p- o
mmmm
Mlada leta. so leta cvetja, so doba,ko se nastavlja sad,ki naj ga da živij enje ,Najhujši sovražnik mladih let,pravega življenjskega sadu,pa je nečisti duh,tisti,čigar glava se zvija pod Njeno peto.Mladina, ki hoče roditi poln sad,se zbira okrog močne Žene,proseč jo,da bi bila čista, močna,popolna,dobra ...
Mladina želi biti močna.Ljubi moč,ki krepko prodira v daljavo k cilju moč,ki podira zgprekejmoč,ki v skoku premaga ovire.Nasprotno pa nečistost spreminjajjunake v mevže, samsone v slabiče, svobodnjake v suž-xi i c
**	Mladina	hrepeni po lepoti.,Nečis.ti pa lepote ne pozna.
Duh nečistosti pa kakor počasi delujoč strup zamori vso lepote telesa in duše ,..
Mladina želi biti popolna,cel človek v izobrazbi,cel v
dejan ju.* Zoprno nam je polovičarstvo, ki ga srečujemo vsepovsod.Mladi fantje hočejo postati celi možje,celi borci za Kristusa.Naša dekleta žele postati popolne ženerki varujejo svoje srce za druži-y no,domovino ali Cerkev.Ne igrajo se z devištvom.Samo čisto okc vidi tako celotnost,Zato naša mladina z vso mlado silo vpije ne samo danes arapak vsak dan k Mariji i Mari j a, p omaga j nam, da bomo čisti,da se bomo borili;pomagaj nam,da bomo zmagali!
Mlad svet ljubi de jan j a»Vihar in boj divjata,Gre za od-ločitev:kdo bo dober,kdo hudoben,Spanja ni!Mladina ne mara več govoričenj a, hoče de ja.jaj .Fantje hočejo postati mož j e, ki lomijo skale »Zato ljubijo čistost „ Z,-, to pozdravi jej o Brezmadežno in jo prosijo:Napravi nas močne za Kristusa,Sinu Tvojega!
Mladina hoče biti sodobna.Biti s časom,razumeti svoj čas, Siveti s svojim časom, to je nujno potrebnoza ti st e, xi ga hočejo napraviti boljšega.Tisti,ki razume čas,bo skušal dati Času to,
česar potrebuje.
In česa potrebuje naš Čas? čistosti, moči, lepoto,dobrote..
MALIJA , SVOJO MOČ POKAŽI!
Tako smo zapuščeni,strni,	Srcc brezmadežno je Tvoje
v begunstvu jolcan c, trpimo. .	zdaj naše upanje,. zavet je;
Marija, Ti si vedno z nami,	begunce sprejmi v varstvo svoje,
zato se Tebi izročimo.	mladine naše varuj cvetje!
Marija, vse smo izgubili,	Marija, svojo moč pokaži,
le Tl si zvesta nam ostala,	pogube reši domovino,
zato smo Tebe izvolili,	begunce žalostne tolaži,
da nam odslej boš kraljevala.	brezboštva varuj nam mladino!
Ti varuj, vodi nas v tujini,	Peklenske sile si zdrobila,
poštene,čisto naš ohrani,	Brezmadežna, z deviško nogo,
Ti nns tolaži v bolečini,	beganee tudi boš rešila
sovražnikov brezbožnih brani!	z mogočno materinsko roko.
PRAZNI k 8, DCCCMEA
To je v cerkvenem letu. 1 .Marijin praznik-.Na vzhodu je izpričan že v 7 • stoletju,na zahodu sega Jo" 'nje go vi’ poč e tki v 9 • stol.
Pij IX.je 1.1854.nezmotljivo razglasil versko resnico o Marijinem 4 brezmadežnem spočetju,Leon XIII.pa je 1.1879.uvrstil praznik med
praznike I»r|^!gnigkg vsebina je resnica,da je bila Marija zaradi Kristusovega zaslužen j n po"Tiredni milosti božji obvarv; Izvirnega greha in ustvarjena v nadnaravni sv vtoMarijino brezmadežno spočetje je prvi začetek bližajočega se odrešenja;kakor prvi sij jutranje zarje je naznanilo prihod sonca-Kristusa.Marijina brezmadežno st pa tudi spominja kakor svetinja iz raja na izgubljeno lepoto v nadnaravni pravičnosti ustvarjenega človeka.Tak(5 Brezmadežna ožarja vesoljno zgodovino človeštva,veže čas odrešenje čakajočega in čas odrešenega človeštva.Zato spada ta praznik v advent,
Brezmadežna je mogočna pomočnica v trdem boju zoper grešno čutnost,zoper vso življenjsko umazanost in podlo, nizkost.Zato je rije-n praznik prav posebno pravnik kmgregacijske in vse druge za vzori hrepeneče mladinemladine,Koc« ob	TrTpo..Brez-
madežni bojevati 3osledni boj za brezmadežnost duha in telesa.
/Ponatis iz molivenika,,JIristn<= kr.°ljjj!/
p..............
n.
/Za advent leta 1946./
vg drugi advent čakamo v tujini na Gospodov prihod,da nas reši. Advent je sicer spomin na prihod Gospodov,ki se je zgodil prod 1946 ♦leti,pa vendar smemo reči,da pomeni tudi pričakovanje Gospodovega prihoda v sedanjosti,ne šele ob sodnem dnevu,tako da moremo dobesedno trditi :„Gospod prihaja!"in ga smemo's ; ’ trdnim zaupanjem pričakovati.Kako naj to razumemo?
Sin božji je prišel po Devici Mariji ^ človeški naravi ha svet, da nos odreši zsjvočnost, t, j » da nam omogoči priti v nebesa* Toda v neki meri nas je odrešil tudi za časnost, za bivanje na zemlji.Odrešil nas jo na človeški načirt z vidnimi in razumljivimi človeškimi dejanji:z oznsnjevanjem#božje besede, s čudeži, z-zakramenti, ki so vidna zunanja znamenja nevidno milosti, z ustanovitvijo vidnega svojega kraljestva na zemlji,ki sicer ni„od tega sveta11, pa je na tem svetu in namenjeno ljudem,ki in dokler Žive najtem svetu. Vidno kraljestvo Kristusovo, sveta Cerkev, se' v razmerah posameznih zgodovinskih dob razvija, raste in razcvitr.
Tupatam v raznih dobah ali pri raznih narodih tudi propada in se doloma uničuje, da ljudje odpadajo ali postajajo1 versko mlačni in brezbrižni, kraljestvo božje v njih polagoma poljema in končno popolnoma umre, nasprotno pa drugod ten lepše uspeva. Dostikrat s<e na podlagi preganjanj pokažejo sadovi odrešenja v ve!) ik"f o "hi 1 noreti. Iz tega dejstva smemo upati,dr bo kraL jefttivo božje tudi v časnem življenju človeštvajenkrlat dosoglo najvišji mo žhi'razvoj in se* bodo ajdovi odrešenja v največ ji popolnosti pokazali v življenju narodov,vsa j večino krščanskih narodbv * če že ne v v seti človeštvu,Tak razvoj bo ljudem v-č nsno tolažbo, da ne bodo obupovali' «.a& vodnimi obljubami, - ^
Da upanje na tak razvoj kraljestva božjega ni prazno, ampak da smo na potu proti tej dobi,nam dajejo potrdilo veliki papeži- zadnjih 6o let. Papež Leon XIII. je ob prestopu v dvajseto stoletje posvetil človeški rod presvetemu Srcu Jezusovemu, Kol i ko-« krat smo njegovo posvetilno molitev že ponovili:„Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu!" Od te posvetitve pričakuje papež,da bo Srce Jezusovo postopoma zakraljevalo povsod in nad vsemi,da se bodo pod Njegovo sladko vlado združili razkolniki,krivoverci in pogani z Jezusovo Cerkvijo in da se bo končno „od kraja do kraja zemlje razlegal en glas: Bodi hvala božjemu Srcu,ki nas je rešilo, slava in čast mu naivckomaj!" Torej papež poudarja, da bomo že na zemlji v Srcu.Jezusovem doživeli rešitev in se mu bomo zahvaljevali zanjo nattej zemlji. Da se mu bomo zahvaljevali v nebesih, se razume.
Svetniški papež Pij X, je odprl najboljšo pot do popolne zmage Srca Jezusovega s svojimi odloki o pogostnem in zgodnjem sv. obhajilu. Evharistična vzgoja, pogostno prejemal je močnega angelskega kruha, pripravlja nov rod v Cerkvi, ki bo v Jezusovi 1 jub-ezni, dovolj močan j dobojevati božje boje zoper satana in njegovo temno kral jetevfcin izvojovati zm^go Kri svasa Kralja.Prav getovo bi kristjani in tudi mi no vzdržali v preskušnjah,ki smo jih doživeli in deloma še preživijamo,brez pogostnega sv.obhajila.
Štev.86« rleto I.	8.decembra 194§
Papež. Pij XI. jo postavil prašnik Kristusa ?\ral ja in. v posebni okrožnici opozoril vsa ljudstva,da morejo le v zvest obi in verni službi Kristusu Kralju doseči stopnjo popolnosti v vseh pogledih in zado^eljnc razmere v pravičnosti in ljubezni. uloveštve ge posebno zadnjih sto let trudi napredovati na vseh področjih in doseči stanje prave sveTindo,,zadovoljnosti in blagostanja, z one besedo idealno stanje razvoja, a dostikrat tava pri ton- v toni in rine vedno globlje v nesrečo brezboštva. V bistvu lire p ene vsi po tisti popolnosti, ki je možna le v Kristusovem kraljestvu, čeprav se mnogi no zavedalo, da iščejo s trpe-čin srcem Kristusa in Njegovo sladko kralje vyenje celo tedaj, ko napadajo in rušijo Kristusovo kraljestvč^na zemlji, In vendar bo Kristus kraljeval ne samo v nebesih,kjer mu nihče Njegove oblasti fiOv »sporava, ampak tudi na zemlji v srcih, ljudi in v družini narodov - tudi^našegn malega naroda. Bo!
Končno je sedanji papež Pij XII,dodal' še posvetitev brezmadežnemu Srcu Mari j inemu,ki ima tudi le ta namen,pospešiti popolno zmage božjo tudi tukaj na zemlji v razcvetju kraljestva ^Kristusovega . Po Marijinem brezmadežnemu Srcu h Kristusu	i
3 ^ *	/. ^rcn -rrvi m -i Krt rr -r-ro I -i Ir-i m n p y_‘.Jan J Om
Z vso vnemo in z velikim z?
smo se tudi mi
posvetili,Marijinemu Srcu. T c* zaupanje nas prav gotovo nc ti o raz-očepcIo. Ge sc držimo obveznosti to posvetitve, gremo najbolj naravnost v dobe,ko se razcvcteln 'Kristusovo kraljestvo med nami in objelo tudi tSbtc,ki so doslej stali nobrižni ob strani.
Ravno eb pravem času je papež posvetil narode brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Brez te posvetitve bi krščanski narodi ne
Marijinih pa
prestali strašnih preskušenj, ob rokah naške skozi morje trpljenja in skozi temo sedanjesti vsak dan bol j be v znamenju dveh Src - Jezusovega, deba v božjem kraljestvu.
Papeži na čelu vsej Cerkvi in vseh Saje upanje,da T»eme s Kristusom Kraljem dosegli visok in sijajen razvoj Njegovega kraljestva na
bili gredo ju-nju,da se
pomanjkanja v preprio:
bližajo zarji nove dobo,ki in Marijinega - svetlejša
isto upame! V tem upanju Toome v ■darovali vse molitve,tihe žrtve in delo ovoje prihod kraljestva Kristusovega v nas, v narode. S tem upanjem v smislu izjav zemlji verujemo; Gospod p
vernikov lzra-in doživeli zemlji.Tudi mi
letošnjem adventu še posebno
za skorajšnji rojake in v vse Kristusovih namestnikov na
i
naše
V 1
mm
M
/Razlaga katekizma/ a d a r
vesoljstva
ampak tudi
Vsemogočni Bog ni samo Stvarnik nebes in zemlje
vladsr vesoljnoga stvarstva.„Sveta,katoliška,apostolska ,rimska ccrkcv veruj d in priznava,da je eden in edini, resnični in živi Bog,Stvarnik in Gospod nebes in zemlje",je iz j..’vil Vatikanski cerkveni ‘zbor.Vse stvarstvo je podrejeno božjemu v 1 a dar srb vu, v a e nastaja in sc razvija tako, kakor Bog hoče ali dopušča'j brez Njegove volje se ne zgodi ničesar .* .
Na slikah oziroma v podobah je predstavljen Bog-Vla&ar vesolj st va, t a ko/ s e di na kraljevem prestolu,drž,oe v rokah svetovno oblo in žezlo,in da ima na glavi kraljevo krono. >
Bog tako rekoč drži v rokah vse neizmerno svetovje, vse,kar je* , neprestano s svojo vsemogočnostjo vzdržuje in ohranja.Če bi le trenutek Bog odtegnil svojo vsemogočno roko oz»voljo,da svet obstoji , bi se vse svetovje spremenilo v nič,Ustvarjajoča božja volja neprestano ohranja svet in ga vzc^žute.Obsto j sveta je tako mogoč, le zaradi tega,ker obstaja vedno 'ustvarjajoča božja volja. Toda Bog ne vzdržuje samo vsega stvaroifcv-e,ampakega tudi vlada. Učenjaki pravi ja,da je nekako 13 milijard zvezd na nebu.
Vsa ta svetov j s vlada , Bog. Vsaki zvezdi določa njeno* pot jn j eh- e • razvoj,njen začetek in njen konetNa »zemlji je- okoli. 2oo , o<jo različnih vrst dreves, nad .300.oo<p r^z^ičnih vrst cvetlic, na milijarde in milijarde žuželk, ptic, raznih živali - in v-sako-Bog »• • ohranja in vzdržuje, zafvsako So g skrbi in niti „ en vrabec na pade s strehe ToreZ" božje volje11,kakor pravi Gospod Jezus.
Bitja brez duše in svobodne volje vodi* Bog po' zakonik, * ki jim jih je dal in po lcaterilt žive in se razvija jo .Zakon}. ngra-ve so ravno tako od Boga kakor narava sama. Mrtva bitja torej nujno izpolnjujejo božjo voljo s tem,ko se razvijajo po’ naravnih zakonih.Vsa materija se torej nujno razvija k^ciljuin na jiačinf ki ga je določil'Bog._
Človeku pa Je Bog dal svobodno voljo. Dal mu je *tudi svoje zakone,po katerih naj bi živel.Kakor -mrtva narava.nujno deluje po božjih zakonih,-tako naj bi tudi čl,ov,ek prostovoljno delal in živei po božjih zakonih.Tudi nad 'človeško voljo j*e *Bog vladar in gospodar,toda On hoče, da Se*mu podredim^ prostovoljno in si s tem zaslužimo večno združitev ž Njim, to je večno 'Sl a ženo at > Pa tudi 6ni,ki v tukajšnjem življenju nočejo priznati božjega1 zakona nad seboj,bodo v kazni morali priznati končno,da je Bog njih vladar,
Razvoj posameznega človeka in tudi vsega* eloveškega: rodu je v mnogem odvisen tudi od svobodne člov.eške vol je,Toda kljub temu, da človek ne ravna ,po božji volji in tako rekoč prekrižava božje načrte, Bog vedno doseže svoj smoter piri. porraneznen človeku kakor tudi pri vesoljnem človeštvu; smoter pa je„ božja čast in slava.Bog predvideva vse, tudi svobodno odločitev posameznika in narodov; Bog dopušča tudi zlo voljo, ravi)0"^ _ - c bi • . Njegovi volji, toda končno Bog tudi zlo obrnil v dobso tako,da ,do-e seže svoje namene. Na zunaj se pogosto zdi,da ljudje nekako preprečujejo božje namene,, toda Bog more tudi človeškoezl31fo in ravnanje proti božjim zakonom obrniti tako,da končno tudi slabi ljudje služijo le božjim namenom,
Vse to: božje predvidevanje in vodstvo vsega šteta, •pos-Miiszžieffg človeka "'1baEor‘"vt'Wi''''Tse''''gTov^gKe'"'gg'5''d'd^iX^’'‘"taKiS';'da"'3og vse! e j do seže . avefe^naiene',.' imenu Jiprao Bo' % jo 'Pr evTSno sf 7
BLAGOR	7T	SO	ČISTE	G	A	SRHA,
KER TI BODO B,C G A GM')AT:Ti
Ho
? tev.86. ,leto J.	8•decembra 1946
..it..
r • ' BBNO vS ODIP
KakOr ii s6 Vil Andrej najrajši pridružil Ančki,ga . j ft Brlfrgar kar zase pridržal*. „Yidve si imata dosti povedati, kar naprej' pojdita,saj s 6	sl	tem lahke pogovorili , ko
j 4 p*',t teko dolge. »midva 3 e teva p A, t^ui>ko se Se toliko časa nisva videla.11 Ko so prišli iz vasi na pol je,se mu je jezik razvezal popolnoma.Neprisiljeno in odkrito mu je povedal vse,kako je ^ile od takrat naprej,ko sta odšla od Brnika, na tisto nesrečni yied*l jo ,pa de takrat,ko se mu je sprožil kamen iri sc njega zaradi te ga otpeljali v zapor. kislim , da me toliko So poznaš ,&a.;me za ubijalca nimaš.0 „ Kaj pa govorite ,oca,vendar me ne moi^te imeti za takega,saj me poznate,” je razburjene hitel 4dg*varjeti indr*j * povedal mu je še,kako ga je nadela tončetlva smrt,kako ga je šAl* prav za prav ta udarec pripravil spet k 'OBmfrti in mu izbil nero trmo in sovraštvo iz glave. Potem pa je udaril naravnost in mu povedal,da misli sedaj,ko oride domov,ore j ko mogoče izpreči in vse izročiti njemu in An“ki,da bo imel stara leta lepe in brez skrbi.
„ Kaj se ti zdi , Andr e j , zda j pa ti govfc^ri ! '' je za minuto pomakal,ga pogledal,potem pa spet počasi na-eril korak naprej. uTe bi rekelM , j e premišljeno in resno spregovoril Andre d > nda se vam. še čiste nič lie rudi umikati se z grunta .^ribji. vam beda dali dnbre vel je,moči in zdravja nazaj toliko,da boste z lahkoto še najmanj deset let dobro vlekli»veliko bolje kot jaz, ki še nimam takih skušan j. ilama z Ančko s« pa tudi nc mudi ravno "in ne beva niktli silila,da nama izročite ,čeprav bi se Se ^ prej vzela,če bi se seveda vse prav uredilo in izteklo. Sicer pa kakor ve s te , da bo po vašem1 Teol j prav,po svoji pap.eti del# j te »starejši, ste in bolj veste,kako kaSe,kakor jaz1’.
*Andre j,kar tako naj bi,kakor sem jas rekel,pa boš videl fda bo. * najbolj prav za vse.Ančki bom. Se sam vse povedal, kaj in kako mislim, tebi bom. pa tudi takoj sporočil,kakor hitro bom s tvojim očetom uredil in opravil-. V e se pa on ne bi na noben način hotel, Andr e j ,lca j pa potem?"
'tov.86.,loto J*	8.decembra 1946
„ Težko mi bo s e voda1’, je povesil glavo Andrej,
Mvendar Ančke s&radi take neumne 'jeze ne bom pust iT.Po nobeni bošji'in človeški postavi,menim,nisem tega dolžan storiti.M „i o^ato si oovedal ,Andre j \ 'ST e govori ir zato,da bi ta nagovarjal proti oče tu,saj veš,da ne bi nihče raje videl,da bi se spet poravnavnali kot ja1? ,vendar , jrakor si re kel, to ni več pametno in zato pri tej stvari nisi dolžan ubogati, če bi ti branil, ko veš ,da je to le iz joze ,no pa iz kakšnega pametnega vzroka.
Do hiše rnstran mostu so prišli.Ijati in Ančka sta tam obstali in čakali.„<jas bom moral zdaj nazaj1',se je začel poslavljati Andrej.„Dobro hodite in dobro se imejte zdaj,ko boste spet skupaj .posebno vi ,oča, se popolnoma pop •'avl te , če je vam Ljubljana'kaj bolj škod ovala!." „'J? o z dr avl jen, >'ndre j l^so mu hiteli klicati trije Mt dobro se ime j pa na hribe ne pozabi”, mu je še zažugala Ančka,pa so se ločili in 11 i proti Dobravi.
Brlogarjev grunt je spet oživel.Povsod se je pobralo da je spet gospodar doma,povsod tudi to,da je gospodar kakor prenovi jen.Dobili so novega pastirja in deklo". Za spolnila da naka dela pa,kolikor še ni bilo postorjenega, je na j e'ral okoliške moške in Ženske.kot bi bil čisto drugi prišel domov, je.hodil Brlogar naokrog po svojem gruntu in dvigal kmetijo nazaj v prejšnjo moč in rast,kot spomladi sonce-na hitro vleče setev iz zemlje.Brlogarica se je pomladila,Ančka še lepše zacvetela, pet j e pa se je slišalo tam.'gori od jutra do večera.
Odkar je prišel Brlogar domov,je vedno čakal paketnega in ugodnega trenutka,da bi ujel Potočarja na, sai srn in se - poskušal ž njim pogovoriti .Keka j dni je preteklo.«Zdelo se mu j e, da bo vse čakanje zastonj,saj je kar videl,kako nalašč in skrbnd se ga ogiblje sosed,da ne bi zadel obenj.Pa je vendar dobil ugodno priliko .izgred hleva,kjer je imel opraviti,ga j.r •pazil,kako je s krivačer/ nekam hitro izginil-bržkone v gozd po kakšne kole za drevesca,ali prj morebiti po trte za popravilo strehe.Hitro je stopil od dru^es strani proti gozdu,da bi ga prestregel in mu ne bi mogel uiti. etes ga je dobil,ko je iskal v gostom grmovju brodovito za trte. Umeril je korak7da bi prišel kar se da tiho do njega.
 lliTOMIi JOMI   : r r~ ■
24 .nov . 1.1. je n 11 o v Rimu slovesno razglašenih za blažene 24 frančiškanskih mi si jonar jev ,ki so ob boksarski' vb taji 1. 19oo.na Kitajskem umrli mučeniške smrti Od tedaj je minulo šele 46 let.To slovesnosti sta se udeležili tudi dve redovnici,ki sta takrat morali gledati,kako so ti misijonarji mr irali »Po narodnosti so bili Kita jci ,j?rancozi »Italijani*,po eden' pa je bil . Holandec odn.Belgije c *-Zp. zdaj je torej le - teh 29 deležnih časti oltarja.Toda med žrtvami tistega leta je še na tisoče Kitajcev-, ki obnajaj o svoj praznik na dan Vseh svetnikov,kakor vsi tisti sveti »ki njihova imena svetu niso znana.Ob bokserski vstaji je na **1 tajskem samo v eni kat .ver. občini umrlo muc e niš ke srrrti red 47.ooo dušami blizu 15«roc- kitaj.kristjanov.kod 577 župnijari je bilo le 15o takih,kjer ni bile nobenega mučenika.-Kitaj .kristjani so se pred 46 leti izkazali za velike in posnemanja vredne- kršč «■
“| ii ci \r a	v
v	* A a prvem mestu omenjamo danes Janeza 'u-j a,ki je bil
po poklicu urar .mojster, uivel je svetniško tSivl jen je ,umrl muce-niške smrti > .no je zjutraj stgpil v svoje delavnico,je pozdravil svoje pomočnike z besedami $"Cast bčdi Bogu!"In njegovi pomočniki so mu odgovarjali »'"Hvala bodi Bogu!" Vsak dan se je udeleževal s v.maš e.z raven je ob vsem svojem poklicnem delu vestno opravljal službo pomožnega katehista v 2 farah.Na pustni torek zvečer je svojo pipo obesil na strop' svoje sobe,vino pa zaklenil v omaro , nakar se do vel.noči ni dotaknil niti pipe niti vi na _. 3 a nobeno plačilo sveta bi ga ne bil pri pravil»da bi bil ob nedeljah ali praznikih vsaj en četrt ure delal r Kadar je imel veliko dela, j e delal do sobote opolnoči in spet prijel za del o,če je bilo sila in je hotel ljudem ustreči,v nedeljo opolnoči.Tako niti za hip ni oskrunil Gospodovega dne .ixadnr si je dal napraviti nove obleko , jo je prvikrat nosil k službi božji v nedeljo,.Nikdar ni iz njegovih ust prišla kaka kletvina ali kvanta.Skrbno je 'pazil prav tako na svojo delavnica kakor na svrje življenje ,zlasti na svoje napake.
Ko se je začelo preganjanje, ni hotel prijeti za orožje,da bi sc b ranil.,,ve bedo Tre- tesarji zahtevali x v o-te ~ •;: • ponudi j in; jo i •' j e govoril svojim sinovem T)a bi svoje 0Xx otce utru.il v spoznavanju vere, je dc&al z njimi verske vaje,in sicer tako,da jim je stavil kočljiva verska vprašanja.To je - delal vsak večer.Najmlajši je včasih z odgovorom okleval,za kar ga je oče,ki na Ki'tajskem uživa vel, veljavo »posvaril. Ko je prišla ura preizkušnje,so bili vsi trdni kakor zid.Ločili so jih in jih zajrli v sam?t.celice »kjer so jih mučili.Toda niti nden izmed S u jeve družine ni omahnil, niti eden ni niti ene sol""'	->	„
yJene in dekleta so šle v smrt,kakor bi šle na sv\. vuo. o ujeva e maha niti z očmi ni trenila, ko je rr ora"i a gl adc.ti ,lcako sc ji razparali trebuh in,ji vzeli še nerojeno d~ce.
To je bila lujeva družin/* ..ampak takih družin je bilo na tisoče.Vsi ti deset tj	v-*,	ta jekih kristjanov so se izka-
zali za prave Icrist ^ar ° ,krš cans ke junake ,katerih se bo mo spominjali vselej,kadar se bomo spominjali vseh neznanih nam svetnikov in kadar nam bo treba vzgledev verske zvestobe in vztraj nosti.
zee irwoowr
Odločilna t.orba stepa v poslednje dejanj e.Krš skim narodom se nudi možnost,da premagajo temo poganstva s Kri' stusovimi načeli.,Strašno razdejanj e vojne prosi nove,katoliške preobrazbe,od katere bosta odvisna bodočnost in življenje naro dov.Živino v zgodovinsko vaznem razdobju.
Do sedaj so. se v vseh odločilnih zadevah ude j stvovali skoraj povsod le'moški. a sedaj se tudi ženi odpira široko polje delavnosti*. Zaradi številnih žrtev vojne, strašne duhovne bede in nevarnih sovražnikov bo morala nastopiti•tudi žena v odločilne važnem času. Kakor n$ drugih področjih'bo morala tudi pri širjenju Kristusovega nauka med pogani pomagati žena,da. bodo tudi pogani začeli z novim živijenjem,zgrajenim na katoliških temeljih.
Pa boste morda rekle:Kako naj delamo za misij ne, . za pokristjanjenje onih daljnjih narodov,ko 'so pa v samem našem narodu razmere tako strašne ?Na j pre j moramo urediti živiš nje dema,p"otem 'šele bomo mislile ne. rešitev drugih narodov.
Kes je, da bodo v 'Evropi "velike potrebe, venda-syaradi tega ne -spnemo p.ustiti naših bratov in sester v temi in smrtni senci.Vsi smo prejeli enake pravice do večnega življenja.Zato moram* skrbeti za one,ki še ne poznajo mogočne Kristusove Cerkve,v kateri edino morejo najti Resnico,Živijenje.in Miri. ■
Katoliški žene in dekleta!Zavedate se, kaj pomeni za .človeštva naša, od Boga ustanovljena Cerkev.Ali pa ste že kdaj pomislile na dolžnosti,ki jih to nalaga njenim članom in ki obvezujejo tudi vas? G-otov^ ne prev d*sti. 'i'odr. današnje potrebe zahtevajo",da se poglobimo tudi v ta vprašanja in stopimo v akcijo Cerkve, da skupno zadržimo naval nevere. Vse se.	je lahko	udeležite, ene doma,	druge v misijonih.	Pot
vam' je	odprta1, samo• delati je treba!
Pod varstvom Matere	Mari je," ki je tudi	H a	t »
peganov,- prosimo pod zastavo Kristusa Kralja za božji blagoslov in sodelujmo pri rešitvi poganskega sveta!
■ +
. -APOSEOLSTVO iuQLI?V^	"	•
Vzdihljaji po 'namenu 'svetogaT očeta •
Mesec december 194.6
SZCE JEZUSOVO, I).'•“, DA BI VGI GOJILI L J U -E13ZSN. KAD VSE; prosimo 'J?e. sliši nas!
‘ SRCE JEZUSOVO, DAJ,	73.X BI 33 OPRAVLJALE J	A
V N E	MOLI	T VE ZA 11 I S	I J 0 N E ; prosimo	':e,
sliši nas! '	.
	-l. v, u v jl • t u ’iv- ' a 4-vtv C E R K V B 1'T I KO L EDAH		
KecenTjer" e. Nedelja	' Druga adventno. ne4 del ja, - ■ ' j Brezmadežno spoče-j tje Marijino, i i i	Vsa si lepa,0 Marija, in izvirnega madeža • ni‘na Tebi; Gtopn.spev.	Maš a/B/lštitna/48 91 Ide 5o5/, 2. pr.ned, Vera,hva10 sp ev Xa~ rjjin/da te cb brczn. spoč./Zadnji evang. ned,-Dupi.1.ol.c. fot. c orra . ut i n' Brev. >* 1
'9. Ponede- ljek | ■ '"Mr*1							V osmini praznika Brezm. spo.č, /2.dan/ v . 1 : ' ' ' . . . ! - ■	Blagoslovljena si, Devica Mari ja,.#d Gospoda pred vsemi ženami na zemlji /stop.spev/.	Maša/B/kakir na praznik, 2 ,pr. a.dv. 3»k sv,Puhu . . j Ali maša/v/2.adv. ] ned. / 5Ivk2 08 /cr ez • j sl av c, 2 pr. r. nni ne, brez verc,hvale sp. j skup. Benedio. gL Smid.Cf f .ut ir. 3r. * 1
lo. Torek	V 0 £? ni ni prazni- , ka Brezm.spoč. /3.dan/ . Sv.Kolkijad,pap. in ruič ./+514/	Kdor nene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda /Berilo/■	Maiša/b/kot na pra- i z ni k. 2. pr. adv. 3 . cV. Molki jada/iz skup. na š e s-C e \ n e 1 j vir, i $/ 3/ k , S en i d. Off. ut d. n Br c v.
11-r Sreda	S v..D sna z, p a p., si>ozn./+334/ ’ . ' ' - < '	Milostno sc ož.ri, veoni Pastir,na svojo Čredo ter jo. nenehoma varuj Po svoj] .papežu,ki si ga vsej Cerkvi po stayil za pastir-ja/Prošnja/	Mdša/b/^e ne ljubi š"/3 /2.pr.0sn. 3 • adv.vera,hvalo spev Mar- Se.mid', Off .ut in Brev. Z .
12. Četrtek	V 0 srnini prazni- " k a Brezm.. spoč. /5 .drJl/	'Veličastno je ,kar je povedano 0 Teli i,Marij a,z pkpj vel.reči Ti je storil On,ki je nogo-č en,/Olh.spev/	Maša/b/kot v ponedeljek , Seni d. Off. ul; in Brev.-V ljubij. ^ škof,:Vesp.de sequ. W dupl.M.conm.s.Luoiae, oct «t f er.
1% Petek j	Sv.Lucija dm./+3o4/ V lj.škof.: 0. d::n sv.Nikol.	Ti ate,.ki so bile pripravijene,gredo z njim na svatbo in ■vrata sezaprc. ■*	Maš a/R. / " L j ub i 1 e si." /43,662/la.otna pr. stopn.dar.in cbh. spev/492/2.pr.0sm.3• adv.Dupl.Off.ut in Brev.V 1j.škof.; Dupl. M. g. 1. e t cmn. s. Luci ae, c r.nm ■ f er.
i 14'. Sobota	V oenini praznih ka Broza. spoč ./‘7 ♦ dan/	i Zdaj tore j, otroci, 1palušalte me:318-!gor nj im,kat eri se j drže mojih p't_ov/Ber/	Maša/b/kak^r v ponedeljek. Sem id.Off.ut in Br.
15. ITedel jr. [		j 3•adv.nedelja/^• j dan v osmini Bre-f nad,spoč./	1 Gospod,^! sediš nad ;kerubi„zbudi svoj 0 inoč in pridi/st. spev/	Maša/V/lasti../ i ,:uv2.iz/ brez slave , 2.pr.o sn, "Vera, hvalo sp. sv»Trj . Ben. Don. Sem d. Off. u, i. ti:
t