155. št. — 5. leto. Poštnina pavšaliran*. Posamezne številke 1 Din.
••»liani, v nedeljo 9. julija 1922
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D Letno 180 D
Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLAVi
Uredništvo:
~’Mf0va ulica 1/L Telefon 300*
-“va:
JU —
,'elefon 44,
/račajo. liti znamke or.
Nadaljevanje debate o proračunu.
ODMEVI VČERAJŠNJEGA INCIDENTA V NAR. SKUPŠČINI. - POSL. VIDAKOVIČ IZKLJUČEN OD 3. SEJ. — VLADA PORABILA KREDITE BREZ DOVOLJENJA SKUPŠČINE. — GRADITE ŠOLE MESTO
VOJAŠNIC.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Danes ob 10.20 dopoldne Je bila otvoriena seja narodne skupščine. Ko so bile končane formalnosti,
so prešli na kratka vprašanja. Nato je narodna skupščina prešla na sklepanje o Predlogu zborničnega predsednika glede izključitve poslanca Vidakoviča za tri seje in Izgubo dnevnic posl. Segviča radi včerajšnjega Incidenta. Nato je povzel besedo posl. Vidakovič, ki je obžaloval to, kar se le zgodilo. Kazen, ki mu je bila naložena, ie mirno sprejel. Pri tej priliki je navajal, da je hotel posl. Segvič na posestvu Koteka izgnati nekatere dobrovoiice, da bi tamkaj z neko subotiško banko ustanovil veliko podjetje. To je on (Vidakovič) slišal od radi-kalskega poslanca Mladenoviča. Radi tega ne ve, zakaj mu je Šegvič zaklical, da je lažnik. Šegvič je trdil, da ga je Vidakovič dvakrat žalil Prvič ni res, da oi Dii hotel Izgnati dobrovoljce, o čemer more pričati minister za agrarno reformo. On sam ima 32 let državne službe, ki jo je vso prebil v najopasnejšili albanskih pokrajinah, sedaj Pa le moral doživeti, da mu je nekdo, ki bi mogel biti njegov sin, dal zaušnico. Ne more spominjati, da bi bil Vidakoviču zaklical, da ie lažnik. Ve samo to, da je Vidakovič Pobegnil iz dvorane, in sicer ne samo iz dvorane, temveč tudi s hodnika. On zahteva Od parlamenta zadoščenje, ki naj mu da priložnost, da s poslancem Vidakovičem obračuni na svoj način. Minister za agi arno reformo Miletič, je dejal, da je to že drugi slučaj, ko mora vzeti v varstvo posamezne
poslance. Nihče ni zahteval, da se dobrovolj-ci Vržejo s Kotekovcga posestva Preden se kaj trdi, je treba imeti o tem natančne podatke. Nato je izjavil predsednik zbornice dr. Ribar, da ie poslanca Šegviča radi neparlamentarnega obnašanja mzval k redu. — Narodna skupščina je nato sprejela predlog predsednika glede izključitve posl. Vidakoviča. Predsednik dr. Ribar ie pozval Vidakoviča, naj se odstrani z zbornice, kar je ta tudi storil. — Nato je zbornica prešla na dnevni red. Kot prvi je govoril zemljoradnik Uroš Stajič, ki je napadel vlado, ker Je brez dovoljenja parlamenta porabila kredite. Dejal je, da ne nore bili tu dobre volje v svrlio obnove države, temveč da je opažati le poizkuse, ki jih pa ni smatrati za resne. Nato le govoiil o državnem proračunu, ki ga je izgotovil dr. Ni tiči č in ki je bi takrat predložen narodni skupščini, ki ga je pa odklonila. V dobi ministrovanja dr. Ninčiča so bili tiskani prvi banko\ci in tedaj se je začelo izmotavanje državnih novcev. Kritiziral je davke in Izjavil, da ni zadovoljen s tem, da v Srbiji sploh nimajo zemljiškega katastra, •'ilasoval bo proti predlogu. — Nato je govoril g- posl. Miltaj-lo Cvirkič, ki je zvriteal vso krivdo današnjih težavnih razmer na roslodice vojne. Izjavil je^ da je nujna potreba, graditi šole V selskih občinah in omenjal, naj bi or ra v a raje gradila šole nego vojašnice, Scia je bila ob 13. prekinjena in se bo nadaljevala popoldne $>b šestnajstih.
Popoldanska debata o proračunu.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine je najprej govoril posanec Ivo Eveko-vič (Jugoslovanski klub), ki je kritiziral proračun iz raznih vzrokov in v daljšem govoru dokazal, da proračun absolutno ne odgovarja današnjim razmeram. Zaradi tega bo glasoval proti. — Zemljoradnik Miliajlo
Dolarsko posolilo pred finanžnlm
odborom.
EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. — SOCIALNI DEMOKRATU ZEMLJORADNIKI PROTI POSOJILU. — SAMOSTOJNI KMETI LE
POGOJNO ZA POSOJILO.
Beograd, 8. jul. (Izv.) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo,
Ki Jo je popoldne nadaljeval. Razpravljal je o ameriškem posojilu. Finančni minister dr. Kumanudi je imel pri tej priliki ekspoze in je sporočil poslancem glavne točke pogodbe ter v katere svrhe se uporabi prvi obrok posojila v znesku 15 milijonov dolarjev. Ta obrok se bo porabil takole: 1,000.000 dolarjev za nabavo železniškega materijala in pragov, 600.000 za popravo železniških delavnic, 3,000.000 za popravo voz In lokomotiv, 2,500.000 za nabavo in popravo železniških mostov, 600.000 za razširjenje kolodvorov, 200.000 za stanovanje železničarjem, 600.000 za Kgraddo novih delavnic 1,500.000 za Zgradbo poslopja prometnega ministrstva, 1,300.000 za povračilo dolga družbi Standard Oil Čompany, 2 milijona za povračilo dolga Narodni »anki in 1,700.000 dolarjev za stabilizacijo tečaja dinarja. Finančni odbor je nato otvorfl debato. Od opozicije sta govorila poslanca dr. Du-abič (Jugoslovanski klub) in Gjono-vič (republikanec), ki sta zlasti opozarjala, da gre za dve skupini, nam-£ecza skupino Blair et Co. in za
družbo za zgradbo železnic in vodnih poti v Jugoslaviji. Nimamo jamstva, da bo nasprotna stranka pogodbo tudi res izvedla. — V imenu vladnih strank je govoril še posl. Radovič, v imenu opozicije pa socialist dr. Korun in zemljoradnik Uroš Stajič, ki sodita, da sedanji tre-notek ni ugoden za tako veliko posojilo, ker vladajo pri nas slabe politične razmere in ker tudi zunanji položaj ni zadovoljiv. Zavzemala sta se v svojih govorih za manjše posojilo pod boljšimi pogoji. Protestirala sta proti temu, da javnost ni bila zadostno obveščena o uporabi posojila. — V imenu samostojne kmetijske stranke je podal posl. Rajar izjavo, po kateri njegova skupina ne bo glasovala za posojilo in bo svojega zastopnika odpoklicala iz vlade, ako se ne vstavi v zakonski načrt o posojilu tudi natančen proračun za vsa dela, za katera se bo porabilo to posojilo. Njegova skupina zahteva podaljšanje železnice od Kočevja do proge Zagreb—Bakar in iz St. Janža do Sevnice. Ta izjava je v finančnem odboru izzvala precejšnjo senzacijo. Seja se je nato zaključila. Prihodnja seja v ponedeljek.
Razdelitev rta oblasti.
MEDJIMURJE Z VARAŽDINSKO OBLASTJO NAJ TVORI ENO SAMO
OBLAST.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Pod vod-I Vorn dr. Janka Baričeviča iz Pre-oga v Medjimurju je danes dospela ^cinkaj deputacija, ki je protestirala "°ti temu, da se je Medjimurje do-euio mariborski oblasti in zahtevanj da se ustanovi nova oblast iz sedanje varaždinske oblasti in Medji-fflurja. Sedež te oblasti naj bi bil Varaždin. Deputacija je posetila tudi predsednika demokratskega kluba Uavidoviča, ministra Pribičeviča in ivuietiča, predsednika narodne skup-seme dr. Ribarja. Popoldne jih je sprejel tudi ministrski predsednik fuSic, pri katerem so bili pol ure.
Povsod so deputaciji obljubili, da bodo vpoštevali njene želje. Iz konference pri ministrskem predsedniku Pašiču se doznava, da je pri tej priliki govoril tudi o Radičevi stranki. Predsednik vlade je izjavil, da je zelo škodljivo, da Radičeva stranka vodi svojo politiko tudi zunaj državnih mej. Doslej je vlada zasledovala njene mahinacije s prirojeno slovansko prizanesljivostjo, sedaj pa bo le še malo časa čakala, da pride Radič do pameti. Drugič bo napela druge strune. (Če le ne bodo počile. Op. uredn.)
Stojič je kritiziral proračun s stališča programa njegove stranke, zlasti zaradi tega, ker vlada premalo vp- števa razmere zcmljorndnikov. Zaradi tega bo glasoval proti proračunu. — Seja se je končala ob osmih zvečer. Prihodnja seja v ponedeljek dopoldne.
Sftelii nomiloščen na 2© Sefc Jele.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da sta semkaj dospela z Bleda minister za zunanje posle dr. Ninčič in minister za pravosodje dr. Markovič. Kakor poročajo listi, je kralj pomilostil atentatorja Stejiča na dvajset let ječe.
BOJ ZA MESTA DRŽ. SVETNIKOV.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Dr. Pa-leček, ki ga je demokratski klub konturo odklonil. Na njegovo mesto pride dr. Makso Roš, odvetnik na Su-šaku. Namesto demokratskega poslanca Lazarja Jankuloviča, ki ga kandidirajo v državni svet, pride v narodno skupščino kot poslanec Abdula Ikmed (muslimanski verouči-telj).
JUŽNA ŽELEZNICA PRED RIMSKIM PARLAMENTOM.
Rim, 8. julija. (Izv.) V odgovoru na interpelacijo republikanca Cliiese v poslanski zbornici, ki se zavzema za enotnost južne železnice na konferenci v Benetkah, je izjavil minister za javna dela, da stremi beneška konferenca v zmislu st. germain-ske mirovne pogodbe za tem, da sč doseže sporazum med interesirmimi državami. Vlada sedaj ne mere dati nobene izjave v tem pogledu. Ona stremi za enotnostjo promefa, za reden in točen promet in za kontinuiteto.
ZV UREDITEV IZVESTITEf ’CNE SLUŽBE MALE ANTANTE.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Koncem tega meseca se sestane v Karlovih Varih konferenca načelnikov tiskovnih uradov in porcčcvalnic male antante in Poljske. Ta konferenca je | Posledica jugoslovanskega predi ,ga, i ki je bil stavljen na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Na tej konferenci se bo izdelala konvencija o organizaciji izvestitcljske sužbe in o organizaciji novinstva sploh. Predvideno je več konferenc. Razen načelnikov bo n~vzočn:h tudi nekaj časnikarskih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o tehničnih vprašanjih.
PRED KONCEM H' VŠKE KONFERENCE.
Haas, 8. JiTija. (Izv.) Razpravljanja o [ koncesijah, ki se itnaio dovoliti Rusiji, so I jasno pokazala, da jc na vsak način priča-kovati krize v tej konferenci. Na zahtevo holandskega delegata, naj bi se podali natančni podatki o predpravica'], dovoljenih prejšnjim imejiteljem, jc odgovoril Litvinov, da pomenjajo predpravice že ugodnosti, ka-ter so jim bile doslej dovoljene. Cattler (Belgija) je hotel noto vedeti, ali sovjetska vlada še vedno odreka priznavanje lastninske pravice, kakor je delala popreje. Litvi« nov je rzjavil, da nikakor ne tnorc odgovoriti na to vprašanje in je pristavil, da se o tem vprašanju v komisiji, ki se ima baviti z vprašanjem privatne lastnine, ni nikdar govorilo, in da se o tem tudi ne more r:‘2-pravijatL Seja je bila končana ob razbuije-nem razpoloženju.
PONOVNA KRIZA POLJSKE VLADE.
Varšava, 7. julija. (Izv.) Poljski parlament je danes nadaljeval debato o vladni izjavi. Predlog desničarskih strank, naj se izjava ministrskega predsednika Slivvlnskega ne vzame na znanje in da se vladi ne izreče zaupnica, je bil sprejet z 211 proti 195 glasovom.
Borzna poročila.
Curih, 8. jul. (Izv.) Berlin 0.99s, New-york 523.50, London 23.29, Pariz 41.60, Milan 23.32, Praga 11, Budimpešta 0.40, Zagreb 1-575, Bukarešta 3.50, Varšava 0.1075, Dunaj
0.025, avstrijske krone 0.275.
Berlin, 8. julija. (Izv.) Dunaf 2.203, Budimpešta 40.54, Milan 2302.10, Praga 1132.35 Pariz 4114.85, London 2227.05, Nevvjork 522.34, Curih 9912.55.
Zagreb, 8. julija. (Izv.) Borza danes ni poslovala. Izven borze so notirali: Dunaj
0.375, Berlin 17.25, Budimpešta 6.65, Trst 372.50—375. London 378.775—380, Praga 179—185.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Devize: Berlin 17, Budimpešta 6.75, Bukarešta 49, Italija 375, London 378, Pariz 672, Praga 174, Sofija 51, Curih 1580, Dunaj 0.375. Valute: Nemške marke 22, romunski leji 48.25, Italijanske lire 370. francoski franki
Pred sestankom zaupnikov JDS.
Slovenci so pred vojno uživali glas delavnega in poštenega naroda. Kmetskemu ljudstvu se je sicer očitalo nekoliko preveč klerikalnega mišljenja, toda to mišljenje njegovi morali na sploh ni škodilo. Slovenski uradniki so bili radi svoje pripadnosti in vestnosti tudi na Dunaju znani in upoštevani, a slovenski trgovec je, skoraj brez izjeme, vsled svoje solidnosti lahko našel potrebni kredit. Posebno pa je slovela slovenska varčnost, ki je slovensko kreditno zadružništvo povzdignila na prvo stopnjo na slovanskem jugu.
Bilo je sicer tudi nekaj nečastnih izjem, ki jih je pa javnost takoj izločila.
Dohro ime je spremljalo Slovence tudi pri vstopu v državno zajedtuco % brali Srbi in Hrvati. Zlasti v Beogradu se je pričakovalo mnogo uspehov od sodelovanja vestnih slovenskih uradnikov in neomadeževanih slovenskih politikov pri izgrajevanju nove državne stavbe in pri upravi.
Povojne razmere pa, ki so tudi drugod delovale veliko bolj demordSzitjoČt nego sama vojna in nepričakovano zadobljena sloboda in velika moč so vpliv odet kakor strup na neke slovenske značaje, ki že prej niso bili posebno trdni. Pojavljali so se znaki nebrzdanega koritarstva in štreberstva, strankarskega pro-tekcijonizma in korupcije, pojavila se je želja po hitrem obogatenju brez ozira na čistost uporabljenih sredstev, z eno besedo, pokazali so se znaki propadanja javne in osebne morale v enem delu naše inteligence.
Zadnja razkritja so potem začudenemu, do sedaj ne dovoljno informiranemu ljudstvu pokazala, kako globoko so že zagazili v blato voditelji te inteligence in s kako brezvestnostjo in brezobzirnostjo so izrabljali svojo moč in svoj vpliv v bančnih »operacijah in transakcijah«, ki so bile take, da se morata ž mi naposled baviti — državni pravdnik in preiskovalni sodnik, vkljub visokenu položain in »državotvornosti« udeleženih oseb.	■*,
Počenjanje teh ljudi je gotovo obžalovanja vredno, toda v današnjih častii ne ravno nenavadno: tudi druge države imajo svoje »afere«. Kar dela naš slučaj posebno žalostnega, je dejstvo, da se ožji strankarski somišljeniki, med katerimi j p. menda še najti, upamo, precej poštenih in značajnih mož, s svojimi rastri krlnkanimi voditelji identificirajo in jim, ne da bi se o težkih obsodbah le količke.! poučili, izrekajo zaupnice.	.	>
Vrednost teh, od najintimnejših njihovih prijateljev in souživateljev skl*-njenih zaupnic je sicer precej dvomljiva, vendar ne moremo mirno iti preko dejstva, da se je našel mož, katerega poštenje je nad vsak dvom vzvišeno, Jd se je pa dal izrabiti v to, da je izdal težko osumljenim takoj spričevalo, da je »vse v redu«, akoravno se o osnovanosti obdolžitev ni poučil na pristojnem mestu in akoravno mora sam priznati, da mu prizadete osebe niso mogle več predložiti nikakih potrdil o uporabi vzetega denarja.
Tako daleč menda vendar ne sme iti strankarska disciplina; tako postopanje se mora razlagati le s povojno moralo.
T udi je značilno, s kako lahkoto so somišljeniki sprejeli zvito prikrivanje pravega jedra celega vprašanja. V prvi vrsti namreč ne gre za to, aU ie nekorektno pridobljeni denar šel v privatne žepe ali pa za drage, več ali manj lepe svrhe. Sl in ostaneš tat, četudi si ukradeni denar daroval Rudečemu križu ali pa družbi Sv. Cirila in Metod a. Namen n e posvečuje sredstev, to so nam ravno sedanji državotvord v boljših časih vedno in vedno zatrjevali in se zgražali nad »liguorijansko moralo. Danes pa se misli, da je »vse v redu«, ako le anonimni bančni »komitentu trdijo, da so denar porabili za »kulturne, gospodarske in politične svrhe*. GG. Prof. Rcisner in dr. Kukovec, ali Vama to zadostuje? Ali se Vi s tem strinjate, da se brez dovoljenja edino pristojnega upravnega sveta, na fingirane konte, s iingi r a n i m i podpisi dvigujejo pri banki milijoni in milijoni, do katerih pa se nima nikake pravice? Da se potem na škodo banke z valuto špekulira? Da se z nemškim trgovcem napravi t z v o z ni č ar s ko kupčijo In si jo da plačati z vagonom manuiakturne robe? Da se, baje v korist »propagandnega fonda za koroški plebiscit«, sklepa smrdljive svinčene kupčije, potem pa denar ne porablja v navedeno svrho, temveč v pokritje umazanega primanjkljaja pri banki?
Takega počenjanja tudi eventuelno dober namen ne opravičuje.
Sicer pa tudi v tem poslednjem oziru ni »vse v reda«; ravno nasprotno h krivda morda še večja.	‘
Denar se je dvigal pod firmo JDS; takratni načelnik in blagajnik JDS pa izjavljata, da od vseh milijonov za stranko nista dobila niti počenega groša. Gospodje bančni »komitenti« so torej delali za hrbtom ne sama bančnega vodstva, temveč tudi vodstva lastne stranke In med tem, ko so iz bančnih blagajn zajemali milijone, so šli h takratnemu strankinemu načelniku in prosjačili za podporo za agitacijo, češ, da stranka nima denarja, a načelnik jim je na to res preskrbel 4Q0J00Q K' podpore!
Človek bi mislil, da ni mogoče te, recimo, neiskrenosti prekositi. In vendar se je »mladinom« tudi to posrečilo. Denar, ki so ga pod Imenom stranke pridobili na tisti »čudni« način, so porabili v glavnem zato, da si ustanove lastno glasilo, slavno svinčeno »Jutro«, in da ž njim delajo konkurenco in pobijajo do tedaj glavno strankino glasilo »Slov. Narod«.
Ali je potem čudno, ako se prevarani pošteni elementi JDS odvračajo Z gnusom od »mladinov«', ako odstopa dr. Ravnihar, ker noče več s svojim po? štenim podpisom pokrivati njihove »nerodnosti« in ako napovedujejo svoj odstop tudi že drugi vplivni in ugledni možje.
Najhujši narodni greh pa je uporaba koroškega propagandnega fonda. rAti si je mogoče misliti večjega cinizma, nego so ga bili zmožni izvesti ti gospodje, ki so koroški denar odtegnili propagandi za plebiscit in ga potem porabili za svojo umazane namene? In potem se še čudimo, da smo na Koroškem propadM
Kljub temu bodo danes znani častiti zaupniki JDS svojim še bolj častitim voditeljem izrekli polno zaupanje in jih pozivali, naj pogumno nadaljujejo M proti »prevratnim elementom« in proti »klerikalnemu zmaju«. Toda gospodje, naj se ne varajo: Njihove vrste se od dne do dne bolj redčijo, pošteni elementi jih zapuščajo injih obsojajo, a zadnji obračun opravi slovensko ljudstvo, U jU v kratkem zapodi iz politične arene.
Proč z »mladini« in prostor idealno misleči resnični mtditini in elementom vsake starostil
žini, ni ustrašil. Pa bi se gosp. ministra tudi nobeden ne upal lotiti, ker ima vsakdo do njega ne samo spoštovanje, ampak tudi strah pred njegovo Volovsko močjo.
Kopljemo se v Savi kljub temu, je umazana skoro kot gnojnica, kar po-vzročuje tukajšnja ilovnata zemlja in kljub temu, da je topla kakor pomije. Boljše je kot nič. Beograjčani tega morda niti ne opazijo, ker niso'bolje vode vajeni, toda mi iz Slovenije neprestano zdihujemo po naši čisti in hladni Savi in zavidamo Ljubljančane, ki se vozijo, četudi včasih v volovskih vagonih v Laze, da se tam ohladijo n okrepčajo.
Vročina vpliva tudi na možgane. O tem bi naši ministri in ž njimi vred ves parlament lahko zapeli krasno pesem. Najbolj pameten akt poslednjih dni je bil ta, da so sklenili volitve v oblastne skupščine preložiti na jesen. Do takrat se nadejajo, da se bodo razmere nekoliko izboljšale v njihov prid. Volitve v oblastne skupščine bodo pomenile za vladne stranke nekak barometer. Ako bo kazal na lepo vreme, bodo takoj razpisali volitve v narodno skupščino,-ako pa bo kazal na dež in točo, pa volitev v nar. skupščino še dolgo ne bo.
V vladnih klubih se še vedno vršijo debate o Kumanudijevem posojilu. Radikali se temu posojilu upirajo iz edinega razloga, ker se boje, da bi posojilo morda le znalo uspeti in koristiti zemlji, kar bi šlo na dobro v konto demokratov. To je treba vsekakor na kak način preprečiti. Govori se, da bodo demokrati ponudili radikalcem neko drugo eksplo-atacijsko polje, tako, da bodo oboji za* dovoljnL V tem slučaju bo posojilo sprejeto.
V parlamentu pa se vrši budžetska debata. V dvorani ni nikdar več kakor kakih 60 poslancev, včasih niti toliko ne. Poslanci sedijo po klubih in pijejo črno kavo. Dragi zopet gredo na plodonosne intervencije. Včasih se dogodi, da opozicija s svojim nastopom v parlamentu dvigne vladne poslance iz klubov tako, da pridejo v zbornico. A kmalu se zopet odstranijo, če ni na dnevnem redu kako interesantno vprašanje, ki nudi ali prepir ali humor.
Z ministri tudi ni nič boljše. Namesto da bi bili pri budžetski debati vsi navzoči, vidimo v ministrski klopi samo ministra financ dr. Kumanudija in ministra poljoprivrede Puclja, ki nikdar ne manjka. Drugi ministri prihajajo in zopet odhajajo. Navadno sedijo v ministrski sobi, ki se nahaja v skupščinski zgradbi in od časa do časa se pojavi na vratih spoštljiva brada gospoda Pašiča — toda navadno samo takrat, kadar ni na dnevnem redu kak upit ali kaka interpelacija, na katero bi moral on odgovarjati. Odgovarja Pašič namreč zelo nerad in nedavno me je dr. Koran opozoril, da sploh nima sestavljenih nobenih odgovorov in da navadno, če odgovarja, odgovarja kar tako na pamet, ne da bi vedel, zakaj pravzaprav gre.
Danes končam. Ob priliki bom opisal svoje vtise, ki sem jih dobil ob priliki budžetske debate z ozirom na izvajanja nekaterih govornikov.
Hegcmonisfična polila iieo-pjske oliphije.
V imenu narodnega edinstva zahteva belgrajska trgovska in finančna oligarhija strogo centralizirano državo. »En narod smo s tremi imeni,« to je stalen refren režimskega časopisja. Kdor trdi, da so Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, ta je protidržaven
element, je separatist, ki hoče razkosati edinstveno državo.
Ka£o pa izgleda stvar v resnici? Opozicija je zahtevala, da se naj imenuje naša država »Jugoslavija«, s či-mur je hotela izraziti cilj političnega stremljenja, da se ' tekom časa zlijejo Slovenci, Hrvati in Srbi v eno celoto. Ali oligarhija se je temu.čhnenu odločno uprla, tako da je prišlo skoro do vladne krize. Tisti, ki vedno kričijo o narodnem edinstvu, niso mogli zatajiti svojega primitivnega nacijonalizma, ki tako živo spominja na prusko oholost Nemcev. Razlika je samo ta, da človek lažje prenaša nacijonalizem velikega naroda kakor pa nacijonalizem majhnega naroda. Srbijanska oligarhija ni zmogla, da bi bila utajila svojega srbstva. In ker že ni mogla imenovati nove države »Srbija«, jo je imenovala vsaj »Kraljevina Srbov, Hrvatov'in Slovencev.« Pri tem pa leži pov« darek na »Srbih«. Zato tudi v inozemskih listih navadno čitamo o »Srbiji« in ne o »Jugoslaviji«. Vagoni, ki so prišli iz Nemčije, nosijo vsi napise: S. D. Ž. (srbske državne železnice).
Znak; vladajoče srbijanske oligarhije je skrajna nacijonalna intoleranca in negacija Hrvatov in Slovencev. Ta intoleranca pa je vzbudila pri Hrvatih skrajen nacijonaien odpor, kakršnega ni bilo nikoli v polpreteklem času. Srbski nacijonalizem je vzbudil hrvat* skega in oba sta ekskiuzivna. Vsekakor pa sta oba skrajno škodljiva za bodoči razvoj na Balkanu.
Nacijonalizem srbske oligarhije gre za tem, da ustvari nadvlado na Balkanu, da ustvari velikosrbsko državo, ki bi imela pod svojo oblastjo vse balkanske Slovane. Z mečem in handžar-jem so se osvobodili Srbi. To dejstvo je zavedlo srbsko oligarhijo do one usodne zmote, ki misli, da se dajo ustvariti in utrditi velike države z mečem in bajoneti. Militarizem je steber,' na katerega zida srbska oligarhija. Vsa državniška modrost srbske oligarhije je nacijonalizem in militarizem. Tako je bilo svojčas tudi v Berlinu, samo s to razliko, da se je nacijonalizmu in militarizmu v Nemčiji še pridružila! Visoka civilizacija, ki jo pri srbski oligarhiji zaman iščeš. In Nemčijo je ravno to upropastilo.
Srbska oligarhija vlada danes s pomočjo bajonetov in surove sile, ki podžiga nacijonalno sovraštvo pri širokih masah in odtujuje med seboj uje-dinjene jugoslovanske narode.
Ali jugoslovanski problem ne obstoja samo v ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tu imamo poleg tega še macedonski problem. Macedonci se čutijo kot samostojna nacijonalna enota. Tega pa ne priznavajo Srbi. Hočejo jih šiloma posrbiti. Posledica tega je ravno v teh dneh nevarnost izbruha državljanske vojne v Macedoniji.
Dalje srbska oligarhija noče ničesar slišati, o Bolgarih. In vendar so Bolgari ravno taki Jugoslovani, kakor smo Slovenci. Da, Srbi celo lažje razumejo Bolgara, kakor Slovenca.
Vladajoča srbska oligarhija ne m#-ra ničesar slišati o veliki federaciji jugoslovanskih narodov:	Slovencev,
Hrvatov, Srbov, Macedoncev in Bolgarov. Srbska oligarhija hoče samo hegemonijo v Eshaeziji v svrho impe* rijalistične eksploatacije. Ta pot vodi v propast ali pa v revolucijo, ker srb* ska oligarhija je premaloštevilna tn preslabotna, da bi mogla trajna vzdrževati to hegemonijo. Postavljene so ji naravne meje, preko katerih ne bo mogla iti.
Mrm»~z
Kriza zdravstva v Sloveniji
Pod tem naslovom }e bil v Taboru št. 147 priobčen govor poslanca F* Kukovca, ki ga je imel v Razvanju, dne 2. junija t. 1„ v katerem na neumesten način blati sedanjo upravo bolnic in isti pripisuje današnjo Krizo zdravstvenih zavodov.
V svojem govoru navaja, da je bil proračun za vzdrževanje bolnic, s katerim se da izhajati, od ministrstva v polnem obsegu odobren, ne omenja pa, od kdaj datira ta proračun in za katero dobo; on zamolči, da je to proračun za 1. 1919 in da se od tega sem še ni odobril niti en proračun in da so se nakazale bolnicam za njih vzdrževanje le mesečne dvanajstine po proračunu iz 1. 1919. Ni nam znano, je-li to zamolčal, da Sb s tem ustvari trdno podlago za bodoče ali da zabriše sedanji polom centralne uprave.
rite V odgovor na njegova izvajanja, da se je treba vsakemu javnemu či-hjiplju držati proračuna in da je isti w leta 1919) za sedanje razmere dovolj visok naj mu zadostujejo na-sftppne številke. Prehrana za bolnika in dan je stala v dec. leta 1919 7~«50, v maju 1922 pa že 42.50; meso jtfeStalo v decembru 1919 13 kron za l$ogram, danes pa stane 68 kron, tm-ej 6kratno povišanje vseh živ-ljenskih potrebščin in ravno tako tudi vseh stroškov za redno vzdrževanje bolnic. Potemtakem je proračun iz leta 1919, po katerem so zavodi prejemali mesečne dvanajstine 6 krat prenizek, če vzamemo za podlago, di se je že takrat s temi nakazili Izdajalo le pri največjem štedenju in M za silo. Malenkostni naknadni krediti kateri so se nakazovali bolnicam d|^časa do časa, so pa le pesek v
"c Kako sedaj izhajati s proračunskimi dvanajstinami? Ali je po tek podatkih jasno gospodu poslancu, na kak način je narastel dolg zdravstvenih zavodov na 20 milijonov K. In'Je gospodu poslancu znano, da se dbfg mora plačati, sicer dobavitelji tiffavijo vsako dobavo? In potem..? "‘ Četudi se sedanja uprava napodi ifTpo mnenju gospoda poslanca nadomesti s Turkom ali Mohamedan-cetii — pa naj si bo to kdorkoli — ivž bo vedel pota iz zagate, ako morit plačati milijonski dolg z malen-ireffitnimi mesečnimi dohodki, pri če-nwr pa naj bolnik ne strada in naj sč obrat vrši v polnem obsegu!
Kako se je dosedaj gospodarilo risb zavodih kaže jasno statistika, iz katere je razvidno, da se sedaj ne rabi popolnoma nič več živil, kot pred vojno, kar se pa tiče drugih izdatkov, t. j. za zdravila, instrumente, inventar, hišne potrebščine, pogrebne stroške, režijo itd. pa polovico manj kot v predvojnem času. Brezdvomno je, da bi dolg dosegel mnogo višjo svoto, ako bi upravniki ne štedili do skrajnosti. Čudežev pa tudi oni ne znajo delati.
Pribito je, da tu ni zgrešila pota »pokvarjena inteligenca« s svojim pravilnim postopanjem. Zdravnikom fll-Treba iskati in razkrinkovati krivcev današnje krize tam, kot meni tfMpod poslanec, ker je dovelj ja-stfe; kje tiče isti, ako stoje vsi na istdm stališču, kot dr. Kukovec, mSnreč, da imajo zavodi dovelj sred-stžf na razpolago. To kratkomalo ni reši
'-Narod zna štediti celo do 6 (to-
Dft»Joža Glonar;
Staslii biografski leksikon
' Petdeset let je že, odkar se je v »Slovenski Matici« sprožila ideja, da izdaj Matka Slovencem »Naučni slovnik«. Matičarjem je blestel pred očmi Riegrov češkj »Nauuii slovijik«, gluho so se za-vedfiii pomembnosti takega podjetja in soM^led tega v svoji dobri voijl pre-zrfifvso naivnost in nedolžno prešer-nošt svoje namere. Tik pred vojsko se je žhčela snovati »Jugoslovanska enciklopedija, ki bi jo naj izdale skupno jugoslovanske akademije in učena društva Vojna je projekt za enkrat preprečila; iž njega se je izkristaliziral »Hr-vatski biografski rječnik«, ki pa ni pri-šetriprelco ene poskusne pole. Po vojni so se lani v Zagrebu sestali poslanci če$ft* akademije in jugoslovanskih akademij in učenih društev, da se posvetujejo o skupnih načrtih. Pri tem se je zopet-govorilo o »Jugoslovanski enciklopediji«, kar je dokaz, kako občutna je potreba takega dela. Posvetovanja so se končala s konstatacijo, da je tako obširno delo v celoti za enkrat neizvedljivo in da se prepusti posameznikom, da y svojem okrožju izdajo dele te bodoče »Jugoslovanske enciklopedije«. S tem smosfilovenci dobili pravico in ob enem 'dolžnost, da zavihamo rokave in sami oprovimo pri nas, kar se za to reč da.
V pisateljskih krogih, ki bi bili so-trudniki pri tem poslu, je ta ideja neprestano živela in vrtala po mozgih.
danes ideja — pa
likokrat so se zvišali stroški od leta 1919) In ne samo do 5 po besedah gospoda poslanca. Narod ve, da imajo naši strokovnjaki čiste roke in vedel bo soditi naše voditelje a la dr. Kukovec.__________
ten Malti prisfaifa in odeo-laji med Jugoslavijo in Italijo.
Ce pogledamo dogodke, ki so se odigrali v Julijski Krajini od leta 1918 pa do danes, tedaj zlahka uvidimo gospodarsko ozadje, ki so ga imela brezštevilna in nečloveška grozodejstva fašistov ter rimska politika proti našemu narodu. Gospodarsko ozadje teh dogodkov obstoja v tem, da je zašla Julijska Krajina in njeno središče, tržaško pristanišče v tako krizo, da si sedaj italijanski gospodarski strokovnjaki zaman belijo glave, kako odpraviti pretečo gospodarsko nesrečo. Vedno smo povdarjali, da bi bilo v interesu dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, da se priznajo Slovanom v Julijski Krajini pravice, ki jim priti-čejo kot enakopravnim italijanskim državljanom. Povdarili smo, da bo Jugoslavija na grozodejstva fašizma in na raznarodovalno politiko rimske vlade odgovorila z gospodarskim bojkotom primorskih pokrajin in tržaškega pristanišča kot njenega središča. To se je tudi zgodilo.
Nekam kasno pa se oglašajo sedaj trezni italijanski glasovi, ki iz-pregledujejo o resnici, ki smo jo vedno povdarjali. Ni dvoma, da je Italija vedela za gospodarski efekt, ki ga bo imela politika zatiranja našega primorskega naroda. Toda žrtvovala je rajši ogromne gospodarske dobrine, kakor da bi priznala zajamčene državljanske pravice jugoslovanskimi podanikom. K tem treznim glasovom se je sedaj pridružila tudi L’ Era Nuova iz Trsta, ki prinaša 5. julija uvodnik izpod peresa nekega F. Paoloni. Članek je zanimiv, kot obsodba fašizma in rimske vlade ter zasluži radi tega, da ga prinesemo v izvlečku.
Pisec pravi, da je treba razločevati »interese tržaškega pristanišča« in »interese tržaškega mesta«, kajti interesi tržaškega mesta so »lokalni«, med tem ko so oni tržaškega pristanišča splošno nacijonalnega pomena. Člankar naglaša, da so to razliko izprcgledali gotove politične osebe in visoki uradniki in da so radi tega zadali Trstu oziroma tržaškemu mestu veliko škodo. Vladina politika napram tržaškemu pristanišču je bila namreč najtesnejše zvezana s politiko napram Jugoslaviji. Dokler ne bo sezidana prediiska železnica, bodo ostale prometne zveze, ki vodijo v tržaško pristanišče jugoslovanske. Ena je kratka, druga pa veže Ogrsko in Rumunsko s Trstom. Radi tega bi bila posebna prometna in tarifna pogodba med Italijo In Jugoslavijo največjega pomena za tržaško pristanišče. Obratno pa vidimo, da eno leto in pol po ratifikaciji rapallske pogodbe ne obstoja še taka pogodba med obema državama in da dela Jugoslavija' vse mogoče zapreke tranzitnemu blagu In često tudi potnikom, namenjenim v Trst. Italijanska vlada je sicer poiskusila vse, da bi pripravila Jugoslavijo do take pogodbe, vendar je zamudila tisto priliko, ko je lahko prisilila jugoslovansko vlado, da se tozadevno po-
bodi še tako lepa in imenitna! — če nisi drugega nič kot pisatelj! Tu je med te uboge »idejnike« kar treščil poziv »Zadružne gospodarske banke v Ljubljani«, da se naj v obliki »konverzacijskega leksikona« sestavi celotna slika Slovenije in slovenstva. Da banka pri celi stvari ne išče nikakega dobička, ampak da Ji je samo na tem, da se stvar izda in sicer izda čim prej. Vedi Bog, kdo ji je navdihnil to sijajno misel, kratko rečeno, banka je poverila vseuč. doc. drju. Iz. Cankarju nalogo, da sestavi odbor, ki bo vse delo organiziral in izvedel. Dr. Cankar se je najprej posvetoval z biblijotekarji in biblijografi in tako se je osnoval ožji odbor, sestoječ iz drja Cankarja, dr. Kidriča, dr. Šlebin-gerja in pisca teh vrstic. Že pri prvih posvetovanjih se je pokazalo, da se leksikon v tej široki zasnovi ne da tako hitro izvesti in da ga bo treba deliti. Za celotni leksikon je pri nas danes še premalo priprav in kar Je glavno: vsa organizacija leksikalnega dela in njega tehnika je bila urednikom popolnoma neznana, dasi je eden izmed njih pred desetimi leti pomagal pri Brockhausovem »Conversations Lexikonu«. Zato se je sklenilo za enkrat izdati razmeroma lažji del »Slovenski biografski leksikon«, praktične izkušnje ob njem pa porabiti pri težjem, ki bi mu naj sledil, »Slovenski realni leksikon«. Biografski leksikon bi naj obseza! kakih 50 po! le-ksikonovega formata, vsaka stran dva običajna stolpca po 70—80 vrst. Banka je bila s to začasno omejitvijo projekta zadovoljna.
gaja in zaključuje pogodbe. Tudi ni znala zaprečiti mnoge razburjajoče manifestacije, privatne Inicijative, ki so jo politično ošibile napram nasprotniku, ki ni bil voljan se pogajati. Napram Slovanom kakor tudi napram Jugolaviji ni znala voditi niti notranje, niti zunanje politike. Nato člankar kritizira pogajanja v Rapallu, kakor tudi v Santi Margheriti ter zamerja vladi, da ni znala tudi za tržaško pristanišče uveljaviti enake klavzule kakor za Zader. G. Paoloni natančno vidi ogromni pomen, ki ga imajo jugoslovanske železnice za tržaško pristanišče in se vsled tega ne obotavlja priporočiti italijanski vladi, da ne izprazni Su-šaka in tretjega dalmatinskega pasu, dokler ne bo Jugoslavija sklenila posebno tarifno-prometno pogodbo.
Z ozirom na poslednjo grožnjo pravimo g. Paoloniju, da je nasilje slabo politično orožje in da so tisti pisatelji, ki so pred vojno pisali o teh vprašanjih, vse bolj trezno sodili o velikih problemih jadranskih pokrajin. Med temi je vprašanje tržaškega pristanišča samo najsevernejše in najmanjše, vendar pa kaže dovolj pomen jugoslovanskega gospodarstva in njenega stališča napram italijanskemu kot barometra političnih odnošajev med obema državama. Za danes se omejujemo na prjpoznanje tržaškega člankarja, v katerem ugotavlja važnost jugoslovanskih železnic za Trst. O priliki pa se bomo ž njim porazgovorili o dosedanji politiki rimske vlade in fašistovskih grozodejstvih napram našim bratom v Julijski Krajini, ter mu bomo odkrili zvezo med to politiko In ostalimi dogodki gospodarskega in političnega značaja, ki se tičejo Jadrana.
Beograjsko pismo
Beograd, 6. julija.
Vsled obilega posla že dalje časa nisem ničesar pisal iz Beogradd. Mislim, da se je moj zadnji dopis pečhl z razmerami naših vojakov v Kragujevcu, o kateri stvari so nekateri listi vzdignili silen hrup, ki se menda zaključuje v »Slov. Gospodarju« od 15. junija. Neki moj prijatelj je bil tako prijazen, da mi je dotično številko doposlal. Jaz nimam na vsa podtikanja drugega odgovora, kakor pa, da naglašam, da je bil dopis, tičoč se razmer v Kragujevcu, ki ga je prinesla »Jugoslavija«, povsem točen. Kaj so pisali demokratski listi, tega nisem čital. Jaz sem v »Jugoslaviji« napisal to, kar so mi povedali vojaki sami v nenavzočnosti svojih poveljnikov. Ako bi bili več povedali, bi bil več napisaj. Da bi pa bile v Kragujevcu rožnate razmere, tega pa nihče trdil ni.
Slovence bo gotovo zanimalo, kako živimo v Beogradu v tej hudi vročini. Posebno bo to zanimalo vrle »Matičarke«, ki jim je bilo že maja meseca tako vroče, da so vročino komaj prenašale.
Predvsem rečem to, da se človek polagoma vsega navadi, tudi vročine. Veliko olajšavo pomenita Beograjčanom v teh vročih dneh Donava in Sava. Naj-večjl promet je v kopališču na drugd strani Save nasproti kolodvora, kamor vsakih pet minut vozi parnik. Koplje se, naravno, vse vprek, moški in ženske, kakor pri nas v Lazah. So med kopalci revni in bogati, ker je vsem na tem, da se nekoliko ohlade. Lansko leto sem celo veliko in močno postavo ministra poljoprivrede gosp. Pucelja večkrat opazil v Savi. On se niti komunističnih poslancev, ki so se kopali v njegovi bli-
SedaJ te bilo treba določiti, kdo naj se vzame v leksikon, to je: sestaviti leksikonov alfabet Jasno je bilo že iz kraja, da treba vzeti vse one pomembnejše ljudi, ki so se prištevali Slovencem ali jih vsaj mi lahko z večjo ali manjšo pravico prištevamo. Kmalu pa se je pokazalo, da bi bilo delo teh ljudi neumljivo in slika naše slovenske preteklosti nepopolna, če ne privzamemo tudi vseh onih tujerodnih in tujejezičnih ljudi, ki so živeli in delovali med nami in tako — na ta ali oni način, včasih celo z nasprotovanjem! — pomagali oblikovati to, kar danes imenujemo slovenstvo. In da treba »slovenstvo« pojmovati v najširšem obsegu: kakor se kaže v zastopnikih naše umetnosti, znanosti, politike, industrije, narodnega gospodarstvo, zadružništva itd itd., sploh v vseh oblikah javnega življenja. Ko je bil ta alfabet v prvotnem konceptu sestavljen, se je natisnil »Seznam imen za slovenski biografski leksikon«, ki ni bil in ni namenjen za javnost; zgolj po pomoti je izostala opomba »Natisnjeno kot rokopis«. Služi naj v prvi vrsti kot tehnični pomoček. pri najrazličnejših evidencah, ki jih je treba voditi v »centrali«, v drugi pa kot vprašanje na posameznike v številnem štabu sotrudni-kov, da izjavijo, katera imena" bi obdelali in katera bi po njihovem mnenju še trebalo vstaviti. Centralni odbor nosi si- j cer večino dela in odgovornosti, toda ' on ne more spisati vsega, saj mu je znana samo slovenska literatura in umetnost. Zato je bilo in je treba še poiskati posamezno sotrudnike, ki bi napisali
n. pr. bijografije zgodovinarjev, čebelarjev, zadrugarjev, literatov, politikov, Zurnalistov, šolnikov, modroslovcev, in-dustrijcev, bogoslovcev, mecenov, rene-gatov itd. In še pri tej specijalizaciji bo moral referent oddati kako stoletje kakemu tovarišu, ali kako ime kakemu špecijalistu. Centralni odbor ima glavno nalogo, da stvar organizira, skrbi za enotno redakcijo, se udeležuje v posameznih strok in čaka bridke naloge, da bo nazadnje sam moral napisati članke, za katere od drugod ne bo dobil podatkov.
Kdor nekoliko razmisli težkoče pri takem res velikem delu — posebe pri njega prvem poizkusu — bo uvidel, da sprejem v leksikon še ni nobena ugodna ocena, kakor izpustitev ne preziranje ali obsodba. V leksikonu vlada kruta tiranija alfabeta, ki bo zakrivila, da bo najstarejši slovenski poet, znan že za časa Levstika kot »Libor val Buren«, ki še danes pesnikuje, »ranžiral« pred Otonom Župančičem. Največja težava pa je, dobiti bijografske podatke pri živečih ljudeh. Baš te dni so se začele razpošiljati vprašalne pole in se bodo razpošiljale, dokler delo ne bo v rokopisu gotovo. Naj bi nikoga ne ovirala nepotrebna muhavost ali skromnost, da bi ne postregel s podatki. Mogoče bo tega ali onega zanimalo, v kako družbo bo prišel. Družba je — to lahko izdam brez škode za celo »podjetje« — neizmerno pisana in zanimiva. Najstarejši član je menda kartuzijanac brat Nikolaj, ki je L 1347 v samostanu Bistri prekrasno poslikal velik rokopis, sv. Avguština »Do j
civitate Dei«. Posekal bi ga seveda s starostjo brižinsld škof Abraham, ki Je živel v drugi polovici 10. stoletja, ki je
v prav ozki zvezi z najstarejšim sporno« nikom našega jezika in ki je uganjal ne« kaj takega, kar bi se dalo nekako imenovati »slovenska kolonizatorska politika«. V desetem stoletju! Kaji Ali smo res tako od muh? Toda stvar in oseba sta za enkrat še premalo jasnL Nič Ue dene! Baš sedaj čepi nad Abrahamovimi rokopisi tam zunaj v Nemčiji sredi nje političnega vrveža mlad slovenski uče« njak in ko boste dobili leksikon natis« njen v roke, boste v njem brali o tem Abrahamu več, ko bi vam danes vedeli povedati vsi leksikonov! uredniki in so« trudniki skupaj. In njegovo ime bo, kan kor vse kaže, celo prvo v leksikonu! Na« šli boste imena ljudi, ki so L 1704 y Ljubljani osnovali filozofsko fakulteto in izračunali, da bi za celotno univerzo trebalo samo borih — 40.000 goldinar« jev. Poleg Gorenjca Carbonarinsa-Vo* glarja, ki je kot telesni zdravnik Petra; Velikega umrl na povratku z neke za« gonetne misije v Rim na svojem rojst« nem domu, boste našli ljudi, ki se danes brigajo za našo narodno zdravje. Poleg naših strogih znanstvenikov zgodovinarjev. Poleg Gorenjca Carbonariusa-Vo-nitscherja, ki je v začetku XVIII. stol; »ad exoitandam veterls urbis Labacen« sis gloriam« falzificiral rimske napiset V dobi skrbi za invalide in v času »pro« teznih delavnic« bo zanimala biografija štajerskega analfabeta in samouka 'mizarja Jožefa Vršiča, ki je v prvi polovici XIX. stoL s svojimi orotosoii DO«
FrisBijeniška Mb o Smeriko za leto 1SZZ.
Priseljeniški zakon, omejujoč priseljevanje tujerodcev iz pojedinih “P^.^skih držav na tri odstotke do-ficmh tujerodcev, nastanjenih v Združenih državah glasom ljudskega štetja od leta 1910, je bil, kakor smo že objavili, podaljšan za na-daljni dve fiskalni leti, torej za dobo od 1. julija 1922 do 30. junija 1924.
Novi zakon je enak staremu, ki Je stopil iz veljave koncem junija tega leta razen dveh malih, a važnih Izprememb. Prva sprememba se tiče Priseljevanja inozemcev iz drugih sosednih amer. držav, iz katerih so se mogli poprej inozemci prosto priseljevati v Združene Države, po enoletnem tamkajšnjem bivanju, ne da bi * všteti v kvoto, dočim se sedaj zanteva zato petletno bivanje. Dru-£3 se tiče pravice inozemca, ki ne oo sprejet radi izčrpanji kvote, do Povračila potnih stroškov s strani parobrodne družbe. Po starem zakonu deportirani priseljenec ni imel te pravice.
Kakor poprej, določa zakon tudi secLj, da se sme iz vsake posamezne inozemske države tekom enega leta ^ priseliti v Združene Države kvečjemu le določeno število oseb rojenih v dotični državi. Rojstvo in ne nastanjenost ali državljanska pripadnost prihajajo v poštev. Maksimum pripustljivih inozemcev se imenuje letna kvota. Radi tega utegne kaka posamezna narodnost izčrpati svojo mesečno kvoto že v petem mesecu po začetku fiskalnega leta, ki se začne s 1. julijem.
Lani so Jugoslovani izčrpali svojo kvoto že okoli 15. novembra, radi tesar je bilo Jugoslovanom priseljevanje ustavljeno do konca prešlega junija. S 1. julijem se je priseljevanje iz Jugoslavije zopet pričelo in bo prosto, dokler se ne izčrpa letna kvota; toda medtem bo pripuščeno Vsak mcsec le toliko priseljencev, kolikor jih dovoljuje mesečna kvota. Ameriške priseljeniške oblasti so izdale sedaj listo kvot, ki naj veljajo *a predstoječe fiskalno leto. Ni nika-‘e bistvene razlike med prejšnjimi in sedanjimi kvotami. Letna kvota za Jugoslavijo, ki je do sedaj znašala 0.405 je določena na 6.426; sorazmerno znaša mesečna kvota 1.285.
Vsega skupaj sme priti tekom prihodnjega fiskalnega leta v Ameriko največ 357.803 priseljencev (proti 355.825 v preteklem fiskalnem letu.) Tekom vsakega poedinega meseca jih sme priti največ 71.561.
Priseljeniška oblast povdarja, da se nakazanje naselniške kvote tej ali oni pokrajini ne sme smatrati, kot da ima kak političen pomen ali da vsebuje pripoznanje novih držav, razen v slučaju, ako so Združene L/ržave že formalno in uradno izjavile tako pripoznanje.
ČMbo knjigovodstvo.
.-Trgovec, ki bi vršil svoje posle «re2 vsakega knjigovodstva, bi "Tzisone prav kmalu prišel na boben, vendar še se danes mnogi ljudje čudijo, zakaj da je treba uradno zapisati vsa rojstva, poroke in smrti ta prijaviti vsak slučaj nalezljive bolezni. Ti zapisi predstavljajo v resni-
ci Človeško knjigovodstvo in so ravno tako potrebni, kakor trgovsko knjigovodstvo za trgovino. Kakor trgovske knjige povedo trgovcu, ali 'ima pri trgovini zgubo ali dobiček, ravnotako kažejo življenske statistike, ali občina pridobiva ali zgublja na zdravju.
Zakaj je zapis o rojstvu tako važen? Sinček ali hčerka bo potrebovala rojstno izpričevalo, ko začne pohajati šolo in kasneje, da dokaže svojo starost, imena roditeljev, rojstni kraj, državljanstvo, svoje pravice do dedščine itd.
Zapisovanje rojstev, porok, smrti in nalezljivih bolezni je velike važnosti za zdravstvene oblasti in druge organizacije za socialno oskrbo ter za zdravnike in učenjake v svrho proučavanja o vzrokih smrti in preprečevanje nepotrebnih bolezni in smrti.
Iz statistik, ki jih sestavljajo iz teh zapisov, se izračuna umrljivost oz. razmerje smrti k številu prebivalstva za vsak posamezni kraj; ako se umrljivost poveča, pokažejo številke, kakšen da je vzrok za to, kakor pokažejo kniige v trgovini, kaj da je povzročilo zgubo ali dobiček. Ako zdravstveno poročilo izkazuje narastek kake nalezljive bolezni, se lahko takoj storiio potrebni koraki, da se najde vir bolezni In se ustavi njeno nadaljne razširjenje.
Življenske statistike nam tudi nudijo priliko, da sodimo o učinkih javnega zdravstvenega delovanja in njegovih uspehih pri reševanju človeških življenj.
Stariši bi morali vedno dati zapisati rojstvo vsakega otroka, nele, ker ima otrok po zakonu pravico do tega, marveč ker to omogočuje, da ima zdravstvena oblast natančne podatke o vzrokih dojenčkove smrti. V zadnjih letih se je storil jako velik napredek, posebno v naprednih vzhodnih državah, v reševanju življenj novorojenčkov, in to je deloma omogočila statistika, lz katere je razviden vzrok bolezni in obsežnost enakih slučajev. V državi Ne\vyork na primer je pred 20. leti umrlo približno po 158 dojenčkov izmed tisoč novorojenčkov; razmere pa so sedaj toliko zboljšale, da jih je lansko leto pomrlo le 75 na vsakih tisoč novorojenčkov. Pred 30. leti je razmerje smrti znašalo v isti državi 20 na vsakih tisoč novorojenčkov. Pred
30.	leti je razmerje smrti znašrdo v isti državi 20 na vsakih tisoč ljudi, lansko leto pa se je to število zmanjšalo na 12 na tisoč ljudi, kar pomeni, da se je na vsakih tisoč živečih ljudi rešilo 8 življenj več, kakor pred 30. leti. Te številke dokazujejo, kakšen dobiček donaša človeški družbi človeško knjigovodstvo.
PoSiiliite vesti.
Avdijinca pravosodnega ministra pri kralju.
Beogradslco »Videlo« prinaša sldečo anekdoto iz Bleda: Avdijenca gosp. Laze Markoviča pri kralju je trajala zelo kratek čas. StopivSi pred Nj. Vel. je gospod Markovič rekel sledeče: »Po naredbi Vašega Vel. sem pripravil in prinesel ukaz o pomileščenju atentatorja Sr a soja Stejiča. Toda kraljevska vlada misli .. .
Kje je ukaz? je kralj prekinil svojega ministra.
Izvolite! je podvizal I '■z'ca in hitro izvlekel iz svoje torbe napisani ukaz. Kralj je ukaz t^koj podpisal in se je tako odstranil z besedami:
Lahko gremo, gospod Markoviči Odkrit razkol v JDS.
Danes se vrši zaupniški zbor mladinov, na katerem bo poročal po dolgem presledku tudi dr. Gregor Žerjav. Celo prireditev spremljajo zanimive okolščine. Dr. Karel Triller, kateremu so omladinci ob nedavni 60 letnici posvetili uvodnik, v katerem so z iskreno hinavščino ali pa hinavsko iskrenostjo naglašnli duševne vrline tega naprednega voditelja povdarjajoč zlasti njegovo poštenost cer čistost političnega dela se oči-gled škandaloznih afer, v katere so zapleteni mladinski voditelji, vsekakor iz tehtnih razlogov sedaj odložil svoj mandat v načelstvu in izvrše-valnem odboru JDS. Druga zanimivost današnjega zaupniškega zbora mladinov je ta, da nanj niso vabili starinov, tako ,da bo sestanek čisto družinska in bolj družabna prireditev brez stvarne kritike, ki bi bila pač v sedanjem trenotku prav neprijetna. Tretja zanimivost pa odkriva razlog, zakaj so se mladini odločili za »čiščenje« demokratske stranke.
Za slučaj namreč, da bi mladini In njihova dela pogorela pred stvarno kritiko starinov, tedaj bi se morali umakniti iz stranke. S tem bi izgubili vSako socijalno in politično ozadje ter bi sodnija oziroma sodniki z drugačnjmi očmi in z drugačno lo-gibo reševala tekoče kazenske procese proti njim. Me trdi se zaman, da so mladini zviti advokati. Tudi to pot jemljejo aranžma zaupnic in zaupniškega zbora z advokatskega in kupčijskega stališča Toda ta poslovna operacija nikakor ne bo zaključena z današnjim zaupniškim zborom. Če je v starinih kaj ponosa se I 'o že v pravem času ogl"SilI. — Zanimivo je nadalie, da je župan v Kranju, gospod Ciril Pirc skušal »pogovoriti« starine, da bi mlndinom dali odvezo. No, pa mu ni uspelo. Za trud ga bo pa vseeno poplačala so-rodniška zveza v Slavenski banki
»Jutro« In zadrsko vprašanje.
Gospod dr. Rybar, ki je bil od nas opozorjen na skrajno zlobna vprašanja v včerajšnjem »Jutru« glede uspehov pogajanj z Italijo, nas je obvestil, da je na sestanku, sklicanem od tukajšnje trg. in obrtne zbornice, že poročal, zakaj ni bilo mogoče doseči večjih koncesij in da bo v kratkem o teh pogajanjih obvestil tudi širšo javnost. Zagotavljamo pa zlobne interpelante, da tega poročila ne bodo prav nič veseli. Za danes bi le vprašali gg. okoli »Jutra«, ki imajo, kakor se vedno hvalijo, nekoliko več vpliva v vladi, nego dr. Rybar, kaj so njihovi ministri in poslanci storili, da bi se naši delegaciji dalo za vsa od »Jutra« omenjena vprašanja primerne obvezne inštrukcije in pooblaščenja. Gospod dr. Rybar je bil namreč v Sv. Margariti in v Rimu dodeljen le kot ekspert radikalnemu zunanjemu ministru Ninčiču in demokratskemu mi-
nistru dr. Krstelju, ter se je moral držati dobljenih inštrukcij. Kako pa misli naša radikalno - demokratska večina o zaščiti naših bratov pod Italijo, je pokazal potek praške konference, kjer so jugoslovanski dele-gatje ogorčeno protestirali proti na-
cionalni avtonomiji, načelni zahtev! naših primorskih bratov, od kateri edino pričakujejo možnost ohranitvi tamošnjega našega življa. Kako so* dijo o taki taktiki zastopniki primor-*' skih Slovanov, pa Izvedo gospodje*: pri »Jutru« v kratkem.	I
Gospodarstvo.
Prepovedi glede uvoza in Izvoza denarja v raznih državah.
Mnogo evropskih držav nalaga dandanes jako važne omejitve na uvoz in izvoz valut (novčanic) in deviz (pldčilnih sredstev na inozemstvo). Te omejitve se ne tičejo le državljanov dotičnih držav, temveč tudi tujcev, ki potujejo skozi te države oziroma prihajajo tja na kratek obisk. Radi tega je za vse potnike velike važnosti, da se pravočasno informirajo o teh omejitvah, ako si hočejo prihraniti včasih jako resne neprilike in veliko izgubo denarja. Ker marsikateri potnik je že prišel vsled nepoznavanja tozadevnih uredb ob svoj trdo prisluženi denar.
V naslcdnem navedemo nekoliko držav, ki nalagajo take uvozne in izvozne omejitve. Seznam sicer ni popoln, vendar pa obsega vse države, ki prihajajo v svetovnem potniškem prometu v glavnem vpoštev.
Jugoslavija.
Uvoz tujih valut je dovoljen v vsaki količini. Ravno tako je dovoljen tranzit tujih valut preko Jugoslavije pod pogojem, da potnik pri vstopu v državo prijavi količino valut, ki jih nosi s seboj. O tem mora dobiti potrdilo dotične obmejne carinarnice, ki mu pri odhodu iz države služi kot dokaz o tranzitu. Dotični potnik pa mora izvoziti s seboj preneseno, za tranzit namenjeno valuto, najkasneje en mesec po uvozu. Poleg tega je prepovedan izvoz srebrnega in zlatega denarja, dolarjev In kronsko-dinarskih novčanic. V svrho potovanja sme vsak potnik vzeti s seboj največ 2.000 dinarjev. Potniki v Združene Države mejo vzeti s seboj 100 drl~rjev, če pa so državljani Združenih Držav, ki se vračajo domov, ra 500 dolarjev. Izvoz vseh drugih valut je popolnoma svoboden. Brez posebnega dovoljenja pa se ne smejo izvažati devize v vrednosti preko 2000 francoskih frankov oziroma preko odgovarjajoče vrednosti v kaki drugi valuti.
Avstrijska republika.
Avstrijska vlada zahteva, da mora vsakdo, ki potuje v inozemstvo in hoče vzeti s se' oj preko 20.000 avstrijskih kron, dobiti zato dovoljenje od nje. Izvoz zlatega in srebrnega denarja je prepovedan, ni pa nika-kih omejitev za tnice glede tranzita tujih valut. Avstrijska vlada baje namerava spremeniti tozadevne uredbe.
Češkoslovaška.
Vsako svoto bodisi v domači ali tuji valuti, ki presega vrednost 3000 čeških kron je treba cb prihodu v Češkoslovaško prijaviti. Odhajajoči potniki morajo dobiti od takozvane-ga bančnega urada dovoljenje za izvoz denarja v vrednosti preko 3000 češkosl. kron. Ako turisti ali potniki prineso s seboj zlat denar, ga smejo tudi svobodno odnesti. Le osebe, ki so rojene na Češkoslovaškem, ne smejo pod nobenim pogojem izvoziti zlata.
Švica in Italija* \
Švica nima nikakih omejitven!!? uredb glede denarja, ki ga potniki odnašajo iz države. Tudi glede Ita*1 lije nam ni znano o nikakih težko* čah, katerim bi bili podvrženi potniki z ozirom na denar, ki ga nosijo S seboj.
Nemčija.
Potniki, ki zapuščajo nemško ozemlje, morajo imeti posebno doven ljenje, ako hočejo odnesti s seboj več, kakor 20.000 mark ali istovred-* no svoto v kaki drugi valuti. To do* voljenje pa ni potrebno, ako si je pot-> nilc pustil pri vstopu v Nemčijo od! carinarnice potrditi, koliko zlategdj srebrnega in papirnatega denarja }Č prinesel s seboj, če odnešena svota-ne presga uvožene in če od uvoža iff-preteklo več, kot 4 tedne. V slučajtf pa, da se mudi potnik v Nemčiji da* lje, nego 4 tedne, pa zgoraj omenjen no potrdilo od carinarnice zadostuj# da dobi potrebno izvozno dovoljenj^ s strani finančne oblasti.
Francija.	|tr;
Francoska vlada prepoveduje ^ glavnem izvoz kovanega denarj%. domačega in tujega, kakor tudi i**-voz več, kakor 5000 frankov ozi|t enakovredne vsote v tujih valns; tah. Kdor bi poskušal prekršiti t$? uredbe, utegne biti zaprt od enegfcj meseca do dveh let in kaznovan gfc glubo od 1000 dc 5000 frankov, p|t* peti pa se mu lahko tudi oboje; po* leg tega pa se dotičniku zapleni ,S0 ves kovan! denar in bankovci, kakor, tudi potovalna sredstva.
Potniki pa, ki prihajajo na fraii*. cosko le radi kratkega obiska ali n»; prehodu v kako drugo državo, mo* rajo ob vstopu v Francijo javiti ca-* rinskim uradom količino s seboj pri-i nešenega kovanega in papirnatega denarja ter vrednostnih papirjev, nakar dobe potrdilo, s katerim dotič* ni denar lahko zopet izvozijo. Če po-i potnik tekom svojega bivanja zame* nja s seboj prinešeno inozemsko vai luto v francosko, ne sme izvoziti ni-kakega francoskega zlata in samo 10 frankov v srebru in ne čez 5000 frankov v papirju. Ako ima več de-* nar ja v francoski valuti, more za prebitek dobiti čeke ali kreditna pisma na inozemstvo, ako se lahko izkaže z uvoznim potrdilom fraitb coske carinarnice.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.) '.cti
«S'
rj'% o ■
Razstava vrtnih pridelkov \ Maribora.
Ib#’
Društvo vrtnarjev za Maribor in okolico priredi od 8. do 17. septenu bra t. 1. svojo prvo razstavo kot po* seben oddelek pokrajinske obrtni razstave. Na razstavi hočemo vrt* narji pokazati, kaj zmoremo v ze* lenjarstvu in v lepotičnem vrtnar-, stvu. Obiskovalci razstave naj se tam prepričajo videč bujno razno* vrstno zelenjavo in krasne cvetlice, da so naši kraji za vrtnarstvo iž*
magal nemškim aristokratom na noge in »lagal s protezami Italijo in Poljsko. Da so sprejete vse osebe, katerih ime ima že nosleJ pri nas svoj dober glas in je splošno znano, se razume samo po sebi. £oIeg filologov Kopitarja, Miklošiča, ^opoviča boste našli tudi Topolovška in upkoviča. Kajpada se je v tako veliki Palači našel tudi kotiček za pisca prve-slovenskega »šundromana«. Charles i<„?r J® ^ sieer biblijotekar na Ijub-'Janski licejski knjižnici, po rodu Fran-tod s?Ino par mesecev med nami, *	rednik prvega slovenskega
fant*1?2* lista in nekega gorenjskega kar v. fr^ooski literaturi ovekovečil Ci&Iirn romanom! Najmlajši v tej bo pač »Antonius Wider, par-17^*’ ®najstleten prvošolček, ki je L z,5irko slovenskih pesmi z rokrm?oami’- *ci *e ostala v rokopisu. Ta nii y *.se .Je Jeta 1862 mimogrede otne-1 jen vsP °Vlcah«. Poslej pa je bil izgub-
netn nak^L a.Vnesa’ ko 1)0 ^udež‘ pravem	p,n2el v Prave roke. Še o
timacija,	lahko služi kot legi-
soleč stopa y	5rv0‘
!' 0°fotki menda do-voij, aa vicnte, kaj že j0 zaio?nik nreri-
SSaasAsSSS
H. G. WELLS:
V GLOBINI.
Poročnik je stal pred jekleno oblo in žvečil smrekovo trščico. »Kaj mislite vi o tem, Steevens?« je vprašal.
»Ideja bi že bila, ideja...« je odgovoril Steevens z glasom človeka, ki se ne mara kompromitirati na nobeno plat.
»Jaz menim, da se mu splošči — enostavno splošči!« je rekel poročnik.
»V celoti se vendar zdi, da je dokaj dobro preračunal stvar,« je dejal Steevens, vztrajaje na svojem nepristranskem stališču.
»Pomislite le na pritisk!« je menil poročnik.
»Na površini vode ga je štirinajst funtov na vsak kvadratni palec; trideset črevljev globlje dvakrat toliko; šestdeset — trikrat toliko; devetdeset — štirikrat toliko; devetsto — štiridesetkrat toliko; pet-tisočtristo — je ena milja — ga bo dvestoštiridesetkrat štirinajst funtov; to se pravi — počakajte — trideset centov — je poldruga tona, Steevens! Poldrugo tono na vsak kvadratni palec. Na kraju, kjer se hoče potopiti, pa je morje pet milj globoko. To dž sedem in pol
»Sliši se res preteto dosti,« je rekel Steevens. »A jeklo Je vendar dolcaj močno...«
Poročnik ni odgovoril ničesar več, nego je žvečil svojo smrekovo trščico dalje. Predmet njunega razgovora je bila ogromna jeklena obla, ki je Imela do devet črevljev premera. Nalikovala je izstrelku orjaškega topa. Bila je skrbno podprta z velikanskim ogrodjem, vdelanim v ladijski okvir, in ogromni žerjavi, ki so jo imeli kmalu zavihtiti s krova, so dajali krmi ladje čudno lice, ki je zbujalo radovednost vsake spodobne jadrnice od Londona pa do kozo-rožčevega povratnika. Na dveh nasprotnih krajih je bilo napravljenih v jekleni steni dvoje okroglih oken od nezaslišano debelega stekla; eno izmed njiju, obdano s sila močnim okvirjem, je bilo tisti hip napol odvito. Moža sta si to jutro prvič ogledala notranjost krogle. Bila je skrbno obložena z zračnimi blazinami; med temi napetimi obložki so bili nameščeni majhni gumbi, s katerimi se je dal voditi preprosti mehanizem naprave. Vse je bilo tako skrbno oblazinjeno — še Myerjev aparat, ki je imel nalogo vsrkavati ogljikovo kislino in nadomeščati kisik, kf bi ga vdihaval človek v obli, kadar bi zlezel vanjo Skozi stekleno lino in bi jo zavili za njim. Ta naprava je bila zelo potrebna. Zakaj kmalu se je hotel nekdo spustiti skozi napol odvito okence in se dati zapreti v kroglo... da ga vržejo s krova ter se pogrezne v globino... globoko. pet dolgih milj... kakor je trdil poročnik.., Temu se je bila stvar <
že kar preveč zajedla v možgane. Vse častnike je moril s svojimi pomisleki. In Steevens, ki je šele nedavno prišel na ladjo, se mu je zdel pravi poslanec božji, ker je mogel govoriti ž njim o svojem večnem predmetu.
»Po mojem mnenju,« je rekel poročnik, »se mora steklo pod tolikšnim pritiskom enostavno vpogniti in razpočiti. Z ogromnim pritiskom je Daubrče podil pred seboj cele skale, kakor bi bile voda. In verjemite mi —«
»A če steklo poči?« je vprašal Steevens. »Kaj tedaj?«
»Voda bi udarila v oblo kakor železen curek. Ste li čutili katerikrat ravan curek vode pod visokim pritiskom? Zadelo bi £a kakor krogla. Zdrobilo bi ga in sploščilo kakor papir. Planilo bi mu skozi grlo in v pluča, raztrgalo mu ušesa «
»Kakšnih podrobnosti se loteva vaša domišljija!« se je branil Steevens, ki je videl vedno vse živo pred seboj.
»To je gola ugotovitev neizogibnosti,« je rekel poročnik.
»Pa obla?«
»Izpustila bi pač par mehurčkov in se nato udobno ugnezdila med blatom in glino na morskem dnu; tam bi ležala do sodnega dne z ubogim Elsteadom razmazanim po raztrganih blazinah — kakor maslo na kruhu.«
Ponovil Je stavek, kakor bi
nenavadno ugajal. »Kakor maslo na kruhu!«
»Nu, a vidva ogledujeta me žogo, kaj?« je rekel glas. Za nji. hrbtom se je pojavil Elstead, brezhibno napravljen, v beli obleki in s cigareto med zobmi; oči so se mu smehljale izpod krajcev širokega klobuka. »Kaj ste govorili pravkar » o maslu in kruhu, Weybridge? Gotovo ste spet zabavljali o slabi plači mornariških oficirjev, kakor je vaša navada? Nu, a meni ostane še kvečjemu dan — potem zagrmimo doli. Danes je treba spraviti spuščala v red. To jasno vreme in lahni yeter sta baš ugodna prilika, da vri žeš tucat ton svinca in železa v. morje, kaj ne?«
»Vi pač ne boste dosti čutili,« Jč dejal Weybridge.	>3	<
»Ne. V globini sedemdesetih alt osemdesetih čevljev — ki jo dose*-žem za deset sekund — se ne maje 1 več nobena travica, pa če bi na vr-J hu še tako rjul vihar in gnal valove magari do oblakov... Ne... tam doli je...« Vrnil se je proti boku ladjs In prejšnja dva sta krenila i njim. Vsi trije so se naslonili s komolci naprej ter se zazrii v žoHoze* lenkasto vodo.
»—■- pokoj!« Je rekel Elstead. ds bi zaključil svojo misel.
»Ste li brez skrbi, da se vzmetno kolesje obnese?« je vpratel bridge čez nekaj časa.
»Obneslo se je petintridesetkrat,1* ,r; ie rekel Elstead, ox*
.'fiW*4U
ft—. -r-’--.,.,.	........
fedno ugodni in takorekoč Ustvarjeni zato, da prednzačijo v tam ostalim pokrajinam naše države. Kdor je Videl krasne načrte ličnih paviljonov in okusno zasnovanih vrtcev, ki Jih bodo postavili za vrtni oddelek, na obsežnem dvorišču dijaškega doma v Prešernovi ulici je dobil pač utis, da bo tvorila ta razstava senzacijo prve vrste.
.. Vrtnarji v mestu in na deželi na delo! Odločimo se že sedaj za ze-leijavo in za cvetlice, ki jih bodemo razstavili v septembru in posvetimo tem vrtnim pridelkom Čim večjo po* zomost, da bodo krasno uspeli do določenega dne. — Brez dvomno bo prišlo obiskat našo razstavo mnogo ljudi, saj je ta razstava sploh prva te vrste v naši državi. Naša dojžnost je, da obiskovalce čim bolj zainteresiramo za naše kraje, da dobimo odjemalce za naše pridelke.
Poleg praktičnega pomena ima pa imenovana razstava tudi namen zbuditi med ljudstvom smisel za vrtnarstvo in dvigniti v splošnem to lepo panogo narodnega gospodarstva na višjo stopnjo. Vsled tega ni namenjena razstava samo velikim vrtnim podjetnikom, ampak tudi posestnikom malih vrtov; sploh vsakemu ljubitelju narave se nudi prilika, da pokaže na svojih rastlinah, kaj zmore smotrno vzgajanje.
Te dni je začel razstavni odbor
— Prihod poljskih eksporlnih akademikov v Ljubljano. Danes ob šestih popoldne le prišla preko Maribora v Ljubljano skupina poljskih eksportnih akademikov Iz Varšave. Jutri ob sedinl zjutraj se odpeje-jo na Bled, kamor jih spremljata dva člana Trgovskih akademikov iz Ljubljane. V ponedeljek se poljski gostje povrnejo v Ljubljano, kj^r si ogledajo vse znamenite tvornice v mestu. Nato nadaljujejo svojo vožnjo v Zagreb, Split, Bakar In Beograd. Ta obisk fGrnenl gotovo velik korak k zbližanju pbljske in naše akademske mladine. Upamo, da bo rodil iskreno prijateljstvo dveh tako podobno čustvojočih slovanskih narodov. V tem imenu: poljski bratje, dobrodošli!
— Mrtev kapital. Prejeli smo sledeče vrstice: Čudno se mi zdi, da toliko naših organizacij javnih nameščencev zadržuje svoje premoženje, članarino Itd. v svojih blagajnah, namesto, da bi ta denar, ki predstavlja njihov kapital, plodonosno naložile, roda to še ne bi bilo najhujše, škodo imajo od tega v prvi vrsti organizacije same. Ne, nekaj drugega mi sili pero v roke: S tem, da ta denar zadržujejo, kršijo odbori posameznih organizacij javnih nameščencev eno glavnih načel vsake stanovske organizacije: pomagaj svojemu tovarišu! Ako leži denar v blagajni, nima nihče od tega koristi. Ce ga pa naložiš, imaš dvojno korist: prvič se kapital obrestuje, drugič pa pomagaš svojim stanovskim tovarišem v njihovi sedanji veliki bedi s tem, da Um nudiš možnost, da dobe posojila, ki jih večina tako nujno potrebuje. Tovariši, nalagajte denar svojih organizacij v Hranilnem In posojilnem konsorciju v Ljubljani, v našo takozvano »uradniško posojilnico«. Od svojih tovarišev, ki so se v skrajni stiski obrnili do tega svojega zavoda, da dobe pod tako ugodnimi pogoji, kakor nikjer drugod, posojila za najnujnejše potrebe, kakor nabavo prepotrebnega obuvala, obleke itd., sem zvedel, da bi jim konsorcij rad pomagal, ker uvideva upravičenost njihovih prošenj, da pa mora večinoma prošnje odbiti, ker nima sredstev, da bi Jim priskočil na pomoč. Organizacije ne dajejo na razpolago potrebnega denarja, zadržujejo ga, ali celo nalagajo v bankah, tore) v onih zavodih, ki so v nemali meri krivi sedanje neznosne draginje, in sicer pod pogoji, ki nikakor niso ugodnejši, kakor pa pri »uradniški posojilnici«. Tako ne sme Iti naprej! Tovariš!, ali se res ne zavedate, kako grešite na svojih tovariših? Morda pridete tudi vi, dasl rtega ne želim, v tak položal, da potrebujete posojila. Kako se bo potem nad vami samimi maščevalo vaše sedanje nepravilno In tudi nekolegljalno postopanje. Državni nameščenec.
In mir besedi!« ^
»A če se ne?«
»Zakaj se ne bi?«
»J a z se ne bi spustil doli v tej prokleti stvari!« — je dejal Wey-bridge .— »za dvajsettisoč funtov ne!«
»VI res umete bodriti človeka!« Je rekel Elstead in mimo pljunil za mehurčkom, ki ga je videl v vodi.
»Še vedno mi ni prav jasno, kako mislite uporabiti svojo pripravo,« se je oglasil Steevens.
»Tak — najprej se dam zavijačiti v oblo,« je pričel Elstead svojo razlago, »in kadar trikrat zaporedoma vtaknem in iztaknem električno luč, v znak. da je vse v redu, me zavihte z žerjavom preko meje. Vrhnja izmed vseh onihle svinčenih uteži, ki bodo potrjene pod menoj, nosi škripec, na katerega je zavitih sto niti močne vrvi; to je edino, kar spaja .uteži z oblo če izvzamem spu-Sčalne vrvi, ki jih prerežejo, kakor hitro obleži vsa stvar na vodi. Vzeli smo rajši konopce nego žične vrvi, ker se dado laglje prerezati in so tu-jdi prožnejši; kmalu boste videli, da Sta to dve važni lastnosti.
»Vsaka Izmed svinčenih uteži ima faknjo «-* kaj ne? — In skozi to luknjo se vtakne železna palica, ki Strli spodaj šest črevljev navzdol. Kadar naleti palica spodaj na odpor, ndarl na nekakšen vzvod in s tem Izproži kolesje ob valju, po katerem teče konopec.
v *Uu» Ječo. Tak .vso komedijo ipn-
razpošiljati prijavnice, ki naj Jih spolnijo in vpošljejo odboru do 10. julija 1922. Kdor ni dobil prijavnice, pa želi sodelovati na razstavi, naj se obme tozadevno na društvenega predsednika gospoda Kegla, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Odbor računa s tem, da se prijavi za sodelovanje na razstavi veliko število vrtnarjev. Razstavijalcem bo plačati le majhne stroške, ker je dobil odbor prostor in paviljone zastonj na razpolago.
Ne kmetijsko društvo za Slovenijo, temveč vinarski In sadjarski odsek v Mariboru priredi vinsko razstavo kot oddelek splošne pokrajinske obrtne razstave. Vinogradniki, ki se nameravajo udeležiti te razstave, naj se prijavijo »Vinarskemu in sadjarskemu odseku v Mariboru«. V tem smislu je treba popraviti našo zadnjo notico o vinski razstavi. Upamo, da bodo naši vinogradniki razumeli velikanski pomen te razstave in se bodo prijavljali v kar najobilnejšem številu.
Reklame na plotu. Kdor jih je naročil naj jih pusti takoj izdelati in
sicer samo pri oficijelneh slikarjih Franjo Horvat v Slovenski ulici 10 in Franjo Ambrožič, Grajska ulica 2. Drugi slikarji niso upravičeni teli reklam izdelovati.
s vesti.
— Pobalinstvo. Na Ponikvi stoji star oreh, pod katerim je napravil leta 1812 mladi Slomšek šolsko Izkušnjo z odliko. V spomin na ta dogodek Je bila na orehu pritrjena mramoma spominska plošča. Zadnjo nedeljo ponoči pa Je nekdo ploščo odtrgal ter Jo razbil na drobne kosce.
— »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« se Je preosnovala s 1. julijem 1922 v smislu zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, Ur. 1. št. 62/22 v izpostavo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo vse dopise na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava L v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje Z.
-n čS č moa
— Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. julijem 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Uradni list štev. 62-22 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opožarjajo, da naslavljajo od-sej naprej vse dopise na naslov: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev 3.-II.
— Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se nahajajo iz kateregakoli razloga v Inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh prijav mogel pri dotičnlh vladah predložiti protest prot! žigosanju In zahtevati vrnitev obveznic. Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in je nevarnost, da brez domovnic inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se Interesenti ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji morda že vloženi prošnji generalni direkciji državnih dolgov v Beograd še domovnico, ker bi sicer morah sami nositi eventualne posledice svoje zamude.
— Pri borzah dela (drž. posredovalnicah za delo’ so Imenovani: v Ljubljani za pisarja II., ozir. III. razreda gg. Stefan I.eh-pamer In Avg. Roplč, v Mariboru g. Jos. Štabe, v Celju Val. Komavli,v Murski Soboti pa g. Fr. Kereč.
— Za poljske slušatelje na naših univerzah je sklenjeno, da bodo plačevali samo tiste takse, kakor bi bili naši državljani Ta ugodnost bo gotovo privabila več poljskih slušateljev na naše univerze ter bo prlpo-
ste rahlo v vodo in prerežejo zanke. Obla plava, zakaj zrak, ki je v nji, jo dela lažjo od vode; toda svinčene utež! se takoj pogreznejo in vrv se jame odvijati. Kadar je vsa odvita, se pogrezne tudi obla — ker jo vleče vrv za seboj.«
»A Čemu ta vrv?« je vprašal Steevens. »Zakaj ne pritrdite uteži naravnost na oblo?«
»Zaradi trčenja ob morsko dno. Vsa stvar bo padala v globino v uprav blaznem tempu, miljo za miljo. Da ni ,te vrvi, bi me razbilo spodaj na drobne kosce. A prve udarijo ob dno uteži — In tisti hip se uveljavi prožnost naprave. Krogla se bo pogrezala čedalje počasneje, dokler se ne ustavi; nato pa vzplava spet navzgor.
»In zdaj prične delovati kolesje. Kakor hitro zadenejo uteži ob morsko dno, jih železni drogovi predro in s tem izprožijo kolesje, ki navije vrv zopet na škripec. Tako me potegne rahlo navzdol. Pomudim se pol ure ter si ogledam okolico pri električni lučL Po preteku te dobe izproži kolesje vzmet posebnega noža; nož prereže vrv, in jaz šinem kvišku — kakor mehurček v sifonu. Napetost vrvi je še posebej ugodna temu poletu navzgor . ...«
»A če bi po naključju zadeli ob kako ladij o?« je rekel Weybridge.
»Priletel bi vanjo s takšno hitrostjo, da bi jo enostavno gladko prebil, kakor topovska krogla. .To naj .vas prav. nič ne skrbL«
JUGOSLAVIJA*, * junja 1922.
mogla k medsebojnemu kulturnemu zbliža-
"ju.
— Diplomatski izpiti Zadnji torek so »e vršili v Beogradu diplomatski Izpiti za drugo skupino kandidatov. Izmed 19 prijavljenih kandidatov je napravilo izpit 15.
— Hrvatskl učitelji In učiteljice v Beogradu. Te dni je prispelo v Beograd iz Hr-vatske 50 učiteljev in učiteljic, ki šo s! ogledali kulturne naprave in parlament, nato pa napravili Izlet v Topčlder.
— Prekmurski Glasnik je prenehal Izhajati Njegovo nalogo prevzame mariborski »Narodni list«, ki bo imel posebno rubriko za Prekmurje.
— Zastrupljevanje našega ljudstva. Naše obmejno prebivalstvo, ki je še itak po prejšnjih nemških hujskačih nemško orijentirano, je posebno med vožnjo iz Splefelda do Radgone izpostavljeno nemški agitaciji. Med vožnjo se pomešajo med naše kmečke ljudi avstrijski orožniki In uradniki ter Javno zabavljajo čez našo državo in Srbe. Obmejni komisarji In okrajna glavarstva bi morali tem hujskačem posvečati več pozornosti.
— Društvo konceptnih uradnikov politične uprave Slovenije ima dne 13. julija ob 4. popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora ln važne organizatorične zadeve, se vabijo čiani k polnoštevilni udeležbi
—Požar. Pri Sv .Katarini nad Trbov-Jami je zgorelo kmetu Rihtarju gospodarsko poslopje. Skoda se ceni na 150.000 K, a zavarovan ni bil.
— Drago zemljišče. V Stari Kaniži na Hrvatskem je kupil tovarnar Grunteld 4 orale obsegajoče zemljišče za 1 in pol milijona kron.
— Surovei. Anton Kastelic iz Zaklan-ca pod Ljubljano je v pijanosti svujo ženo z gnojnimi vibnil tako neusmiljeno pretepel, da so revico z rešilnim vozom prepeljali v bolnico.
— Gad je pičil v levo nogo posestnikovega sina Lojzeta Tomažiča iz Lisičjega pri Grosuplju, ko je nr''ral jagode. Deček je moral v bolnico.
— Smrtna kosa. Na Uncu pri Rakeku je v petek 7. t. m. po daljši bolezni umrla gospa Franja Maistrova, roj. Tomšič, mati generala g. Rudolfa Maistra. Pogreb bo danes popoldne ob 4 uri na Uncu. Naj počiva v miru!
—• Razne tatvine. Terezij! Suhanelt, stanujoč! v 2apužah št 2. je bila iz nezaklenjene sobe ukradena harmonika. Vredna 4000 kron. — Ravnatelju Prve Muslimanske v Brčki, Feliksu Polaku je bilo dne 2. t. m. iz II. razreda osebnega vlaka v Zidanem mostu med časom, ko se je isti podal v kolodvorsko restavracijo, ukradeno več dragocenih stvari, tako n. pr. zlata moška zapestna ura, nekaj perila par sobnih čevljev, brivski aparat usnjata doza za smodke in bilanca banke, škoda ukradenih stvari se ceni na 15.000 kron.
— Kaj vse se lahko pripeti pijanca. V Novem Sadu se Je Josip Sehtvarz, natakar v hotelu »kraljice Marije« tako napil, da je obležal kakor mrtev na tleh. Došll stražnik je konstatiral smrt in odredil, da so dozdevnega mrtveca peljali v mrtvašnico. Sele drugi dan se je pijanček prebudil in videč, kje se nahaja, Je začel od strahu na ves glas kričati. Na njegovo vpitje so prihiteli bolniški strežniki ln spravili »mrtveca« Zopet na živi svet
•— Razbojniški napad. V Kruševicah v Hercegovini so pred nekaj dnevi vdrli neznani razbojniki v stanovame popa Novakoviča, mučili njega In njegovo družino, slednjič pa odnesli vse kar se je le vzeti dalo. Ko so prihiteli orožniki že ni bilo o razbojnikih nikakega sledu.
— Pazite na otroke! V Mekinjah se Je posestnikova žena Ivana Golob bavlla s krmo za prašiče, med tem se je pa njena triletna hčerka približala ognju, na kar se ji je vnela obleka. Na otrokov krik je prihitela mati, raztrgala z deklice obleko in urno pogasila z vodo. Toda vkljub temu je bilo dete že preveč opečeno in je po 18-dnevnih mukah umrlo. Staraši, ne puščajte svojih otrok samih!
— Kako smo Iz Beograda tzveštenl, ovih dana če biti potpisan ukaz kojim se inšpektor g. Mlhajlo Ačimovič premešta Iz Ljubljane u Skoplje. U isto vreme saznali smo, da Je deželno sodišče pozvalo g. Ačimoviča radi saslušanja. Gospodin Ačimovič je odmah nakon toga »hitnlm« službenim poslom otputovao za Gornji Cmurek, gde če se po svoj prillci zadržati sve dotle dok ukaz o njegovem premeštenju ne bude potpisan. Skrečemo pažnju deželnom sodišču, da i toga puta ne bude Izigrano od Strane g. Ačimoviča, jer kad ovi Ačimovič bude več jednom nastupio svoju dužnost u Skop-lju, ni stotina deželnih sodišča neče ga mo-
»In če bi se vam na primer zaril v kolesje kak radoveden košar -------«
»Nu da — to bi bilo pač dokaj nujno vabilo, da naj ostanem dol!,« je rekel Elstead, odvmivši se od vode In srepo upršl pogled v svojo oblo . . .
Nekako ob enajstih so zavihtili Elsteada s krova. Dan je bil čudovito jasen in tih, obzorje se je raztapljalo v vodnem hlapu. Električni plamenček v malem prostoru na vrhu je trikrat veselo zažarel. Nato so ga počasi spustili na vodno gladino; med konopjem nad krmo je visel mornar, pripravljen, da bi prerezal vrv, ki je držala oblo *•* svinčene uteži. Obla, ki se je zdela na krovu tako ogromna, je bila zdaj, pod krmo, skoro droocena za oko. Zibala se je nekoliko, in njeni dve temni, navzgor obrnjeni okni, sta nalikovali očem začudeno strmečim v ljudi, ki *n « gnetli zgoraj ob ladijski ograji. Nekdo je vprašal, kako se neki prileže Elsteadu to zibanje... »Gotovo?« je kriknil poveljnik. — »Gotovo!« »Daj!«
Vrv se je napela pod nožem, ki jo je odrezal Penast val je pljusnil bedasto in onemoglo preko oble... Nekdo je mahnil z robcem... začul se je osamljen »Ura!«... mornarski glas Je štel počasi: — osem — devet — deset --------- še enkrat se je
zamajala čudi i stvar... Nato — zdrzljaj —s in pljusk —- obstala Je pri miru.
či naterati, da dodje pred ljubljanski sud, da Odgovara za svoje krivice. Ni u jednoj drugo) državi ovako šta ne bi se moglo dogoditi, ali kod nas... kod nas je sve inoguče-
Ljubljane.
=* Kongres jugosl. ienstva sc je V petek zvečer zaključil v Kazini s čajauok, katere sta se poleg kongresistk in raznih dragih gostov udeležila tudi pokrajinski podna-mestnik dr. V. Baltič in general Dokič. Med čajanko Je igrala godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Predsednica ga. dr. Tavčarjeva je v slovo še enkrat z iskrenimi besedami pozdravila sestre Srbkinje in Hrvatice ter navdušeno govorila napitnico tudi Nj. Vel. kraljevi dvojici. Sestre Srbkinje so se iskreno zahvaljevale za vso Izkazano sestrsko gostoljubnost in ljubezen, ponovno zagotavliaje, da jim ostane spomin na ljube sestre Slovenke neizbrisen za vse življenje. Tako se je torej ta res lepo uspeli kongres končal prisrčno in Iskreno v sestrskem zagrljaju
«•* Policijska ura ra ljubljanske kavarne je določena za poletni in zimski čas ob
1.	popolnoči.
— Za igralce v kavarnah in gostilnah (karte, biljard, kegljanje, balinanje, domino itd’, je upeljana v Ljubliani mestna davščina po 8 K za vsako igro in vsakega Igralca. Sahisti so davščine prosti Davščina se steka v mestni ubožni zaklad.
■= Poročne svečanosti v Beograda, Kino Tivoli predvaja od 10. do 13. julija film svetovno znane francoske tvrdke »Patlie« Pariš »Poročne svečanosti v Beogradu«, kateri vsebuje v Ljubljani še ne videne posnetke. Izven tega »Zakon pustinje« filmski roman v 6. dejanjih. Predstave vsaki dan ob 3., 5., 7., in 9. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. naprej v Kino Tivoli.
=* Policijske vesti. Naredniku Alfredu Spicerju je neznan tat ukradel briljantni prstan, vreden 60.000 kron. — Sekčni načelnik Lazarevič, referent policijske stroke v ministrstvu notranjih zadev, Je dne 7. t m. pregledal urade policijske direkcije y Ljubljani.
Maribor.
Danes bo ljudska veselica v kadetnici Začetek ob 15. uri. Vstonina samo 2 Din. — Ob 10. uri je sprejem srbske dece na kolodvoru. Pridejo »Sokoli«, vojaška godba, otroci tuk. stanice za zaščito dece itd.
Produkcija iz telepatije. Gosp. Svengala je privabil s svojo reklamo prejšnji dan na Trgu Svobode toliko občinstva v petek v GCtzovo dvorano, da je bila polna. Ampak g. Svengala svojih posušalčev in gledalcev ni varal. Njegova produkcija le bila prav eksaktna, pristna, resna, tako da so bili zadovoljni on in gledalci
Pogreb gospe Marinlčeve v petek popoldne je bil ha pobreškem pokopališču prav veličasten. Prišla je »Glasbena Matica«, ki je pod vodstvom gosp. Oskarja Deva zapela žalostinki »Vigred« in »Blagor mu«. Prišlo je polno tovarišev in prijateljev razžalošče-nega gosp. Naceta Mariniča, ki so mu 12-razill tem potofn svoje sočutje na prebrldki izgubi.
LalfcrberŠka opekarna Je nabila plakate po mariborskih zidovih, da sprejme krepke delavce, katere plača za akordno delo 80—120 K dnevno. — Ta ponudba je naravnost nesramna. Akordni delavec pri opekarnah mora zaslužiti najmanj dvakrat toliko, kakor navaden delavec drugje, ker njegovo delo je neprimerno težavnejše- Kolikor nam je znano zaslužijo drugie opekar-niški delavci do 300 K dnevno, za kar pa morajo nadčloveško delati. Vidi se, da imajo ti nemški mogotci še predvojne ideje, ko so delali z neumnim vindišerjem, kakor so hoteli. Seveda bo mnogo revčkov šlo delat, ko ne bodo dobili drugje dela.
Begunci. Razni nemškutarji so uvideli, da so pripomogli edino narodni Slovenci Iz Primorja, da ni sto nemškutarsko žito v klasje, zato so Primorce povsod mrzili in Jih podili nazaj »ins Goldland Primorje«, kakor je pisala »Volksstimme«, svoječasno. Njih boj pa je bil brezuspešen. Primorci so bili vedno državotvorni in zreli politiki — Ker pa so demokrati prijatelji nemškutarjev In radi tega ne marajo Primorcev, vrhu tega pa, ker Primorci ne trobijo v demokratski rog, so demokrati prevzeli sedaj vlogo nemškutarjev. Tako ima »Tabor« večkrat take dopise (Konjice, Ptuj, Itd.), v katerih naravnost pode Primorce nazaj v Primorje. »Jutro« seveda ne zaostaja in daje samo še lepše vzglede. — Čudimo se, kako morejo v uredništvih teh listov obstati zavedni Primorci še bolj pa se čudimo predrzni nesramnosti, da ta klika reflektira pri volitvah na glasove teh Primorcev, katere
Tako je dozdevno stala za hip
 čisto mirno !n hkrati je
bila videti čedalje manjša. Nato se je strnila voda nad njo In zagledal! so jo pod gladino, povečano po lomljenju žarkov in po leskečoči neopredeljenosti valovja. Preden so utegnili našteti do treh, je izginila. Globoko v vodi še ... kakor bi blis* nila bela luč — majcena lisa... In zdaj ničesar več. Ničesai razen vodne gladine, izgubljaj''-''^ se v temi ... po kateri je plaval morski volk...
In tedaj je stekel križarkin vijak, voda je zaigrala, morski volk je izginil v penečih valovih, In struja pene je planila preko kristalne jas^ nine, ki je bila pogoltnila Elsteada. »Kaj se godi?« so vpraševali ljudje drug drugega.
»Pluli bomo par milj na zapad,« se je glasil odgovor, »zato, da ne trešči v nas, kadar se vrne.«
Počasi je puhala ladja proti novemu sidrišču. Malone vsak mož na krovu, če ni imel drugega opravka, je neprestano strmel v nemirno valovanje, ki se je bila obla pogreznila vanj. Težko, da je kdo izpregovoril tiste pol ure le besedo, ki se ne bi bila naravnost ali posredno tikala Elsteada. Decembrsko solnce je stalo visoko na nebu in vročina je bila znatna.
»Hlada ne bo pogrešal tam doli,« je rekel Weybridge. »Pravijo, da ima morska voda v izvestni globini vedno nič stopinj.«
 .........................................  ur
.....	. 2;	^	1	a
meče iz Jugoslavije' in jih' pod! v žrelo fa-šistovske strahovlade. Pride čas, ko bomo1 s to kliko tudi iz tega vidika temeljilo otw računali	......
„::v:	Celje.
Srebrno poroko Je obhajal te dni na svojem posestvu »Slon« r.a Ponikvi ob južni žeL celjski odvetnik g. dr. Josip KarlovŠek.
Umrla je v Celju gospa Alojzija Sager soproga izdelovalca krtač in trgovca v Aleksandrovi ulici.
Prekupčevanje s črešnjaml. Na celjski Pg zadnje dni kmetje skoro nič več ne prinašajo črešenj. Pač pa jih imajo polno na stojnicah razni stojničarji, ki jih precej dražje prodajajo, nego bi se sicer dobile na trgu. Ti prekupčevalci pričakajo kmete pri vhodih v mesto in jim odkupijo iste ter tako po nepotrebnem dražijo blago. To bi se moralo zabraniti; ker je tako prekupčevanje nepotrebno.
Vsem cenjenim članom I. splošnega društva jugoslovensklh upokojencev s sedežem v.
Ljubjant,
Danes opoldne sem prejel od pokrajinske uprave za Slovenijo potom policijskega ravnateljstva v Ljubljani sledeči uradni odlok:
Policijsko ravnateljstvo y LjubljanL St. 12-139-preds. c
Ljubljana, dne 8. julija 1922.
Gosp. Jakobu Boletu, kot t č. preds.
I.	splošnega društva Jugoslov. vpo« kojencev v
"t"?' Ljubljani
Pokrajinska uprava, oddelek za notranjo zadeve je z razpisom z dne 3. julija 1922 št. 23600 razpustila I. splošno društvo Jugoslovanskih vpokojcncev v Ljubljani, ker je z resolucijami pod XI. XIV ln XV. sprejetimi na društvenem shodu, ki ga je sklicalo dne 11. junija 1922 v Narodnem domu, prekoračilo svoj štatutaričnl delokrog.
Proti tej določbi je dopustna pritožb« na ministrstvo za zunanje (?) zadeve, ki bi se Imela tekom 60 dni po Izročitvi tega odloka vložiti pri pokrajinski upravi, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani.
S tern je prekinjeno do nadaljnega vsako društveno poslovanje.
Društveno premoženje bo tukajšnji uradnik Inventiziral in do nadaljnega stavil pod uradno zapora
Policijski direktor: V. Guštin.
Zakaj se Je zgodil ta velečudež naše pokrajinske uprave? — S kako plitvo utemeljitvijo, naj sodijo cenjeni člani in čitateljl današnjega lista »Upokojenec«, kateri prinaša vso inkriminirano resolucijo, torej tudi citirane odstavke XI. XIV in XV. Utemeljitev, da je društvo prekoračilo svoj statut#-rični delokrog, je ničeva! § 4 društvenih pravil se glasi: V dosego svojih namenov Ima društvo v okvirju zakonskih določb pravico, da prireja javna zborovanja Itd. Pravico sklicati shode imajo vsi državljan! SHS — torej gospodje, gotovo tudi društvo. Za danes samo ugotavjam, da je bil shod pravilno m pravočasno naznanjen merodajni oblasti. Prosim pokr. upravo, da nam po* dalno naznani, kje da smo kršili pravila? Obenem vabim vse bivše društvene odbornike, člane in prijatelje na prijateljski« sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 13. tm. ob 7. uri zvečer v Ljubljani, Krsnikovi til. štev. 5. Določili bomo, kaj nam je storiti v varstvo svojih pravic, pravic revnih upokojencev In sirot, »da ne bo državi nevarno.« V svrho obvestitve bivših Članov L splošnega društva jugoslov. upokojencev I sedežem v Ljubljani.
Jakob Bole, bivši predsednik.
Speri in turistika.
Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije v nogometu za 1921-22 se vrši danes ob 18. uri na prostoru Ilirije. V finale prvenstva sta dospela SK. Ilirija kot prvak Ljubljane in SSK. Maribor, ki je zmagal v sem!« finalu kot prvak Maribora nad Athletiksport* klubom, prvakom Celja, z 2:0. Tekma bo zainteresirala sigurno najširše športne kroge. Kateri obeh tekmecev sl bo priboril letos naziv prvaka Slovenije, je povsem negotovo. Ilirija, ki je do letos nadkriljevala vse slovenske klube, je v poslednjih tednih toliko popustila, da je ni mogoče vnaprej smatrati za zmagovalca. Marioor kaže nasprotno konstantno napredovanje, lepe rezultate ln je igral 18. 6. v prijateljski tekmi t Ilirijo neodločno 3:3. —- Ob pol 17. nrl predigra Ilirija rez.:Svoboda, Ljubljana (prvenstvo« na tekma.).
»Kje naj pride spet na vrh?« Je vpiašal Steevens. »Cisto sem iigu* bil smer.«
»Tam! Tamle Je mesto!« Je ire*' ke! poveljnik, ki je bil zelo ponosen na svojo previdnost, in pokazal 1 roko na jugoiztok, ne da bi količkaj pomišljal, »ln zdajle« — Je povzel — »bo baš tudi čas. Petintrideset; minut je že spodaj.«
»Koliko časa je treba, 'da pride človek na dno morja?« je vprašal Steevens.
»Ce je globina pet milj In računamo na vsako sekundo po dva črevlja prirastka hitrosti, bi trajala pot natanko tričetrt minute.«
»Potem Je takorekoč že pogftt* šan!« je rekel Weybrldge,
>Malone!« je dejal poveljnik, •^ajbrže je trajalo nekaj časa, da se mu je vrv iznova navila...«
»Seveda — na to nisem mislil,«! je rekel NVeybridge z vidnim olaj« sanj eni.	y
In zdaj se je 'začelo čakanje.,"2 Počasi je minila minuta... ne da bi šinila obla iz vode... Druga minui ta... Nič ni prekinilo ploskega, olj-< natega valovanja... Pomorščaki so vneto razpravljali o navitju vrvi, kt se vendarle ni dalo prav točno izra« čunati... Vsa ograja in vse konopje je bilo polno obrazov, na katerih se je zrcalilo vneto pričakovanje... »Alo, Elstead!« je nestrpno rakHr-aj kosmatoprs mornar.
(Dalie nrfh.)L )i
Sfev. 155.
Stran 5.
Politika hrvatskega bloka.
Radič je sel v volitve in odne'sel toiago. Po volitvi je poklical svoje »mete in poslance v Zagreb in tu je proglasil republiko. Poslanci, Izvoženi v konstituanto so se sestali v ■Beogradu, Radič s svojimi poslanci Pa je ostal doma v svoji republiki s Kraljevimi žendarji, kraljevo vojsko kraljevim uradništvom. Pričel je s politiko abstinence In intransin-Sentnosti.
Vesničevi vladi je napravil s tem Veliko uslugo. Kolebajoče se skupine so se tako pridružile radikalom in demokratom In Vesnič je lahko uči-Dil prvi atentat na konstituanto. Oropal jo je suverenosti, ker je postavil J i ^ kateremu je moral Sol k-i	Poslanec. Drugačna bi
,, ®I,a Parlamentarna situacija, R&dič prišel. Njegova ab-•tmenca je povzročila, da se je pri-konsolidirati in da je pritegnila nase slabotne skupine.
Druga posledica Radičeve politi-JJJ,blIa- da se je še bolj utrdil šo-Tenski nacional. pri Srbih in da se je obrnil zlasti proti Hrvatom. In ta šovinistični nacionalizem je mogočen »aveznik današnje reakcije.
Nadaljna posledica je bila »Ob-»nana«, ki ni bila naperjena samo komunistom, marveč ona je pila udarec demokratizmu in državljanski svobodi. Vsled Radičeve odsotnosti je radikalno - demokratska Koalicija oktroirala konstitnanti •krajno reakcionarni poslovnik. In Vrhunec je bil dosežen z Vidovdan-
SocUalnl
Nezaposlenost
ju Nezaposlenost je socijalni pojav, Je v ozki zvezi z današnjo gospodarsko organizacijo. V kapitalistični uooi je stalno gotov odstotek delavstva brez posla. To je takozvana in-uustrijska rezervna armada, ki tišči Ba delavske zaslužke. Ta nezaposlenost narašča in pada s konjunkturo krizo. V mirnih časih je znašala nezaposienost 2 — 3 odstotke. V naj-ctih je dosegla komaj 4.8 odlitka. Silno višino je dosegla neza-F,kS u0St v Nemčiji neposredno po izoruhu svetovne vojne, ko je znašala avgusta 1914. 22.7 odstotka. Med Vojno pa je nezaposlenost skoro povsod! ponehala. Delavci so bili deloma mobilizirani, deloma pa so bili Polno zaposleni v vojni industriji. De-mobilzacija pa je zopet postavila Problem nezaposlenosti pred vlade. Komaj se je posrečilo malo omejiti to Socijalno bolezen, že je izbruhnila z Bovo silo vsled svetovne gospodarske krize.
Najmanj trpi pod nezaposlenostjo le Francija. Njena industrija je v polnem obratu, ker ima dosti posla z obnovo. Dne 17. marca t. 1. je iine-■ komaj 8875 nezaposlenih, n m? drugačne pa so razmere v na a^u^ni gospodarski Krizi in kjer zavzema nezaposlenost ogromno obsežnost. Državne oblasti So registriale naslednje število nezaposlencev:
10. San.	1922	1,933.450
31. jan.	1922	1,906.000
28. iebr.	1922	l,837.0d0
31.	marca	1922	1,740.000
sko ustavo in z zakonom za zaščito države.
Tako je dosegla Radičeva politika, kateri so pozneje sledili tudi poslanci Hrvatske Zajednice in z Radičevimi poslanci stvorih hrvatski blok, ravno nasprotno temu, kar bi imeli doseči. Predvsem je ta politika ustvarila podlago reakciji v konsti-tuanti, vrgla v njeno naročje slabotne parlamentarne skupine in omogočila sprejetje Vidovdanske ustave in zakona za zaščito države. Dala je reakciji agitatorično sredstvo za nacionalistično nahujskanje srbskih mas. Na drugi strani pa je mnogo prispevala k temu, da se je razvil tudi med Hrvati nacij onalni šovinizem.
Ta medsebojni nacijooalni šovinizem je otvoril skoro nepremostljiv prepad med Zagrebom in Beogradom, ki opravičuje današnji režim, ker je ni koalicije in stranke, ki bi mogla prevzeti vlado.
Hrvatski blok zahteva razpis novih volitev in revizijo ustave. Ali bodo te nove volitve pod režinom za-' kona za zaščito države podale sliko ljudskega mišljenja? Ali bi ne bilo umestneje, pravočasno iti v Beograd in prepreči« vse to, kar je prišlo, mesto sedaj popravljati, ko tiči voz sredi blata in bo treba neizmernega truda za rešitev situacije.
Današnje stanje v državi je naj-ostrej’ša obsodba abstinenčne in in-transingentne politike hrvatskega bloka.
pregled.
Poleg tega pa je prišteti §e one, ki delajo le skrčeno, ki jih je okoli
200.000	in take nezaposlene©, ki sploh nimajo več pravice do podpore. Koncem Januarja je dosegla nezaposlenost 16,3 odstotka, V poslednjem času se kaže malo zboljšanje, kar gre na račun zboljšanja položaja v premogovnikih, plavžih, v volneni Industriji, v konfekciji, v čevljarski industriji In v keramiki.
V Švici pa nezaposlenost v poslednjem času zopet narašča. Koncem januarja t L je bilo 96.580 nezaposlenih.
Kar se Italije tiče, so šele sedaj na razpolago oficijelne številke za leto 1924;
maja 1924:	250.145
avgusta 1924:	431.741
novembra 1924: 492.368 decembra 1924 : 512.260
NajvečJI del nezaposlencev odpade na stavbinske delavce, kljub temu, da je dala vlada na razpolago eno milijardo lir za cestne in železniške zgradbe. L. 1922 pa je nezaposlenost še bolj narasla. Dne 1. februarja je bilo 606.000 nezaposlenih. Od januarja na februar se je nezaposlenost dvignila za 12 odstotkov. Vzrok naraščajoče nezaposlenosti leži v pomanjšani zaposlenosti pri poljedelstvu, kar je zopet v zvezi s Slabim vremenom letošnjega leta. Najbolj je razširjena nezaposlenost v poljedelstvu, v stavbinski stroki, v kovinski, tekstilni in kemični industriji.
Na Uncu pri Rakeku je umrla v petek dne 7. julija ob 9- uri zvečer, previdena s tolažili sv. vere, gospa
Franja Maister, roj. Tomšič.
Pokopali bomo drago rajnico v nedeljo ob 4. uri pop. na Uncu.
Bila Je zlata mati, ki je posvetila vse svoje življenje edino le ljubezni in skrbi za svoje dragce.
Kdor jo je poznal, naj jo ohrani v gorkem spominu.
Unec, dne 8. julija 1922.
General Rudolf Maister, počasni adj. Nj. Vel. kralja, sin. Marija Maister, roj. Stergar, sinaha Hrvoj in Borut Maister, vnuka.
Matilda Šebenikar, roj. TomSič, posestnica na Uncu, sestra Rodbine: Tomšič v Ljubljani, Trebnjem, Zagrebu in Guštin v Metliki in Mariboru.
PAH&E|Hopate
deščice
dobavlja in polaga v me-stu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova uiics štev. 19. Telefon i>27.
Kopalne kostume, hlaJe.fr o-s#i--pla5če, žepiče, plavalne pasove Itd. priporoča
A.&E. Skaberne
Uubllaoa Mestni trs 1&
brez hrane in stanovanja
išče za takojšnji nastop mizarska delavnica
Strahe!] 8 fflagistep.Sp. Šišbo
Planinska cesta 10&.
Na Švedskem se je porabilo leta 1921 35.88 miljonov švedskih kron za boj proti nezaposlenosti. Letos je bilo v to svrho dovoljenih 20 miljonov.
Na Norveškem je narasla nezaposlenost od decembra 1921 od
39.000	na 47.000 januarja 1922. Isto-tako narašča nezaposlenost tudi na Danskem, kjer jih je okoli 200.000.
Na Poljskem je naraslo število nezaposlencev vsled zboljšanja poljske valute.
decembra 1921 172.000 januarja 1922 189.000 marca 1922 200.000
Na Holandskem so našteli janu-nuarja 1922 okoli 380.000 nezaposlenih.
V Avstriji je bilo koncem marca okoli 42.000 nezaposlencev, med njimi največ na Dunaju.
Značilno je, da je nezaposlenost najbolj razširjena v deželah z visoko valuto. Posebno težko trpe male nevtralne države.
Sodlalna zaščita mater
En ©Srok v Ameriki.
Pokojnine za matere.
Zakoni o pokojninah za matere so zakoni, ki ustanavljajo podpore revnim materam, izplačljive Iz javnih sredstev, v svrho domače oskrbe nedoletne dece. Leta 1909 se je javnost začela zanimati za vprašanje, kako naj se pomaga materam z odvisno deco na kak boljši način, nego na zastareli način dobrodel-stva. V Beli Hiši se je vršila konferenca o oskrbi potrebne dece, in posledica te konference je bilo sprejetje raznih primernih zakonov v posameznih dTžavah.
Prva država, ki je sprejela tak zakon, namreč 1. 1911, je bila država Missouri; ta zakon Je pooblastil državo, naj izplačuje materam z otroki izpod 14. leta (ako je mož umrl ali pa je v zaporu) gotovo mesečno' svoto za vzdrževanje otrok.
Kasneje istega leta je država nilonls sprejela sličen, toda bolj obširen zakon. Ta zakon določa, da, ako so stariši zanemarjenih otrok presiromašnl ali nezmožni dajati primerno oskrbo svojim otrokom, pa so drugače v vsakem pogledu varuhi svojih otrok, tedaj more sodišče določati potrebno svoto za njihovo vzdrževanje in nalagati okrajni oblasti, naj izplača dotične podpore v napovedanih rokih.
Prihodnja država je bila Colorado, ki je leta 1912 sprejela potom ljudskega glasovanja takozvani »Mothers Compensatlon Act,« kateri zakon je malone enak onemu v državi Illinois.
Država California je tekom mnogih let dajala javnim zavodom 100 Dol. na leto za oskrbo vsake odvisne sirote. L. 1913. pa so bili sprejeti zakoni glede oskrbe odvisne dece v lastni družini. Podpore izplačujejo okrajne oblasti, katere vsakega pol leta zahtevalo od države povračilo stroškov, izplačanih za oskrbo sirot.
Zakonske osnove o pokojninah za matere so se 1. 1913. nahajale pred večino tedaj zasedajočih državnih legislatur. Istega leta je država Massachusetts razširila zakon tudi v korist onim ženam, katerih
F«u»r
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi „r_ rast las, so morejo samo skozi razumno nego lepote doseži. Tisočera pripoznnnja to dospela od v«eh dežel sveta za lekarnarja Fellerja.
Osa lilllno mlečno milo
najbolje blago, najflnejše „mtlo lepote** 4 kost z za motom la poštnino 120 Kr.
»Elsa** obrazna
pomada
odstrani vsako nečistost kože, šolnine pege, za-jedance, nabore, itd., naredi kožo mehko rožnnto-belo In čisto; dva porcelanasta lončka c zamotom in poštnino 80 Kr.
nElsaM Tanonchina pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje Izpadanje, lomlenje in eepanje las, taprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka s zamotom ln poštnino 80 Kr.
Prodalalc!
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: Lilij no mleko 24 K j BrkomazlOK; n»j-finejši Hega-pud« dr. Kluger« v velikih originalnih Akatlinb 40 K; najftnejfti Hega robni prašek v patent ikatljah 40 K; puder za gospe r vrečicah 8 K; robni prašek v Skatijah 12 K; v vrsticah 8 K; Sashet dišava za perilo 12 K; Schampoon za Use 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K j nsjfinejfli p*rf»m po 48 In 60 K: Moin« voda za lase 80 K; Za te rune predmete se zamot In poštnina posebej zaračuna.
EOGEH ?. FELLEH lekarnar, STUDIU donja,
Elsatrg 357, Hrvatsko.
mož je v norišnici. Vprašanje pokojnin za matere se je razpravljalo v zakonodajnih zborih in koncem leta 1912, le osem držav — namreč Alabama, Oeogria, Kentucky, Mississi-pi, New Mexico. Norih Carolina, South Carolina, Rhode Island — ni še Imelo zakonov glede podpor potrebnim materam.
Katere matere so upravičene do pokojnine, to je pač različno v posameznih državah. Petero držav vključuje celo stare matere ali mačehe In celo ženske, ki niso matere, od katerih pa je deca odvisna. Le ena država, Colorado, dovoljuje podpore potrebnim starišem, t. j. očetu ali materi ali obema skupaj. Državi Michigan in Nebraska ter teritorij Hawai dajejo penzije tudi potrebnim neporočenim materam, in le tri države — Colorado, Missouri in Penn-sylvania — skrbijo tudi za dozdevno mater pred porodom.
Podpore niso velike; znašajo od 9. do 25. dolarjev na mesec za vsakega otroka, ali večina držav daje podpore od 12. do 14. dolarjev.
V zaščito otroških delavcev.
Otroški urad Deparfmenta of Labor izdaja vrsto poročil o upravljanju zakonov o otroškem delu v poedinlh državah. Iz teh noročil je razvidno, da je država Winsconsin razvila svoj poseben način zaščite otrok, ki so zaposleni v obrtih.
Vsi otroci med 14. in 17. letom morajo dobiti uradno dovoljenje, predno morejo biti zaposleni kot obrtni delavci. Dovoljenja dajejo uradniki, ki jih imenuje državna in-dustrljalna komisija, kateri daje zakon jako velike pravice, toliko glede nadziranja delavnic, kot glede splošnega uveljavljanja zakonov v zaščito otrok. Ta komisija nima le pravico postopati kazensko v slučaju zlorabljanja otroških sil, marveč sme tudi vlagati civilno tožbo za odškodnino.
Vsi otroci med 14. In 17. letom, ki delajo v tovarnah, morajo pohajati takozvane poklicne šole (voca-tional schools), ki jih država vzdržuje v vseh večjih mestih in naselbinah.
VzlJc svojim vrlinam ima Wi-sconsinski zakon tudi nekaj pomanjkljivosti, izmed katerih naj omenimo to, da zakon ne zahteva zdravstvenega pregleda otrok, predno se jim da dovoljenje za delo, pač pa se tak pregled zahteva v mestu Milwaukee.
Možnost, da bi tak otrok delal brez dovoljenja, je malone izključena vsled izjemne določbe delavskega odškodninskega zakona. Ako se otrok med 14. in 17. letom ponesreči. ko dela brez dovoljenja ali ako dela pri delu, ki je zabranjeno za otroke, mora delodajalec plačati trikratno odškodnino. Gospodar mora to odškodnino plačati iz svojega žepa, kajti ni mu dovoljeno zavarovati se proti taki nezgodi. Ta stroga določba in zakon, ki prepoveduje prenizke mezde, sta znatno znižala število zaposlenih otrok.
Vse barvne trakove.
The Rex Co, Ljubljana.
Drobiž.
• Žena častni doktor. VsenčttišČe v Heldebergu ie Imenovalo častnim doktorjem prava gospo Marijano Weber ln to v naj-večji vsled zaslug, katere si je stekla imenovana na književnem polju.
• Politika, ki je rodila milijone. V Brmi Je umrl zasebnik Schindler, ki je ostavil svoj ogromni imetek zastopniku Baerarra. V oporoki se je spomnil nekega svojega prijatelja, kateremu je zapustil 60.000 č. K. in svojemu slugi 70.000 č. K. Ves ostali Ime tek, ki znaša več milijonov kron, ima glasom oporoke dobiti zastopnik Baeran, kot priznanje »za njegovo zaslužno delovanje«* Med zapiski oporoke je izražena tudi želja, naj umrlemu pred pokopom prebodej »ret kak zdravnik. Cule se, da hočejo pokojnikovi sorodniki razveljaviti oporoko, ki pa je pravilno sestavljena in se bo seveda 'sc izvršilo tako. kakor je želel in odredil po* kojnik.
• Ženitna ponudba it Amerike. Pred nedavnim časom so poročali dunajski časopisi o veliki revščini neke deklice, katera je vsled vojne in njenih posledic toliko pretrpela, da se je nekega dne popolnoma Izčrpana zgrudila sredi ulice. Pred nekal dnevi pa je prispelo na dunajsko reševalno društvo pismo iz St. Louisa v Ameriki in sicer od nekega kovača, rojenega na Dunaju.^ V pismu pošilja 5 dolarjev in sicer 2 za reševalno društvo, tri pa za ono deklico, katera se je tega in tega dne zgrudila na Kiimtner-strasse. Obenem ponuja kovač tej deklici svojo roko ter prosi reševalno društvo, naj ono poskrbi, da pride deklica v Ameriko, kjer jo bo on takoj poročil. Uboga deklica je odbila to vabljivo ponudbo trdeč, da nima nič proti kovaču, toda ona se sploh ne mara možiti, ker je tako obljubila svojemu taro-čcncu. ki je padel kot častnik na ruskem bo. jišču.
• Porolna obleka princese Mary, Londonski dopisnik »Chicago Tribune« ie imel priliko videti poročno obleko princese Marjr« Po njegovem poročilu je cela poročna oble« ka Izgotovljena v Angliji, lzvzemšl neke sta* re francoske čipke, ki so vzete iz zbirki kraljice-matere. Dolnja obleka le Izgotovile* na iz neke srebrne tkanine In sega do glei« njev. Gornja obleka je Iz naj finejšega mar« klzeta In bogato uvezena z zlatom, biseri ia dijamanti. Rokavi pokrivajo roke do laktov, in Izrezani v obliki zvona. Posebno krasna ]e vlečka (Slep), izdelana Tz najfmejšega b$> lega svilenega satena, dolga 4 metre. ■
• Nafta na Moravskem. List »Budono* nost«. ki Izhaja v Brnu, poroča, da 90 v P!« sarovl opažali na oudotnem studencu ie dlje časa mastna očesa, ki so gorela, če $0 Jihi zbrali. Preiskava ie dognala, da Je to Jakoi čista nafta in je opravičena nada, da bo ta* mošnja okolica Imela še lepe zaslužke ln do* hodke iz odkritega naftnega studenca.
• Kje prezimuje čaplja. V vas btlzn Merschburga se Je vrnila na poletno bivanje čaplja z listkom na vratu. Na listku, ki Je bil zavit v usnje, je stalo napisano: »JVlsrČea pozdrav nemški domovini! Viljem Bucha, farmar v Novi pri jezeru Viktorija (v Južni Afriki). Rojen 12. februarja 1S87 v Oerdanen v vzhodni Pruski.« Tako se je dognalo, da živi čaplja poleti na Pruskem, pozimi pa * nemški naselbini v južni Afriki.
• 150.000 Američanov v F.vropt. Po statistiki »New York Heralda« le prišlo do današnjih dni v Evropo nič mani kakor ISO tisoč ameriških turistov.__________
Zcraida
krema.
Po recepta bolnnstvenc lepotice Orienta!k*
Zorairle, zvezde turškega harema (bivšega Abdul Hami(!a)> Čisti rastlinski proizvod, NalpopolnelSe sredstvo moderne kosmetik« za dosego omnrnljive lepote. Prijatelji partuma dobijo pnrhim na dehngra-me v sledečih mirlsih: Acacia Ciklame, Hya-cinthe, Heliotrope, Lilaflor, Španski bezeg, Jasmin, Šmarnice, Knramlitj. Reseda, Rota, Orhldla, Otava, Vijolice. Chypr£, Tuba roža Tretle. Inrarnat, Ideal, Passion, Mirahlt,
Pean da Espagne, Calllorniaa Poppl.
Cena za 1 dekagram K 30'— do rfO-—i
URAN-PARFUMERIJA
Ljubljana, Mestni trs itev. 11.
Podrainlea:
•*» Zdravilišče Rogaška Slatina. -*»
S^F* Enkratna objava 11|« din. “3P8		
	Priporočajo se sledeče fvrdke:	
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VI\A: Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana,
Gosposka ulica.__________________
FOTOGRAFSKI AT ELI J E:
Kunc Franc, Ljubljana, Woltova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik.___________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-
jin trg 8.	_________
MANUF AKTU RE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke.
I. C. Mayer, Ljubljana.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni
trg 2511.___________
TRGOVINA BOMBAŽA: SU KANCA ITD.:
Karl Prelog. Ljubljana. Stari trv T>
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
O. Bernatovič,_Llibljana. Mestni trs.
PAPIRNA TRGOVINA•
/. Gajšek. Ljubljana, Sv. Petra c.
fLr££?TJJINJC*10 P0DJETJE-
LhTii i b%f? Veno kone' elektrotehnik, Ljubljana, Kodeljevo, bar 7.
SLAŠČIČARNA:
Kalaš. Ljubljana. ?.idovska ni.
STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin, Ljubljana. VodmatsJd trg 7.
Ivan Slokan, Ljubljana. Študentov.
ska ulica 7.____________
"T	KAVARNE:
•Central«, Ljubljana, poleg jubilej* mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRP* BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana. Stari trg 20,
KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Kleemanns ver. Fabriken. Oberi
tiirkhem und Fatirndau.________
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK P. Vodišek, Ljubljana VII.. 156.
PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič, Ljubi lana. GradlšČ0.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat tn ing. Albin Černe, avtorizirana d vilna inSenerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10. /. nadstr.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- In črkoslikarjev, reg. z. * a Ljubljana. Ooapatka *L i
E. GABORLAU:
Zločin v Ordvalu.
(Dalje.)
m ??spo^a Courtoisa je penile to detektivsko mehkosrčje. Menil je, da veljajo sočutni vzkliki žrtvama. Toda motil se Je, zakaj gospod Lecoq je zdajci povzel:
»Nesrečni ljudje I Tako vendar ne gre ponesnažltl vse hiše
če pa že, je treba pobrisati za seboj. Človek mora biti previden, hudirja!«
Ko so dospeli v prvo nadstropje, do vrat budoarja, ki leži pred spalnico, se je tajni policist ustavil in vrgel oči okrog sebe, da bi si vtisnil načrt stanovanja«
Nato je vstopil rekoč:
»Zdi se, da nimam poSla s svojimi dosedanjimi znanci.«
^. »Dognali smo že marsikaj,« Je pripomnil preiskovalni sodnik, »kar bo važno za vas pri vašem delu. Tako je na primer jasno, da je Guespin, če že ni sokrivec zločina, vsaj vedel zanj.«
Lecoq se je ozrl na sliko v pokrovu svoje bonbonijere, kakor bi hotel zaupati dragi pokojnici nekaj, česar ne sme povedati na glas.
»Vem,« je dejal na to, »Guespin je strašno kompromitiran. Zakaj ne mara povedati, kod je zapravljal noč? Z druge strani pa je res, da je javno mnenje proti njemu — in tako je morda vendar nedolžen.«
Detektiv je stal sam sredi sobe; ostale je prosil, naj počakajo na pragu. Oziraje se s kalnimi očmi je ugibal, kakšen bi utegnil biti pomen tako strašnega nereda.
»Tepci!« je govoril z jeznim glasom, »trikrat tepci! Bogme, pameten človek tako ne ravna! Ce koga ubiješ in ga oropaš, še ni rečeno, da bi moral razdejati vso hišo. Počemu je treba lomiti pohištvo, da bi jih vrag? Mari bi vzeli s seboj nekaj vitrihov, ki odpro vsako ključavnico brez hrupa in ropota. Nerode! Norci! Človek bi dejal «
Umolknil je in strme odprl usta.
»Oho!« je povzel, »morda pa niso bili nerodeI . . .«
Svedoki tega prizora so stali nepremično pri vhodu in z začudeno radovednostjo opazovali početje gospoda Lecoqua.
Detektiv je klečal na preprogi, tipaje z roko med porce-Ianovimi črepinjami.
»Mokro je, zelo mokro; čajnik je bil gotovo še poln, ko so ga razbili.«
»Lehko da nista vsega popila,« se je oglasil oče Plantat.
»Baš to sem hotel reči,« je odgovoril Lecoq. Gotovo je, da po tej mokroti ne moremo točno sklepati, kdaj se je zgodil Zločin.«
»Cas nam kaže ura,« je vzkliknil gospod Courtois, »In še prav natanko!«
»Zares,« je pritegnil gospod Domini, »gospod župan Je zelo umno ugotovil v svojem zapisniku, da se je ura ustavila pri padcu.«
»Nu,« je dejal oče Plantat, »baš čas, ki ga kaže ura, me preseneča. Tri pa dvanajst minut — ko vendar vemo, da so umorili grofico oblečeno! Ali je potemtakem še čula in pila čaj ob treh popolnoči? To se ne zdi verjetno.«
»Tudi mene je vznemirila ta okolnost,« je povzel detektiv. »Zato pravim, da morda niso bile nerode. A saj bomo videli.«
Takoj je z neizmerno previdnostjo vzdignil uro in jo skrbno postavil na okrajek kamina.
Kazalca sta kazala še vedno dvanajst mfnut po treh.
»Dvanajst minut po treh,« je mrmral gospod Lecoq, pod-tikaje uri kos trščice, da bi stala bolje, »kdo vraga pije čaj
tako zgodaj! In kdo ubija ljudi ob treh popolnoči — zdaj, sredi julija, tik pred solnčnim vzhodom?«
Z nekolikšno težavo je odprl števflnikovo okence ter porinil veliki kazalec na pol štirih.
Ura je udarila enajstkrat
»Evol« je zmagoslavno vzkliknil gospod Lecoq, »zdaj vemo resnico!«
To rekšl je Izvlekel bonbonUero, založil košček sladkorja in zamomljal:	.	r
.»Kanaclje! ... .«	;•	jj
Enostavnost njegovega kontrolnega sredstva, ki se ga prej nihče ni spomnil, je vidno iznenadfla gledalce.
Zlasti vzhičen je bil gospod Courtois.
»Nu,« Je dejal zdravniku, »zdi se, da mož ne igra brez adutov.«
»E r g o,« je povzel gospod Lecoq, ki zna latinsko, »imamo posla ne z bedaki, kakor smo mislili v prvem hipu, nego z zvitorepci, ki umejo zabrisati sled za seboj. Ušteli so se res — a vendar, računali so; njih račun je očiten in Jasen. S tem, da so podteknlll nepravo uro, so hoteli speljati preiskavo v napačen tir.«
»Kakšen naj bi bil hasek te prevare?« se je začudil gospod Courtois.
»Kakšen?« je zategnil preiskovalni sodnik. »Ali ne bi bilo zločincem v korist, če bi mogli zbuditi mnenje, da se je zgodil zločin po odhodu zadnjega vlaka? Guespin, ki se Je ločil od svoje družbe ob devetih na Lyonski postaji, je bil lehko ob desetih spet tu, umoril gospodo, pograbil denar, ki je vedel, da se nahaja pri grofu, ter se vrnil s poslednjim vlakom v Pariz.«
»Te domneve so zelo bistroumne,« se je oglasil oče Plantat. »A če je tako, zakaj ni prišel Guespin k VVeplerju v Batignolles, kjer so ga čakali ostali? To bi bil vendar vsaj nekakšen alibi zanj!«
Doktor Cendron je sedel ves ta čas na edinem nepoškodovanem stolu ter ugibal, kaj bi moglo biti vzrok, da je oče Plantat prebledel, ko so omenili »padarja« Robelota.
Izvajanja preiskovalnega sodnika so ga vzdramila Iz njegovega premišljevanja. Vstal je.
»Važno Je še nekaj drugega,« je dejal. »Ukana z uro, ki naj bi koristila Guespinu, bi mogla usodno obremeniti Ripailla, njegovega Sokrivca.«
»Nu.« Je odgovoril gospod Domin!, »mogoče je tud!, da ni La Ripaille s to stvarjo v nilcal^vezi. Kar se pa tiče Guespina,
HALI
OGLASI
Je imel gotovo tehtne vzroke^cfa se je ognil svatbe. Njegova zmedenost po takšnem grozodejstvu bi bila gotovo sumljivejša od popolne odsotnosti.«
Gospodu Lecoqu se Je zdelo. prezgodaj, da bi povedal svoje mnenie. Kakor zdravnik ob bolniški postelji hoče biti tud! on vselej gotov svoje diagnoze.
Stal je precl kaminom in porival kazalce na uri. Odbila je zaporedoma pol enajstih, polnoči, pol ene In končno eno.
Pri tem opravilu je godrnjal:
»Bili so vajenci, nedeljski razbojniki! Prebrisan!, a vendar ne mojstri, ki bi umeli mfsnti na vse. Prestavili so kazalce, zvonilca pa niso popravili; kakor hitro se je pojavil star policijski lisjak, Je vsa otročarija razkrinkana!«
Gospod Domini in oče Plantat sta molčala. Detektiv se je vrnil k njima.
»Gospod sodnik,« je dejal, »lehko ste prepričani, da se je zgodilo pred poli enajstimi.«
»Razen če bi bilo zvonilce pokvarjeno,« je menil oče Plantat. »Tud! to se včasih zgodi.«
PRODAJA:
Lepa, nova, močno zidana HIŠA, polnadstropna, prl-nravna za vsako obrt z velikim vrtom, pol orala nii-ve, mali sadni vrt, na zelo lep! ravni legi, vodi in vinska trta pri hiši. evjr.muno Z lepim pohištvom. — Več pove F. Kmet, Trbovlje II.
62
GOSTILNA, TRGOVINA z mesnico, mostno tehtnico, hlevi za živinsko trgovino, celim krasnim pohištvom in 14 oralov zemljišča. 600.000 Din.
Vinotoi ln 5 oralov posestva 2 hiši in hlev. 300.000 D.
Grajičim, popolnoma opre-Ijena, 21 oralov zemlje, pri postaji, pripra.no za vodno moč. 80 )‘KI J Din.
Posestva v različnih velikostih ln cenah.
Hiša, trgovine, gostilne ln vile.
Pisarna Zagorski, Maribor,
Barvarska ulica št 3.	61
Dobro ohranjene vljollnske in navadne CITRE, po nizki ceni. Naslov pove uprava lista.	56
UGODEN NAKUP. Proda se 50 delnic Trg. delniške družba. Poizve se pri P. Pfeifer. Ljudska posojilnica.
1075
SLUŽBE:
SLUŽKINJO od 14 iet, nekoliko zrnu zn o nemščine ln pošteno, se takoj sprejme pri Inž. Mebus, aovarua Sa-iov!c In Komp., Sp. Šiška, Celovška cesta.	u3
IŠČE SE MESAR kot kmn-panjon, ki bi samostojno vodil mesarijo. Pismene ponudbe pod »Mesarija« na upravo lista.	65
Večja lesna stavbena družba išče za takoj DVA PRAKTIKANTA, enega za tesarski oddelek, enega za stavbeno mizarstvo. — Pri Isti tvrdki se sprejmejo tudi 3
dobro izvežbani stavbeni ml zarJL Vprašati pri tvrdki Weissbacher, lesna lnaustr. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 66-	57
IZURJENA KORESPON-DENTINJA (stenografinja in strojepiska) Išče mesta. — Ponudbe pod »Zanesljiva«, na upravo lista.	54
V EC TESARJEV se takoj sprejme za prlprosto delo na akord. Prosto stanovanje. Ponudbe na »Podjetje inž. Duklč in drug, Ljublja-na. Bohoričeva ulica 20. 53
DVA MANUFAKTURISTA išče za takojšnji nastop proti dobri plači »TekstUla«, d. d. Ljubljana, Krekov trg 10.  	48
Sprejme se TRGOVSKJ U-CENEC v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Franjo Žagar v Oplotnici od boljše hiše 2 dobro šolsko izobrazbo.	23
GOSPODIČNA iz ugledne rodbine, vestna In poštena, 2 več leti pisarniške prakse, želi prernenitl službo kam v tujino, najrajše na deželo. Šla bi tudi v kako trgovfnO ali kaj primernega. Glavni pogoj:	vsa oskrba v liišl.
Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro: »Brez doma«.	1109
RAZNO:
Kdo ml preskrbi .SOBO ali majhen lokal proti dobri nagradi. Reflektiram na prostor ob Poljanski, Tržaški cesti ali ob glavni cesti v Šiški ali na Viču. Plačam najemnino za pet tet naprej. Naslov v upravi lista 64
podružnica »JugosL«, Novo
mesto.______________________59
500 K NAGRADE dobi, kdor mi preskrbi že vpeljano pekarno v najem v kakem prometnem kraju v trgu ali na deželi Ponudbe pod »pekama« na upravo lista. 51
»Pa koiikrat!« je pritegnil gospod Courtois. »Ura v mojem salonu je v takem stanju že ne vem koliko let.«
Gospod Lecoq je pomišljal.
»Gospčd mirovni sodnik utegne imeti prav,« je povzel nato. *Zame govori verjetnost, toda zgolj verjetnost je v za* čctka.premaio; treba nam je torej gotovosti. Na srečo imamo še posteljo. Glavo stavim, da je Še razkopana.«
To rekšl se je obrnil k županu:
»Treba je poklicati kakega posla, da bo pomagal.«
»Čemu?« se je oglasil oče Plantat. »Pomagati vam Hočem Jaz; tako pojde še hitreje.«
Z združenimi močmi sta snela baldahin Iznad postelje ter ga položila z zastori vred na tla.
»Nu,« je rekel detektiv, »sem li ugenil?«
»Zares,« je dejal Domini nekam presenečeno, »posteljar Je razkopana.«
»Razkopana da,« je odgovoril tajni policist, »ležal pa lil v nji nihče.«
»Ali ver dar...« je hotel ugovarjati gospod Courtot»
»Prepričan sem, da trdi pravo,« ga je prekinil gv. ,pod Lecoq., »Nekdo je odgrnil posteljo, to se vidi; nemara se Jj$ celo valjal po nji. Zmečkal je blazine, odejo in rjuhe — v$$ to pa za vešče oko ne more ustvarjati lica, kakršno ima PQ^ stelja, v kateri je spalo dvoje oseb. Razkopati posteljo je pray| tako težko, da ne še težje nego postlati jo. Brezpogojno jf treba leči vanjo In se v nji ogreti. Postelja je nevaren svedok, ki nikoli ne laže in mu nihče ne more očitati krivega pričevanja. V tejle ni ležal nikdo ...»	,g
»Vem,« je odgovoril oče Plantat, »grofica je bila oblcčen^j zato pa je nemara ležal grof.«
Preiskovalni sodnik, zdravnik in župan so pristopili.
»Ne, gospod,« je odgovoril detektiv, »lehko vam dokažem# da ne. Še otrok ne bi smel verjeti temu narejenemu neredu.«
Previdno je odgrnil odejo in vrhnje rjuhe do srede postelje, nadaljujoč:	y
»Obe blazini sta potlačeni, kaj ne? Toda pazite na prečni valjec, ki je nedotaknjen; nikjer ne vidite gub, kakršnf povzroči teža glave in gibanje z rokami. A to še ni vsej oglejte si posteljo od srede do znožja. Odeji se stikata prqy tako točno, kakor sta bili pogrnjeni. Če potipata spodaj 2 roko kakor zdajle jaz, boste čutili odpor, ki ga ne bi bllow da se je kdo le za hipec iztegnil pod njima.«
Spričo jasnih izvajanj in prijemljivih dokazov gospoda Lec6qa ni bilo več moči dvomiti.
,f»A to še ni nič,« je povzel. »Ogleimo si drugo žimnicH* Površen človek se. je težko spomni, kadar postilja posteljo ftfi kadar jo razkopava. Vzemimo tole!«
Vzdignil je vrhnjo žimircn: pjevleka spodnje je bila čvrsto napeta, Nikjer nobene vdrtineJ-Kj© ni
»Da. da, žimnice so izuaj~lske,saje zamrmral gospod Le-coq.	a
»Bllb bi tedni dokazano, da "gospod Trčmorclski ni ležal,« je dejdl preiskovalni sodnik.	n
»Ne glede, jia to,« je dodal doktor Gendron, »da bi našli njegovo obleko na kakem stolu ali kanapeju, ako bi ga bili umorili v postelji.«	a
»In zlasti,« je malomarno pripomnil gospod Lecoq, »da $ se videla na rjuhah vsaj kapljica krvi. T i razbojniki so zares analiabetje v svoji stroki.«
Pogled očeta Plantata je že nekaj časa fskal oči preiskovalnega sodnika. Ko jih je ujel, je dejal, pomembno naglašajp vsako besedo:	■
(Dalje prih.)
Za daljšo dobo let se odda v najem dobro idoča GOSTILNA v prometnem kraju na deželi v bližini Kamnika. V popolno renovlranl hiši Je ves gostilniški inventar na razpolago. Poleg g -.st Ine se odda na željo tndl 8 oralov njiv ln travnik' v reflektantu v pomoč. Ugodna pozicija za mesarja ali lesne«« trgovca. Vprašati je na upravo lista pod zaprto kave: to pod M. K/32 Karnnfk in Je za odgovor priložiti znamko za 10 kron.	4>
ŽEPNE URE. precuijske in stenske, popravlja naj-solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici t. 506
1 Urar •:
\ Ed. Skope!! f
l Ljubljana, KestnI trgft.8. S i Telika zalogi n, ziafuioe. SIB- n
* bmlne in mrtikE, - Ptrpmfla sa a
• IzvrSiijero dretam in god S jamstvom. *
Cone nizke.
GOSTILNO sprejmem v najem v mestu ali na deželi. CenJ. ponudbe na upravo II-sta pod »Takoj«._____60
PENZIJONIST, rokodelec želi znanja v svrho ženitve z vdovo srednje starosti. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo pod »rokodelec«, poštno ležeče. Ljubljana. 58 Iščem DRUŽABNIKA ali dnu žabnico s kapitalom okrog 100.000 K na trgovino mešanega blaga v lastni hiši na deželL — Naslov: Jos. Kos,
•••••••••••••
Gradbena podjetje
if 8
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
••••£ ji ® ••••••
Oblažllnka za Slovenilo, r. s. ©.z. v Mubiiani.
ea - Zadružna centrala za manufakture - en detall
I Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki 1 Skladišče v »KRESIJI", Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje.
Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5.
Podružnica v SOM BORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. Upoštevajte pri natmpih! ■ n ■ ■ n n Upoštevajte pri nakupih!
 1   £gqpg= ===== = ■
Jilfflllffljl
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na Poljanski cesti št. 19 (nasproti gimnazije) prenovil In otvorid staro znano gostilno. Domača kuhinja in mrzla jedila, dobro štajersko in dolenjsko vino, vedno sveže pivo vsak čas na razpolago. Točna in solidna postrežba, primerne cene.
Za manjše zaključene družbe posebna soba.
Za obilen obisk se priporoča
Franc Bučar.
»ISillli!
ZAHTEVAJTE ART-OHIGIHAMI1 FOTOGRAFSKI ALBUM L‘, !
Pošljite T denarnem pinta 10-20 Ota srn poaiarsno POŠIUkO m „3UNO“ KUNSTANSTALT On, tn. b. fl VIEN JM, Breittnfflitemrasse 66/« k m
Kupujemo
hrastove, smrekove, borove in jelove klade. Mer-kantilno tesani les v vseh dimenzijah. Detajlirane ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na
Dom” d. d. za lesene stavbe.
Zagreb 3.
Prodaja se:
2 kredenci fac orehovega losa v modernem sloga z mro-morno ploščo in stekli, eno omaro za knjige z ledimi, stekli, eno omaro za obleko — rsa skoraj noro. Naslov pore Anončnl zarod DRAGO BESEUAK Ljubljana, Sodna uL št er. 5.
Sredi mesta
velika hiša z dvema prošenima, kleti, dvorišče primemo za večje trgovsko podjetje. Lepo stanovanje prosto z novembrom se ugodno prode. Pojasnila daje Anončnl zarod DRAGO BESEUAK Ljubljana# Sodna oL štev. 5.
Dr. OTOKAR RYBA
je otvoril odvetniško pisarno v UUBUANI.
Miklošičeva cesta štev. 13.
Parketne deščice
Iz slavonskega hrasta,
strešno lepenko, lesni cement
dobavljam v vsaki rnno*ini najceneje
L Jugoslovanska
tvomlca Bakufa
30S. R. PUH
UUBL3ANA Gradnika ut 22—Talaf. 513
•••••• • ••••••
dobro uvedenega in* presentativnega išče Ve* lika tvomica likerja in konjaka. Ponudbe je j slati na poštni p 255. Zagreb.
• I
»•mm« e«
Skladišče kož
Herman Hary i sin
Varaždin.
Telefon itev. 68	Telefon	štev. 68
priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba! Tovarniške cenel	Zahtevajte	cenike!
i L Mitu U1U1, Roitt ta stela 28.
i
$
kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po naj višji obrestni meri*
%tev. 155
ršTOOOSlTAVTJAV <!ne 9. julija 1922
Klofal 5
© nsrodnen) soci-I Uzmu,” _
(onec.) 75 i
Roko v roki z malimi* ifčljedelci in poljedelskimi delavci moramo dovršiti svojo narodno ši politično revolucijo na dežčK,' zato moramo imeti tudi jasen program zemljiške reforme in napraviti konec današnji razburljivi akciji »zemljiškega urada«, ki je pokazal, da nima dobre volje izvesti tega kar je narod od zemljiške reforme zahteval. Potrebno je zato posebno ministrstvo in--t&' pa zaradi tega, da bi parlament mogel o celi zadevi govoriti, V senatu k to predlagal že brat Lisy in isli-sali smo, da je ta predlog pozdfa^il ftm gospod president. Ljudje, ki dfc |£jo v tovarnah, pisarnah, v obrtih ftf na poljih spadajo skupaj. Ta* je
tš delavni narod. Delo mora biti Ijeno kar je v korist naroda, "toda različno delo nas ne sme cepiti, am-združevati. Združuje nas s suž-■fi v pisarnah, z nameščenci, ž uradniki in učitelji, zato moramo nastopati kot enotna fronta, kot enotna Velika stranka, ki se zaveda, da le tako nekaj pomenjamo in nekaj Zmoremo in da je le v naši slogi moč,' v neslogi pa slabost in propast.
11 Želim si, da bi sedaj organizirali ftidi svoje strokovnjake, ki bi znanstveno in strokovno pregledali ra-fcfen materijal in pripravili vse potrebno za zakonodajne zbore, za
žurnalisttko, za organizatorje irr govornike stranke. Ne da bi podcenjevali pri tem zaslug naših agitačnik tpostolov. Tudi t£ morajo imeti svoje tečaje, iz agitatoflev nastajajo'"se-daj glasniki in Irtičij&tfre in organizatorji dela. DafiSS zahteva od govornika mnogo več, kakor, 'pred dvajsetimi leti. Od časa do časa skličemo gospodarski ali kulturni parlament, da bi poleg parlaraeftta ljudskih zastopnikov prišli k besedi tudi naši kulturni, finančni in gospodarski delavci.	*\
Društveno življenje je premagalo že svoje otroške bolezni inbo-R&daj dobro napredovalo. Na tem je tjino-go ležeče, kakor je ležeče na'dobrem vodstvu potrošnjih (konzumnih) društev. Tu smo morali včasih seči po operaciji. Ako' se naj balon dvigne višje, tedaj je treba vreči vse kar ga tlači k zemlji. To smo tudi storili, zakaj; tudi stranka se.mora brezobzirno znebiti vsake nepotrebne teže. Letos je začela delovati tudi naša zavarovalnica, ki jo vodi najboljši strokovnjak in mislim, da sedaj še lahko mislim na lastno banko.
Spregovoriti hočem tudi o. jiaši .slavnosti. 1. maja bomo slavnostno sprejeli v svoj sprevod vse te, ki so zapopadli, v čem je novo življenje, te pri katerih se nam je posrečilo vzbuditi novega človeka in ki imajo močno voljo otresti se nečednosti starega življenja, domišljavosti, hudobnosti, sebičnosti, blebetavosti, zbadljivosti, brezčutja itd. Ljudstvo
ne bo nikoli-meglo izhajati :brez.slavnostne zabav«, Privoščimo mu jo in godimo srepogledi z'r:
Toda slavnostim dajmo svoj Želim si, da bi naše organizacije prirejale vsako leto velike otroške slavnosti. Otroci so naše premoženje in'Y.6selje. Brigajmo se za nje, dajmo jim priliko uživati slavnostnega razpoloženja. Razlikovali „ se bomo od drugih potem, da k-barvam, godbi, cvetju in veselemu smehu pridamo tudi misel. • Kakor-šne misli in čuvstva vzbujamo ,v mladini, taka bo naša bodoča generacija. Razumevajmo tol Pa -nekod smo že začeli tako delati, zdaj $>a je treba izdelati cel- program : etrošk ih slavuostf.. Tudi bi'rad vidLel vsako leto slavnost hvaležnosti .do mater In slavnost poštovanja do Žene^ To je neobhodno, zlasti v tej-povojni dobi, ki pomen ja demoralizacijo, po-surovljenje in najnižji: materializem.
Dobro bode tudi, ako zadobe društvena zborovanja drugi značaj, kakor ga imajo zdaj. Rad bi, da bi se zborovanja s petjem začela in s petjem končala. In na mesto praznega govorjenja, na koncu nekaj, kar povzdiguje in blaži. Sem proti socialističnim pridigam','ki že .presedajo, godba in petje ima mnogo več učirika.
Čaka nas tudi v bodočnosti mnogo dela in mislim, da se ga lotimo z enakim veseljem in Odločnostjo, kakor pred 25 leti. Ne -bo škodilo, če bomo merili vedno nekoliko višje. — Mi bomo postali stari, toda
stranka se ne sme postarati, prir , stopn° ~.:ora biti vedno za mlado, ‘r/0, zdravo in mora pomenjati sta-
»wii razvoj in napredek. Zato išče le apostolov in delavcev La ne potrebuje karieristov. Stranka ju in osta-r.c narodna, je in ostane socljalistič-na, zato ker je na straži, da naš na-ipd ne postane zopet proletarec med 'narodi, kakor je bil In zato ker ni ivaše geslo le enakopravnost narodov, temveč tudi enakopravnost v narodu, to je socijalna pravičnost.
25 let smo se bojevali, da razrešimo vprašanje narodne bede, zdaj pa hočemo delovati in če bo treba se tudr bojevati, da razrešimo problem človeške bede.
• :Naš narodni socijalizem naj bo temelj skupne organizacije slovan-skih socijalistov, katerih slovenske, hrvaške in ruske zastopnike že danes pozdravljamo v svoji sredi in ki sanjajo o tem, kakor mi, namreč da bi ljudstvo slovanskih narodov nc bilo nikoli več dugevjji suženj tujega naroda, da bi ne bite, nikoli več zastrupljena njegovfr;;<&š§,-:;da bi bilo to ljudstvo v vsem svoje, torej tudi v socijalizmu s.vojfc; imgda bi na ta način odspodaj,:j£:;nd$ifših ljudskih vrst, kot najtrdnejšega temelja, ra-stla ona slovanska solidarnost, katere vsi potrebujemo In ki pomeni za mednarodne stike krasni ton naj-čistejšega, živega človečanstva.
■ Tudi napram Sokolstvu nismo brezbrižni. Toda Tyrš nam ni prapor, ki se pokaže le pri slavnostih. Tyrš mora v naši. duši živeti in se
žnjo razvijati, nakar se žalibog p9* zabija. Imamo pravico, sklicevati se na Tyrsa in v veliki meri od njega
živimo, toda naši bratje v sokolskih dntftvih ravno zaradi tega. ker so TyrSevo demokr. iapopadall, marsikje težko čutijo površnost, praznoto in plitvo deklamujoče sklicevanje se na Tyrša In Fiignera. Nam je pri srcu Sokolstvo zaradi Ideje, ne pa zaradi vnanjega efekta. Ne zadostuje nam le tehnični razvoj, Tyršu je šlo za nekaj globljega. On je bil prepričan socialni In moralni reformator* V tem oziru imamo mnogo vzrokov za pritožbe in želimo samo najti f»a,meten izhod iz tega. Nočemo razbijati sokolstva, toda najti se mora pot in oblika, da ne bomo morali svojega socijalnega prepričanja in svojega Tyrša zatajevati v ozračju, ki nas obdaja In da bomo respekti-rani, kakor to zaslužimo. NIkdo nima več simpatij za sokolstvo kakor ml, toda prihaja doba, ko je treba računati z razvojem, ko bo treba poj miti, kaj pomeni narodni socijalh zem za bodočnost in treba je v in* teresu naroda, demokracije in Sokolstva, storiti vse, da to, kar J® eksistenčna potreba naroda, republike in demokracije, ne bo imelo umetno zvezana krila in da ne bodo od tega imeli dobiček nasprotniki sokolstva. Ni nobene druge pomoči, kakor računati z dejstvi In se o teh stvareh stvarno in pametno razgo« voriti in čim prej, tem bolje.
gospodarske vesti.
+ Dobava katrana in umetnega as-ffllta. SmodnLšnica v Kamniku razpisuje jW dan 7. avgusta tl. ofertalno licitacijo glede dobave 15.000 kg katrana iz Pfemoga 1.500 kg umetnega asfalta. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške Gornice v Ljubljani iateresBiitonj na vpogled.
‘S + Velika steklarna vP$raitnu je začela delati sedaj že z drugo pečjo. Ker ima tudi dovolj vagonov na razpoko, razpošlje do 60 vagonov stekla na mesec. Steklo je belo in prav dobre ^akovosti
yr + Moderno tovarno za usnje zgra-ffl družba »Zlatibor« v Užicah. Stavbi-jpe za tovarno je že kupljeno.
+ Naši tovorni vozovi. Na zahtevo separacijske komisije se Je te dni vršilo
štetje -tovornih voz po vseh naših železniških postajah, da se ugotovi koliko imamo lastnih in kojiko tujih voz. Vsi poškodovani vozovi' se še to poletje popravijo, da bodo za jesenski promet na razpolaga Ko bodo vozovi prešteti bo prometno ministrovo sporazumno s trgovskimi zbornicami in z ministrstvo^!'trgovine in industrije vagone pravično razdelilo na posamezne žel. direkcij c
+ ■ Velik deficit Italijanskih pošt. Italijansko-ministrstvo za pošte in br-zojave jejmejo lani nad pol milijarde lir prinfemrjaja.
H- Šl&ffcprna letina v Češkoslovaški bo po sodbi strokovnjakov zadovoljiva, da bo mogoče po kritju domačih potreb izvoziti najmanj 2 in pol mil. met. stotov sladkorja. Mnogo izvoza potrebuje Angleška, kamor se je v petih prvih letošnjih mesecih uvozilo sko-
raj 18 milijonov "nret. stotov,, dočim je v isti dobi lani .rabila Angleška le nekaj nad 14 mil. rrret.. stertov.
-f- Urarska indifsfrifa V Švici hudo nazaduje. DočirfPse'Je v I. četrtletju lani izvozilo za 5 in pol milijonov švic. frankov, znaša izvoz v letošnjem I. četrtletju samo 2.88 5viOt frankov. Kriva je visoka švicafška valuta.
+ Taksa za časopisne ogltise. Te dni se je vršila v trg. in obrt. komori v Zagrebu konferenca, kateri Je prisostvoval tudi finančni minister Kumanu-di. prednik Pavlakdvič je zaprosil ministra, naj bi.se taksa za reklamne oglase^ odpravila ali pa vsaj pavšalirala. Minister ni ničesar pozitivnega Obljubil.
-f- Višnje v balmaciji tvorijo bogat izvoz, ker to sadje, razun na Japonskem, na Celem svetu ne obrodi tako lepe barve, izvrstnega duha in sladkobe. Zalibog se bo letos v DalrHItiji pri-
delalo komaj eno četrtino lanskega pridelka, zato pa so cene poskočile na 30 ,do 40.000 K za kvintal, dočim so se lani plačevale le po 6—10.000 K. Večinoma se izvažajo višnje suhe v Ameriko — lani so jih izvozili 60 vagonov — kjer izdelujejo iz njih opojno sladko pijačo kot nadomestilo za prepovedane alkoholne pijače. Mnogo višenj pa predelajo domače tovarne za likerje.
-f- Trgovina s kožami v Ljubljani Je jako živahna. Usnjarske industrije so pokupile množine kož za velika naročila v naših južnih krajih. Cene so: podplati v polovicah 180—185 K kg, vratovi 140—145 K kg, okrajci 125— 135 K kg, črna gladka telečja koža 400 do 420 K kg.
+ Nova tovarna. O. Kovačič gradi v Rožni dolini obsežno tovarno za peči.
+ Nemčija plačuje vojno odškodnino naprej. Reparacijska komisija v Parizu je
sporočila naši vladi, da nam Seli Nemčija že sedaj izplačati svoj obrok vojne odškodnine za leto 1923. Naša vlada je na račun tega obroka naročila v Nemčiji raznih industrijskih predmetov za 75 milijonov zlatih mark.
+ Češko-jugoslovanski gospodarski stiki in Hrvatje. Na zagrebškem velikem sem. nju sc je predsednik Masaryk izrekel ra tesne gospodarske zveze med Češkoslovaško in Jugoslavijo. »Hrvat* pa piše v svoll strankarski zagrizenosti, da Hrvatje ne čutijo potrebe, da bi podpirali češka gospodarska stremljenja, češ, da češka politik* podpira le beograjsko vlado.
+ Rumunska petrolejska Industrija. V letošnjih prvih treh mesecih Je pridobil« Rumunija 319.149 ton petroleja, t. J. M 45.377 ton več kot v Isti dobi lani. Izvozil* je 44.248 ton, tore) za 17.000 ton več.
+ Trgovina z zlatom srebrom in vala-tami v Rusiji je popolnoma prosta. Državna banka Ima pravico, da od privatnikov prevzema zlato, srebro in inozemske valute.
+ Tovarna užigalic »Drava* v OsjeJm Je plačala v letošnji prvi polovici skoraj 61 miljonov kron monopolne takse.
!! Underwood !!
©
THE KEX Co.
M Opalograph M
a n pisalni stroil bo najboljši » »	wj	|lsjlp	LJUBLJANA	mg	p?	razmnoževalni	aparati	so	svetovno-
muuuKnsnnttnunnt	TeL	268	-	Gradišče	št	10	*	Tel.	268	‘	!	“	»	u	n	n	n	»	znani	n	t*	n	n	n	a
Zahtevajte ponudbe!	•	•	•	®	®	O	Zahtevajte	ponudbe!
I
Najvefji davki,
katere plafate Vam nastanejo, ako ne
Sledate na to. k]e nakupujete, zgubite enat In Imate poleg tega veikrat že sitnosti. Poskusite enkrat t llustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnično dobre ure. s peci jal ne znamke „IKO“ iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmska darila In vso drugo zlatnino In srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. »kafie, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, stekloretce, doze za tobak, svalttc* In smodke, nažIgaSe In denarnice kupite dobro m ceno pri tvrdki:
Juttnertlmetnik Henri Malre) v Ljubljani št. 8.
Večje množine prvovrstnega
ptshep portland cementa
[razpolago pri tvrdki: H.PETRIČ. UUBUANA, skladišče BALKAN.
Maloga klavirjev in pSanjnov
najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar,
1 C*apka, HolzI, Schweighofer, Stingl Itd. ■”	Tudi	na	obroke.
Iperica HU 5AD, roj. Do.enc Ljubljana, HilŠerjeva ulica 5
• • • • ••• t • • • • m • •
®©0©®©©®e®©©©®@©o©©®®@©®®©©©©©®©®@©©®
? TR153UOO, 1U
I	mmm
©	3	Mazuraničev	trg	3
©	Brzojavi: TRAN53UGO.
®	27- 60 Telefon 27-60
©	PODRUŽNICE:
®	BEOGRAD, Reijina UL 2.
®	IZPOSTAVE:
®	OSI3EK. Široka ul. 8.
% SUBOTICA kod Plukovli I drug •	I SKOPLJE. .
Stalno sortirano
skladišče:
traverse, Železo, žeblje,
apno, cemeffi gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal.
%
o«®©©©©©©©«©®®©©©©©©©©©«©©©©©©©©«©©©®'
©
©
©
©
s
©
©
©
©
e©©©
lavna dražba.
Dne 10. julija 1922 ob 4. uri popoldne se bo prodalo na javni dražbi na skladišču lesa g. Ivo Čaterja trgovca v Spodnji Hudinji pri Celju sledeče predmete, kterih ni hotel prevzeti g. Ivan,S. Weiler z Reke.:- 3 ?
20il93 m? kvadrelov (palic za metle) iz bukovega lesa v meri 27127, 1 m dolgosti, vezanih po 25 komadov skupaj.
Za vsa pleskarskadela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča
TONE MftLGAJ
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
= Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Gamaufovo
umetno gnojilo za cvetice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoSi, rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo
vrtnarska šola v Kranju.
Dobiva se tudi v trgovinah Herzmansky, Korslka, drog. ..Adrlja" v Ljubljani«
• The JUHEH" najboljši in najcenejši |
1
pisalni stroj
I
Zastopstvo In zaloga: (VAN 6A3ŠEK, papirna trgovina v 0 • ••••• Ljubljani. Sv. Petra cesta ŠL2.«**«** %
•••
M; m n t m.. 11
JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
USTANOVUENA L1872
Beograd. Gentia Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspozituma podruisk* *k^»!eka.
Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000
Izvršuje vse bančne posle najkulantneie.
iii»];?s!^^wB.TCmKmmiimmmBmnmwiminHBaMUumimiiaauBnnroi»iimmuiimiaiiamuuiwiwwimmuiBunBn
•	=	Kdor	vporablia	===	Glavno	zastopstvo za:Slovenilo in zalosa
:	Zlatorog	milo	IR.	Bunc in drug
• podaljša trajnost svojega perila. Cel!© - Ljubljana - Maribor
Zlatorog
Obrestovanie vlog, nakup in predaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vali>ifc't^rzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskom^t in inkaso menic ter ku-
LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, (v lastnem poslopju) LJUBLJANA
-  .. 1	  Brzojavka	—	KREDIT	UUBUflNfl.	—	Triefon	it	40,467. In 548 ==================
ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sale-deposits i. t d,
HYDRAWERK
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
 -?i mestni tesarski mojster t c=c=a
LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25
kupuje po njtfviillh dnevnih cenah rožne vrste okrog-fi les, kakor rt-7’ir-vjT1...iLacst tudi ccle gozdne parcelo.	   -"■s
Dr. Loute Bfitfer
Wien Vll„ Zieglergasse 7.
.pecfialiteta: '
Galvanski Hydra-elementl v nedostiživoj kvaliteti Originalne Bergman*ci}evl (Berlin), Instalacijski materija!, kao djevi za inštalacije, okovi, prefikači itd.
Svfe najfinijega lzrada.
Veliko skladište (i 'trtmsit) izurna dobava.
ODLIKOVANA TV0RN1CA
MARRSKINA
I FINIH LIKERA
C. S. AT A VU U
KR. DVORSKI LIFERflNT
Šibenik, Dalmacija.
Brzojavi: D1STELEHIJA.
M. KUŠTRIN, uubuans:
TeKnisko in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmet' na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo pblftogirrnijastih tflfiflfečev iz tovarne „Wolter Martiny". Na razpoL&gb je hydreulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.	;.;;3 vf;
Cfentrttft: LJubijana, Rimska cesta Štev. 2.
Telefon §tev.l580fe‘	Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
Podružnice: Llubliana, Dunajska cesta štev. 20.
Teleion štev. 470.
Maribor, 3určlCeva ul. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broi 3.
= I¥AN JAX (N S M :=
L3UBUANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m strofl za plefenle
izborna konstrukcija In elegantna izvršitev li tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1807. Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji JMIbf". m Kolesa Iz pmih taeni
W
*■» Stvria ■!■■■—* Waffenrad.
Sprejemam llsICJe In druge kote v barvo; stroj in popolno izdelavo moderniziranje koiuhovin izvršujem točno in po nojnižjlh ccnah. Kupujem vsakovrstne divja ko2a po naj vitjih dnevnih cenah.
P. SEMKO, krznar, Glince 230.
sr
Durkop
Radioaktivno termalno kopališče
Sprejme se
3 prikroievažce.
<§> Renovlranl kopa iški prostori se bodo otvorill
15. Juiiia t. i.	*
Stanovanja v Kopališkem domu sc radi temeljitih renfc* vacij ne bodo oddajala.	"
Dr. K. KonvannfciT1
— Železniška postala: STRAZA-T0PL1CE mmm
Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno______________________
Hapdjena na suim izaibama najcečim odloianjitns.
Rakije svake vrsti — Svetskl „MarflSchino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac I*- Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri ižvanreene finoče — Svakovrsni najf niji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
Cenik na zahtevil	Cenik na zahtevi 1
Aute
Bencin. — Pneumatika Olje — Vsa popravila.
Mast — In voinje. :< Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Juso-Auto d. z o. z. v Ljubljani
jadranska banka
Beograd.
Prometni zavod za premog d. 1 v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog	e
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava:
Pia Ml in angini’ Us za livarne in M palm. krti im in trni jim
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 16.
Delniška stavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojaie: JADRANSKA.	Naslov	za	brzojave: JADRANSKA.
AF1LIRAN1 ZAVOD:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTUND STREET	NEV-TORK OTT.
strojne tnuarne in livarne d
S^SSnhmmS LJUBLJANA, ras
URBINE
Transmisija
rmatue in
sesalke,
zvonovi
TROJI
!••••••••••••••••••••••••••••••• •••••• •••••• •••••NOimtUCSMMtl
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA
Selenburgova ulica štev. 1.
t '■= Izvriuje vsr. bančne posle naifofaeje In nalkulantneje. ■—- j
DelniSka glavnica K 20,000.000*-
Rezervni zakladi:
K 6,500.000-—
•	Podružnice:
S Ilovo mesto, Raheli, Slovnjgrodu
Telefoni 5t 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
Dlavnl In odgovorni urednik Zorko Fakin