Leto LXXn.f št. 119 LfnM}ana, petek 26. maja 1939 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne kzvzemšj nedelje In praznike. // Inserofi do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst a Din Z50, od 100 do 300 vrst d Din 3. večfi inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek po sebe i // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica slav. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnica: MARIBOR, Grajski tra st. 7 // NOVO MESTO, L|ubl|anska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenovo uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po doseženem sporazumu: Angleški vojni minister obišče Moskvo Molotov in Potemkin prideta v London V Moskvi se bodo pričeli posveti generalnih pa bodo izpopolnili politično stran dogovo njega razvoja mednarodnega položaja Štabov v svrho koordinacije vojaške akcije, v Londonu ra — Velik optimizem v Londonu in Parizu glede nadalj- PARIZ, 26. maja br. Pristanek angleške vlade na sklenitev vojaške zveze i Busijo je navdal vso angleško in francosko politično javnost z velikim optimizmom glede nadaljnjega razvoja mednarodnega položaja v Evropi. Dokončna dograditev fronte miru bo po mnenju poučenih krogov dosežena ▼ najkrajšem času s podrobnimi dogovori med generalnimi štabi Anglije, Francije in Rusije. Kakor se doznava, bo angleški vojni minister Hoare Beliš h a ie v bližnjih dneh oficielno obiskal Moskvo. Spremljali ga bodo zastopniki angleškega generalnega štaba s potrebnimi vojaškimi strokovnjaki. Ta obisk bo omogočil angleškim vojaškim krogom, da si ustvarijo jasno sliko o vrednosti in organizaciji rdeče vojske. Istočasno bo odpotovala v Moskvo tudi posebna francoska vojaška misija, ki bo sodelovala pri teh razgovorih. V svrho dopolnitve političnega dela sporazuma pa pričakujejo v Londonu že za prihodnji teden obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Mo-lotova in njegovega pomočnika Potemkin a. Londonu, kjer se bodo ruski državniki sestali z angleškimi m francoskimi državniki, bodo definitivno odobrili in podpisali sklenjeni pakt. V dobro poučenih krogih pa ne izključujejo možnosti, da se angleško-francosko-ruski pakt izpopolni še z dodatnimi dogovori z drugimi državami. Fronta miru, ki obsega poleg Rusije, Anglije in Francije tudi že Poljsko, Rumunijo, Grčijo in Turčijo, je že sedaj dovolj močna, da se upre slehernemu napadu. »Populaire« piše, da je že danes vsakomur jasno, tudi državam osi Rim-Berlin, da moč fronte miru daleč presega moč držav osišča, ki so že sedaj prisiljene, da opuste svoj načrt, ki je šel za tem, da po vrsti pobijejo svoje nasprotnike, pri čemer je bila Poljska predvidena kot prva žrtev. Vojaška posvetovanja med Anglijo in Poljsko Varšava, 26. maja. o. V vojnem ministrstvu so se davi pričeli prvi razgovori angleške vojaške misije s poljskimi oficirji. Poleg vojaških razgovorov se nadaljujejo tudi gospodarska pogajanja med Anglijo in Poljsko, ki naj bi dobila kredit 30 milijonov funtov za potrebe svoje oborožitve. Zadovoljstvo v Ameriki VVashington, 26. maja. AA. Vest, da bo v kratkem zaključen angleško-francosko-sovjetski sporazum je bila sprejeta v Ameriki z zadovoljstvom. Ameriški politični krogi smatrajo, da odslej lahko optimistično gledajo na razvoj dogodkov in da je vojna nevarnost izključena. * g ; ' . t 4 v t * \ t * t J v - f ^ . * \ v * ? I \ v Rimu in Berlinu Pospešena pogajanja za razširjenje vojaške zveze na Japonsko in Španijo — Svarilo nevtralnim državam RIM, 26. maja br. Vest o doseženem sporazumu med Anglijo in Rusijo je nar>ravila v rimskih in berlinskih krogih globok vtis. Sedaj ni več nobenega dvoma, da morata Rim in Berlin računati s strnjeno fronto miru. Nagi asa jo pa, da Rim in Berlin ne bosta ostala dolžna odgovora ter da se bodo sedaj pospešila pogajanja za sklenitev vojaške zveze, ki bi obsegala poleg Italije in Nemčije še Japonsko in Španijo. Italijanski listi poročajo, da je japonska vlada že obvestila angleško vlado, da ne bi mogla ostati ravnodušna, če se sklene pakt med Londonom in Moskvo, tudi če bi se nanašal ta pakt samo na Evropo. »Tribuna« pa poroča, da bosta Anglija in Francija sporazum z Moskvo povezali s paktom Društva narodov, tako da bi se ta vojaška zveza postavila v okvir ženevskega sistema. S tem bi politika obkoljevanja, ki jo izvajata Anglija in Francija, vsaj na videz izgubila vsak agresivni značaj. Na ta način pa bi Pariz in London vplivala tudi na one nevtralne države, ki so še članice Društva narodov. Italija in Nemčija pa bosta takoj naslovili na nevtralne države resen opomin in jih pozvale, naj reagirajo na to novo intrigo, ker da bi, če gredo molče preko tega angleško-francoskega manevra, hudo kompromitirale svoje lastne interese. Najmanj, kar bosta zahtevali Italija in Nemčija od nevtralnih držav, je izstop iz Društva narodov. Država, ki tega ne bo storila, bo s tem dokazala, da odobrava politiko Anglije in Francije ter se bo s tem sama postavila v tabor nasprotnikov Italije in Nemčije. Vojni potencial Nemčije po okupaciji Češkoslovaške • 4 u m a London, 26. maja. br. »Manchester Guardian« objavlja dolg članek svojega vojaškega sotrudnika o vojnem potencialu velesil. Posebno zanimiva so izvajanja pisca o Nemčiji. Predvsem ugotavlja, da se je Nemčija z okupacijo Češkoslovaške na vojaškem polju okrepila. Dobila je ne samo vse orožje sijajno opremljene češkoslovaške vojske, nego tudi veliko vojno industrijo. Kakor navaja glasilo nemške vojske »Die Deutsche Wehr«, je prišla sedaj Nemčija v posest naslednjih češkoslovaških tvornic orožja: Skoda (glavnica 230 milijonov, delavcev 20.000), tovarna orožja v Brnu (700 milijonov, 10.000 delavcev), Kolben-Danek v Pragi (40 milijonov, 14.000 delavcev), tovarna orožja Praga-Strakonice (5 milijonov, 2.500 delavcev), Sphinx v Pragi (37 milijonov, 6000 delavcev) tovarna municije Sellier & Bellot v Pragi (18 milijonov, 2300 delavcev), tvornica eksploziv Explosia Semtin-Pardubice (60 milijonov, 1200 delavcev) Snithesia Semtin (30 milijonov, 500 delavcev) ter Dynamit Nobel Bratislava (26 milijonov in 400 delavcev). K temu pride še več tovarn za letala in letalske motorje s skupno glavnico 120 milijonov KC. Češka je leta 1938 pridelala i 23 milijona ton železa in 1.7 rr5':*w. b • : '• > - — - erja v - . " r • < < • 87 m'li Jona ton železa in 2.31 milijona ton jekla. To povečanje vojne industrije je največji dobiček, ki ga ima Nemčija od okupacije Češkoslovaške. Število nemških vojakov se s tem ne bo povečalo, ker se nemški generali prav dobro zavedajo, kakšno je pravo razpoloženje Cehov. Zato so Cehi oproščeni vojaške službe, toda Nemčija bo v danem primeru zaposlila celokupno češko prebivalstvo v svoji vojni industriji. S tem bo osvobodila veliko število svojih ljudi, ki jih bo mogla poslati na fronto. Ce pride do vojne, bo produkcija vojne industrije mnogo večja, kakor pa je bila v svetovni vojni. Strokovnjaki so celo mnenja, da bo število ljudi zaposlenih v vojni industriji večje, kakor pa število vojakov na fronti. Kljub velikim pridobitvam, ki jih predstavlja okupacija Češke za Nemčijo na vojaškem polju, pa se s tem nemški vojni potencial ni povečal v treh važnih točkah: prehrana, sirovine in zlato ter devize. Vpoštevati je treba na primer, da je Nemčija kljub vsem naporom še vedno prisiljena uvažati dve tretjini železa, ki ga potrebuje, iz inozemstva. Češkoslovaška proizvaja samo toliko železa, da krije komaj polovico svojih lastnih potreb. Moderna vojna pa zahteva pred-vsem petrolej. Nemčija krije z lastno pro-'J jc ;n zalogo komaj 40 odstotkov svo- je potrebe v miru. to je jedva 10 do 15 odstotkov potrebe v primeru vojne. Tudi Češka je v tem pogledu docela odvisna od uvoza. Okupacija Češkoslovaške pa je na drugi strani prisilila zapadne velesile, da z največjo brzino mobilizirajo vso svojo voj- ^ * 1 V no industrijo. Kljub morebitni pomoči, ki bi jo Rim in Berlin dobila v Španiji, se Italija in Nemčija ne moreta uspešno meriti z zapadnima velesilama, ki jima ie vr-hutega zagotovljena še vsa podpora v denarju, sirovinah in vojnih potrebščinah s strani Rusije in Amerike. Neprestana pomirjevalna zagotavljanja Rima in Berlina Berlin. 26. maja. AA. V zveza z obiskom holandske kraljice v Bruslju piše >Deu-tsehe diplomatisch-politische Koriespon-denz« med drugim: Vse one države, ki jim je v resnici pri srcu ohranitev miru, bodo čutile zadovoljstvo, ko se bodo prepričale, da Belgija in Nizozemska, dve po položaju pomembni državi kažeta iskren trud ohraniti samostojnost ter da ne podpirata načrta zbiranja sil ter s tem ne dajeta povoda za še večjo napetost v Evropi. S tem se je zvišalo število mirnih tečajev v življenju evropskih narodov. Kar se tiče stališča Nemčije napram obema sosednjima državama na Severnem morju, je to stališče popolnoma jasno. Nemčija spoštuje brez pridržka neodvisnost obeh držav, toda Nemčija želi, da bi bila ta neodvisnost spoštovana tudi od vseh drugih. Zaradi tega pripadajo vesti o nekih nemških načrtih za napad na obe državi čisti fantaziji. Te vesti imajo edino namen, da bi spravili politiko obeh držav s pravega po- ta ter te države spravili v fronto, v kateri prevladujejo egocentrični cilji in sebični nameni. Glavni inspiratorji te fronte nimajo niti najmanj obzirnosti napram priznanemu naporu drugih držav za ohranitev miru. Kar se Nemčije tiče. ona nima niti najmanjših namenov privesti v politične spore one, ki se jih spori popolnoma nič ne tičejo. Nemčija ne želi ničesar drugega kakor, da te tretje države dobro razumejo lastne interese in da s svojim zadržanjem ne gredo za tem, da se napetost v Evropi poveča, temveč da prispevajo s svojim zadržanjem k miroljubni rešitvi spornih vprašanj. Rim, 26. maja. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše med drugim, da bo obkoljevalna politika imela za posledico vznemirjenost v evropskih nevtralnih državah, ki ne želijo, da bi bile vmešane v spor. Zato se zna zgoditi, da bi fcile te države prisiljene izstopiti iz Društva narodov. Polemika okrog Gdanska Nemci so ogorčeni, ker tudi Poljaki postavljajo svoje zahteve ter se pritožujejo nad preganjanjem svojih rojakov Berlin, 26. maja. e. Nemški listi poročajo o novem preganjanju nemškega življa v poljski Sleziji. Listi pišejo, da Poljaki napadajo Nemce, ogrožajo njihova življenja, uničujejo razne nemške naprave in demoliraj o stanovanja Nemcev ter preprečujejo prejemanje nemških listov. »Danziger Vorposten« polemizira z inozemskim tiskom, češ da obstoji na svetu samo nemški Danzig in da ni nobenega poljskega Gdanska. Glede na zadnje dogodke pravi list, da so Nemci v Gdansku pred leti, ko se je sklepala poljsko-nem-ška pogodba, pristali na težke žrtve v zavesti, da se žrtvujejo za mirno sožitje dveh narodov. Zdaj, ko je pa Poljska krenila v tabor nasprotnikov in sovražnikov Nemčije, prenehajo tudi obveznosti Gdanska do Poljakov in zaradi tega je potrebna na vsak način revizija obstoječega stanja. Dunajski listi pa polemizirajo proti iz- vajanju poljskih listov, češ da je Visla s svojim izlivom življenjskega pomena za Poljsko. Listi navajajo, da bi se potem lahko Madžari z isto pravico sklicevali na Galac v Rumuniji, kjer se izliva Seret v Dunav, Francozi pa na Rotterdam. kamor se izliva Maas. V splošnem pa Poljska sploh zanemarja tovorni promet po Visli, pač pa favorizira železniški promet, izko-riščujoč tako svojo visoko tarifno politiko. Visla je ostala v vsem svojem spodnjem toku na Poljskem ozemlju prav taka, kakršna je bila pred 20 leti, ko je nastala poljska država in dosedaj Poljaki niso še ničesar investirali za njeno regulacijo. Dejstvo je. da je tovorni promet po Visli padel za 50°/» v primeri s predvojnim. New York, 26. maja. AA. DNB: Predsednik nemškega »Volksbunda« Fritz Kuhn je bil danes aretiran v Cramsvilleu v državi Pensilvaniji. Nov konflikt na Daljnem vzhodu Japonci so zaželi izvajati blokado mednarodnih koncesij in vstavljati tuje Hongkong, 26. maja. AA. Angleški admiral Nobel je poslal oster protest japonskim pomorskim oblastem v Amoju in Šanghaju, ker so včeraj Japonci ustavili britan. ladjo ^Rampoor« pred južnovzhod nim vhodom v hongkongško luko. Admiral pravi v protestu, da je po postopku o verifikaciji zastave dovoljeno japonskim oblastem, da pridejo na ladjo, na kateri plapola britanska zaatava, samo tedaj, če je utemeljen sum o narodnosti ladje. Ker pa opravlja ta ladja že nekaj let promet med britanskimi in japonskimi pristanišči, ni bilo vzroka za takšen sum. Admiral Nobel zahteva pojasnilo. obenem pa tudi stroge ukrepe, da se takšni primeri ne bodo več ponavljali. Zvedelo s« je. da bi matična ladja za letala »Eagle« utegnila odpluti proti otoku Kulangsuju. Vesti o prekinitvi pogajanj za odpoklic japonskih oddelkov z otoka Kulangsuja se potrjujejo. Amoj, 26. maja. br. Japonske vojne ladje so davi na odprtem morju ustavile angleško tovorno ladjo »Vancouver« in francosko tovorno ladjo »Aramis«. Kapitana obeh ladij sta odločno odklonila, da bi Japonci pregledali tovore na ladjah. Nazadnje so Japonci odnehali in se oddaljili. General Nobel, poveljnik angleškega brodovja na Daljnem vzhodu, ki se še zmerom mudi v Amoju, je danes dopoldne pri japonskih oblasten ostro protestiral zaradi tega incidenta. Angleški kralj v Regini Regina, 26. maja. AA. Angleški kraljevski par je prispel v Regino, prestolnico Sa-skatchewana. Sprejel jih je predsednik vlade Paterson ter števima množica, ki je priredila kraljevski dvojici navdušene manifestacije. Ottavva, 26. maja. AA. Reuter: Poslanik Zedinjenih držav Ropper, ki je minuli petek predal akreditivna pisma osebno kralju Juriju, je dal svojo prvo izjavo, v kateri je komentiral obisk angleškega kraljevskega para Kanadi in Zedinjenim državam. Med drugim je dejal: Lahko se zgodi, da bo ta prijateljski obisk vplival na vse narode, da bodo sli po pravilni poti za ohranitev miru. Ta obisk je v nafih srcih našel simboličen odmev. Dvomim, da j bi mogel kdo izmed nas v sedanjem času pravilno oceniti kako velikega pomena in kako velike koristi je ta obisk. Rojstni dan angleške kraljice matere London, 26 .maja. e. Kraljica mati Mary proslavlja danes svoj 72. rojstni dan. Zaradi avtomobilske nezgode, ki je doletela kraljico, so bile pa vse svečanosti za proslavo rojstnega dne odpovedane. Borzna poročila. Curih, 26. maja. Beograd 10.—, Pariz 11.7625, London 20.8775, New york 443 875. Bruselj 75.60, Milan 23.35, Amsterdam 238.40, Berlin 178.10, Praga 15.25, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3JL Slovenskim pisateljem! V počastitev spomina svojega ustanovnega člana Nj. Veličanstva blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, ob petletnici njegove mučeni-ške smrti, razpisuje »Vodnikova družba« književno nagrado v znesku 5000 din za najboljše leposlovno delo, ustrezajoče njenemu programu in namenu. Povest nai obsega 7 do 8 tiskanih pol in naj bo pisana na stroju. Rok za predložitev je 9. oktober t. 1. Družba ho seveda poleg imenovane knii^evne nagrade pisatelju izplačala tudi običajni honorar 1000 din za tiskano polo. Dobre, nenagrajene povesti bo izdala proti običajnemu honorarju. Obveščamo gospode pisatelje o tem razpisu in jih vabimo v kroj; svojih so-t rudnikov. V Ljubljani, maja 1939. VODNIKOVA DRUŽBA Rasto Pustoslemšek, predsednik, Dr. Pavel Karlin, tajnik. Kaj žele naši srednješolci? »Naša \*olja«. glasilo jugoeiovenske mladine objavlja uvodnik o položaju naše srednješolske mladine. Zaključuje ga takole: »Vidimo, kako pada življenjski standard širokih ljudskih plast t in z njim vred tudi standard učeče se mladine. Jasno je, da mladina v takih prilikah ne more tako napredovati, kakor bi mogla, če bi obstojala organizacija, ki bi ji nudita materialni* pomoč, če smo spoznati vsa ta dejstva in če se zavedamo svojih socialnih dolžnosti, moramo tudi takoj pristopiti k delu. Važno pa je. da mora biti to delo docela nepolitično in da mora pri tem delu nehati vsaka delitev na grupe in vsaka druga diferencijacija. To se pravi, naše socialno delo se mora otresti vsake politike m mora biti strpno v najširšem pomenu besede. Zato zahtevamo neodvisen srednješolski dom z menzo, ki bi bit pod nadzorstvom direktorjev ljubljanskih srednjih šol.* — Ta želja naših srednješolcev je gotovo umestna im mi bomo pozdravili z zadoščenjem vsak ukrep, ki bi omogočil, da bi se izpolnila ta želja naše mladine. Oprostilna sodba Zagrebške »Novosti* poročajo: »Pred malim senatom okrožnega sodišča v Splitu se je vršila razprava tadi dogodka, ki se je odigral 11. avgusta /937 na otoku Visu ob prihodu čeških pravoslaimih vernikov, ki jih je \rodil češki pravoslavni vladika Go-razd. Na zatožni klopi so sedeli Peter Voj-kovič, občinski tajnik na Visu, Pavel Zitko in Branko Suškov. Obtoženi so bili, da so imenovanega dne preprečili, da se niso mogli izkrcati češki pravoslavni gostje in da so pri tej priliki vrgli v morje pristaniškega kapitana Nenada Batiča. Ko je bilo dokazno postopanje zaključeno m zaslišane priče, je sodišče vse tri obtožence oprostilo* Bosanci in sporazum List »Muslimanska svijest«, ki stoji zel* blizu prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahu. piše: »V zvezi z akcijo za rešitev hrvatskega vprašanja so se pojavila razna gledanja na problem preureditve naše države, pa so zadnji politični pokreti v gotovem pogledu vplivali tudi na vrhove stranke JRZ, v kateri imata dve sodelujoči skupini — jugoslovenska m muslimanska organizaciju (JMO) in slovenska ljudska stranka (SLS) izrazito m^onomski program. Prt razpravljanju o predlogih za rešitev hrvatskega vprašanja in v zvezi z dogovori v Zagrebu je imel tudi poslanski khtb JRZ konec aprila sejo v Beogradu. Med drugimi je govoril tudi dr. Hifzija Gavrankape-tanovič, odvetnik iz Sarajeva in poslanec konjiškega sreza. On se je izrekel za tako preureditev države, ki bi dala Bosni in Hercegovini v njenih zgodovinskih mejah avtonomijo. Z njim je soglašal tudi dr. Sava Besarovič. odvetnik in poslanec sarajevskega sreza.« — Na drugem mestu izvaja isti list: »Bosanski muslimani ne glede na strankarsko pripadnost, so enodušno negativno reagirali proti sporazumu, ki prediH-deva delitev Bosne in Hercegovine na hrvatsko in srbsko cono. Vsi bosanski muslimani se odločno izjavljajo za tako preureditev države, da bi ostala Bosna in Hercegovina posebna edinica... Mi se ne zanimamo za Sandžak kot nekdanji det Bosne, ker se zavedamo, da je to področje za mas izgubljeno, zanimamo pa se za muslimane v Sandžaku. Nasa politična konceperja Bosne v aktuelni situaciji pomenja omaja po okupaciji lefa 187&* Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«,petek, M. maja 1939. Stev. lig Kako bi poživili stavbno delavnost? Osnutek eleŽ posameznih solastnikov se ravna po vrednosti njihovega dela poslopja. Ta delež bi bil ugotovljen s pravilnikom o so-lastništvu in vknjižen v zemljiško knjigo. Solastniki bi uživali seveda tudi pravico, da bi prodali svoj delež ali pa še dokupili posamezni del poslopja. Stroške za popravila in vzdrževanje svojih delov poslopja bi morali prevzemati laitnlki. vsak la tvoj del, stroški popravil in vzdrževanja skupnih delov poslopja kakor tudi zavarovanja itd., bi ae pa delni skupno na vae lastnike v sorazmerju vrednosti njihovih deležev. F41aidavanja posameznih delov stavbe bi bila dovoljena samo na pristanek vaeh solastnikov. Organi lOlaJtnlitva bi bili: občni zbor In upravni odbor ali upravnik. Občni zbor bi tvorili vsi solastniki. Pristojnost občnega zbora bi bila: sestava pravilnika ali njegova sprememba o solastništvu; volitve upravnega odbora ali upravnika; določanje proračuna, dohodkov in izdatkov skupne lastnine; sklepanje o Izrednih popravilih in investicijah; predpisovanje hišnega reda; sklepanje o pravdnih zadevah v primeru sporov. Prodaja posameznih delov solastništva bi bila dovoljena tudi na obroke. Ko bi bila kupnina poravnana, bi kupec zahteval vknjižen je lastništva na kupljeni del. AkO bi kupec zaostal s plačevanjem določenih obrokov, in sicer z enim obrokom v prvem letu od dne, ko mora plačati prvi obrok, ali z dvema obrokoma od drugega do petega leta ali s tremi obroki v šestih letih, bi imel prodajalec pravico razdreti pogodbo. Glavne prednosti uvedbe etažne lastnine bi bile: Predvsem bi se zelo razmahnila stavbna delavnost, ker bi več lastnikov lažje kupilo stavbno parcelo kakor le eden; posamezni lastniki, ki bi pa zidali sami. bi tudi lažje amortizirali stroške, ker bi odprodali posamezna stanovanja. Kupci stanovanj bi bili zanesljivejši plačniki kakor marsikateri najemnik. Stanovanja bi tudi ne bila prazna. To bi bila tudi velika ugodnost za dosedanje stanovanjske najemnike, ker bi marsikdo raje odplačeval kupnino za stanovanje kakor najemnino, zlasti še. če bi bili obroki primerni, ne višji od najemnine. Zidanje solastniških hiš bi bilo znatno cenejše kakor, če posamezniki zidajo sicer majhne stanovanjske hiše le zase, ker bi se stroški za parcelo porazdelili in ker je zidanje večje stanovanjske hiše v splošnem bolj ekonomično kakor zidanje več malih hiš. Pomisliti je treba tudi. da ima večja stanovanjska hiša lahko popolnejši komfort. n. pr. centralno kurjavo. Česar male hiše nimajo. Popravila bi bila tudi cenejša. Ne smemo pa še pozabiti, da so večje hiše navadno tudi toplejše pozimi In poleti hladnejše kakor male. Večje hiše je tudi lažje sezidati bolj solidno z manjšimi stroški kakor male. Že ti razlogi govore za uvedbo h'Šnega solastništva. O drugih prednostih in pomanjkljivostih skupnega in zasebnega hišnega lastništva se pa bomo pomenili ob prihodnji priliki. S smrtne postelje se je šel obesit a agedija starega kmeta Janeza Severja v vasici Osredki pođ Obolnim Št. Vid pri Stični, 26. maja Pod Obolnfrn loži mak. vasica Osredki m tam je bolehal zadnji čas bivši gospodar Jcinez Sever. Zdaj mu je bilo že sikoro 80 let, svojo domačijo je prepustil pred leti ahm Janezu, sam pa si je Izgovoril kot. Židinje tedne je bil mož precej razburjen zaradi neke pravde, ki so jo Malnarjc-vi, kakor se pravi po domače pri Severje-vih, imeli zairadi razžaljenja časti * tiakim sova^čanom. Starega mo-Ža je vest, ma odgovarja tako pO svoji legi kakor glede komunikacijskih zvez v vae smeri, zlasti ker hoče občina vgraditi v kratkem novo cesto, ki bo vodila ob potoki] Trboveljščici iz rudnika proti gornjemu delu Trnovelj favno mimo novega občinskega doma. Te dni je na stavbi že zavrtal mhaj, kar snači, da je stavba že dograjena in se bo po položitvi ostrešja pričelo z notranjo ureditvijo m opremo sivega doma. — Ovinek banovinske čete pri jeni cementarni ao za&eli prelagati ravnala ti, tako da bo Ha preložen« iz sme* postaje skoraj t meni črti ob progi rudniške železnico k Meamičanki hiti, kjer bo zopet spojen* e starim delom banovinske eaete. Hkrati pa bo preloien rodi potok Tlboveljščka v novo strugo, ki bo izkopana prav tako ob nori Cesti. Ta preložitev pomeni za naš promet veliko pridobitev. Naše gledališče DBA M A Začetek ob K), trt Petek, 96. maja: zaprto Sobota, 27. maja: £ene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Nedelja, 38. maja: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navsdol Ponedeljek, 29. maja: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Torek, 30. maja: zaprto OPERA Začetek ob 20. url Petek. 26. maja: zaprto Sobota, 27. maja Štirje grrobijani. Red B Nedelja. 28. maja: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Kvgaaig Onjegrin. laven, ftaiiaee cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 20. maja: Vae aa salo. laven. Znižane oane od Z0 din navzdol Torek, 30. maja: zaprto Bia* iiitiij prazniki v operi. V nedeljo popoldne bodo peli nadvee zabavno in melodiozno revialno opereto »Pad to goro zeleno«, po cenah od 24 din navzdol, katere komponiet je Jara Beneš. Peetra in dovtip-na vaeblna, Z posrečenimi ialami in živahni potek dejanja ustvarjajo prikupno celoto. — Zvečer bo gostoval nad bivši operni Član Alcerzander Kobvoio v naslovni partiji Cajkovakega opere »Evgenij Onjegia«, s katero je dosegel lansko sezono pri nas lep umetniški uspeh. Ostala zasedba bo običajna. Veljale bodo znižane cene. — Na binkoitni ponedeljek zvečer bodo vprizorili izvirno domačo opereto »Vae xa *aJo« po zn tanih cenah od 30 din navzdol. Tudi to delo m odliKuje 8 prikupno glasbo in pestrim dejanjem, ki ustvarjajo prav zanimivo in zabavno celoto. Slavni tenorist Christi Solari bo gostoval prihodnjo sredo in soboto v ljubljanski operi. Na gostovanje odličnega tenorja, ki uživa evropski sloves, že danes opozarjamo. Repertoar in drugo sledi. Mrtve glave za prazen nič Od 668 obsojencev v mariborski kazniltdci je storilo v pijanosti 344 obsojencev ali blizo 97% upijanilo z vinom 207 ooaojencev ali 85Vo, z žganjem so je upijanilo 35 obsojencev adi 14*7», & pivom pa dva obsojenca ali 0.82*/o. Med obsojenci, ki ao v pijanosti storili zločin, je bilo približno ena petina pijancev iz navade. Od posameznih kaznivih dejanj je bilo storjenih v pijanosti 35 umorov, 27 ubojev, 27 težkih telesnih poškodb, 11 javnih nasi Iste v, 6 zločinov posilstva in 129 tatvin. Ker je prestajalo v mariborski kaznilnici zaradi umora 66 obsojencev, zaradi uboja 43, zaradi težke telesne poškodbe 43. zaradi javnega nasilstva 19. zaradi posilstva 13 in zaradi vlomnih tatvin 454 obsojencev, je bilo torej v pijanosti storjenih 53% umorov, 62°/« ubojev, 62% težkih telesnih poškodb, 57% javnih nasilj, 46% spolnih na-sil-srtev in 28% tatvin. Te številke kažejo nenavadno velik odstotek zločinov umora, uboja in težke telesne poškodbe v pijanofeti. Več kakor polovica morilcev je storila zločin v pijanosti in skoraj dve tretjini zločinov uboja in težke telesne poškodbe gre na račun alkohola. Na5 kazonsdci zakonik predvideva poleg kazni še posebne vrste prisilnih sredstev. To so tako zvane očuvalne odredbe, s katerimi hoče zakonodajalec omejiti nevarnost, ki preti družbi od alkoholikov. Sem spadajo oddaja v zavod za zdravljenje pijancev, prepoved zahajanja v krčme in zaščitni nadzor nad pijanci. To so brez dvoma potrebne mere za pobijanje zločinstva v pijanosti, a bolj stroge bi morale biti odredbe, s katerimi je mogoče mlade ljudi zaščititi pred možnostjo priložnostnega pijančevanja. Med fanti na deželi ni mnogo p:jancev, a večina od njih se rada upijani ob priložnosti, največkrat ob nedeljah m praznikih na tako zvanih domaČih zabavah v gostilni. Te domače zabave obstojajo v tem. da fantje pijejo in v začetku rudi plešejo«, ko jih gostilničar vrže iz gostilne, pa se začno med seboj pobijati s koli in klati z noži. Mnogo bolj stroe bil sam zaposlen nekje zunaj, je prišel v biev najbrž nekdo, ki je že večkrat tam oronočeval in vlomil v kovčeg. Odnesel je 400 din vredno obleko in nekaj perila Stavbniku^ Emilu Tomažiču so odnesli tatovi štiri težke železne rraverze iz skladišča v Dvofakovi uldci. Na Poljaneki cesti pa je nekdo ukradel iz reklamnega okvira 5 filmskih slik na škodo kina Moste. Policija že nekaj dni zasleduje znanega vlomilca Andreja Peteriin«, ki je doma iz ljubljanske okolice, a at najraje zadržuje v mestu. Peteriin je zagrešil ie več vlomov v razna zasebna stanovanja in v lokale, pred dnevi pa jo prišel v VJkrče pod Šmarno goto in vtoatf s k||o gMiflPH Atftoej* Veharja. Ukradel mu je nad 9000 din, zlato dvokrovno uro, zlato verižico, dve srebrni uri. srebrno verižico, 25 starih siebr-nih kron, zlatnik iz leta 1760 in nekaj perila. Zasledovani Peteriin je najbrž pobegnil v Zagreb. Smrtna nesreča Ljubljana, 26. maja Na Smart nski cesti, že izven mestne meje, se je pripetila davi smrtna nesreča. Po šmartinski cesti je privozil z avtomobilom šofer tvrdke Zorn iz Domžal, ki je zagledal na križišču kmečkega voznika, šofer je nameraval voznika prehiteti, v naslednjem hipu pa se je znašla pred avtomobilom 60-letna preužitkarlca Marija Marnova iz Jarš. šofer je skušal v zadnjem hipu preprečiti nesrečo in je avto z vso silo zavrl, pa je bilo že prepozno. Avto je žensko odbil po tleh, da je padla pod kmečki voz. kjer je obležala na mestu mrtva. Poškodbe je dobila na glavi in po životu. Prebito je imela lobanjo in si je zlomila tudi noge in roke. O nesreči je bila takoj obveščena reševalna postaja, vendar so se morali reševalci vrniti prazni, ker je poklicani zdravnik ugotovil smrt. Na kraj nesreče so kmalu prišli orožniki iz Vevč. ki so po ogledu odredili prevoz trupla v mrtvašnico v DM v Polje. O nesreči so orožniki takoj uvedli strogo preiskavo, ki bo dognala, če jo je zakrivil šofer. Razdejanje po neurju Brežice, 24. maja V soboto proti večeru je začelo liti nad Sv. Križem pri Kostanjevici kakor lz Škafa. V nedeljo okoli treh zjutraj je udarila strela v neki kozolec Izven vasi. Oglasil ae je v noč gasilski rog in ljudje so hiteli na kraj požara in so ogenj kmalu pogasili. Ves dan v nedeljo je lilo. Vse vode so se stekale v potok Sušico, ki teče skozi vas. Ta potoček, ki ga prejšnji dan skoro omeniti ni bilo vredno, kakor že pove ime samo, je čez dan pomalem naraščal. Okoli štirih pa se je že razlegal po vasi krik: >V turni voda zaliva hiše«. V Sv. Križu je nastala panika in vsakdo je imel v mislih grozotno razdejanje v letu 1937. Ljudstvo je zbegano tekalo in prenašalo lz hiš in ostalih prostorov razne stvari, živina in perutnina, preganjana po reševalcih, je begala po vaal. Tam al zopet videl, kako v največji plohi neso lz nizke hiše bolnika, tam zopet beza nebogljeni otročičkl za svojo materjo na višje leteči travnik, v tem je te pri drla voda iz tutne. Samo en val jo je bil in zajela je skoraj celo vas. V vsa- ni val je povzročil krik vse vasi. jokanje in vpitje nesrečnih ljudi je prezimilo vsakogar do solz. Voda je odnašala mostlčke izpred hiš, drva, drevje, svinjake ln drugo. In nikogar ni bilo. ki bi ubogemu ljudstvu pomagal v nesreči. Koliko je napravio škode ubogemu ljudstvu v 3v. Križu in okolici, še ni znano in se bo lahko ugotovilo šele po deževju. Opustošena so polja na bregovih, po katerih je v slapovih drla kalna voda, zalita je vsa ravnica. Velike nesreče v 3v. Križu Je v prvi vrsti kriv zanemarjen potok Sušica. Kljub temu, da se je po neurjih in nesreči v letu 1937 napravilo nekaj del pri strugi potoka za obrambo pri poplavah, bo morala oblast v najkrajšem času pregledati v vsej dolžini potok Sušico ln ukreniti takoj vsa potrebna dela. v izogib sličnim nesrečam, ki poleg drugih bi je jo našega zga ranega ln siromašnega kmeta. Pri teh delih pa naj bi se v prvi vrsti zaposlili vsi prizadeti posestniki, da bi z zaslužkom vsaj deloma krili velike izgube. K O L B D A B Danes: Petek, 26. maja katoličani: Filip, Dragica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Plavolasa prikazen ob 16. Trije valčki ob 21. Kino Union: V oblasti upornikov Kino Sloge.: Tajni agent X — 9 I. del: Moderni gusarji Kino Moste: Beli Jorgovan in Crna maska I. produkcija fcole Glasbene Matice ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani Javna produkcija gojencev glasbene šole »Sloga« ob 18. v glasbeni dvorani Sloge — Ljubljanski dvor Društvo za ceste: predvajanje filma o gradnji modernih cest ob 18. v kinu Union DEŽURNE LEKARNE Danee: E>r. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. <9$pod sHa Titi. Špedicija... Ljubljana Celje, am 17. Mai 193° Zum Begleiche Ihret Rachnung vom 12/5. per Din... iiberweisen wir Ihnen Din ... pet Postsparkossa Ljubljana auf Ihr Konto Nr.... Hochachtunf$s\'oll Eisengrosshandlung D. RakuSch Iz Celja -—c Slava S9. p. p. bo na binkoštno nedeljo 28. t. m, dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra. Člani krajevnih organizacij Legije koroških in Maistrovih borcev v Celju se bodo udeležili ob 8.30 v opatijski cerkvi žalne maše za padle tovariše. Po maši bodo odkorakali z vojaško godbo na čelu na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer bo spominska svečanost pred spomenikom padlim koro&kim Junakom, nato pa ae bo začela alavaka svečanost. Koroški borci bodo korakali k službi božji in iz cerkve z zastavo, ki jo je imel junak Franjo Malgaj pred 20 leti na Koroškem. To zastavo bo izročila deputacija Legije koroških borcev iz GuStanJa na dvorišču vojašnice kralja Petra na svečan način 39. pehotnemu polku v varstvo. —c Opozorilo delodajalcem. Pri poslovalnici OUZD v Celju je a 15. majem ukinjen kataster. Po tem datumu se članstvo ugotavlja pri OUZD v Ljubljani. Da ne bodo imeli člani (delavci, nameščenci, služkinje in vajenci) pri uvel javi jan ju svojih pravic do dajatev (zdravljenje, tera-pevtični pripomočki, zdravniška oskrba in oblaki na domu, porodniške podpore, prevozi v bolnico itd.) neprilik, opozarjamo vse delodajalce, da morajo potrdilo delodajalca o zaposlenosti člana obr. 47 v vseh rubrikah pravilno, točno in čitljivo izpolniti; zlasti rojstne podatke zaradi istovetnosti člana, da se preprečijo zlorabe, nadalje zaslužek, dan vstopa v delo, ako je še v službi, odnosno katerega dne je izstopil lz dela. Potrdilo mora biti datirano, podpisano od delodajalca ali njegovega zastopnika ter opremljeno z delodajalčevo štampiljko. To potrdilo velja samo tri dni. Kdor ne bo imel pravilno izpolnjenega potrdila delodajalca o svoji zaposlenosti, bo v ambulantah OUZD zavrnjen, ker brez pravilno izpolnjenega potrdila nima nobene pravice do dajatev. —c Stroj ga je zgrabil. Pri delu v tovarni je stroj zgrabil 391etnega delavca Ferda Pušnika iz št. Lovrenca pri št. Pavlu pri Preboldu za roko ter mu zmečkal dlan in prste. Pušnik se zdravi v celjski bolnici. —c Binkoštna pravoslavna služba božja bo v cerkvi sv. Save v nedeljo 28. t. m. ob 8. In v ponedeljek 29. t. m. ob 10. dopoldne. —c Umrla, je v sredo v Celju v starosti 69 let ga. Ana Detičkova, vdova po notarju g. Juru DetiČku na Vranskem in mati uradnika Celjske posojilnice g. Balda Detička v Celju. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soža-lje! ŠAH — Končno stanje turnirja v Stuttgartn je naslednje: 1. Bogoljubov 7 in pol (od 11 mogočih), 2. Richter 7, 3.—6, Eliskases, Engels, Kieninger in dr. Vidmar 6 ln pol, 7. Foltvs 5 in pol, 8. O Kelly 5, 9. Grob 4 in pol, 10.—11. Hess in StaMi 4, 12. Silly 2 in poL _ Sobota, 27. maja, 12: Vsakemu nekaj, nekaj za vse. ploščo za ploščo, naslovov pa ne! 12.4o: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Vsakemu nekaj, nekaj za vae, ploščo za ploščo, naslonov pa ne! 14: Napovedi. 17: Otroška ura: s) Seima Lager 16ff: Kako je Nlels Ho*-jeraon popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih; b) Kramljanje z otroci (Manica Kornanova). 17.50; Pregled sporeda. 18: Za delopust igra radij-^cl orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nae. jra»: Slava naše trte (K ost a Popovič iz Beograda). 19.60: Plošče. 30: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Vom-bergar: Mi pa nismo takšni. Pisan večer. Izvajajo člana radijske družine; vodi Inz. Pengov. — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orke- i šfcae. gonea o* 2*v MtiL »SLOVENSKI NAROD«,?***, M. asa* StfVMV S DNEVNE VESTI — Novi pomočnik notranjega ministra. Za pomoćnika notranjega ministra je imenovan pomočnik bana moravske banovine Arsa Petrovič. — Gostilničarji kougre*. Včeraj je bil ▼ Nisu svečano otvorjen kongren Zveze gostilničarjev .na katerem se je zbralo okrog 500 delegatov iz vse države, v imenu slovenskih gostilničarjev je pozdravil kongres predsednik Združenja Ciril Majcen. Ob zaključku kongresa je bila sprejeta resoluoija v obliki ob>:ežne spomenice, v kateri so izražene vse zahteve in potrebe gostilničarjev. V glavnem se zahteva splošno znižanje bremen, kajti gostilničarje teži okrog 57 vrst javnih dajatev. Zahteva se tudi, naj se prodaja vina na drobno omejj na 50 litrov, žganja pa na 35 litrov. Gostilničarji naj bi imeli svoje zastopnike v upravah Okrožnih uradov ter cenzurnih ooborih Hipoteka me in Narodne banke. V vseh turističnih odborih naj bi bili zastopani tudi hotelirji. — Marsikdo misli, da je Slovenija go. •spodarsko napredna pokrajina le zato, kar ima precej dobro razvito industrijo. Pa ima tudi posebno dobro razvito obrt in bogato tradicijo. NaSa obrt slovi kot posebno solidna tudi preko meja. To pač zato, ker je slovenski obrtnik gospodarsko napreden, zadovoljen z zelo skromnim zaslužkom ter vzorno pošten, pa tudi zato, ker nismo vrgli puške v koruzo v najbolj kritičnem času. ko nas je tako hudo morila kriza. Ljubljanski velesejem je z leta v leto vedno nesebično podpiral stremljenje naših obrtnikov ter prirejal razstave obrtnih izdelkov. Te razstave so najboljša propaganda za konzum obrtnih izdelkov in izpodbuda obrtnikom, da vztrajajo v eksistenčnem boju in se prilagodujejo vedno novim zahtevam časa. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo naša obrt prav častno zastopana. — Fredba o turističnih vodičih. Vprašanje turističnih vodičev je pri nas zelo važno. Ljudje, ki prihajajo v stik s tujci, morajo biti za to usposobljeni. žal doslej temu nismo posvečali dovolj pozornosti. Zdaj je pa izdalo trgovinsko ministrstvo uredbo o turističnih vodičih. Turistični vodiči so po uredbi osebe, ki delajo proti denarni nagradi usluge turistom tako, da jim razkazujejo turistične, zgodovinske, arheološke, etnografske in druge zanimivosti turističnih krajev. Turistični vodiči so lahko osebe, ki nimajo vidnih telesnih napak, morajo pa položiti pri banski upravi izpit. Imeti morajo najmanj štiri razrede ljudske šole, ban pa lahko za poedi-ne kraje določi, da morajo imeti 4 razrede meščanske ali srednje šole. V komisiji za izpite turističnih vodičev je tudi tajnik Tujsko prometne zveze dotičnega področja. Vodič mora na javnem izpitu dokazati znanje splošne zgodovine in zemljepisa kraja, kjer misli delovati ter njegove flore in favne. Dobro mora poznati vse zanimivosti turističnega značaja ter biti vešč materinščine in tujega jezika, v katerem hoče opravljati svoj posel. Turistični vodiči bodo imeli diplome banskih uprav in posebne legitimacije z označenim področjem delovanja in tujega jezika, ki so ga vešči. Vodič ne sme izkoriščati turistov. , Ali i se narava moti? fove£* i"""""""""""™z«""BazzBnu» 32 zob, Če mu jib je tudi manj dovolj? Gotovo ne I Dobro delovanje našega Ivečilnega aparata je odločilnega pomena za naše bpložno zdravstveno stanje. Vsi zobje »o nam potrebnu Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. DomaČi proizvod. — Inozemski novinarji v Jugoslaviji. V ponedeljek se pripelje z Bleda v Zagreb 9 uglednih novinarjev iz Belgije. Švice, Poljske, švedske in Danske. To so ravnatelji in glavni uredniki največjih listov v naštetih državah. Iz Zagreba se odpeljejo v Beograd, kjer jim pripravljajo svečan sprejem. V Beogradu bodo gostje mesta, nekaterih ministrstev in večjih uredništev. — Na zdravje stanovalcev zelo vpliva stanovanjska kurjava. Pozimi pomeni dobra peč najmanj pol zdravja, cesto so peči mnogo boljše od slabo urejene centralne kurjave. Peč ne sme zavzemati v stanovanju mnogo prostora in mora biti gladka, da se na nji ne nabira prah. ki ga sicer raznaša po sobi razgret zrak. že ko je peč razgreta do 22 stopinj C. Na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija boste videli kakšne morajo biti dobre, moderne ln ekonomične peči. — Pomorska zveza z baltiškimi pristanišči, švedska parobrodna družba Rederi-aktiebolaget Swenska Lloyd v Gothenbur-gu je uvedla redno zvezo med Sušakom in baltiškimi pristanišči. Parniki na tej progi bodo vozili ob koncu vsakega meseca. Prvi parnik >Slcilia« bo nakladal 31. t. m. na Sušaku robo za vsa pristanišča Danske in drugih baltiških držav. — Na zračnih progah imajo 30°/0 popust obiskovalci Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija. — Samomor. V sredo popoldne se je obesil v Maksimiru pri Zagrebu kmet Stjepan Puzjak, star 60 let. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da ne more več prenašati revščine in da gre aato v smrt. — Zadnja pot natega pilota v Bottviji. Poročali smo o tragični smrti našega pilota Zagrebčana Dragotina Balsarena, ki se je 12. aprila v Choreti smrtno ponesrečil. 25. aprila je bil pokopan v Cocha-bambu. Priredili so mu vojaški pogreb. — Smrt narodnega, zelo priljubljenega »veoeniaa. V Zapogah pri Vodicah je umrl okrog 60 let itar župnik Ivan F**n*o, ki je dolgo, tudi še po prevratu služboval med goriškimi Slovenci kot pravi narodni svečenik. Pridobil si je med ljudstvom izredno spoštovanje kot plemenit človek in narodno zaveden, do skrajnosti požrtvovalen mož in duhovnik. Ivan Franke je veliko pretrpel. Med vojno so ga internirali. Interniran je bil nekaj časa v Firenci, nazadnje pa na Sardiniji, kjer je zelo trpel fizično in duševno. Moral je opravljati najbolj groba telesna dela, V internaciji si je tudi nakopal malarijo, Po prevratu je nadaljeval duhovniško službo na Goriškem še okrog 10 let, neomahljiv in odločen ter požrtvovalen. Ko bi bili v*i naši inteligen-ti za mejami tako požrtvovalni in bi ne zapustili ljudstva tudi v časih najhujćfh preizkušenj! Franke bi še ostal med svojim ljudstvom, toda moral ga je zapustiti. Nastopil je službo v Zapogah, kjer ai je tudi pridobil vsa srca. Da j« zdaj umrl, je treba pripisovati prav njegovi preveliki požrtvovalnosti. O veLki noči je zbolel za pljučnico, a je se nevarno bolan delal. Nedavno se mu je pljučnica ponovila, ki ji je zdaj podlegel. — Ivan Franke se je rodil v Ljubljani, kjer je tudi maturira!, semenišče je pa absolviral v Gorici. Blagemu možu časten spomin, sorodnikom pa naše iskreno sozalje! _ Za re*tavrixanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi »o po tem, ko je bila po kr. banski upravi že izdana knjižica darovalcev, še prispevali: Advokatska komora v Ljubljani 3.000 din, društvo Pravnik v Ljubljani 500 din, dvorna gospa Švrljugo-va iz Zagreba 1.000 din, vele trgovec, predsednik Ivan Jelačin 1.000 din, Društvo slavi tov filozofske fakultete v Ljubljani 160 din, Ivan Cerne v št. Vidu nad Ljubljano vitrino za denar Prešernove dobe in svetilko v vežo, gospa prof. dr. A. Piskernik pribor iz stare koroške slovenske hiše. Ker so restavracijska dela približne proračune dokaj presegla in ker se jih je mnogo oglasilo, češ da bi radi prispevali, ako niso še vsi stroški poravnani, naznanja podpisani odbor, da hvaležno sprejema vsak prispevek v ta namen. Pošlje se lahko Hranilnici dravske banovine v Ljubljani (št. ček. računa 10.680) z opombo Prešernova r. h. V Ljubljani sprejema prispevke tudi Nova založba ali pa blagajnik Odbora F. S. Finžgar, Dobrilova 30. Odbor za odkup Prešernove rojstne hiše. — Nova grobova. Včeraj je v Krakovski ulici 19. umrl g. Josip Sedej, strojni stavec v pokoju. Pokojni je bil iz stare garde krakovskih ribičev, ki polagoma izumirajo. Joško Sedej je bil dolga leta uslužben v Narodni tiskarni, kjer je sedel za stavnim strojem in je imel velik krog prijateljev ne samo med svojimi stanovskimi tovariši, temveč po vsem mestu. Bil je stara napredna grča. Ko so bile 1. 1908 demonstracije proti Nemcem v Domžalah, se jih je udeležil tudi Sedej, pri čemer je bil ranjen v nogo. Originalnega in priljubljenega moža bodo jutri ob 16.30 pripeljali k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. — V štepanii vasi it. 85 pa je včeraj umrla v starosti 65 let ga. Frančiška zganjar, žena mestnega delavca. Pokojna je bila dobra mati. ki je skrbno vzgojila 11 otrok, od katerih je še 8 živih, poleg tega pa je prevzela še bratovo siroto. Pogreb plemenite žene bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti ste panja vas 85. na tamošnje pokopališče. — Pokojnikoma blag spomin, preostalim nase iskreno sozalje ! — Sprejemanje v srednje trgovske šole (trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o srednjih trgovskih šolah z dne 10. marca 1939 vsebuje glede sprejemanja učencev važno novost. Učenci, ki so dovršili završni izpit na meščanskih šolali, morajo namreč predhodno napraviti dopolnilni Izpit po pravilniku, .ki ga bo predpisal g minister za trgovino in industrijo. Kolikor je zdaj znano, bo moral vsak absolvent in abrolventinja meščanske šole ki se hoče priglasiti za sprejem na trgovinsko akademijo ali dvoraz-redno trgovsko šolo. najprej prositi za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. Prošnjo bo treba kolkovati s 30 din. za izpitno takso pa plačati 160 din. Plačila bodo oproščeni tusti, ki sami ln njihovi starši ne plačujejo do 800 din neposrednega davka. Kolikor se izve, bo treba polagati dopolnilni Izpit iz slovenščine, enega tujega jezika in matematike iz snovi, ki se predela v prvin Štirih razredih gimnazije. Natančni podatki bodo razvidni iz objav na razglasnih deskah posamezn h šol, ko bo izšel pravilnik o polaganju Jopo ini lnega izpita. DANU OB 16. URI POBLEDNJIO duhovita komedija Plavolasa prikazen Predstava ob 19. uri odpade. Kino Matica, tcL 21-24 OB SI. URI PREMIERA n a j r a s k o i a e j ie g a fi —črnskega glasbenega filma TRIJE VALČKI Čarobna opereta nesmrtnih melodij JOHANNA STRAUSSA »tarej&ega, JOHANNA STRATJSSA mlajšega ln OSCARJA STRAUSSA. Kar gledališče ni v stanu nudttl, vae to Vam pokate ta film. V glavnih vlogah Yvonne Printemps in Pierre Fresnav. Tri done STRAUSSOV v filmu »Trije valčki« je največji operetni filmski uspeh zadnjih let. Ogled filma prav vsakomur priporočamo. Na! zvesti bivši sodelavec, gospod OSfJP strojni stavec v pokoju je umrl. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu in ga spremili na njegovi poslednji poti na pokopališče pri Sv. Križu jutri v soboto ob $45. uri popoldne izpred hiše žalosti v Krakovski ulici 19. V LJUBLJANI, dne 26. maja 1939. Narodna tiskarna iLd. Ljubljana — V. jDgoslovenaki pfntl tuberkulozni kongres bo — kakor smo pred kratkim že objavili — v dneh od 27. do 30. t. m. v kopališču Liplk. Program kongresa je ta-le: 27. t. m. ob 17. uri seja glavnega odbora Jug. lige proti tuberkulozi; ob 18. seja Jug. ftizeološkega društva. 28. t. m. ob 9. uri svečana otvoritev kongresa v kopali-ščnem Kursalonu; ob 10. url socijalno-me-dlclnska predavanja. (Tuberkuloza in selo). Med drugimi referenti predava tudi g. dr. Tomaž Furian. upravnik zdravilišča Topol-šica; ob 16. uri občni zbor Jug. lige proti tuberkulozi. 29. t. m. ob 9. url strokovno-medicinaka predavanja. (Novejše metode kirurgičnega zdravljenja pljučne jetike). Med ostalimi referenti predava tudi g. dr. Robert Neubauer, sef-primarij zdravilišči* na Golniku; ob 16. uri občni zbor Jug. fUzeoloSkega društva. 30. t. m. ob 9. uri predavanja o delovnih pogojih ftizeologov v zvezi s škodljivim vplivom rentgenskih žarkov in tbc bacilov. Olavni referent g. dr. Pero Samardžija. — Vsem udeležencem I kongresa m občnega zbora v kopališču Li-1 piku priporočamo to-le najugodnejšo železniško zvezo: iz Ljubljane z brzovlakom ob 9.20, prihod v agreb ob 12. odhod Iz Zagreba z brzovlakom ob 12.55 in prihod v Okueane ob 15.31. Odtod dalje z avtobusom, ki dospe v Liplk ob 16.30. Avtobusni prevoz stane 25.— din. — Protltuberku-lozna zveza v Ljubljani. _ Nedeljski posebni vlak, ki bo vozil v Postojno na ogled Postojnske jame in h koncertu Glasbene Matice v jami, bo od. haj al z glavnega kolodvora točno ob 10. uri dop. Prijavljene izletnike prosimo, da pridejo pravočasno na glavni kolodvor. Začetek koncerta v jami bo ob 15. uri, nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Vlak se bo vračal iz Postojne proti Ljubljani ob 21. uri ter bo v Ljubljani ob 22.45 uri. Izlet, nike prosimo, da se pokore točno navodilom Putnika,' ki ima vodstvo izleta in posebnega vlaka. — Danes izide binkoštna številka »To-tega lista« na 16 straneh, z vedro in aktualno vsebino. Cena din 2.— 272-n _ Druga knjiga Mlakarjevih l«branlfc planinskih spisov je čitateljem že na razpolago pri založniku Osrednjem društvu SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. Vsi ljubitelji prijetnega planinskega čtiva naj pohite z nabavo knjige, ker je naklada sorazmerno nizka in povpraševanje veliko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu in Visu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 24, v Ljubljani in Zagrebu 21, v Mariboru 19.9. v Sarajevu in Kumbo-ru 19, v Splitu in Rabu 18, v Beogradu in Visu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5. temperatura je znašala 13.00. _ Vlom v občinsko blagajno. Veliko pozornost v vsej selški občini je vzbudila davi novica, da je bilo ponoči vlomljeno v občinsko pisarno v Selcih. Vlomilec je prišel v uradne prostore okrog dveh zjutraj. Odnesel je 5000 din v gotovini in hranilno knjižico v vrednosti 4000 din. O skrajno predrznem vlomu so bili takoj obveščeni orožniki v Železnikih, ki so uvedli obsežno preiskavo. — Okraden čevljar, v Lokah pri Trbovljah je bik> te dni vlomljeno v čevljarsko delavnico Filipa Juga. Tat je odnesel par novih moških čevljev, par ženskih čevljev, par opank nekaj parov že ponos enih čevljev, ki so bih v popravilu ter nekaj čevljarskega orodja. Jug je oškodovan za okrog 800 din. — Izgubljena aktovka. Policiji v Kranju je prijavil tehnik Albin Celik iz Ljubljane, da je pozabil v avtobusu ali izgubil med petjo usnjato aktovko, v kateri je imel denarnico s 1850 din. Najditelj se še ni zglasil,____ Pomagajmo zidati aokolshf dom v Trnovem ! TAJNI AGENT X-Q Veliki kriminalni film v dveh delih Izredno napete v _KINO SLOGA, tel. 27-30 L DEL GUSARJI — Ob leV, IS. in 21. uri. DANES ZADNJIKRAT! Napeti film iz Daljnega vzhoda Smeli zrakoplovni poleti in borbe za golo življenje Se bolj utrdijo ljubezensko zvezo, ki jo nočejo drugi nasilno zrušiti Ob 16.. 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 V oblasti upornikov i Iz Ljubljane —lj Ribji trg. Cene morskih rib so zdaj zmerne. Skuš je že delj časa na izbiro, danes je pa bilo tudi precej sardel. Skuše so bile po 14 din kg in zato je bilo zanimanje za nje med gospodinjami precejšnje. Sardele so prodajali po 14 do 16 din kg, girice po 12 din. sardelice po 14, ciple in morske lipane po 24. trilje po 36, osliče po 28 in morske rake po 32 din kg. Cene rečnih rib so bile nespremenjene. —lj Ureditev ljubljanskih cest in uUc. Ze pred tedni je mestni tehnični oddelek pričel urejati tlak Vilharjeve ceste, da bo pri trajno lepem vremenu cesta popolnoma urejena in spet odprta vsaj do sv. Re-snjega telesa. Marsikje je bilo treba popraviti, sedaj pa brizgajo tlak z o-trim curkom vode. da izmed kock izpero ves prah in pesek. Špranje med kockami za-j livajo z bitumom. ki mu je primešanega malo prameksa in polovico apnene moke. Za to delo je potrebno popolnoma suho in toplo vreme, kakršno bomo potrebovali tudi pri katraniziranju cest in ulic. Zalivanje samo te ceste bo veljalo do 230.000 dinarjev. Tako bodo zalili tudi granitni tlak pri skladiščih carinarnice ter na Šmartinski, Masarvkovi. Resljevi, Miklošičevi. Go po sve ts ki. Bleiwesovi in Celovški cesti do nekdanje gostilne pri Kmetu. Enako bodo zalite tudi drobne kocke v Stritarjevi. Komenskega ulici, na Vidov-danski cesti in na Taboru ter na Mestnem ln Starem trgu ter na Karlovskem mostu. Ko bodo dela na Karlovskem mostu in Mestnem ter Starem trgu končana, pride na vrsto tlakovanje VVolfove ulice. Upajmo, da bo pri lepem vremenu mogoče pričeti z urejanjem VVolfove ulice že čez me-čec dni. — Prestavitev pramvajsHh tirov. Na Celovški cesti v ftiški so delavci pred j kratkim predstavili dober kilometer proge cestne električne železnice, ki ni tekla čisto sporedno m cestiščem. Zdaj so pričeli prestavljati progo tudi višje gori v Dravljah. kjer je bila speljana proga v še večjih krivuljah. Tirnice prestavljajo na sporedno črto s kockanim cestiščem, ob levi strani ceste proti št. Vidu pa bodo kasneje napravil i hodnik za pešce. u— Društvo za ceste predvaja danes ob 18. v k.nu »Union« zanimiv film o gradnji modernih cest. katerega je ljubeznivo stavil na razpolago Francoski institut v Ljubljani. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za cestna vprašanja. Vstopnine ni. lj— Opozarjamo na nocojinjo produkcijo gojencev šole Glasbene Matice, ki bo ob 18.15 v veliki filharmoničnl dvorani. Prof. Viktor Sonc bo nastopil s svojim mladinskim zborom, prof Karel Jeraj s svojim šolskim orkestrom vmes bodo nastopili gojenci profesorjev Hrašovčeve, Hribarjeve. Ivančica, Lipovska, Mahkotove, Miil-lerja in Pfeiferja. Podrobni spored stane 3 din in se dobi v knjigarni Glabene Matice odnosno v veži Filharmoničnega poslopja. u— Uprava električne cestne železnice sporoča, da bodo na progi Ljubljana—št. Vid dne 28 in 29. t. m. vozili vozovi samo do kavarne Evrope. — Dalje sporoča, da se prične redni promet vsako nedeljo in praznik že ob 4.30 zjutraj tako da imajo potniki redno zvezo k vsem jutranjim vlakom od vseh smeri. —lj NI bila umrtn-a imi«ta. Včeraj ob sklepu Usta amo prejeli poročilo o nevarnem karambolu na vogalu Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste. Poročali ir.o. da je neki avtomobil is t pedri delavca Iv. jamn.ka. ki je poškoubam podlegeL Zaradi pomanjkanja časa ln naglice poročila nismo mogli kontrolirati in zaradi tega je nastali zamenjava v imenu, pa tudi nesreča sama ni imela tako tragičnega konca. Ponesrečeni kolesar je bil 2Stetni mizarski pomočnik Aibin Jamnikar s Sv. Petra co te 49. Ker je obležal ves v krvi, so bili ljudje prepričani, da se je ubil. Poklicali so reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico, kjer so pa ugotovili, da poškodbe niso tako hude in je verjetno, da bo ckreval. —lj Znameniti eksperimenti*! psiholog \Vintcry je po velikih uspehih v inozemstvu samo nekaj dni v Ljubljani, hotel i Slon« —lj Sezija špargljev Vsak dan sveže domače beluše servira gostilna »Pri slepem Janezu«. 252-n —lj Bonlioniere bodo v nedeljo dopoldne odprte. 273—n. Iz Radeč — Občinski sejem. V četrtek je bil v Radečah običajni občinski sejem. Kramarji so pripeljali svoje blago iz raznih krajev ter ga razložili po stojnicah sredi trga. Prignane je bilo tudi precej živine. Zaradi lepega vremena pa ni bilo kupcev, kajt; le-ti so ostali pri svojem poljskem delu. Kupč.je so zategadelj potekale bolj slabo. Najboljša goveja živina se je prodajala do 5.25 din, slabše vrste pa po 4.50 din. — Zaprli so ga zaradi posilstvu. Te dni so pripeljale varnostne oblasti v zapore tukajšnjega sreskega sodišča nekega moškega s Polšnika, ki je storil pred časom silo neki mladoletni deklici iz ftt. Jurija pod Kumom. Svoje gnusno dejanje je malopridnež že priznal, ćim bodo končane vse formalnosti, ga bodo odpeljali na okrožno sodišče v Novo mesto. — Sava upada. Te dni smo poročali, da je Sava narasla za 3.75 m nad normalo, Savinja pa celo za 4 m. Ker je deževje ponehalo, polagoma upadata Sava in Savinja. Zato pa je oživelo delo naših spla-varjev, ki v veliki množini splavljajo les v južne kraje. — Birma v Loki. v sredo je bila birma v Loki pri Zidanem mostu. Birmoval je mariborski škof g. dr. Tomažič. — Obeta ne nam dobra letina. Zaradi mile zgodnje pomladi in dovoljne moče se nam obeta prav dobra letina. Potrebno je samo še toplo solnčno vreme in če ne bo toče. bomo imeii zlasti prav veliko sadja. Ponekod so Že dozorele prve zgodnje češnje. Prav lepo kažejo jablane in hruike. enako tud: marelice in breskve ter vinska trta. Tudi poljski pridelki kažejo prav dobro. Z Jesenic — Slovenska služba o°*ja bo na biru koštni ponedeljek. 29. t. m. ob 10. url v dvorani »Delavskega doma« na Savi. Vstop prost. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. -raz no R--9eda 50 par lave« pose bet NatmanjšJ znesek S Dir BOTRICAM ln BOTROM se priporoča foto-atelje MANCINI — Ljubljana-Vič 1712 FRIZURE ZA BIRMANKE trajna, barvanje las — salon KOSEC, Miklošičeva 18. 1710 MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeli! Beseda 0.50 par. ZA PRAZNIKE si nabavite prvovrstna ter garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: TURISTI! Planinski cvetlični med Iz Me-darae. Ljubljana. Židovska uL 6, vas osveži in okrepča. Pridite ponj! SO T. namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > 8.— rizling * 9 — cviček > 9.— muškat, si Ivanec > 12.— jabolčnik i » 5.— žgan ja: tropinovec S > 28.— slivovka > > 32 — brinjevec > 9 36.— rum > S 36.— Se priporoča »Buffet« J. Jeraj nasl. Minka VideniČ. Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 1739 S LUzBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 0 Din PERFEKTNO SOBARICO z lepim nastopom ln z dobrimi referencami, iščem, ne starejšo od 85 let, In mlajšo sobarico za pomoč prvi sobarici in za ostala liana opravila. Ponudbe: I. Marjan, Kotor. 1704 AGENTURA V ZAGREBU GOSPODINJA n dobra kuharica išče službo pri starejšem gospodu samcu ali vdovcu. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«. 1721 DEKLICO pridno in pošteno, sprejmem v ;rgovino suhomesnate robe. Vsa oskrba v hiši. — Vse drugo se polzve pri gospe Košir v Kamniku. 1735 BRIVSKEGA POMOČNIKA dobrega delavca, sprejmem takoj. Hribernik Josip, frizerski salon, Celje, Kralja Petra 10. 1734 PRODAM Beseda 60 par. davek posebej. Najmanji! znesek 8 Din LEPA OREHOVA JEDRCA in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, Ljubljana, Židovska ul. 0. 20. T. POZOR! Kupim rabljene Čevlje in moške obleke. Klavžer, Vošnjakova 4. 1687 KOŠNJA TRAVNIKOV pod Rakovnikom in v Zornicah pri Podpeči naprodaj. Šuštar, Dolenjska cesta 12. 1738 Cenjene ponudbe na Zagreb I, pretinac 80. 1905 ZALOŽBA »CESTA« LKUMANA, KNAFUEVA UTL. 5 Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«: _ MARIJE MAJERJEVE „Rudarska balada11 ki na pretresljiv način opisuje Življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma to domovine „Rudarska balada" je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—. s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFUEVA UI* 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ra vijena »Zgodbe brez grozeč, Klab—Om »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Crna vojna« im Tfciimasona ifihrkot. »StOTENSKI NAKON, ». w> »•v. 119 Veleindustrijec Josip Lenarčič Ljubljana, 96. maja Na Verdu pri Vrhniki je davi ob treh i vedno zatisnil oči v visoki starosti 84 f let ugledni veleindustrijec in nestor slo-j venskih industrijcev g. Josip Lenarčič. Pokojni Josip Lenarčič je bil rojen 1. 1856 na Vrhniki kot sin uglednega pod-jetnika in posestnika in se je po končanem Studiju na ljubljanski realki posvetil ) tehničnemu studiju, pozneje pa je prest o-j pil na poljedelsko visoko šolo na Dunaju, kjer je leta 1877 položil diplomatski izpit. Po očetovi smrti je prevzel obsežno domače gospodarstvo, ki ga je vzorno vodil in dvignil do proč vi ta joče industrije. Javno je začel delovati že v mladosti. 2e leta 1880 je bil izvoljen v vrhniški občinski zastop, a od leta 1879 je bil član Kmetijske družbe, v katere glavnem odboru in konjerejskem odseku je pozneje dolgo vrsto let razvijal svoje plodonosno delo. Bil je tudi predsednik Konjerejskega društva, a leta 1896 je postal član Zbornice za TOI v Ljubljani, ki ga je leta 1903 izvolila tudi za svojega predsednika. Pod njegovim predsedstvom se je zbornica modernizirala in slovensko zastopstvo je vedno bolj izpodrivalo Nemce, ki so imeli popre je veliko besedo. Lenarčič pa je bil ludi med ustanovitelji Zveze slovenskih zadrug in več let njen predsednik, prav tako pa je tudi ustanovitelj Kmetske posojilnice na Vrhniki, ki ji je načeloval kot predsednik 45 let. Kot eksponent naših glavnih gospodarskih organizacij je igral važno vlogo tudi v raznih dunajskih ustanovah pred vojno. Bil je član industrijskega sveta na Dunaju, zastopnik v državnem železniškem svetu, član državne šolske komisije za obrt no šolstvo m komisije za podporo domače čipkarske industrije. Odlično mesto je zavzemal dolga leta tudi v naši starejši napredni generaciji. Od leta 1892 do 1913 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru, prvotno kot zastopnik notranjskih mest in trgov, pozneje kot mandator Trgovske in obrtne zbornice. Uveljavljal se je zlasti v upravnem in finančnem odseku. Mnogo je delal in dosegel na polju ob-čekoristnlh ustanov. Zaslužno je deloval v odboru za osuševanje Barja, velike so tudi njegove zasluge v gozdarskem društvu za Kranjsko in Primorje, ki se je po prevratu prav po njegovi iniciativi zedinilo z drugimi šumarskimi organizacijami nase države v Jugoslovensko šumarsko udruženje. V domačem kraju je bil vedno aktiven in tudi več let predsednik čitalnice in Sokola, ki ga je izvolil za svojega častnega člana. Neumoren, iniciativen in uspešen je bil v vseh panogah našega gospodarstva, v našem nacionalnem Življenju pa vzor rodoljuba. V gospodarskih organizacijah ter v stanovskih in poklicnih za s topih smo ga srečavali kot ustanovi tel ja. voditelja, a tudi kot delavca, ki je prijel za vsako potrebno delo. Pisal je tudi razne gospodarske članke in se mnogo bavil z valutnimi vprašanji. Od leta 1880 dalje ni bilo pri nas važnejše gospodarske ustanove in prireditve, da ne bi odlično sodeloval pri njej. Za svoje delo je bil deležen številnih priznanj in zahval od rasnih ustanov in organizacij, prav tako pa je prejel tudi odlikovanja z najvišjega mesta, saj je prejel za svoje delo v korist naroda rede sv. Save, Jugo-slovenske krone in Belega orla. Na Verdu je bil pokojni Lenarčič lastnik dveh tovarn, ki od njih ena izdeluje parkete, druga pa opeko pod firmo F. R. Kotnik. Tovarna je pod imenom njegove življenjske družice ge. Ane iz ugledne Kot-nikove rodbine, s katero je srečno živel v harmoniji polnem zakonu in ki mu je rodila dvoje otrok, sina inženirja Milana, znanega industrijca v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju in hčerko Zoro. ki je poročena z uglednim ljubljanskim odvetnikom in bivšim narodnim poslancem dr. Josipom Lov-renčičem. Zemske ostanke pokojnega Josipa Lenarčiča bodo prepeljali k večnemu počitku v nedeljo ob 15. na domače pokopališče na Verdu. Vrlemu možu bomo ohranili časten spomin, ugledni in spoštovani rodbini pa naše iskreno sožalje! Pregovori o zdravju Brez zdravja ni ne bogastva, ne sreče, ne zadovoljstva. — Cistota je pol zdravja. — Čas za jelo. čas za delo. — V posteljo ob devetih, rz postelje ob petih — Kamor zmernost ne hodi, tja prihaja zdravnik. — Kjer je pijančevanje doma. tam so tudi bolezni. — Jej, da boš napol sit. pij, da ne boš nikoli pijan, pa boš dolgo živel. — Zdravje vse odtehta. — Mnogo ljudi, mnogo bolezni. — Živi pametno, pa ti ne bodo potrebni zdravniki. — če se ne na spiš pred pomočjo, ne boš tega nadoknadil po polnoči. — Post ni še nikogar ubil. — Radostna misel — pol zdravja. — Ce se po- gosto prehlajaš, se boš težko prehladil. — Boljša je mala pomoč, kakor velika bolezen. — Kratka večerja, lahka noč. — Pljuča krmi z vetrom, želodec z zemljo, kožo z vodo, srce z ognjem, pa bo vse dobro. — če nisi lačen, ne jej. — Pijači vdan narod je izgubljen Darilo eksotične kraljice Kraljica otokov Tonga v Tihem oceanu Salote Tugu je sporočila kolonialnemu uradu v Londonu, da bi rada prišla ob koncu tekočega leta na oficielni obisk v London, da bi sama izročila angleškima princesama darilo. 400 let staro želvo, ki je ostala na otoku Tonga Tabu od poseta kapitana Cooka. Salote Tugu, vladarica na otočju Tonga pod angleškim protektoratom, kjer prebiva 20.000 domačinov, je prejela pred meseci ob proslavi 201etnice svojega vladanja zelo laskave čestitke kralja Jurija VI., za katere se je hotela posebej zahvaliti. Kot najdragocenejšo stvar na otoku je izbrala želvo, ki jo je podaril njenemu pradedu slavni angleški pomorščak Cook kot izraz hvaležnosti za prijateljski sprejem. 2elva, katere identičnost s kapita-novim darilom ni sporna, je živela vseh 400 let na vrtu kraljevske palače v N\i. kualofi v severnem delu otoka Tonga Tabu. Zoologi sklepajo po njenem oklepia. da je stara 400 let. Kraljica Salote se je sama odločila za dolgo pot. da bi mogla osebno izročiti kraljevskim princesam darilo. Salote Tugu ni divjakinja, vzgojena je bila v penzijonatu na Novi Zelandiji in je zelo izobražena. Angleški in francoski jezik govori gladko. V neizmerni žalosti javljamo, da je naš nepozabni nad vse ljubljeni, plemeniti soprog, oče, ded, brat, tast in svak JOSIP LENARČIČ INDUSTRIJALEC, VELEPOSESTNIK ITD. odlikovan z redi sv. Save m., Jugoslovan ske krone IV., Belega orla V. itd. preminul dne 26. maja v 84. letu, previden s tolažili svete vere. Na binkoštno nedeljo 28. maja ob 15. uri bo položen na pokopališču pri sv. Antonu na Verdu k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v torek 30. maja ob 8. uri v cerkvi sv. Antona na Verdu. VERD pri VRHNIKI, dne 26. maja 1939* ANA, roj. KOTNIK, soproga; ZORA, hči; ing. MILAN, sin; MILOŠ, vnuk; NINKA, roj. STARE, snaha; dr. LOVRENcIČ IVAN, zet, in ostalo sorodstvo NAJ V MIRU POČIVA! Rorence Riddellovo: 32 Plevama CjuCe$en — To ni samo smešno, to je tudi zločin, je krik-nila Fenella ogorčeno. Z nami Angleži se ne sme tako ravnati. Zahtevam od vas, da takoj izpustite gospoda Ellisona in gospo ben Gamma. Nehote je stopila korak proti Dereku, toda takoj ji je položil mrki nubijski zamorec težko roko na ramo. Srdito se je je otresla. Toda ni se več ganila. A zamorec, videč, da Fenella priznava, da se ne more braniti, se je ni več dotaknil. Ostal je pa tik nje in Fenella je zadrhtela od gnusa, ko je začutila v bližini njegovo orjaško črno telo. Da, bila je ujeta, prav tako ujeta, kakor ta dva in ta orjaški zamorec s tem visokim Arabcem v belem plašču sta jo stražila. Arudi ben Gamma je zdaj odgovoril na njen ogorčeni protest: — Za to kar se bo zgodilo z Vando, vam ni treba skrbeti miss Graveva. Ona je moja žena, moja lastnina. Pač se pa tiče večinoma vas to, kar se bo zgodilo z gospodom Ellisonom. — Kako mislite to? je vprašala. Stopil je k nji počasnih, lahnih korakov in njegove črne oči, zdaj še ožje kakor prej. so pošiljale k nji novo še strašnejše poslanstvo. — Svoboda gospoda Ellisona je v vaših rokah. — Kako mislite to? je vzkliknila znova bleda ko zid. — V svojem krščanskem pismu nimate besed, ki dajejo možu pravico zahtevati oko za oko. zob za zob, ali pa morda tudi ženo za ženo... Ni mogla odgovoriti, samo stala je liki kip in nova groza jo je prešinila po vsem telesu. — On je prišel v moj dom, da bi ukradel mojo ženo — jaz sem pa poslal po njegovo ženo. Fenella se je umaknila pred njim bleda ko smrt, zdrznila se je, kajti zaslišala je stokanje. Derek si je obupno prizadeval rešiti se svojih spon. Zamorec se je sklonil nadenj in stokanje je takoj utihnilo, kajti velike črne roke so bile pritisnile Dereka k tlom. Fenelli se je pa zdelo, da sliši nekaj obupnemu duševnemu stokanju podobnega-Ta čas je pa Arabcev glas nadaljeval vedno enako hladno in brezsrčno: — Prišel je v spalnico moje žene. Ali hočete zdaj v mojo spalnico, da se ta račun poravna? Če privolite, bom priznal, da je to zadostna kazen zani in izpustim ga, ko se midva vrneva sem — jutri zjutraj. V Fenellini hladni grozi se je naenkrat oglasil besen gnev. Njene oči so ošinile s srditim ognjem Arudija ben Gammo. Njeno visoko prožno telo se je vzravnalo v vsej višini, stisnila je pesti, da je kar v sklepih zaškrtalo, vsi njem živci so zadrge-tali v silnem ogorčenju nad tako podlo žalitvijo, izgovorjeno s tako hladnim in mirnim glasom. Ob pogledu na njeno besnost in odpor je skrivil Arabcu samozavesten in miren smehljaj ozke krepko stisnjene ustne. Zrl je na njo, kako je stala pred njim ponosno dvignjene glave, vsaka poteza njenega obraza, vse njeno telo je izražalo ponos in bojevitost. In pomislil je, da je v tem belem dekletu isti duh in ogenj, kakor v njegovi beli arabski kobili. Na tleh ležeči Derek se je jel znova zvijati, zopet je bil brezuspešen boj z zamorcem, čigar roke so ga tiščale k tlom. A Fenella, videč kako brezuspešno se bori na tleh, se je naenkrat spomnila, kako velika nevarnost mu zdaj preti, nevarnost, proti kateri je sam brez moči. Ob tej misli se ji je skrčilo srce. Obrnila se je zopet k Arudiju in spregovorila s tihim drhtečim glasom: — Kaj storite, če odklonim vaše — pogoje? Arabčeve ustne so se zopet skrivile v mirnem, mračnem in brezsrčnem nasmehu. — 2al mi bo, toda vašega prijatelja bom moral ubiti — najpozneje v desetih minutah. — Tega si ne boste nikoli drznili! Toda to je bila grožnja, ki se mu ni zdela vredna odgovora. Samo prsti so zdrsnili k ročaju velikega zakrivljenega noža, visečega v nožnici za njegovim pasom. Fenella je spoznala, da se ta mož ne bo dal odvrniti od svojega sklepa niti z grožnjo niti z odporom niti s prošnjami. Na dnu njegovega srca je bilo hrepenenje po onečaščenju, mučenju in ubijanju. Naj bo že tako ali drugače, Arudi ben Gamma bo zadostil svojemu hrepenenju. Njqgovi služabniki so pripravljeni in čakajo, kdaj jih pokliče. Oba zvezana ujetnika, ležeča na tleh, nista imela niti najmanjšega upanja, da bi mogla po- begniti iz njegovega strašnega doma. To sta vedela oba, vedela je pa tudi Fenella Graveva, Vedela je to, toda spočetka ni bila zmožna pogledati tej strašni resnici iz oči v oči. V poznejših dneh je pa pogosto vstajal ta spomin pred njenimi očmi, Sovražila ga je, videla se je, kako ji teko solze po licih, kako prosi Arabca, naj se usmili dveh ljudi, ki ju je moral sovražiti — naj se usmili tudi nje. Grozen prizor — do smrti jo bo preganjal kot prizor sramote in nesreče. Ta brezsrčni ori i en talec se namreč ni dal omehčati ne s solzami, ne s prošnjami. Iz njegovih oci je odsevalo samo hladno zaničevanje. Videč to, je zbrala Fenella vse svoje duševne sile, zopet se je vzravnala in zdaj se je globoko zavedala, da se ne more pogajati s tem možem — da more samo sprejeti ali odkloniti pogoje, od katerih ne bo popustil niti za las. — Samo deset minut sem vam dal za razmišljanje, a štiri minute so že minile, je dejal. Ostane torej samo še šest minut za življenje gospoda Ellisona, Zrla mu je naravnost v oči, vzravnana in hladna liki marmornat kip. — A če — če privolim? ... je začela. — Fenella! Za božjo voljo — ne. Vse drugo, samo tega ne. Dereku se je bilo posrečilo izriniti z jezikom robec iz ust. Mogel je klikniti samo nekaj obupnih besed, kajti nubijski zamorec mu je takoj zatisnil usta z roka Arabec mu je brž nekaj ukazal v arabščini. Urejuje Josip ZuponGč U Za Jslorodno Hskorno* Fran Jeran // Za upravo m mseratni bel fofta Oton Chralof U Vsi v Mobljani