- •k.iftrl'k i« ioUlo ■ In rflja t Mari-\,xr, ,. • Ijanja na mvm Irto 1(1' - k. ,1 IrU . . I . - .. :trt Ma . t „ » .. P« |>o*li • L i»t» io «i. - M I.U . .. - .lit 1.1.1 3 .. 1.1 ui-ti.i in ..|.ra»ni. t -luliiriu tr«u (l> nI/i h lina i It. 4. O/ ■ ■ .m . I.i ; Za n.T».ln.i «lf**topni w t »» i■1 l u |. •! kt . (tac nitim« tkral. S kt. w titka »krat. 4 kr. ca .« tiaka Škrat; *Wt pntn.nk** «• piacii-j.jo p., proitoru. 7.a »a»k t i>fk j« plačati kolrk (it.miialj) i» 30 k. «» ■r Traraj... h uhajajo. "V Maiiboiu J>. aprila 18(>8. Tečaj T. u „Vade iMcum" poslancu L Svctecu! Gospod poslance Luka Svetec ni več stari Svetec! Tako djal davi v kavami domorodec, prebravši njegovo zagovarjanje da hi si žejo ugusil, usalmola je voda: pa vendar sadje ni bilo slabo, ampak sladko: voda ni bila slaba, ampak bistra in hladna. Poslance Svetec dalje piše: „pa tudi tega si ne morem misliti, da l)i mene hoteli na pomoč klicati proti krivicam, katere se gode"", poslednjih „Novicnh". In človek res ne ve*, kaj bi rekel. Da j Kako je to, da si tega »Svetec ne more misliti? Zakaj bi narod a naši ljubljanski razprtfnki zelo občutljive kože, kdo tega ne I svojega zastopnika ne smel na pomoč klicati v rečdh, katere je on nav Nikakor se torej ni čuditi, da Luka Svclcc ne more cehS za drago plačilo zagovarjat poslan? zastopniku, ki nam je zlato ;ga trpeti, da se njegovo .slavno i m ti po časnikih z nedolžnimi; dobo prerokoval iz te dragocene ustave, katere se po pravici brani ;licaji vred pristavlja oznanilom o nerodovitnem § 19. osnovnih | vse avstrijsko Slovanstvo? Ali Svetec ne sedf v zboru, kjer se Iržavljanskib pravic; ali temu se je po pravici jako čuditi, da ta I take rečf smejo na dan spraviti? Ali nima po 10 gld. na dan irhokožni mož tako trdovratno zobe stiska o tistem očitanji, katero j plačila za to? Naša resna dolžnost je, pred slovanskimi brati Bil je časopis „Zukunt't" na vsa usta v obraz vrgel, da mu je!javno izreči, da se slovenski narod ne da, ter neče dajati identi-inmreč pri državnem poslanstvu nlača prva stvar. Kako je ticirati s takimi zastopniki; resna dolžnost je, pred slovanskimi o, da se naš poslanec Luka Svetec vseli reči otresa, vedno pere brati javno izreči, da se slovenski narod ne da, ter neče dajati ii čisti, 0 teb ciničnih besedah, če jih res ni rekel, pa ne zine ? i identificirati s takimi zastopniki; resna dolžnost je, na ravnost in Sako je to, da godrnja o vsacem presojevanji njegovega posto- javno izreči, kar vsak domorodec bridko Čuti na dnu srca, da smo »inja, da mu celiš nedolžni klicaji ne dade spati, poleg tega pa j Slovenci v nebo grešili in s tem zatnitili vso svojo poprejšnjo to-ie črhne o stvari, katera grdi njegov značaj in slovenski narod liko čast pred slovanskim licem, ker nismo svojim poslancem krepke pred Slovanstvom ? Slovenstvo sme* od njega na ravnost zahtevati, nezaupnice mah ima poslali, ko smo zapazili, da so se začeli loviti da mora povedati, ali je res ali ni res, da mu je več do tistih po brcznačelni politiki oportuniteta. Morda, ako bi v tej okretni 10 gld. na dan, katere dobiva, nego do svojega poštenja iu do dobi ne bili imeli po stari navadi zopet samih „Novic" za politična roda, katerega je zagovarjat poslan? Ako se o tem ne opra- • no glasilo, zaradi mnogoletnih zaslug mogočnih „Novic", ki še viči, v resnici se nam je bati, da 0 priliki potegne kučmo na oči j današnji dan branijo Svetčevo politiko, morda, bi se bila vsa ta ter skoči za dr. Klunoin, s katerim, kakor je brati, minister Po-j stvar uže davno drugače zasuknola. Ali sto in sto izgovorov, sto točki uže neče imeti več trohe opraviti, od kar gaje dobro spo- in sto ozirov se je na dan spravljalo, še bolj v pogovorih nego 2iial. — Smešno jc, ako bi poleg tega ne bilo tudi žalostno do v javnih spisih. „Novice" BO zmerom zagovarjale, ko je bilo bridkih solz, kako Svetec § 1!) z medom maže Slovanom, ki jim treba odkrivati, gladile, ko je bilo treba udariti, zagovarjale, ko ta g toliko koristi, kolikor tisti raki, o katerih se pripoveduje, da(je bilo treba zgrabiti brez ozira. Morda jim utegne še biti žal so bili na papirji, v koši pa ne. 0 tej grenki resnici se je Sve- tega postopanja, katero jim užc zdaj hudo priseda. — lickalo se tec sam prepričal, ko je v državnem zboru nedavno govoril Bal j*. „če krepko stopimo na noge, nam vlada utegne razgnati de-jezikovo ravnopravnost po učilnicah (stranskih Slovanov. Po pra-jželni zbor in torej tudi odbor, katera bodeta po novih volitvah z vici ga torej smemo vprašati, ali je Svetec tako Btnol, ali tako veČine nemškutarske". To je bilo vse prazno! Kateri narod kaj nedolžno priprost, da se zagovarja, kakor bi mislil, da so ga .velja in ve*, kaj hoče, ne da* se tako hitro ustrahovati pri volitvah, otroci izvolili, ter da se otrokom opravičuje? Kajti sicer ni mo- kateri je mehak, kakor smo Slovani sploh, in to je največi vzrok goče razumeti, kako se on predrzne učiti: „postava za to, da jo j naše nesreče, takega Meust vselej na steno pritisne, kader hoče. ta ali uni prestopi, šc ni slaba. Krasti je tudi prepovedano po Pa tudi, kaj nam pa pomagajo ti poslanci, da se je bilo toliko božji in človeški postavi, pa nekteri vendar kradejo". ('e vsako bati zanje? In ali bi res bilo tako škoda tega narodnega deželnega primerjavnnje šepa, Svetčevo ne šepa samo na obeh nogah, ampak odbora, kateri celo" ua slovenske vloge po nemški odgovarja? Po-leV.e po vseh štirih. Jed je človeku gotovo tudi dobra in potrebna, leg tega se ni pretehtala tudi še neka druga, neizmerno važna brez pijače biti ne more, toda ali se plemeniti Svetec več ne opo- stvar, namreč ta, da so naši zdanji zastopniki s svojim početjem minja znane pripovedke o Tantalu, ki je od gladi in žeje umiral, narod politično demoralizirali in s tem podali za prihod-akoravno mu je pred nosom viselo najkrasnejše sadje, akoravno nje volitve največe orožje v roke vladi, kateri ne bode težava je do brade v vodi stal? Kaj je siromaku vse to pomagalo? Ko zmagati. Po pravici seje bati, da bodo posebno prosti ljudje' vo-je hrepenečo roko stegno! po sadji, izginolo je: ko jc usta odprl, lili, kakor se jim ukaže, ter da se izobraženi domorodci ne bodo 0 hIoi unskom narodnem neseitistvii sploh, postltno pa srbskem« Se le v novejših časih se je obrnola pozornost izobraženega sveta na narodno pesništvo, za ktero se je prej malo ali nič maralo. Da se je začelo ceniti, kar ima prosto ljudstvo lepega, je nasledek splošnega napredka naših časov, ki -.poznava tudi proste ljudi za ravnopravne brate, in zato ne pripušča, da bi se prezirali v kterem bodi obziru. Izmed učenjakov je pripomogel največ slavni Nemec Jakob (irimni, da je učeni svet spoznal važnost narodnega pesnišlna. Vsled njegovih opomb so začeli povsodi, poselmo pa j po Slovanskem marljivo narodne pesmi nabirati, in tako se je ustanovil no\ oddelek v slovstvu, ki je važen ne samo za etnologijo, ampak tudi za zna- Inost, še le v naj novejših časih osnovano, namreč za narodsku psihologijo ktera primerja življenje in djanje narodov in jih spravlja pod poglavitna glavna načela. Da dobro umemo bitstro narodne pesmi, moramo si prav živo predočiti dobo, prvotne narodove obnaženosti. V življenji in razvijanji vsakega naroda namreč nahajamo dobo, V kteri posamezni ud naroda v svojem n i i -»-lje"j'i govorjenji in djanji še ne kaže popolne samostojnosti, ('nti se le uda veče celote, a še nima tako rekoč subjektivne zavednosti. Kn dub vlada po 1 vsem narodu, vsi so enaki, ne samo v dušnem, ampak tudi - večidel vsaj — v telesnem obzira; vse se ravna po stari, od preddedov podedovani šegi. J — Na tej stopnji razvitka je narod podoben otroku, pri kletno je še majhen obor mišljenja, tem živejša pa domišljija. Vse, kar se okoli njega godi ga zanimiva, in živo se vtiskuje njegovi duši, iu se razodeva in izrazuje hit tudi v njegovem govorjenji iu pevanji. Otrok tako rekoč na glas misli, njegovo govorjenje je jasno zrcalo njegovi; duše. — Tako tudi narod o dobi njegovega detinstva, vse živo gane, kar koli kaj spremembe prinese v teku njegovega enoličnega življenja in se odlikuje od vsakdanjosti; da to na kakov način pokaže in izrazi, je pri njem tako naravno, kakor pri otroku; a ravno tako naravno da narod, živega čuta za vse lepo in krasno, to izrazuje s petjem. Res je, posamezne pesmi ne napravi ves narod; vsaka pesem ima svojega posameznega Bkladalca. In vendar se ne more pesem prav njegova lastnina imenovali, on jo je le zajel iz občnega studenca narodnega mišljenja in čutjenja, kar on poje, pel In o enakih okolSčinah malo da ne vsak drugi član tistega naroda. Zato moremo reči, dane posamezni človek, ampak narodni duh v posameznem človeku ustvarja pesmi, ktere imenujemo narodne. — Narodni pesnik je ono odvisen od okoljščin, v kterih živi. On more le peti o rečeh, ki se gode* V njegovem času. ki v kakoršneiu koli obziru zadevajo njegov narod, sploh o takih predmetih, o kterih ves narod peva. Svojim pesraam mora dati ono obliko, kakoršno mu jo šega določila. Veliko bvo-hodnejši v vsakem obziru je umetni pesnik: njega ne omejuje ne čas, ne okoljičine, ne mišljenje naroda njegovega. Predmet svoji pesmi si lehko poišče ali v preteklosti ali v s\oji sedanjosti. Ni mu treba mnrati za šego njegovega naroda ne glede oblike, ne gleđć predmeta. Iu ila somu ne zgubi pesem za prihodnost, mora jo zapisati in po svetu poslati .Narodnega pesnika pa je malo Bkerb, ali BO mu bo pesem ohranila ali zgubila; on poje, da zadostuje Brčnemu nagibu ali želji poslušalcev. Mnogo poslušalcev si itak pesem zapomni Prosti ljudje imajo zato posebno dobro pamet; na Srbskem ' itavim ima ljudi, kteri 200 vrst dblgo pesem znajo ponoviti če so jo tudi le prvič slišali. Kdor si je pesem zapomnil, poje jo zopet drugim in tako iridflkov tako imenitno, da se ne more rešiti vsled prošnje kakega društva. I telje. Za gotovo pa zvemo, da bodo oni učitelji še enkrat dež. vladi nazna-((er pa je prešnji pivdgovornik. gospod Dr. pl. Figuly stavil odločiven prod- nili. da je navedena pritožba obeno^i predstojništva podtakne na in da je jiaj vr v>a vvo/l7i„ti prekine in ker je nas pozval, naj prošnjo društva sedanje obe. zastopništvo glede nemškega učenja z učitelji jedne misli. Tako g? narodno-gospodarski napredek v misel vzememo. mu bočnu slediti in se nam km-oškim Slovencem godi. Naš jezik M najde pr i vo šč e n eg a ko-■jtgoN predlog dalje razjasniti, misleč da še tak nevarnega predloga v narodno- j tiča ne v šolah, ne v občinah in no v okrajnih uradnijah, ne v deželnem zboru gospodarskem oziiu ni liilo čuti v tej zborni.i. in ne v odboru; in Bog zna, morda kmalo ga Se v mali koći ne bo smel Visoka zbornica M to, kar jaz imam povedati, gotOTO Dfl bo btela iskati! Za danes je predosti žalostnega, temveč, ker vem, da mi no bo še tako hitro prilik primanjkovalo, vžaljenega srca bratom tožiti. Pa — vsaka pogina pripraviti jednemu i/med glavnih pridelkov Avstriskih Kaj pridelovanje železa za Avstrija pomeni, vsak ve, kdor pozaa pla- sila do vremena ninske dežele, Ogersko, Sedmogralko, pa tudi Moravsko in Cesko. Nije lz Ptuja. —Žalostna ti majka, nuli rode moj! Učeni iu umni skoro Avstriske dežele, ktera glede na pridelovanje železa ne bi mogla reči:jnSUTodnjald, čijih sna živo bijo za blagost in zboljšek ovhoglih Slovencev, Imam v njem eno naj važniših virov bitka STojega. I »a. ono nam popolni trudijo se na vso moč poduk in igoj spraviti v pravo in naravno kolomijo, to kar nam kmetijstvo ne more dati. 0 naših planinskih deželah »e Brile l,j dober ju z,h-av sud rodeča koristila mladini, a pO tej narodu; skrbijo to floločno trditi - in poslanci iz Št irskega In Koroškega in Kranjskega /■......\\q ustanovljeno na narodni podlogi, kar mora pritrditi vsak nekoliko bodo potrdili — da, če plavži stojijo, se železo ne kupuje, žito- iu vinore- prebrisan in zveden vzgajalec. čeravno inorodec; toda naša viša učilniška ob-jec svojih pridelkov ne proda, da je potem siromaštvo POVSej ileželi. in umni |Mj tll zvecjne prezira oziroma na nas Sloveme, Opirajoča se naravnemu in umnemu pravu, a trdeča itaronemičeralno osnovo za nčiteljstvo, ki pogrela pravega narodnega stala. C. k. deželno namestništvo je priobčilo potem kn. vi. stolniitva učiteljem hotečim postati samostalnim v labodski rladikovini ispitni crtež namreč predmete, kterih znanje se zahteva pri preskuinji. Razve krščanskega nauka, kteri se mora znati v obeh jezikih, ni pi i poročena nijemi slovenka knjiga, niti slovenska slovnica ni odločena za iz.praševalni predmet, nemška pač, Kaj je to? nili prejason dokaz namenov, ktere imajo Nemci z nami? Kako more po tem kolomeru izprašan iu potrjen učitelj nastopiti učiteljstvo v slovenski učilnici, da bi deloval uspešno bistre* um, oblažuje srce? rečena naredba no išče, da učitelj zna hrozpogresiio, lepo in izpravno govoriti po pravilih in zakonih slovenske slovnice, in ako to ni, zaprečen in zavrt je napredek, brez jasnosti iu pravilnosti je razklada jalova. trgovci v dotičnih glavnih mestih morajo reči: Mi nismo prostotržei, kajti če naši železnikarji nič ne pridelajo in prodajo, prebivalci naše dežele nimajo denarja, da bi mogli kaj kupiti. Razmere teh dežel so take. da trgovec, ki je rojen pros'otržec, pri nas ne more hvaliti prostotržstva, Prepričan sem, da v tej visoki zbornici sedi tako učenih gtrokovnja-kov o tem prašanji, da je zato tudi poznanje tako zrelo, da so mi ni treba bati, da hode predlog g. poslanca Kiguh-ta zgolj sprejet. Pa imam vzrok, da posebej govorim. Iz prešnjih let, ko je visoka vlada davek na izdelavo železa preinenila iu mesto tlake postavila davek na čisti donesek rudniški, in zato kot naj viŠO mero 5 odstotkov določila, je visoka zbornica poslancev vklub dvema svarilnima glasoma zavrgla vladino mero in davek spremenila v pmsti dohodkovski davek. S tim je davek na- rastel na T odstotkov in še prejel dolžnost do vseh priklad iu drugih nalog, |z učilnic, kjer bodo taki učitelji BVOJ0 modrost razvijali, ni upati boljšo ho- tako da ves davek znaša od II l.r> odstotkov. dočnosti, marveč nasledke, kakor pred 1848.letom; tajenje in potrato zlatega ka, celo odpustili; to je bil odgovor Pruske vlade našo tiskalno previdnost (iospodo moja! Na Pruskem, ki so nas na Ileiiu prekosili na svetov- nikoli ne vrnovšega 86 rasa. Ubogi slovenski narod, kje sise toliko strašno nem trgu z železom, so isto leto davek na železo, ki je znašal le 2 odstot- pregrešil, da ti od nikod ne prisveti runieiio Bolnce svete pravice. Podobo Pruskega zastopa na ima, da je na smeh postavljen ali pa v ropotarnico djan, toliko slavljen bečki napis: Pravica kraljevinam temelj. Kaj hi neki rekli brkasti Magjarji, ako |'a davek je postal neprenesliv in jo deloma kriv. da je Železja obrt- bi s,, jim ponudila taka skuha, ali pa Nemci okoli Gradca, če bi 80 pri nji- nost ali celo nehala ali za I. ."i, G let prenehala. Od tega časa seje liovili učiteljih iskalo toliko slovenščine, kolikor pri naših nemščino? Ne no- odmerilo vspet "> odstotkov in jaz pri tej priložnosti prosim visoko popeči- simo li inislovenci enakih peneznill in še obilnejših krvnih trliov, pa ne sinemo telJ8tvo narodnega gospodarstva in denarstva. naj glede na te davke v misel ,,jti zahtevati prav, kterih se radujejn Nemci iu Madjarji, ne da bi misliti se vzemeta dotične prvotne postave in nadnljtie postave Helkredijeve dobe, in drznuli na njih Uživanje? Kjer ni pravičnosti, z bogom ves umni in pravni da kar se tiče dohodkovskega davka rudniškega, pripravita V kratkem času red, za tn visoko zbornico predlog, po kterem se more Avstrijska železja obrtnost varovati ravno tako, kako Pruske postava? varujejo Prusko obrtnost. Če zdaj pogledam prošnjo društva za narodno gospodarski napredek, trga pisal, ali stva Slovenske deželne poslance opominjamo , da si blagovoljno poznanike prikazni za prilično dolio. V Karlovcu X -j- )'. (Koneo). Se ve, da je g. I.j. T. nijekal, da ni la preveč očividna. Tudi „Hrvatske novine" so tu- ki je podloga diicšnjemu predlogu, nahajam na drugi strani tale stavek: j i 1 o. pa kako? Vsakdo j C brez očal lahko med vrstami bral: Karlovčani, vi Narodno gospodarsko društvo pravi, mora se železja kupčija, ker je se „j^,. v svojem dopisniku zmotili! Kakor so ,,Hr. novine" „uniciini" ' slovanske žurnalistike, so tudi v zadevi obdržavanja vredniških tajili e< tem grešnem SVOtu, Vsakemu je znano, da tirjate čast iu poštenje od zdaj ugodna našim namenom, porabiti v to, da se načelo naše izvrši, da naša vodila v življenje stopijo vsaj na ednem važnem dasi ozkem polji. Mogoče je na tem polji a sprva le mi tem polji zmago dobiti in v vsakega vrednišlva na celem svetu, da se dopisniki nikdar po nobeni naši koristi je vse žile napeti, da se prostotržstvu vsaj to sluvjo pripravi, ceni ne izdajo, ako sumi tega ne želijo. - Ali vrcihiištvo Jlr. novin" jo Če nadaljne želje zamolčimo, ne zalajamo svojih načel iu nič nas ne zadr- sestavljeno iz. samih novorojenih Magjaronov in pa članov tako imenovane žuje enake namene po enaki poti zasledovati. Starčevičeve Btranke, Tem možem bo Pozoraši s Stroismajerjem na čdu trn lokaj, gospodo moja, je vender jasno rečeno, da hočejo luknjo vstre- v peti ali še več i sovražniki so vseh Slovencev . ali pa po njihovem slovarju liti v sedajnu sestavo, ki jo država ima, v neobhodno potrebno sestavo vvoz nine. neobhodno potrebno, če hočemo varovati BVOJe pridelke svojo obilnije, bolje rekoč ,, Kranj cev", in to iz samega iu edinega kruhoborstva. Član to „veleslavne" redakcije sam je rokopis gradjanii Novaku poslal. — To v po- tukaj je javno rečeno, da hočejo polagoma namene svoje zasledovati, da ho- ,|„k g0sp. dopisniku, ako še tegfl morebiti ne ve. Da mu vsled tega do-čejo sedajno neugodno železjo pridelavo porabiti in s pomočjo čiščevalcev gođka ni bilo prebivanje pri nas jako ugodno, razumeva so oh sebi ; ali še vlado in zastoji tirati, da privolita v prekinenje vvoznine za železo. (|>. d.) I) o \) i s i. F, V. Iz beljaške okolice, 80. mana. Koroškem godi. V deželnem zboru nimamo ni enega poslanca, da bi pra hujše skoraj bi rekel je bilo za nas druge njegove rojake, kajti povsod so nam je to očitalo, in staro sovraživa proti „Kranjcem" seje iz napol spanja sopet prebudilo. - Tudi me ni bila volja, ktero še o tem v jasnosti spre-Cujte, kako se nam na govoriti in mislil sem to jako neugodno iu malo nas Slovence častivno stvar 8 plaščem kristjanske ljubezni odeli . ako ne bi bil zopet v 74. broju „IIr. vice naše zahteval in zagovarjal. Joj mu, ko hi v javnih zborih pri nas kd(.....vin" let. leta na oelo zadnji strani „pripuštano" od tega drzovitoga člo- besedice črhnol, daje na Koroškem tretjina, t. j. 117.(100 Slovencev! Temu veka bral naj vsahne jezik, kajti Koroška je A. Kinšpieler v 0. zvez. „Stiniiuen aus Innenisterrcicli" 1882. leta kot več hoteli, faktično več ne h o d o mogli truditi. Izobražene može sem lile na svoje uho slišal govoriti: ,,pri volitvah nam ne bode nikdor več liotel verjeti, da govorimo resnico „ker se je pokazalo, da smo nže enkrat veliko neresnico govorili". (Konec prihi Poliiimi razgled, Dr. Brestelnove osnove so po državi tako malo prijateljev našle, da jih hoče g. minister vso zopet oporeei. Vladini listi zato že priporočajo, naj m; pomnoži število državnega papirnatega denarja in — naj se nudači ali celo pograbi cerkveno premoženje. - Dunajski listi razglašajo pismo avstrijskih škofov na ministra uka iu prosvete, v kterem razlagajo, da se jim zadržuj temeljnih državnih postav dozdeva zelo sumljiv in nevaren. Zatornj se niso posvetovanja vdeleževall in protestujejo posebno proti onim paragrafom, ki škodo ji jo postavno pridobljenim pravicam cerkvenim. Odgovor na to pismo ima neki kardinal Rauschcr že v rokah in se ima v kratkem razglasiti v „\Vien. Ztg.'- — Tuđi Poljaki se oglašajo proti prenaredbam. ,,('zas" piše: Če tudi nemški listi pozabljajo, mi ne bomo nikdar pozabili, da se vse, kar se godi zdaj v Cisajtanii godi se le ,.ad majorom elementi germanici gloriamI — Srbski rumunski poslanci ogerskega zbora so sklon«di, da se hočejo le tedaj rdele-Ževati posvetovanja in sklepanja o narodnosti, če bo temu podloga osnova srbskih poslancev. — Huski general Ignatievv je na Dunaji. Beust mu je čestital k hlagonosnim administrativnim spremembam na Poljskem, in se nadja naj boljega prijatelstva med rusko iu našo državo, kakor pripovedujejo vladini listi; izrekel je Ignatievv, da je ruska politika na izhodu politika miru iu vse nasprotno sumljenje krivo iu neopravičeno. — Tudi usta francoskega ministra Moustier-a so polne mini, češ, da ne misli ni Napoleu. ni kteri drugi vladar na boj. Napoleon bi vtegnol sicer miru prav posebno potrebovati. Nevolja raste ko popoldanska senca in v (irenoblu se razlega glas: Oucrre au.v. tvrans! (Boj tiranom!) — Francosko-angleški list ..I/ International" je v prepoved det. List je donašal iu c.vtenso pismo papeža P i j a IX. na casarja Avstriskega. Ne ve se še, ali ni bil list podtaknjen. — Čuje se, da se hoče Viktor Kma-miel vladarstvu odpovedati in novo Italijo prepustiti princu Hiimhertu. — Laški poslanec je izročil — znanmje časa — svoja poverilna pisma na cesarskem dvoru v Hudi. - Po poročilih iz. laške namerava (iaribaldi zapustiti Kaprero in se napoti v Sicilijo. — Iz Anglije se brzojavlja da so ministri sklenoli odstopiti. Na (irskem se mogočno pripravljajo vse stranke za prihodnje volitve, kralj neki želi, da hi se vlada v volitve ne vtikala, vsakdo naj voli po lastnem prepričanji. — Znano je. da so hotele združene države amerikanske kupiti od Ruske njena posestva v severni Ameriki, kongres neki noče o tej kupčiji nič slišati, in jc opozicija proti nji tolika, da si odbor za zvunajne zadeve ni upal predlagati pogodbe zbornici zastopnikov. — Lopeo, izdajaVCC cesarja Maksa, je v Mehiki v zaporu. Mehikanske sodnije so spoznale, da postava , po kteri je bil cesar .Maks obsojen, ni ustavna. — V \Va-shingtonu se obravnava Johnsonova pravda. - Proti predsedniku nieliikan-skeniu Juarecu nastoja zarota za zaroto, posebno se vdeležujejo španski časniki. Narodno gospodarstvo. Statistične črtice <> -nnmoivk! naši kupčiji. Schuselkova „Reform" je v svojem 9. številu o našem kupčijskein mor-narstvu v 1. 1H07 zanimiv statističen sestavek prinesla, iz kterega povzamemo tu naj važnejšo reči. Kupčijsko hrodovje se je od I. 1866 pomnožilo za M (i ladij držećih 11,2(11 ton (tona 'Jo centov). Največ ladij za daljno pot imajo: Reka (148 ladij držečih 66,490 ton). Trst (119 I. drž. 50,455 ton) in Lošinj mali (127 1. drž. 66,850 ton). Za njimi pridejo: Dubrovnik (17 I.) Kotar (88 1.) Rovinj (22 1.) Zadar (:: I.) Splol (3 1.) Ladij za obrežno broda rje nje ima Trst 438, držečih 9013 ton, Splet 650 drž. 8864 ton, Lošinj mali 255 drž. s.'102 ton. Rovinj 231 drž. '»779 ton. Dubrovnik 32(1 drž. 5418 ton. Zadar 474 drž. 4o4 t ton, Reka 108 drž. 8147 ton. Kotar 49 drž. 2917 ton in Senj 108 držečih 1942 ton. Z ribištvom se je pečalo I. 18fi7. 2970 oseb z L572 ladijami. Največ ladij so imeli dalmatinski otočani (518) potem Trst (320) Lošinj mali (258) Rovinj (170) Zadar (51) Reka (39) Dubrovnik (10) Kotar 12). Na a\strijaiiskih ladijodelnicah je bilo v preteklem letu izdelanih 53 ladij jadravk, troje parobrodov in 653 bark, držečih skupaj 22,584 ton. Največ večih ladij se je napravilo v Reki in v Trstu, manjših bark pa v Dubrovniku. V ladijodelnicah se jo porabilo 577.337 kubičnih čevljev hrasto v ine ktere je prišlo iz Ogersko 200.000 k. č., iz Stajarske 167.750 k. č. iz Istre 138,098 k. č.. iz Hrvaške 17,815 k. č., iz Kranjske 9591 k. č., iz Dalmacije 2198 k. č., iz Turčije 7050 k. č., iz Romagnc 44,840 k. č., dalje smrekov ine 85,845 k. č., ktere je prišlo iz Štajerske 13.042 k. č. iz Istre 11.835 k. č., iz Dalmacije 8515 k. č., iz Hrvaške 1500 k. č., jiz Kranjske 968 k. č.; mecesnovine 65,170 k. č. ktere je prišlo iz Koroške 33,800 k. č. iz Stajarske 17.829 k. č. iz Hrvaške 8900 k. č. iz Kranjske 3250 k. č. iz Benečanskega 1900 k. č.; jelovine 60,960 k. č. ktere je prišlo iz Hrvaške 27,51(1 k. č. iz. .Stajarske 17,218 k. č. iz Kranjske 15,786 k. č. iz Istre 110 k. č.; bukovine 31.705 k. č. ktere je prišlo iz Hrvaške 29,(i87 k. č. iz Stajarske 20OO k. č. iz Istre K) k. č. iz Dalmacije 8 k. č. Železa se je porabilo 55,222 centov (29,750 c. ga je prišlo iz tujih dežel (Angleške Nemčije i. d.) 25,172 c. pa iz domačih); kotlovine 820 c, c i n k a 155 c. rumene kovine 2828 c., svinca 1715 c. naj več iz Spanje; 29 ladij drž. 0903 ton je bilo v tuje dežele prodanih, zunaj Avstrije kupljenih pa 14, blizo 20 pa se jih na morji razbilo. Med velikimi ladijodelniini napravami gre prvo mesto arsenalu av-strijanskega Lloyda, v kterem je v preteklem letu 1218 delavcev delalo. Konec leta je imelo to društvo 05 (v zgornjih številkah nezapopadenih) parobrodov držečih blizo 32,000 ton z močjo 18,000 konj in s 1900 osebami služečimi na njih. Ako številu mornarjev in delavcev še prištejemo 113. raznih uradnikov in služabnikov, vidimo da Avstrijanski Lloyd 331 (i osebam zaslužek daje. Ladijodelsko založišče viteza Tonello ima 3 velike in 2 majhna parobroda. Tržaško tehnično založišče „Stabilimento tecnico" ktero izdeluje parne mašine za parobrode ima dva lastna majhna parobroda. Po avstri-janskili ladijodelnicah sploh je imelo opraviti 2507 oseb (370 več ko v 1. 1800). Od tega števila jih spada na sani Trst 1233. Vseh 1. januarja na avstrijanskih kupčijških Lidijah služečih oseb je bilo 22,011. Med temi je bilo 808 kapitanov za daljno pot, 408 častnikov, 320 voditeljev za obrežno brodarjenje, 42 kadetov, 377 krmarjev, 10.273 mornarjev, 1627 novincev, 1312 mornarskih dečkov, 535 strežnikov, 35 kuharjev, 15 zdravnikov, 110 niašinistov, 722 kuriveev. Kapitanov in častnikov jo nuj- [ več iz Primorskega, potem iz Dalmacije in Hrvaške; le 25 jih je bilo iz drugih avstr. dežel in 1 je bil tujec. Voditeljev za obrežno brodarjenje je bilo iz Dalmacije 191, iz Primorskega 111, iz Hrvaške 21, krmarjev iz Primorskega 142, iz Dalmacije 132, iz Hrvaške 81; mornarjev iz Dalmacije 10,440, iz Primorskega 3531, iz Hrvaške in iz Oranice 2050, iz drugih avstr. dežel le 4, iz tujega pa 230. , Mašinistov pa je bilo več ko polovica tujcev, namreč 74 od 140. Vseh skupaj pa je bilo tujcev med 22,014 osebami na avstrijskih ladijab služečimi ! le 425. Te številke jasno pričajo kako važne so jugoslovanske okoli jadranskega morja ležeče dežele za vso avslrijnnsko pomorsko kupčijo. (.iovur poslanca Dr. Tomana dne 2H. snSca. Nisem mislil, da se ho vsled prošnje nekega društva predlog stavil o tak važnem naroduo-gospodarskeiii prasanji vvozninc (cola) surovega železa, .s čim se lebko v škodo spravijo vsi oni, ki železo kopljejo ali čistijo. Mislil bi. da je vprašanje vvoznine glede na pridelavo železa, kakor tudi drugih roma od ust do ust, od stoletja do stoletja. Ce se na tem potu tudi spreminja. Prvotni značaj pa ji ostane. Z mišljenjem naroda za časa njegovega detinstva se vjema tudi to, da pevec v vse to veruje, o čemur poje. Vsi čudeži in čudežna bitja, o kterih poje, so mu čista, gola — resnica. 1'nietneinu pesniku pa so take reči dostikrat le zunanji kinč. Kolikokrat najdemo v umetnih pesmih mitologičnih oseb, na ktere pesnik ni nikakor verovati zamogel. Narodni pesnik pa o Vilah ne more peti, ako ne veruje v nje; da bi jih rabil kot poetičen kine, trebalo bi mu više izobraženosti. Omeniti se mora tudi to, da je narodna pesem skoro emirom za petje zložena, umetna pastem namenom, da se čita ali pravi. Beseda in napov sta narodnemu pesniku, rekel bi, neločljive reči; zato tudi pesmi večidel 110 more praviti, če je tudi ne poje. Tako je bilo že pri starih firkih. Rrenkanje po njihovih lirah iu kitarah je le pesmi spremljalo; glasbe kot posebne umetnosti še prav poznali niso.— Iz tega premišljevanja jo razvidno, da je bistvenih razločkov med narodno in umetno pesmijo. Vsak narod ima kolikor toliko naravnega čuta za lepo. Vsak ga izrazuje po svoje. Tako so se Egipčani proslavili z velikanskimi stavbami, tako Grki s podobami in raznim kinčem. kterega so znali iz kamna izsekovati. Romanski narodi ob času svojega razcveta z. malarijo i. t. d. Med vsemi umetnostmi pa gre pesništvu, ktero iz misli lepe podobe ustvarja, prednost za toliko, za kolikor prekosi misel ostala Bredstva 1 nosti, kot glasove, barve, kamen i. t. d. Tisti narod tedaj kteri je svoje tranjost v pesmih razodel, je na naj popolnejši način izrazil svoje 11 Trditi smemo, da so se Slovani kol narod odlikovali naj bolj po svojcu semstvu. Že o starih Slovanih beremo, da so bili posebni prijatli pet) družnega veselja. V junaških pesmih, kterih so mnogo imeli, prepevali so slavna dela svojih preddedov. Tako so leta 590 po Kr. iz baltiškega primorja k avarskomu kanu poslani, pa od Orkov prestraženi in ujeti Slovani povedali grškemu cesarju Mavrikiju: da niso vajeni orožju, da pa znajo peti lin gosti, in da ljubijo tiho mirno življenje; ti poslanci so res vedeli veliko junaških pesmi peti. Ko je istega leta grški vojvoda Priskos Slovane v današnji Valabiji zvijačno po noči napadel, našel je da so vsi bili zaspali, 1 svoje pesmi izpevši. — Se celo Grki so slovanske pesmi pri svojih igrah I včasi rabili, kakor Konstantin Porphvrogoneta pričuje v svojem delu: „Do caerimoniis aulae Bvzantinae." Ta ljubezen Slovanov do pesemstva izvira iz njiho -vega domačega življenja. Zgodovina nas uči, da so bili Slovani od nokdaj narod poljedelski, da so ljubili mimo tiho življenje, za vojskovanje pa lo toliko skrbeli, kolikor je bilo treba, ohraniti domovino sovražnikov. Neprenehoma v naročji narave žive, ne poznaje divjih strasti, ki spremljajo bojno življenje, [ moralo so je njih srce navzeti tihega veselja, ktero so jo najnaravniše v petji in glasbi izrazovalo. In kar o starih Slovanih velja, velja tudi o današnjih. Res je, da jc nahajati narodnih pesem skoro pri vsakem narodu, ali toliko in tako lepih kakor pri Slovanih ne najdeš jih nikjer. Zato smemo narodno j pesništvo kot posebno lastnino pripisovati slovanskemu narodu. Temu pritrjujejo tudi tujci. Naj namesto drugih omenim lo v teb rečeh naj bolj kompetentnoga učenjaka, Nemca Jakoba Urinima, kteri pravi da se mu zdi kakor da hi imela vsa slovanska plemena posebno od narave podarjeno sposobnost .1 petje iu igranje in da se njihove pesmi odlikujejo po tihem in globokem čut ji. (I)nljo priti.)