni sodnik Paul Jones je včeraj vzel državljanstvo Gr-(u Antoniosu Veniosu, ki je nelegalno prišel v Ameriko leta 1924, kar se je sedaj odkrilo. Veniosa je nazadnje živel na 1166 E. 79 St., toda se je odselil neznano kam. Leta 1933 je zaprosil za ameriško državljanstvo in pri tem predložil listine brata Andreja, ki je prišel legalno v Ameriko in si tako na sleparski način pridobil državljanstvo.
Pomožna akcija za Jugoslavijo se ne sme ustaviti!
OBTOŽEN, DA JE KRADEL IN METAL PROČ PISMA
PITTSBURGH, Pa., 11. sept. — Edwin K. Shriver, 18-letni poštar za podeželsko okrožje, doma iz Washingtona, Pa., je dobil delo za raznašanje pošte v predmestnem okrožju. Da si skrajša delovni dan, je pisma enostavno metal proč. Tako je priznal poštnim inšpektorjem, da je zmetal proč okrog 5,000 pisem za časa svojega službovanja. Obtožen je tatvine pisem in je bil postavljen pod $1,500 varščine do zaslišanja.
Ameriški državni department je naznanil, da politike ne bo mešal z rešilno akcijo in da ne bo zahteval ustavljen je relifa za Jugoslavijo niti od strani Zed. držav kot takih niti od strani mednarodne relifne organizacije UNRRA-e.
To je pravilno in pošteno stališče..
Navzlic temu pa so na delu mogočni vplivi, ki dan na dan kričijo v javnosti, da se mora vsaka nadaljna pomoč jugoslovanskemu ljudstvu iz Ameriltp ustaviti.
Nujno potrebno in važno torej je, da naša javnost nastopi proti tej strupeni kampanji. Naše organizacije, društva in posamezniki naj brez odlašanja pošljejo brzojavne apele na predsednika Trumana, na državni department, na Fiorello La Guardia kot generalnega direktorja UNRRA-e v Washingtonu, in na trgovinski department, da me-rodajni vladni organi vztrajajo na stališču, ki ga je zavzel državni department.
Narodi v Jugoslaviji so proporčno več pretrpeli in doprinesli za skupno zmago Združenih narodov kot katerikoli drug narod. Incidenti, ki so se primerili nedavno in ki služijo reakciji za gonjo proti Jugoslaviji, so obžalovanja vredni, toda bila bi neizmerna tragedija za ljudstvo Jugoslavije in za miroljubne narode vsega sveta, ako bi se Amerika dala zapeljati od elementov, ki netijo histerijo in hujskajo za maščevalno akcijo proti jugoslovanskemu ljudstvu.
Pošljite brzojavne apele na pristojna mesta v Washington še danes!
Vladna komisija noče spremeniti stališča glede mezd pomorščakov
Skrite nacijske zakladnice odkrite
FRANKFURT, 11. sept. — Ameriška tajna vojaška policija je danes istočasno vdrla v več raztresenih prostorov, kjer je zaplenila velike zaloge zlatnine, srebrnine in raznih dragih kamnov. Tajne zakladnice so bile očividno shranjene z namenom, da se jih rabi za obnovitev na-cijskega gibanja.
Rečeno je, da vrednost odkritih zakladnic znaša mnogo milijonov dolarjev.
Domneva se, da so naciji odkrite dragocenosti skrili po raznih krajih tik pred zlomom' Nemčije. Natančna vrednost odkritih zakladnic najbrže ne bo ugotovljena več dni.
MATI GENERALA EISENHOWERJA UMRLA
WASHINGTON, 11. sept. — V Abelene, Kansas, je danes umrla Mrs. Ida Eisenhower, mati gen. Dwight C. Eisenhowerja in štirih drugih živečih sinov. Živela je sama na svojem skromnem domu in ko je umrla, ni bil navzoč nobeden izmed petih sinov.
General Eisenhower in soproga sta danes odpotovala v Abe-lene, Kans.
Mrs. Eisenhower, ki je vse življenje soviražila vojno, ni marala, da bi njen sin pohajal v vojaško akademijo v West Point, ampak ko je napravil vstopni izpit, se je delala veselo.
"Molila sem vsako noč, da bi ga ne sprejeli," je pripovedovala cesto, "ampak ko je dobil vstop, sem se obnašala, kakor da sem se veselila njegovega sprejema."
Mornarične unije odgovorile, da to pomeni boj do konca! CIO unije bodo podprle stavko AFL pomorščakov
Odprta cesta preko države Ohio?
WASHINGTON, 11. septembra—Vladna komisija za mezdno stabilizacijo je nocoj sklenila, da bo vztrajala na tem, da mezdno znižanje, katerega je odredila nedavno, potem ko so unije AFL izposlovale kontrakt z lastniki za zvišanje mezd, ostane neizpremenjeno.
AFL unije, v katerih so or-*"
ganizirani pomorščaki in pristaniški delavci, so nemudoma naznanile, da to pomeni, da se bo stavka, ki je bila oklicana po vseh ameriških lukah kot protest proti akciji vladnega odbora, nadaljevala "do trpkega konca."
CIO unije pomorščakov in pristaniških delavcev so že poprej naznanile, da so pripravljene v petek odrediti stavko v podporo tovarišem v unijah AFL.
Železnice za omejitev dima in saj
PRIJATELJICO IŠČE
Mr. Joe Picely, 18701 Musko-ka Ave., je prejel pismo od se-strične Marije Darovec, sedaj poročene Roje, iz Valte vasi, ki bi rada zvedela za naslov prijateljice Anne Špacapan, poročene Jelen. Ako sama to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, se prosi, da pokliče IVanhoe 3069, ali pa se zglasi na zgornjem naslovu.
10.000 VOZNIKOV SE BO VRNILO NA DELO?
NEW YORK, 11. sept. — V stavko vozniških delavcev je danes posegel glavni urad vozniške unije AFL, vsled česar se pričakuje, da se bo jutri vrnilo na delo do 10,000 voznikov, ki so nehali z delom v znak simpatije s člani unije, ki so direktno prizadeti v mezdnem sporu.
Poročajo, da so železnice v tem okraju najele 20 izvedencev, katerih naloga je omejitev dima, ki so ga doslej puhale številne lokomotive v tem okraju.
Tozadevno sporoča A. P. Mc- Poseči v situacijo. Kaj namera-Grath, načelnik Railroad Oper-/a predsednik storiti, m mko-ating komiteja, da so želez- j znano.
nice podvzele disciplinarno akci-
Taka solidarnost je nekaj iz-vanrednega vpričo znanega na-sprotstva, ki sicer obstoja med organizacijama AFL in CIO.
Unijski voditelji pozivajo k splošni stavki
Unijski vodje, ki so že poprej apelirali na glavne odbornike AFL in CIO, da okličejo, splošno narodl^no stavko, ako vladni stabilizacijski odbor ne bo preklical svojega prvotnega . mezdnega sklepa, so nocoj obnovili apel za podporo od strani drugih unij. V javnost so dali izjavo, v kateri- pravijo;
"Naša borba je borba vsega delavstva. Vodstvo stavke pomorščakov in pristaniških delavcev je uverjeno, da bo celotno delavsko gibanje stalo solidarno za njim, dokler ne bomo izvojevali končne zmage."
S tem je bila kriza, ki je nastala s paralizo dela v vseh lukah širom dežele, položena direktno na prag Bele hiše. Predsednik Truman, ki ni doslej pod-vzel še nobene direktne akcije, bo očividno moral na kak način
jo proti osobju lokomotiv, ako se jih zasači, da ne rabijo naprav, ki omejujejo dim in saje. Železniške družbe obljubljajo popolno sodelovanje z mestno upravo, da se odstrani nepotrebni dim in saje iz Clevelan-da.
AGENT JE OPA IZVRŠILI 71 ARETACIJ
LOV ZA MOŠKIM VSLED UMORA RAZPOROCENKE
LOS ANGELES, 11. sept. — V tem mestu so OPA vsiljevalni agenti včeraj napravili pogon na razpečevalce novih in rabljenih avtomobilov in izvedli 71 areta-I cij v upanju, da ugonobijo avto-j mobilski črni trg, ki sega v milijone dolarjev.
i Aretacije so izvedli pri razpeli- čevalcih, kjer so OPA agentje
Maj. H. H. Allen, posvetovalni inženir za Pennsylvania Turn-f ike Commission, je dejal, da bi bilo priporočljivo zgraditi odprto cesto preko države Ohio', katera bi stala 152 milijonov dolarjev, ne da bi davkoplačevalce stala en sam cent. Cesta bi bila zgrajena s privatnim denarjem in bi se pobiralo pristojbino od vseh, kateri bi hoteli voziti po njej.
Taka cesta bi se pričela pri Youngstownu na državni meji Pennsylvanije in bi vodila skozi Cleveland v Toledo in naprej do meje države Indiana ter bi bila 239 milj dolga. Privatni interesi bi ]o zgradili in pobirali cestnino za 4obQ 30 ^LjPotrebovalo bi se dnevno samo o750 avtov, da bi krili obveznosti. Pričakuje se, da bi se približno 12,000 avtomobilov dnevno poslužilo te odprte ekspresne ceste.
Državni senator Ralph A. Winter iz Lodi, Ohio, namerava predložiti državni zakonodaji to jesen predlogo, da se gradnja take ceste dovoli.
CRYSTAL CITY, Mo.,
sept.—Oblasti so na lovu za ne-' kupili avtomobile z zaznamova kim oženjenim moškim, ki je denarjem po višjih cenah, izginil isti dan, ko je izginila 26- j kot so določene od OPA. Agentje letna razporočenka Irene Elsing, | oPA trdijo, da samo v južni mati dveh otrok, katere truplo ^ Californiji razpečevale! avtomo-je bilo včeraj najdeno v reki 5 bjiov na črnem trgu naredijo Mississippi štiri milje od tu. Jas- '^ad en milijon dolarjev ilegalne-
no je, da je bila ženska umorjena.
Zamorci so kupili židovski tempel
Dr. Oliver B. Quick, pastor zamorske Cory metodistične cerkve iz 3500 Scovill Ave., je sporočil, da je njih kongrega-cija kupila judovski center na 1117 E. 105 St., kateri je bil zgrajen leta 1921, kot najlepši židovski tempelj in je stal kompleten nad en milijon dolarjev. Poleg templja je tudi telovadna dvorana, kopalni bazen, dvorana za zabave in drugi prostori. Zamorci bodo spremenili tempelj za svojo metodistično cerkev, v katero se selijo do 1. decembra letos. Koliko so plačali za posestvo, ni znano.
Cory Metodistična cerkev je ena najstarejših zamorskih kongregacij v Clevelandu in ima nad 2,000 članov. Ustanovljena je bila 1875 leta. Žid je si gradijo nov tempelj na Euclid Heights Blvd., v Cleveland Heights, ki bo stal pol milijona dolarjev.
V BOLNIŠNICI
V MacDonald House bolnišnici na Euclid Ave. se nahaja Mrs. Frances Samsa, stanujoča na 15913 Grovewood Ave. Obiski bodo dovoljeni čez par dni. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
ČLOVEK JE LAHKO PREMLAD ZA ŽENITEV
CHEYENNE, WYO., 11. sept. —Thomas V. Grantham, star 74
ga dobička na mesec. V nekaterih slučajih se avtomobili prodajajo do $2,000 nad ceno, določeno po OPA.
REDNA SEJA
Članice društva Svob. Sloven-
let, upokojeni bankir iz Greeley, | ke št. 2 SDZ se vabi na redno Colo., in Katherine Wilsher, sta-; mesečno sejo, ki se vrši nocoj ra 72 let iz Baldwin Parka, Cali- job navadnem času v Slovenskem
fornia, sta zaprosila za poročno dovoljenje. Pravita, da je človek za ženitev lahko premlad, toda nikdar prestar.
narodnem domu na St. Clair Ave. Razmotrivalo se bo o prihodnji veselici in prosi se pol-noštevilno udeležbo.
NOVA METODA ZA PRAŽENJS KROMPIRJA
CHICAGO, 11. sept. — A. R. Patton in W. E. Pyke iz Colorado State kolegija sporočata, da sta iznašla novo metodo priprave krompirja za "potato chips", ki ne bo imel več rjavih lis, pač pa bo snežno bel. Narezan krompir se pred praženjem v olju predela v vroči vodi, ki odpravi neke kisline in zmanjša sladkor, kar je doslej povzročalo, da je krompir med praženjem postal rjavo lisast.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
STIl\N 2
ENAKOPRSVNOST
12. septembra, 1946
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •1231 ST riT.ATT^ AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____
For Half Year—(Za pol leta)
UREDNIKOVA POŠTA
For 3 Months—(Za 3 mesece)
.$7.00 _ 4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—<Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
_$3.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Amerilco in druge inozemske države):
For One. Year—(Za celo leto) -$9.00
For Half Year—(Za pol leta)---5.00
Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KARDELJ V PARIZU
(Nadaljevanje s 1. strani)
do vsakega gospodarskega in političnega pritiska od zunaj, od vsakega vmešavanja v njihove* notranje zadeve.
Poleg tega je treba deželam, preko katerih je šla vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in uničenji, zagotoviti odgovarjajočo odškodnino na račun agresorja, ker jih je ta opustošil iz ruševin. To je po mišljenju jugoslovanske delegacije edina pravilna pot, če hočemo, da bo konferenca uspešna. Samo s tem bo agresija pravično kaznovana.
Nekateri predlagajo diugo—po mišljenju jugoslovanske delegacije—zelo napačno in nevarno metodo. Zavračajo objektivne kriterije in predlagajo, naj nas vodi izključno dejstvo, kakšen delež je imela v vojni posamezna agresorska država. Izhajajoč iz tega stališča zahtevajo nekateri na primer popustljive sklepe napram Italiji, kar se praktično izraža v tem, da se da Italiji del Julijske krajine. Jugoslovanski delegacija je tudi mišljenja, da je treba pri sklepanju miru upoštevati tudi delež posamezne agresorske države v vojni. Se več, ona želi in si bo s svoje strani prizadevala, da omogočijo mirovne pogodbe tem državam čim prej moralno življenje in obnovo in da zagotove ljudstvu in posameznikom njihove nacionalne in demokratične pravice. Toda, če gre za popustljivost, potem ima ta prostor in mora imeti prostor samo v okviru pravic in pravičnih zahtev teh držav in garodov, a v nobenem primeru ne more biti govora o popustljivosti do agresivnih in osvajal-nih zahtev na račun drugih narodov.
Jugoslovanska delegacija smatra, da ne more biti ni-kakšne popustljivosti do agresivnega imperializma. Jugoslovanska delegacija se strinja s tistimi govorniki, ki pravijo, da je treba kazati dobro voljo v odnosu do narodov včerajšnjih agresivnih dežel, da bi se jim nudila možnost demokratičnega preporoda. Toda ta dobra volja se mora nanašati na demokratične in naravne pravice človeka in naroda in se ne sme manifestirati s tem, da se včerajšnjemu sovražniku popušča tam, kjer je delal in še dela nasilje nad drugimi narodi. Dobra volja mora biti usmerjena tako, da se širokim ljudskim množicam v včerajšnjih agresorskih deželah omogoči normalno življenje in vsa možna osebna sreča in napredek, kakor tudi spoštovanje njihovih nacionalnih pravic, da sami odločajo o svoji deželi.
Bilo bi popolnoma nepravilno smatrati, da je mogoče privesti v dobro voljo in na pot miru in demokratičnega sodelovanja včerajšnje agresorske dežele na ta način, da se jim pusti del prej nepravično pridobljenega plena, kot so na primer tuja narodnostna ozemlja. Takšno postopanje bi okrepilo sile agresije in potrdilo v njih prepričanje, da je sila lahko uspešno sredstvo osvqjalne politike.
Prvi pogoj miru je, da osvajalec zapusti ozemlje, ki ga je nepravično osvojil in da se umakne za svoje etnične meje. Ce ta konferenca ne bo dosegla tega, tedaj ne bo prepričala sile agresije, da je pravica močnejša od sile, ne bo preprečila ponavljanja agresije. Takšno je stališče jugoslovanske delegacije o načelih, ki morajo biti predvsem osnova dela te konference.
*
Treba je izraziti priznanje ministrom za zunanje zadeve Zedinjenih držav, Sovjetske zveze, Anglije in Francije, ki so opravili težak, toda pomemben posel v pripravljanju mirovnih pogodb. Na mnogih področjih so prinesli predloge, ki so objektivni in pravični in so zares lahko jamstvo trdnega miru. Toda vsi sklepi niso takšni. Med njimi so tudi takšni, ki so v nasprotju, z načeli, o katerih sem zgoraj govoril. Jugoslovanska delegacija poudarja to kot vprašanje načelne važnosti in kot vprašanje, ki zade va neposredno nacionalne pravice Jugoslavije.
Po našem mišljenju so se mogli pojaviti takšni sklepi v prvi vrsti zato, ker se ni vedno in pri vseh zavezniških državah vodilo dovolj računa o pravicah in interesih neka terih malih in sdenjih zavezniških narodov in držav. Bilo bi veliko zlo za konferenco, če bi subjektivni interesi posameznih zavezniških držav pričeli izpodrivati objek tivna merila. Razumljivo je, da pod takšnimi pogoji ne bi bilo mogoče doseči pravičnega miru.
(Nadaljevanje in konec.)
VTISI IN SPOMINI NA 13. REDNO KONVENCIJO
Cleveland, O. — V naslednjih izčrpkih želim podati moje spomine in vtise s 13. redne konvencije S N P J. Clevelandska delegacija se je odpeljala s postaje Union z enoumo zamudo. Odpeljali smo se namreč ob 12:20 popoldne mesto ob 11:25 dopc^dne. Vozili smo se z železnico New York Central, s katero smo naredili pogodbo za
se prav imenitno razumeli, radi tega jo želim malo opisati. John se je rodil blizu Črnomlja v Beli krajini. V Ameriko je odšel leta 1897 in se naselil v Calu-metu, Mich. Tedaj mu je bilo 17 let. Tam se je oženil s 16-letno tu rojeno Angelo Jerma-novo. Leta 1910 pa sta se preselila v Eveleth, kjer sta vodila mnogo let gostilno, pozneje pa je služil John okrog 18 let kot mestni policist. V zakonu sta vzgojila štiri otroke, dva sino-
vožnjo od Clevelanda do Eve-1 va in dve hčeri. Najstarejši sin
letha, Minn, ter nazaj. V s e je šlo prav po sreči, razen enour-ne zamude. Naša družba je bila povsem veselo razpoložena. Smeha in šal ni manjkalo.
V	Chicago smo se pripeljali uro pozneje, ob 5:45, zato je moral na nas čakati poseben vlak, ki je bil najet za delegacijo Lahko si mislite kako je bilo treba hiteti s postaje La Salle na postajo North Western. Rečem vam, kakor sem napisal v Enakopravnosti, tisti prevoz s postaje na postajo je bil od muh in vraga. Treba je bilo stopiti na prste v pol temi po raznih stopnicah, a v obeh rokah pa težko prtljago. Poleg tega pa je bila še velika gnječa, ljudje drveč in se mešajoč vse križem kražem. To je bilo za ženske še bolj mučno. Tudi takozvani posebni izvoščki so od muh. Ko te po velikem cincanju pripeljajo na mesto, ti povedo, da je tvoj vlak že skoraj napolnjen in pripravljen za odhod. V našem slučaju je bilo malo drugače, ker smo imeli poseben vlak.
Končno smo se vseeno srečno ukrcali v tisti cincarski vlak, kateri nas je res zelo cincarsko peljal, da bi bilo lahko sram železniško družbo North Western. O tem sem žs pisal v Ena? kopravnosti. Plačaš pošteno, da ti bodo dali vsaj prilično postrežbo, pa dobiš za pošteno plačilo vsake vrste smolo.
Na vlaku smo se nato posedli, pozdravljali z brati delegati in delegatinjami in predstavljali. V Eveleth se je peljalo tudi mnogo gostov. Družba v splošnem je bila vesela in zabavna, zato se nismo preveč brigali za razne neugodnosti in slabo postrežbo. Za te stvari sem se bolj zanimal, ko sem se vozil do-dov brez domače družbe.
V	Eveleth smo dospeli po zelo cincarski vožnji v nedeljo okrog poldne ali malo pozneje. Dospeč tja smo zagledali veliko množico naših in drugih Iju-
je učitelj na srednji mestni šoli v Evelethu. On je član SNPJ. Tudi drugi sin ima dobro službo. Starejša hči je poročena, mlajša 21 let, je pa še svobodna in začasno pomaga svoji mami.
Mrs. Agnich ima še živečo mater, katera, še vedno stanuje v Calumetu. Stara je 87 let. Ko je prišla v Ameriko, ji je bilo 27 let. Oče pa je umrl še pred leti. Imela sta več otrok in če se ne motim, je Mrs. Agnich najstarejša. V Calumetu se je naselilo največ rojakov iz okolice Črnomlja, Semiča in Metlike. Tudi v Evelethu jih je še precej. John Agnich mi je pri-
bo in vljudnost, kakor tudi otrokom, ki so bili tako preprosti in dostojni ves čas mojega bivanja pri njih! Ako je kakšna majhna pomota v tem spisu, naj mi družina Agnich oprosti, če pa nas bo pot še kdaj skupaj pripeljala, se bomo pa zopet lepo in prijateljsko pogovorili.
Na tem mestu se lepo zahvaljujem in prijateljsko pozdravljam tudi moja sostanovalca delegata Franka Erzarja in Johna Valeticha. Vsi skupaj ostanite zdravi in čitajte moje konvenčne spomine in druge dopise, tako da ne boste pozabili "večnega popotnika" Antona Jankovicha, delegata društva št. 147 iz Clevelanda.
Tisto nedeljo popoldne, ko smo prišli v Eveleth, smo se odpeljali na zelo prijazen pik-niški prostor, kjer se je zbrala velika množica ljudi iz vseh krajev Amerike in Kanade. Dan je bil lep, kakor nalašč za piknik. V tej množici sem spoznal mnogo mojih starih prijateljev in znancev, s katerimi sem se pozdravil po mnogih letih. Z nekaterimi se nisem videl že 26 let, od časa, ko sem še potoval po zapadu. Pozdravljanja in rokovanja ni bilo ne konca ne kraja. Gotovi ljudje, ki so to videli, so me vprašali, če vse poznam. Vsi smo bili najbolje razpoloženi, škoda le, da ni bilo skoraj
povedoval o sosedih Šokcih, o katerih sem slišaj že prej. Nje-1 nič piva na pikniku. Sicer pa
govo pripovedovanje me je zelo zanimalo. Najlepše se zahvaljujem družini Agnich za postrež-
"železne" ni manjkalo in tudi sladke pijače ne.
Anton Jankovich.
N/laksim Gorki: "Mati"
Odlomek iz romana
Pomlad se je bližala; tajajoči se sneg je odgrinjal blato in saje tovarniških dimnikov, ki so bile skrite v njegovi globini. Vsak dan je blato vsiljiveje udarjalo v oči in vse predmestje je bilo videti oblečeno v cape in neumito. Podnevi je kapljalo od streh, sive stene hiš so se trudno in potno kadile, ponoči pa so se povsod nerazločno belili ledeni curki. Čedalje bolj pogosto se je na nebu prikazovalo solnce. In odločno, tiho so žuboreli potočki ter ubirali pot proti
3iku je pripovedoval delavcem -godbe o tem, kako si je ljudstvo v raznih deželah izkušalo olajšati življenje. Mati ga je rada poslušala in odnašala iz njegovih govorov čuden dojem — namreč, da so bili najbolj prekanjeni sovražniki ljudstva tisti, ki so najhujše in največkrat prevarili, majhni, trebušasti, rdečelični človečki, brezvestni in lakomni, zvijačni in okrutni. Kadar jim je bilo pod oblastjo vladarjev težko živeti, so nahuj-skali preprosto ljudstvo zoper vladarsko oblast, in kadar se je
njeni navzočnosti veselejši, si-pal šale iz rokava, dražil tovariše s svojo mehko hudomušnostjo in pripravljal s tem Natašo v veseli smeh. Kadar je odšla, je pa spet otožno žvižgal svoje neskončne pesmi, dolgo hodil po sobi sem ter tja in potrto drsal z nogami.
Pogosto je prihitela Saša, zmerom čemerna, zmerom vihrava in kdo ve zakaj čedalje bolj oglata in rezka. Ko jo je Pavel nekoč spremi^ v vežo, ne da bi zaprl vrata za seboj, je mati po naključju začula glasen pomenek.
"Ali boste vi nosili zastavo?" je tiho vprašalo dekle.
"Jaz."
"Nepreklicno?"
"Da. To je moja pravica."
"In spet v ječo?"
Pavel je molčal.
"Mar ne bi mogli ..." je začela in obmolknila.
"Kaj?" je vprašal Pavel.
"Prepustiti komu drugemu."
"Ne!" je glasno odvrnil.
"Pomislite . . . tako vplivni ste . . . radi vas imajo ... vidva z Nahodko sta tukaj prva . . . koliko lahko koristita na svobodi . , . pomislite! Za to vas bodo pa izgnali . . . daleč ...za dolgo časa!"
Materi se je zazdelo, da zvenita v dekletovem glasu dve čustvi, ki ju je dobro poznala — bridkost in strah. In Sašine besede so ji padale na srce kakor debele kaplje ledene vode.
"Ne, sklenil sem!" je rekel Pavel. "Tega se za nič ne od-rečem."
"Niti, če vas jaz prosim . . . in če. .. "
Pavel je zdajci nekam čudno strogo zahitel : "Tako ne smete govoriti . . . Kaj mislite- Ne smete!"
"Človek sem!" je tiho dejala.
"Dober človek!" je odvrnil
Pavel s takisto tihim, a nekam čudnim glasom, kakor da bi sapo lovil, "človek, ki mi je drag ... da! In zato . . . zato ne smete tako govoriti ..."
"Zdrav ostani!" je reklo dekle.
Po klopotanju njenih peta je mati uganila, da je hitro odšla, malone stekla iz hiše. Pavel je stopil za njo na dvorišče.
Težak, dušeč strah je zajel materine prsi. O čem sta govorila, ni razumela, a čutila je, da jo čaka novo, veliko in mračno gorje. In njena misel se je ustavila ob vprašanju: kaj mislite storiti? Obstala je, se zadrla v možgane in obtičala kakor že-belj.
Pavel se je z Andrejem vrnil z dvorišča; Malorus je govoril in majal z glavo. "Eb, Isajka, Isajka . . . Kaj naj storim z njim ?"
"Treba mu je svetovati, naj opusti svoje nakane!" je mrko rekel Pavel.
"Paša, kaj misliš storiti?" j® vprašala mati in povesila glavo.
"Zdaj? Zdajle?"
"Prvega . . . prvega maja-'
"Aha!" je zamolklo vzkliknil Pavel. "Na prapor bom nosil . • Na čelu sprevoda bom korakal z njim. Za to me bodo najbrže spet vrgli v ječo."
Mater je zaskelelo v očeh jn ^ ustih je začutila zoprno suboto-Pavel jo je prijel za roko in j^ pogladil. "Moram, daj si dopo* vedati! V tem je sreča!"
"Saj nič ne pravim!" je dejala in počasi vzdihnila. In so se njene oči srečale s krm*" stim bleskom njegovih oči, j® vnovič upognila vrat.
Izpustil je njeno roko, vzdih" nil in očitajoče dejal:."VeselitJ bi se morala, ne pa da žaluj®® . . . Kdaj bodo na svetu mater®« ki bodo z radostjo pošiljk® svoje otroke tudi v smrt? . • •
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis Is "Slovenskega poročevalca"
, . . ^ ,j	J , ljudstvo vzdignilo in iztrgalo
močvirju. Opoldne je nad pred-	oblast k rok, so Mo-
mestjem prijazno trepetala drhteča pesem pomladnih upov.
Pripravljali so se na praznovanje prvega maja.
Po tovarni in po predmestju so frfotali letaki, ki so razlagali pomen tega praznika, in celo
večki s prevaro dobili oblast v svoje roke in zapodili ljudstvo v svoje kolibe, če s^ jim je upiralo, so ga pa poklali kar na stotine in na tisoče.
Nekoč se je ohrabrila in mu mladina, ki jo propaganda še ni opisala to sliko življenja, ki so zajela, jih je brala in pritrje- jo bile ustvarile njegove bese-vala:	de; nato se je v zadregi nasme-
"To je treba napraviti!" jala in vprešala:
Vjesovščikov se je mračno "Ali je tako, Jegor Ivanič?"
Krohotal se j 3, zavijal oči, lo-
ii, ki so čakali na nas. Med njimi 80 bili tudi glavni odborniki smehljal in vzkliknil;
3NPJ ter posebni odbori, ki sol "Čas je! Dovolj smo slepomi-j vil sapo in se z rokami drgnil po prišli v Eveleth nekaj dni prej. šili!"	jprsih. "Resnično je tako, mami-
Med njimi sem zagledal in se po-| Tudi Fedja Mazin je bil ve- ct! Zgrabili ste poglavitnega bi-zdravil tudi z gl. predsednikom:sel, da nikoli tega. Močno je ka zgodovine za roge. Na tem ABZ Rogljem, glav. tajnikom' shujšal; njegovi živčni, drhteči rumenkastem ozadju je nekaj Zbašnikom in urednikom NoveJsi^i in^ besede so ga delali po- okraskov, to je našivov, ki pa Dobe Trbovcem. Oni so namreč dobnega skrjancu v kletki. Po- nikakor ne izpreminjajo bistva!
vsod ga je spremljal molčeči in Prav ti debelušasti človečki so za svoja leta čudno resnobni največji grešniki in najstrupe-Jakov Somov, ki je delal zdaj v nejši mrčes, ki žre ljudstvo, mestu. Samojlov, ki. so mu bili Francozi jih kaj primerno ime-
meli tedaj v Elyju polletno zborovanje.
Potem smo oddali našo prtljago v Mestpi avditorij, kjer smo 3e registrirali za stanovanje. Do tega poslopja nas je vse skupaj spremila mestna godba. Naj omenim, da so bile vse glavne ulice in poslopja lepo okrašena delegaciji v počast. Mesto Eveleth menda še ni bilo tako lepo okrašeno kot to pot, vsaj tako sem slišal.
Kje sem stanoval za časa konvencije? Z drugima dvema delegatoma so me odpeljali na naslov družine John Agnich, 716
v ječi lasje še bolj pordeli, Vasi-Ijev Gusjev, Bukin, Dragunov in še nekateri so dokazovali, da
nuje jo buržuje. Zapomnite si, ljuba mamica: buržuje. Ti nas žre — žro nas in nas izsesava-
je treba nastopiti z orožjem, a jo.
Pavel, Malorus, Somov in dru gi so jim oporekali.
Prihajal je tudi Jegor, zmerom truden, poten in zasopel in šaljiv.
"Delo za izpremembo sedanjega reda je veliko delo, tovariši, a za to, da bo hitreje napredovalo, sf moram kupiti nove čevlje!" je govoril, kazoč
Park Ave. Imel sem zelo lepo stanovanje poleg parka, kjer je I n a svoje raztrgane i n mokre bil lep razgled. Družina je bila čevlje, "Vrhnje čevlje imam
lep razgled. Uružma je zelo prijazna in gostoljubna. Moja sostanovalca sta bila delegat Frank Erzar iz Elyja, Minn., in John Valetich, delegat društva 271 iz Garyja, Ind. Slednji je imel avto in je naju vozil na zborovanje vsako jutro. Naše stanovanje je bilo namreč oddaljeno kakih 20 minut hoda. Delegatu Valetichu najlepša hvala. On je izvrsten dečko v vsem, posebno v pogovoru.
Z družino John Agnich smo
takisto neozdravljivo raztrgane in vsak dan si zmočim noge. Ker ne maram leči pod rušo, dokler javno in v pričo vseh ne zatajimo starega sveta, zato odklanjam predlog tovariša Samoj-lova o oboroženi demonstraciji in predlagam, da me oborožite z močnimi Čevlji, zakaj globoko sem prepričan, da je to za zmago socializma koristnejša od še tako velikega pretepa."
V takisto izprelepotičenem je-
"Torej bogatini?" je vprašala mati.
Tako je! In tem je njihova nesreča; Vidite, če dan za dnem primešavate otrokovi jedi baker, se s tem zadrži rast njegovih kosti in otrok ostane pritlikavec; če pa človeku že od mladega zavdajajo z zlatom, postane njegova duša majhna, slabotna in sita, prav kakor gumasta ŽDga za pet kopejk ..."
Nekoč, ko so govorili o Jegor ju, je Pavel rekel: "Veš Andrej, najrajši se šili jo tisti ljudje, ki jih zmerom srce boli . . " Malorus je pomolčal, priprl oči in odvrnil: "To ne bo držalo! Ce bi bilo po tvojem, bi vsa Rusija od smeha umirala ..."
Nataša se je zdaj spet pokazala. Tudi ona je sedela v ječi, v nekem drugem mestu, a to je ni bilo izpremenilo. Mati je opazila, da je postajal Malorus v
IZ DOLJNE SUŠICE
Ob cesti, ki pelje z Uršnih Sel na železniško postajo, odkoder nadaljuje svojo pot v Belo krajino, leži vas Dolnja Sušica. Komaj 20 hiš je skritih med sadnim drevjem, kljub temu je na košati stari lipi Sten-rčas, na katerem se bere vse važnejše odločbe in dogodke. Ob poti se vi je jo jame, ki so bile skopane že spomladi, zraven njih pa že leže veliki električni drogovi, po katerih bo speljana elektrika na Uršna Sela in še dalje. Dolgo let je bil ta kos zemlje zapostavljen, v novi dobi pa niso več odrezani od sveta, z električnim omrežjem je sedaj preskrbljeno tudi za Dolenjsko.
Pod vasjo se vije potok Sušica, njegova struga pa je sedaj v poletnem času suha, le v deževju se zopet napolni z vodo. Ker je letos suša je v tem okraju letos velika težava za vodo. Vodnjake, ki so bili brez vode, je zadnji dež zopet nekoliko napolnil.
Letošnja prva košnja se ni kaj prida obnesla, zato hodijo gospodinje na 6 ur oddaljeni Ribnik, kjer so državna posestva, da si nakosijo trave in si tako pomagajo s krmo za živino. Zadnji dež je opomogel koruzi in krompirju in če bo še kaj deževja, bo dovolj otave. Ljudje so sedaj v največjem delu,. vsepovsod kliče zrela pšenica k žetvi.
ZA OBNOVO SPODNJE BECICE
V Spodnji Rečici tudi ne zaostajajo 8 svojim delom za drugimi kraji. Rudnik premoga Huda jama, ki se nahaja v tem okraju je pričel z obratom še leta 1892 in je bil ob osvoboditvi zelo opustoaen. Okupator je mnogo strojev odpeljal drugam ali pa jih je uničil. S požrtvovalnim delom pa so že po nekaj mesecih zopet lahko pričeli s kopanjem premoga. Lokalni ru-
darji pa niso samo pomagali obnavljanju rudnika. Priskočil' so na pomoč tudi lokalneD®^ ljudskemu odboru, ki je bil v liki zadregi, kako naj napra^} dva mosta na cesti, ki je zarad' rudnika zelo prometna. Tako 3® rudnik preskrbel gradivo, rU" dajji pa so zgradili oba mosta-ki sta betonska in bosta zdrža' la brez popravil. Pri gradnji dveh mostov, so največ dopr*' nesli s svojim delom delavci nameščenci rudnika pod vod' stvom inženirja Vrečarja in d®' bvodje Križnika, ki sta tudi sama pridno gradila.
Sedaj si bodo zgradili sVoJ prostorni dom in žs pripravljajo za zidavo. Mladina in delavci v prostem času kopljejo in do-važajo gramoz. Da jim je dvorana za kulturne prireditve r®® potrebna je razvidno iz tega, da so se morale do sedaj kultur^® prireditve vršiti v gostilniški sobi.
I	*
!nOV most pri HRASTNlKt^
I Na cesti Hrastnik - Dol -jske toplice je bilo treba sta?' : za promet neuporaben most p®' I rušiti in zgraditi novega. Te naloge so se lotili mladi slovenski pionirji. Organizirali s" prostovoljno delo po razredil'-Delali so 6 dni, vedno po pouk*^ od 2. do 6. ure popoldne. Od vzeli so stare mostnice, navo žili kamenja in zemljo in na ta način izravnali teren, da se P*"®^ met lahko nemoteno vrši. sebno se je odlikoval peti red, vsi so bili res pravi nia udarniki. Vsak dan so navoZ'' okoli 500 samokolnic material*' Skupno se je udeljstvoval®, okrog 150 "pionirjev in novi m" na cesti Hrastnik-Dol-Rim^k^ toplice je dograjen.
V žlovečansVi namen« '* otroško bolnico v SloveoM*' lahko oddaste vaš namenja* delež tudi v uradu "Enak^^ pravnosti."
12. septembra, 1946
ENAKOPRAVNOST
STKAN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje)
Jaz nadaljujem; "Janez, povej Hii odkritosrčno, ali se ne boš nič ženil?"
"Kaj, to ste ga vprašali?" ji seže Marjetica v besedo.
"Prav s temi besedami. Glej, govorila sem mu dalje na srce: Oče in mati sta ti umrla, brata več ni in sorodniki te pa tudi pisano gledajo. Nimaš ga pod milim Bogom človeka, da bi se lahko zanesel nanj. Vse ti Pojde pod nič! Gospodinje ti je ^eba na domu kakor vratom podbojev. Izberi si jo izmed naših deklic, katera ti je najbolj pri srcu, in katera kaj zna, pa tudi kaj prida ima in veruj mi, Robena ti ne bo odrekla, ker Vsaka ve, da bo sedla za polno mizo.
Mirno je poslušal in v tla gle-dak "Vedela bi ti za jako'pri-^ično nevesto/' sem začela zo-; pet čez nekaj časa. "Pridna in ^elavna tudi in vse čednosti ima, ^i dičijo dekliški cvet. Brez dote tudi ni, in kar je vam fantom Poglavitna reč, lepa je, da ji ga ni para ne blizu, ne daleč. Od-^ekla ti ne bo, le veruj mi, kar je že sama dejala, da si ji ^ed vseh teharskih fantov najbolj všeč."
"Oh, kaj ste me izdali!" vzklikne prestrašeno Marjetica.
"Le tiho, le tiho, da ti vse povem! — Oba sva na to umolknila. Jaz, ker sem čakala, kaj ^ zinil, on pa, ker si menda upal vprašati, katera da mi J® na mislih. Videč, da le nič ne ho, pričnem zopet: Povedati jo ^ hočem_"	,
"Za pet ran božjih!" vzklik-Marjetica.	!
"Ne vznemirjaj se, dokler nisi slišala! Povedala ti jo "®ni, toda obljubiti mi moraš, ■ •^a nikomur ne zineš o tem, ako ne bo všeč. To mi je rad obljubil. Glej, Pengarjeva Marjetica te ima rada! — Janez me Ugrabi za roko in vklikne: "Mar-tinaška, jeli res, kar ste rekli?" j ^0, zakaj bi ne bilo res, mu pre-strižem govorico, saj mi je ven-' ^ar sama priznala, ko sva vče-1 pleli skupaj repo. Morala mu vse na drobno razložiti,' kako in kaj. če te je volja do Večernic tu počakati, ti morda celo Marjetico tu gori pripeljem, seveda le, če jo izprosim očeta. Ko bi bilo le moje ognjišče skoraj dovršeno!" "Le ^ kar hitro pojdite po njo," je ^cjal nato, "za ognjišče vam ni skrbeti, postavil ga bom jaz! In Pa še nekaj, ne črhnite Marjeti-o tem ničesar, kar sva se tu ^Gnila, da veste!" "Zato, Mar-Jetica, delaj se, ko prideva go-kakor bi o tem prav nič ne Vedela!"
Naši znanki dospeta med tem k Sv. Ani. Tu je bilo že vse živo romarjev in drugih ljudi. Ne- j kateri so postavljali iz tratnih ^uš pod senčnatimi lipami ognjišča, drugi so vsajali stebre in J"ante v zemljo za šotore, kakor ' Se bili hoteli ondi naseliti, zo-Pet drugje so razprostrli celjski ^edičarji svoje šotore z rdečimi Zastavami. Za cerkvijo pa so •Nabijali teharski fantje svoje |j°ve topiče, ter jih poskušali, kako da pokajo. Silno so bili ponosni nanje, kajti možnarji so ^ ^''i pri cerkvenih slovesnostih v , tisti dobi še nekaka novina, to- ^ ^®j jako redki in gorje tujemu j tantu, ko bi se drznil priti med l^j®- To bi mu bili namazali pe- j Zato so se tuji fantje le bolj daleč zbirali in .tu pa tam ^^i domačim posmehovali in j 'Marsikomu izmed tujcev je že l^igal jezik, da bi bil jel zabav-1 J^ti, ko bi se ne bil bal preveli-, Gga števila Teharčanov. Med J^slednjimi se je posebno odli- [ *oval Mlinarjev Janez. Najmanj; ^ pol glave je bil višji od dru- j
gih, rasti je bil čvrste, kakor mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik z debelimi srebrnimi gumbi, črne, umetne in bogato obšite irhovke, čez kolena visoki škornji, na glavi pa nizek klobuček — kastor — bolj na levo stran, izpod katerega se je videla pisana svilena kapa, — vse to nam je kazalo junaka stare korenine in reči moram, da se mu je kaj dobro podalo.
Z njegovega jasnega obraza je odsevala neustrašljivost in neka plemenita predrznost. Na lahko zakrivljenem nosu se mu je bralo silno junaštvo in sku-šeni ljudje, ki so obredli mnogo sveta, so pravili, da Mlinarje-vemu Janezu ni para v devetih deželah. V iharskih hlačah je nosil ob stegnu zataknjene dragocene, s srebrom okovane nože.
Kakor orel na pečini je pogledoval danes tu pa tam po ljudeh, ki so od vseh krajev vreli skupaj. Videti je bilo, da
nekoga pričakuje. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kajti bistro njegovo oko je že ugledalo, po čemer je srce tako neskončno koprnelo — svojo izvoljenko, Pengarjevo Marjetico poleg stare Martinaške. Janezu se zažari lice srčne radosti in neki sladak čut ga spreleti po vsem telesu. "Danes moram govoriti ž njo odločno, naj velja kar hoče," sklene Janez sam pri sebi in se zamisli.
Med tem se mu' približa njegov prijatelj šimkov Tone, ki ga sočutno vpraša: "Kaj ti je, Janez, da si danes tako zamišljen ? l^e malo potrpi, da nabijemo možnarje ter jih popalimo, spravimo se nad vino, in to ti bode gotovo pregnalo vse skrbi, le meni verjemi."
Janez ni slišal ali vsaj poslušal ni, kar mu je pravil Šimkov, tako je bil zamišljen v svojo Marjetico.
"Kaj se danes briga Janez za vino in za nas!" pridene Mu-harjev Jaka, "menim, da mu je tesno pri srcu, odkar se ogiblje našega društva. Zaljubil se je! Jeli Janez, da sem jo zadel?"
Kakor bi se bil iz sanj prebudil, se ozre Janez okoli sebe in vpraša: "Kaj si rekel, Jaka?"
Vsi ga debelo pogledajo in
se hkrati zasmejejo. "Da, zaljubljen je, zaljubljen!—, potrdi nekdo izmed njih. "Paše kako!" pristavi drugi. "Jaz vem, kaj se pravi zaljubljen biti," pravi Šimkov in nabija možnarje z opeko; "skušal sem to, in že na tem svetu vice prestal, ko sem prvič videl svojo Mico. Raztresen sem vam bil in zaverovan, kakor riba, ki je požrla omotico."
Janeza oblije rdečica. Nekoliko sram ga je tudi, da se njegove najslajše tajnosti tako nemilo obravnavajo na jako sirov način v fantovskem krogu. Zatorej reče hitro: "Jaz imam skrbi, o katerih se vam drugim ne sanja ne, ker ima vsak izmed vas, kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so moja ljuba mati zatisnili oči, Turki pa očeta na breškem polju ubili, mi dela gospodarstvo noč in dan velike skrbi."
V stolpu se oglasi jako slovesno veliki zvon, n a ostala manjša dva prično pa fantje pritrkavati večernice, drugi za-palijo možnarje ter se poizgube s klobukom pod pazduho v cerkev. Tudi ljudstvo se je jelo polagoma izgubljati, ker je mrak pričel razprostirati p o zemlji svoja črna krila. Le Janez se ne gane z mesta, kakor bi bil pri-
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT
Izredno fine kakovosti
VLADNI SURPLUS
Flannelette
PIŽAME
ZA MOŠKE!
•	Močne vrste bombažno flanclcte v mehRi sivo-modri barvi.
•	Stili z gumbi spredaj, zgornji del, vrezani dovolj veliko za udobnost.
•	Hla£e z trakovi ob pasu, dovolj velike in prostorne za udobno spanje.
•	Izdelani po vladnih predpisih, so prvovrstne vse skozi.
•	Srednje mere za moške, tehtajoče 145 funtov do 190 funtov.
•	Velike mere za moške, tehtajoče 193 funtov do 250 funtov.
Telefonska in poštna naročila sprejela. Pokličite CHerry 3000
Deške bombažne pletene spodnje hlače
37c
Mehke, fine kakovosti spodnje hlače za dečke; z elastiko ob pasu. Majhne, srednje ali velike mere. Bele barve.
bit. Čisto sam je ostal. Ozre se tjakaj, kjer je stalo Martinaški-no ognjišče, kamor je ravnokar prihitela Marjetica s škafom vode. Martinaške ni bilo videti nikjer. "Sedaj-le ali pa nikoli!" mrmra Janez sam s seboj in jo pomeri proti ognjišču. Sam sebi se je zdel neizmerno okoren in neokreten.
"Kaj si tako zamišljen, Janez, kar ves spremenjen se mi zdiš! Tvoji tovariši so odšli v cerkev, le ti si ostal na mestu, kakor bi bil primrznil k tlom."
"Res sem se bil nekoliko glo-bokeje zamislil kakor je sicer pri meni navada. Vzrok temu je moja razburjena notranjost, ker se je silno veliko spremenilo v poslednjem času."
"Ali se sme vedeti, kaka je tista imenitna sprememba ?" vpraša nekako nagajivo Marjetica ter mu ljubo pogleda v oči. "Meni se že smeš zaupati, saj sva od najnežje mladosti rasla skupaj. Morda ti odleže, ako mi zaupaš, kaj te tare, in kdo ve, če ti celo ne bi mogla pomagati."
"Dobro si govorila, Marjetica, kajti če mi le živ krst more pomagati, je to gotovo v tvoji moči."	\
"Kako le?"
"Da, prav ti in nobena druga krščanska duša ne!"
"Tako? In ti mi toliko časa zakrivaš vzrok svoje žalosti? Ali sem res tako neusmiljena in trdosrčna, da bi ti ne hotela pomagati? Prav nič ne moreš imeti zaupanja do mene, ako me tako sodiš. S čim bi si to zaslu-
žila? Kaj ti je, povej mi brez ovinkov! Če morem, rada ti pomagam."
"Da, prav res mi lahko pomagaš."
"Ne oklevaj dalje, reci, kaj mi je storiti in storila bom."
(Dalje prihodnjič)
CIRKUŠKI DEBELUIL4R UMRL ZA SRČNO HIBO
PITTSBURGH, Pa., — 11. septembra. — V Allegheny General bolnišnici je umrl za srč-
no hibo John Porter, star 54 let, doma iz Dauphina, Pa. Bil je uposlen v cirkusu radi svoje izredne teže. Ob smrti je tehtal še 721 funtov. V bolnišnici so morali dati skupaj dve postelji, da so mu pripravit dovolj močno in prostorno ležišče. ~ "
Kenosha, Wis. — Dne 5. septembra sta se poročila Frank Jurca iz Chicaga in Jennie Hro-vat.



TZ. tu
J- Naše gledališče ima največ sedežev izmed vseh gle- | ijl dalisc v Clevelandu. Vedno kažemo prvovrstne slike.
LOEWS PARK THEATRE I
E. 103 St. & Euclid Ave.

. T\ . w«^^ '
Ustanovljeno 1849 The People's Bank on Public Square
Ima+e zdravniške
predpise
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena.: Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških pred- j pisov, prejela že štiri trofeje. ^ Prinesite vaše predpise k nam.
Mandel Drug Co. i
LODI MANDEL PH. C. j Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. i	IV. 9611
Lekarna odprta: Vs^^k dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. I Zaprta ves dan ob sredah.
POZOR, SLOVENa!
Na tisoče in tisoče naših prijateljev je nas vprašalo za bolj velike zaboje za pošiljke v stari kraj. Sedaj imate priliko poslati do 44 funtov. Pri nas sedaj dobite velike zaboje in vse potrebne informacije. Obrnite se na našo tvrdko v vseh zadevah, tika-jočih se starega kraja.
Pošiljamo tudi denar v dolarjih direktno na naslovnike v registriranih pismih in po zračni pošti. Vsaka pošiljka )e garantirana.
Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave.
SEDAJ SMO PRIPRAVLJENI
POPRAVITI
VSE ELEKIRKNE PREDMETE
NAMREČ ...
radio aparate - pralne stroje
čistilce - likalnike in druge aparate
★
v zalogi imamo tudi radio tube ter
Grand - Magic Chef - Tappan
in Roper peči ZA TAKOJŠNJO DOSTAVO
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
IV1299
ii
a
v blag spomin
ob drugi obletnici prezgodnje smrti naše prelj ubij ene in nikdar pozabljene soproge in matere
Rose Yager
ki nas je za vedno zapustila dne 12. septembra 1944.
Dve leti je že minulo,
kar si Ti, ljubljena, nas zapustila,
nam vsem težko je pri srcu,
ker ta izguba je velika.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;
tam solnce sreče Ti ne vgasne,
nas vabiš, kličeš za seboj.
V sredini našega srca.
Tvoj spomin živi ljubeč
kjer ostane do konca naših dni,
ko zopet vsi skupaj se združimo za vekomaj!
Žalujoči ostali:
SOPROG IN OTROCI
Cleveland, Ohio, dne 12. septembra 1946
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
12. septembra, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
S travo so hranili Italijani jetnike
Družina 'Smrdel, 1384 E. 531 St. je prejela od brata Lojza' Smrdelj iz Trnja na Krasu iz-j redno zanimivo pismo,, kako je bil obsojen na 30 let ječe in poslan na otok Elbo, od koder je k sreči pobegnil. Potem je bil zopet vjet po Nemcih in odpeljan na prisilno delo v Nemčiji, kjer je moral delati kot suženj od 12 do 18 ur dnevno ob slabi hrani. Pismo se glasi:
"Trnje na Krasu, 29. maja
1946.
"Dragi brat!
"Odkar si nismo mogli več dopisovati, so se dogodile neverjetne stvari pri nas. Pero ne more opisati vseh strahot, kar jih je preživel slovenski narod tekom te štiriletne borbe. Ako bi Ti hotel bolj natanko opisati strahote, ki nam jih je prizadejal okupator, bi nastala cela knjiga od vsakega Slovenca. Saj ga ni skoraj enega Jugoslovana, da ne bi občutil posledic te minule vojske.
"V kratkem Ti bom opisal moje življenje za časa naše borbe. Po zlomu Jugoslavije leta 1941, se je začelo po vsej Jugoslaviji in tudi na Primorskem uporno gibanje. Italijanski fašizem in nemški nacizem sta hotela Jugoslovanski narod' uničiti in to je naš narod začutil, da se mu bliža smrt ali življenje.
"Predno so okupirale italijanske in nemške čete Jugoslavijo, je vsa tista čaršija bivše Jugoslovanske vlade s kraljem Petrom na čelu pobegnila in zapustila naš narod na milost in nemilost svoji usodi. Tedaj so se dvignili vsi narodi Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, v borbo, biti ali ne biti.
"Bliskovito se je raznesla vesela novica tudi jia Priniprskem' leta 1942, da se borijo partiza- i ni proti nasilnemu okupatorju, j proti fašizmu in nacizmu. Tedaj j tudi mi Pivčani nismo držali rok križema. Stopili smo takoj v akcijo in organizirali našo mladino v (partizane. Pri tem delu sem bil' jaz eden prvih na Pivki. Skoraj s sveto vnemo sem se lotil tega težavnega dela.
"Pri nas je bila vojska pomnožena. Mussolini je slutil.
da se organizirajo uporniške čete, takozvani "Partizani". Zato je bilo delo organiziranja zelo nevarno in težavno. Italijanska kvestura je delala z vso paro, da bi izsledila organizatorje in uničila "Osvobodilno fronto". Toda to se jim ni posrečilo. Čim večji je bil teror, toliko večji je bil naš odpor. Streljanje naših nedolžnih žrtev, odgoni v koncentracijska taborišča, obsodbe na smrt ali na več let ječe niso slomila in uničila naše volje po svobodi.
"Slovenski narod je začutil, da je prišel čaš, ko mora prijeti vsak za orožje in iti v boj proti našim krvnikom. Primorski narod se je temu klicu stoodstotno odzval,
"Na žalost nisem mogel vršiti in izpolniti svoje naloge do konca. Zavratni izdajalec me je izdal, ravno ko je bilo pri nas delo za O. F. v največjem razmahu. Dne 25. marca 1942 leta
Vaš donesek za otroSko bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
% Cv
sem bil aretiran med Št. Petrom, in našo vasjo. Stotnija vojakov | in kavalerija me je obkolila in ni bilo moči misliti na beg. Te-! daj se je pričelo moje trnjevoj življenje.	|
"Iz Št. Peterskega zapora sem! bil odpeljan v Trst in izročen: "kvesturi armadi". Kaj sem tam, prestal tekom treh mesecev Ti j ne morem popisati. Mogoče da| boš kdaj čital v vaših časopi-j sih, kaj je vse počela italijanska | kvestura z političnimi jetniki po! zaporih, kako jih je mučila na vse krute načine. Kljub temu, j da je bilo mučenje neznosno, ni- i sem nobenega izdal in vzdržal; skozi preiskovalni zapor, ki je| trajal štiri mesece.	|
"Izi Trsta sem bil odpeljan v j reški zapor. Kaj sem vse tam videl in doživel od strani kve-sture in paznikov je neverjetno. Ko smo se javili pri zdravniku, je bil pogled strašen; trupla vsa razsekana, da je meso viselo od njih; udi izpahnjeni in polomljeni; žrtva ako je priznala jih je dobila, ako ni priznal jih je še bolj dobil.
"Iz Reke sem bil odpeljan v Koper, tam je bilo malo boljše. Tam se je moj preiskovalni zapor končal po štirih mesecih. Po peti mesecih sem dobil dovoljenje, da sem prvič mogel govoriti s svojimi sorodniki. Istega leta na 18. novembra sem bil
PALS NO LONGER . . . Marshal Tito, Yugoslav chief of state, is shown here (left) with U. S. Ambassador Richard Patterson Jr.« when they were on a hunting trip together , at Rnma. Patterson's outspoken blast in connection with Yugoslav air attacks on unarmed American transport planes may have ended a beautiful friendship.
Hiša naprodaj
5 sob na enemu nadstropju; lepe velike in prijetne sobe. Ognjišče; dve garaži, lota 50x 300. V Euclid, O., blizu busov. Pokličite pred 8. uro zjutraj ali po 5. uri zvečer; RE 0255; ali pa čez dan v nedeljo in soboto.
odpeljan v Rim na posebno sodišče "Tribunal Speciale". Tam sem bil obsojen na 30 let težke ječe^ Državni pravdnik je zahteval smrtno obsodbo zame. Na tem procesu nisem bil sam, bilo nas je skupina 13 tovarišev in vsi skupaj smo bili obsojeni na 314 let ječe. To so bili razni tovariši iz vseh delov Primorske, ki smo imeli tajne zveze za časa borbe in smo se še od popre je poznali. To so bili sami organizatorji. Med nami je bila tudi ena tovarišica.
"Iz Rima sem bil odpeljan v zloglasni zapor Potolangone na otoku Elba. Tudi tukaj je bilo življenje strašno. Dobili smo vsak dan 20 dkg kruha, opoldne toplo vodo in travo, ki so jo kosili na vrtu; popoldne zopet travo in toplo vodo. Kruh so nam pekli iz take moke, da so jo morali preje s kladivom razbijati. Med kruhom so se dobili črvi kot prst dolgi. Na tisoč mož so dali liter olja in še tisto so nam straže pojedle. Disciplina je bila neznosna, za vsak najmanjši prestopek je bila kazen in novo mučenje.
"V celici smo bili trije, bilo je nesnažno, uši, stenice, ščurki, nobene zdravniške nege, brez vsakih zdravil. Ko so nemške čete zavzele otok, smo bili gotovi, da nas bodo postreljali. Pa to se ni zgodilo, toda glad je postal še veliko večji. Italijani so nam dali malo. Nemci nič. Dan za dnevom smo bolj propadali. Bili smo gotovi, ako
ne pride kmalu rešitev, ne bomo; nikdar več videli domovine.
"Jaz sem nekaj dni pred begom obolel. Moji tovariši so že izgubili vse upanje nad menoj. Moj želodec ni zmogel več tiste trave prebavljati in tudi sam sem že izgubil vse upanje na rešitev. Težko mi je bilo pri srcu ob mislih, da bodo moje i kosti trohnele na tem otoku, da ne bom tako srečen, da bi; dočakal zlato svobodo.	|
"No, usoda ni hotela, da bii tam ostal. Prišel je tisti sreč-| ni dan — beg iz Portolangone. Srečen dan je bil to! Nikoli v mojem življenju ne bo pozabljen! Ko sem prišel domov je bilo veselo svidenje! Mati in oče sta se od veselja jokala in cela vas me je hodila obiskovati že-leč mi veselo svidenje! Ob dobri negi in zraku sem se kmalu počutil boljšega. To je bilo 5. januarja 1944 leta.
"Spet sem čutil, da me kliče delo in domovina, ker svobode
še ni. Eden sovražnik, fašizem na zgornjo Bavarsko, od taW je uničen. Toda po naši doma-; pa v mesto Bambeg, kot delavec vini še uničujejo Nemci in nam v tovarno. Tudi tukaj ni bilo ukazujejo, tudi tega moramo
uničiti. Ta je še bolj krut, ker mori, požiga, ruši naše domove, odpeljuje naše ljudi v svoja strašna koncentracijska taborišča; posiljujejo naše žene in dekleta . . . smrt nacizmu!
"In zopet se mi je zgodilo ne-
prijazno. Delati sem moral kot črna živina ob slabi hrani po 12 ur dnevno. Vedno je stal SSovec ob strani z bičem.
"Po nekaj mesecih sem prosil za premestitev. Bilo mi je odobreno in sem šel na kmete. Tu je bilo samo toliko boljše, da v tovarni sem delal po 12 ur
DAJTE VAŠ FORNEZ SeiSTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "Vacuumu/' $4 do $6
Nofional Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmouni 6516
INCOME BRACkltS
J945 47%
R
I iNCOiME BRACKns

1936 1945
$945' $1.1«
; $2,000 to $5,000) 1936 45%
AVERAGE
)936 1945 $2.740 $3,270
HIGHER iNCOM£ »RAČKE#
!?4S
AVERAGi
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
Natančen pregled oči!
UMERITEV OČAL
DR. I. E. LEVY
OPTOMETRIST
7917 St. Clair Ave.
(Blizu Yale gledališča)
Tel.: EX 1244 pravkar ##m ** TmU to Tojaik« iluiba
STANDARD OF LIVING RISES IN V. S. . . . This photo-dlagrmm shows how the average income of American families has risen and bow the incomes have been more equally distributed since the semi-depression year of 1936 to the postwar year of 1945. The figures show that millions of families have joined the middle income group, although 70 per cent still fall below the f3,000-a-year mark. In the lowest brackets the total has dropped nine million families.
POSEBNE NOVICE
Vsi iisli, ki nameravate poslati pakete v stari kraj za božič, boste storili dobro delo, da pošljete take pakete v septembru in oktobru, še posebno tisti, ki pošiljate velike blankete in drugo zimsko opravo. Za take pošiljke imamo posebno velike zaboje.
Denarne pošiljke sedaj dobijo v domovino v desetih dneh, potom zračne pošte in registriranega pisma. Potrdilo dobimo nazaj v 30 dneh. Vse denarne pošiljke so samo v dolarjih.
Se priporoča dobra in zanesljiva tvrdka
MIHAUEVICH
BROS. CO. 6424 St. Clair Ave.
KRASEN NOV ZIDAN BUNGALOW
4 sobe — velika lota, od Euclid Ave., blizu transportacije, šole in trgovin. Se takoj lahko vselite. Ekskluzivno.............$11,700
Dobičkanosno posestvo. — Za dve družini, 5 in 4 sobe; en fornez. Za hitro prodajo je cena .................................. $7,900
VERA SULAK
Zemljiška zastopnica " KE 6275 KATHERINE J. WELTER, Broker 26500 Lake Shore jBlvd.
Prodajalka
v pekariji; unijska plača, za pe-karijo na 12422 Madison Ave. Zglasiti se je pri LAKEWOOD BAKERY, 11717 Detroit Ave.
Naprodaj je
peč na premog za gretje in za kuho. Je kot nova in po zmerni ceni. Poizve se na SSIf E. 160 St.
kaj strašnega Zopet sem padel	kmeMh sem moral
v zasrfo nemsk. edm.c. m dru-	^ dnevno. Vend«
gi fantje iz nase vasi. SSovci so'	^ , . . , , Vinlišo
L poiavlli k zidu, kjer smo	.mel nekoliko boljšo
dvignjenimi rokami čakali smr-:
ti Toloa krvnikov se ie nosta- '	naj za sedaj zadostuje,
ti lolpa krvnikov se je posta ^	nadalje poro;
vila pred nas z nabitimi brzo-,, , ^ . v	. vsi
strelkami. Čakali smo, kdaj	P';'®""" Po»iravljen.
bo povelje izvršilo. Pa tudi to- ®	Smrdelj"
krat smo jo odnesli.
"Odpeljali so me v tržaški	ŽePsko
zapor Koronejo, kjer sem čakal j ^ hišno delo. Stalno delo. Vpra-
Perrotti Cafe, 390 E-
40 dni kot .talec, ne vedoč kaj i	^
156 St.
se bo z menoj zgodilo. Dva dni preje kot so me odpeljali v Nemčijo, so pobrali 71 žrtev in jih na Opčinah postrelili. Dne 5. maja 1944 leta sem bil odpeljan v Nemčijo. Poslan sem bil izkušena; 'in za varstvo dveh v zbiralno taborišče Neumarkt, j ^^rok. Ni težke kuhe ali težkega
perila. Bi lahko tukaj stanovala-
Ženska za gospodinjstvo
1938 Bulck
naprodaj; sedan z dvemi vratmi, radio in grelec. Si ga lahko ogledate med 5. in 6. uro zvečer na 967 E. 67 St.
V okolici E. 165 St.
Oglejte si to dvo-družinsko
štiri sobe in kopalnica spodaj; studio suite in kopalnica na drugem nadstropju. Najemnina spodaj $40. Velika lota, dve garaži. Cena $10,000.
PORATH REALTY
HA 5777—10522 SUPERIOR AVE.—KE 8064
Mr. Pausic Mi govorimo slovensko
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu,
6419 St Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
Plača $25 tedeasko. Pokličite F A 8929.
IŠČE SE PIN SETTERS
za kegljišče
delo
za popoldansko in večerno Polni ali delni čas — Bonus
GRBINA RECREATION 6025 St. Clair Ave. — EX 039
AUTOMATICS
izurjeni set-up operatorji za davenporte Visoka plača od ure RAUSCH NUT MFG. CO-869 E. 140 St.
"Dcz, doktor,..sigurno bom dala malemu samo BABS
Več in vet zdravnikov priporoča homogeniiirano Bab« evaporlrano mleko kot baza mleka xa formule la otroke. Bab# #e Je dalo odobritev Councila %a jedila in druibe Nutrition o* the American Medical Aiiociation. Bab« |e biologiino atandardiiirano, proce«irano pod (trogim drui-binim in vladnim nadior«tvom ter Je ojačeno z dodatnim vitaminom D.
Vi «le tudi LAHKO SIGURNI ENAK0MERN08TI v Bab« ker sleherna kapljica pride i i«te mlekar«ke okolice, i»t« moderne, xnan«tvene mlekarne. Vprašajte VAŠEGA zdravnika o Bab*.
nrr wi. i4</, ozi.
JOmv, II «!L u<>ui&

Homogemzirano
BABS
O M O a g fv / X g o
^ eVAfORATBO

evaporirano
MLEKO
BABS sa otrokel BABS xa boljše obed« %a vas! (prihrani ma«lo
pri kuhi!)
ŠIVILJA ^
ki je vešča rezanja podlog suknje. Stalno delo in dob? plača.
ASTOR FUR Co.
8407 Hough Ave.____^
Punch Press operatoric® in vajenke
Privlačna plača od ure xa »ač«'*"
Guaranty Specialty Mfg. C*' E. 96 St. & Carr Ave.
2 bloka severno od St. Clair
Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate .tovorno sklatiš"® E. 9th St. in Broadway
Plača 931/20 na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. O-
E. 9th & Broadway
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetn^i^ ozračju.
Morate biti vešči anglešČio^'
Samo Čedne, snažne in ve§^® žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in unifor^^®'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO-
Soba 901
700 Prospect Av®'
Prireja:
Društvo Janeza Krstnik^
št. 37 Ameriške bratske zve^®
Prostor:
SLOVENSKI NARODNI DOM. 6417 St. Clair Avenue,
Igra Pete Sokač orkester