73. Številka.
I mm, I Mr^tt. N.
mu ino.
»Slovenski Narod* velja na dom dostavljen: celo leto naprej   •  •  •   •   K 24*— pol leta      „      .  .  .  .       12-—
četrt leta   .    # . ./#  . 6*-M nsesec   „    • . -
Lfnblfanl
v upravništvu pcejeman:
celo leto oaprej   .  9  «  .   K 22"—
pol leta . • • • • • 11*— četrt leta . • • • • » 5*50 na mesce   »     • ■ ■ •   . 1-90
Dopisi naj sc franfcirajo. Rokopis; se ne vrsfafo. KreoaiSivv; Stnailova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 24.
Iskala vsak aaa svaćer Isvzesssl aedelfe la preanJke,
lnserati veljajo: pete ros topna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 1« vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati L t (L, to je administrativne stvari.
Številka veli a 10 vinari«**.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naroda« tisk uran" telefon it 85.
.Slovcnsld Narod** velja po posti:
za Avstro-Ogrsko: ■ » Nemčijo*;
celo leto skupaj naprej   • K 25*— pol leta     m      m   • •
četrt leta na mesec
13*— 6*50 230
celo leto naprej     • • « K 33*-~.
za Ameriko in vse druge dežele«' celo leto naprej 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova aiica št* 5, teieion stas-
TOPOVSKI BOJI OB ITALIJANSKI FRONTI. — ITALIJANI SI ZAVARUJEJO HR3ET.
Dunaj. 29. marca. (Kor. urad.) Lfradno se razglaša:
ItalMansko bojišče.
Živahni topovski bo>i ob soriškem mostili In v odseka Dober-dobske visoke planote so trajali tudi včeraj v r.cč: niso pa skdD r.-Uskrsni novi napadi.
Vzhodno od Selc so vdrli !ta!i;a-nJ v nekatere jarke, ki jih sedai oci-ščamo.
V odseku Plocken so naše čete zopet zavrnile več sovražnih Sunkov.
Sicer ie rcložaj neizpremenjen.
V več glavnih odsekih delajo Italijani na pozicijah za fronto.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Kofer, fml.
* * 4
*
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. marca. (Kor urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Italija. 27. marca. Nov topovski boj v odseku Rovercta in gore-njega Astico. Gibanje sovražnih čet pri glavni točki doline Astico in dohod vlakov na kolodvoru v Caldo-nazzu. ki so ga naši topovi nekoliko-krat zadeli. V gorenji dolini But je napadel sovražnik po močni artiljerijski pripravi in z velikimi silami naše pozicije na malem Palu, pri čemer se mu je posrečilo, zasesti neki jarek. Lastni ljuti protinapad ob vsej fronti od Monte Croee, prelaz Plocken. do velikega Pala nam je dal v posest sovražne strelske jarke pri sedlu Freikofei in pri prelazu Del Ca-vallo, kjer smo vjeli 60 mož in 3 oficirje. Na malen] Palu je trajal trdovratni boj 30 ur. Po 6 ljutih napadih je vdrla naša infanterija v bajonet-nem boju v izgubljeno pozicijo in jo je zopet osvoiila. Na stotine sovražnikov je obležalo na bojišču. Na ostali fronti topovski boj. posebno ljut na višinah severnozapadno Gorice. Danes zjutraj so križarile sovražne letrlske skupine nad ravnino med Pi ve in Sočo z namenom, da zade-
m   _ _:__: .-- . ..------ - -----—
nejo naše umikalne črte in poškodujejo mostove. Podjetje se ie popolnoma izjalovilo. Nas ogenj jiii je prisilil.
da so ostali v veliki višini, na kar so ietalci vrgli več bomb. Človeške žrtve ni bilo nobene in tudi ne materijalne škode. Siguren ogenj naših topov je zbil jedro letalo pri Asiellu. jeden hidroplafl v laguni pri Grade-žu. tretje letalo je bilo z ognjem iz pušk prisiljeno pri Ponte della Fri-ula. Piave. da se je spustilo na tla. Od šestih letalcev je bil ubit major, povoijnik skupine, drugih pet je vjetih.
Novi italijanski napori ob Soči.
Kakor vse ka:^c, pripravljajo Italijani novo veliko podjetje proti soški fronti. Naši letalci so konstatirali veliko gibanje na benečanskih železnicah. Mogoče se godi to. ker so dosegle naše čete zadnje dneve lepe uspehe ob soški fronti, in ar-madno vodstvo sedaj razpostavlja čete. da po dohodu Cadorne pričnejo zopet z ofenzivo. V gorskem delu ni mogoče razvijati večjih podjetij, zato naj bi sc vršila ob bolj ugodnih delih fronte ob Soči. Boji med morjem in goriškim mostiščem trajajo dalje, ker Italijani bi radi dobili nazaj, kar so pred krađom izgubili, po drugi strani pa sili naša artiljerija sovražno k obrambi. Na prelazu Plocken so se izvršin boji ugodno za nas. Sovražnik ie poskusil zopet pridobiti izgubljene pozicije, ali je moral te svoje poskuse opustiti po težkih izgubah. Poročilo našega generalnega štaba poudarja s posebno r.valo delovanje koroškega lovskega bataljona št. 8., ker se je posebno odlikoval na domačih tleh proti pre-mogočnemu sovražniku.
USPEHI NA SOŠKI FRONTI.
V o I n o p o r o č. stan. 27. marca. Avstro - ogrske Čete so d segle meseca marca na italijanski T"ronti celo vrsto uspehov. Po daljše i odmoru, ki ga je provzročil močan sneg, je postalo 8. marca živahnejše v odseku C o 1 d i Lana in Sv. Mihaela. Potem se je posplošilo bojno delovanje artiljerije. 12. marca je pričela delovati tudi infanterija: pri S e 1 c a h je bil odbit italijanski na-
pad in 13. marca je bilo žc mogoče konstatirati, da se razvija ob soški fronti velika italijanska ofenziva. Močni italijanski infanterijski oddelki so pričeli napadati, bili pa so na vseh ^točkah zavrnjeni.   Italijani so imeli" ogromne izgube in so ustavili z močnimi silami začeto ofenzivo že po dveh dneh. Vse pozicije so ostale neizpremenjene  v  pesesti avstro-ogrskih čet. S tako velikim pričakovanjem uvedena italijanska ofenziva je bila torej zlomljena brez najmanjšega uspeha. Na to so sledili na raznih frontnih de'rh uspešni napadi avstro - ogrske infanterije.   Dne 17. marca so napadle avstro - ogrske čete na severnem delu tolminskega mostišča, so   osvojile neko sovražno pozicijo, vjele   449 Italijanov, med temi 16 oficirjev, so nadaljevale napade drugi dan, prodrle čez cesto Selo - C i gin j in zapadno Svete Marije   in  zavrnile več protinapadov na pridobljene pozicije. Dne 18. marca so bili Italijani tudi na južnem robu  Mrzlega vrha vrženi iz neke vtrdbe in so zbežali v gorovje. V teh bojih je bilo vjetih 283 Italijanov. Na to so bile 19. marca vžganc pozicije pred južnim delom predgorske višine in nastopno noč so bili Italijani pregnani iz nekega jarka pred P c v m o. Pri zavrnitvi italijanskih napadov, hotečih zoret osvojiti ob tolminskem mostišču dobljene pozicije, je narast-io število vjetnikov na 925. Avstro-ogrske čete so zavojevale   tudi na R o m b o n u jedno pozicijo in odbile italijanske protinapade. Na to so prišli zopet mirnejši dnevi, dne 25. marca je bilo zopet živahnejše. Avstro-ogrske čete so vdrle vzhodno prelaza Plocken v italijansko pozicijo in včeraj so zavojevale z ljutimi boji avstro - ogrske čete   ob goriškem mostišču celo sovražno pozicijo pred severnim delom podgorske višine, so vjele 525 Italijanov in so i zdržale proti močnim napadom v odseku Plockna  osvojene pozicije. Na tirolski fronti je razvijala artiljerija zmernejše delovanje, ob S o-č i pa so se tudi zadnjo noč boji razširili.
V o j n o p o r o č. stan. 28. marca: va vsej italijanski fronti od južne Tirolske do Adrije se začenjajo razvijati Ijutejši boji. Na Tirolskem je pričela italijanska artiljerija zopet obstreljevati avstro - ogrska oporišča in permanentne vtrdbe, ni pa na-
pravila nikake znatne škode. C. in kr. baterije so odgovarjale močno. Nasproti temu je postavil sovražnik ob koroški fronti močnejše sile z nalogom, da osvoje zopet pri prelazu Plocken izgubljene pozicije na višinah. Ali Italijani niso mogli tu dobiti nazaj nikakoršnega prostora. Strmi obronki odseka Plocken so pokriti z neštevil-nimi trupli Italijanov, katere so porazile naše strojne puške, metala bomb in šrapnelski ogenj z boka. Boj je trajal vso noč in se je vedno bolj razširil.
Francoski nasvet Italiji.
»Echo de Pariš« nasvetuje Italiji, naj zadene monarhijo v njenih naj-
važnejših organih in naj jej zagrozi, da vdere na Ogrsko. T r i d e n t mora pasti in frontni deli. ki so ključ do Ljubljane. Potem bi mogia Italija na poti skozi Savsko dolino svoje čete peljati na Ogrsko in v srce Avstrije. Italijanska ofenziva doseže samo takrat velik pomen, ako bo »zmagoviti kralj c korakal proti glavnemu mestu Koroške. »Terra irredenta«, Tri-dent in Trst se moreta osvojiti samo na bregu Donave. — Najbrže se je Cadorna sam nasmehnil, ko je eital prijazni francoski svet, in rekel sam pri sebi: Kako napačno si ti francoski prijatelji predstavljajo soško fronto!
Vojna z
LETALSKI BOJI NA RUSKI FRONTI.
Dunaj, 29. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Včeraj je bilo delovanje letalcev na obeh straneh zelo živahno. Ogeni naših letalcev ie prisilil več sovražnih letalcev, da so se vrnili. Neki ruski dvokrovnik, ki ga ie zbila naša artiljerija, ie padel vzhodno od Bučača za sovražne črte. Letalske bombe rri nas niso napravile nikakršne škode. Naši letalci so izdatno metali bombe na nekatere kraie za rusko fronto ter opazovali, da so to storili z uspehom. Sicer nobenega važnega dogodka.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fml.
s *
e
ODBITI RUSKI NAPADI OB NEMŠKI FRONTI.
Berolin, 29. marca. (Kor. urad.) VVoKfov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Dcčim Rusi včeraj svojih napadov niso obnovili, so južno od Naro-škega jezera dan in noč nadaljevali svoj brezuspešni trud. Sedemkrat so odbile naše čete, deloma v bajonet-neni boju, sovražnika.
Nemške letalske flotilje so metale z dobrim uspehom bombeb na so-
vražne železniške naprave, zlasti na kolodvor Molodečno.
Vrhovno armadno vodstvo.
* *
RUSKO    URADNO POROČILO.
27. marca. (Kor. urad.) V odseku pri Jakob stat u boj zapadno in južno od Avguštinhofa še traja. Nad vso fronto ob Dvini letalsko delovanje Nemcev. Na Dvinsk so vrgli 20 bomb. Severozapadno od Postavov so vzele naše čete po ljutem boju dve vrsti strelskih jarkov. Napadi naših čet med Naroškim in Višnjevskim jezerom so zadeli ob trdovraten odpor. Sovražnik je metal bombe na kolodvora Stolpci in Kojdanov (75 in 38 km jugozapadno od Minska). Na ostali fronti so se razvili boji.
Ruska ofenziva na severu.
O ruski ofenzivi proti Hinden-burgovi armadi poroča »Tagliche Rundschau«, da so ruske čete, ki so jih doslej tam uporabljali očividno popolnoma izmučene. Vsled tega pripravljajo Rusi nove divizije proti popolnoma neomajanim nemškim črtam. Kljub težavnim terenskim razmeram je nadomeščanje municije pri Nemcih brezhibno.
Bitka na severni ruski fronti.
Poročevalec »Berliner Tag-blatta« poroča, dne 28. marca, da se ruski sunki med Rigo in Vilno še vedno niso ustavili. Začeli so se dne
FraroHOPflRjg.
F i G o 1 a r.
(Daije.) II.
Pogodiu je bil lačen. Krasil je in glodal beli zid. Že dvanajst dni ni imel drugega v ustih kakor kruh. A sedaj mu je dobra pekarua odpovedala vero. Stisnil se je v kot in potegnil koleno prav do brade; stisnjeni želodec je miroval nekaj časa, a potem sc je začel iznova viti, raztezati in vzdihati. Ni bil zadovoljen s svojim gospedarjem, ali Pogodin je zatisnil BŠesa* da ne bi slišal obupnih klicev, zaprl je oči, da ne bi videl samega sebe, da bi zaspal in prespal to žalost, in bi vse to ne bila resnica, temveč samo sanje. Samo sanje naj bi to bile, ko bi se pa zbudil, glej pred seboj na mizi pečenko, odreži si kolač, napij se vina! Želodec se je oglasil iznova in Pogodin se je ustrašil jeznega giasu. Čutil je v drobu neprijetne radosti, oslabel je, noge so mu drhtele in pred očmi se mu je temnilo. Bilo mu je, kot da je v njem zasijalo globoko brezno,
in v glavi se mu je zavrtelo. Oprijel se je postelje in sedel na stol k mizi.
Čakal je mraka. V uredništvu političnega glasila ie imel zaslužen denar, ker je uredniku že pred dnevi poslal literarno raspravo: »Romantika v moderni noveli.. Upal je, da urednik njegovega spisa ne bo bral, ali da ga je vseeno honorirah Ali zunaj je še sijalo solnoe, strehe so bile obsijane od ognja in škrlata in Pogodin se je sramoval o belem dnevu med lene gospodične. Njegova suknjica je bila uboga. Slekel jo ie in z žalostjo je gledal njeno podobo; rokav je bil raztrgan, robovi so bili načeti in od njih so visele črne nitke.
Cigani se tepo," se je veselo pošalil pisatelj Pogodin s svojim imetjem.
»Brate, ne bij. pusti dušo človeku.« Sedel je k mizi in se ni ganil. Prazna je bila glava, šle so misli in sanje in od snoči se niso vrnile. Gotovo je bila cesta blatna in nad oblaki je sijalo solncc In rumena je bila livada in tam na vrtu je stal čaren grad. In zato se niso vrnile, in Pogodin je bil mrtev v srcu? Zaslišal je zunaj korake, ki so prihajali, utihnili pred njegovimi vriti. Odprla so se vrata in na pragu se je pokazala kriva baba. Bila je Vrabčevka.
»Kako pa je, mladi gospod?« je
zavreščala. »Ah so rože še rdeče, ali še pojejo škrjančki? Oči imam sive in lase tudi, ali srce je mlado. Ko sem bila prvič zaljubljena, nisem bila mlajša.«
»Kapa kosmata, komu bi se to sanjalo, mati Marija! Takoj bi se zaljubil v vas. da nisem že videl Abrahama.« V svoji žalosti je bil dobre volje in veselil se je svoje lakote.
»Eh, vrabec, že dva dni vas nisem videla, pa sem rekla, grem pogledat, kaj je ž njim. Ali ga še ni ukradla kraljičina, ali mu ne postilja postelje?«
Pogodin je brez odgovora strmel vanjo in staruha je sedla k mizi.
»Sama sem se povabila, še na svatbo pride nepovabljen gost. Jaz imam pa svatovsko oblačilo.«
Pisatelj se je naslanjal na kolena in molčal. Tresel se Je od slabosti in migljalo mu je pred očmi.
»Kako ste lepo beli, gospod, tako ste rdeči, kakor sveča. Zakaj pa ple-šete vse noči in zakaj rajate po mesecu?«
Gledal jo je začuden In v nJem se je budila nejevolja. Vrabčevka ni marala za to in je govorila:
»Slabi ste, gospod; pojdite z menoj, rada vas imam, ker ste tako lepi in mladi.«
Pomaknila je svoj stol k njegovemu in mu začela z drgetavimi, koščenimi prsti brisati lase raz potno čelo. Zgrabil jo je za roko in ko je vstal, so se odprle duri in vstopila je Klara. Lasje so igrali v burni sapi in prsa so ji valovila. Obstala je presenečena in njen pogled je bil vprašujoče vprt na starko, ki se je urno dvignila.
»2e vidim, da bi motila, ah, beli lasje in mlado srce! Lepa je ljubezen, kadar cvete bezeg in kadar čebele bero med v zeleni gori. Glejte, glejte, to je lepa gospodična za lepega gospoda. Ne zamerite, odpustite svoji sestri!«
Grčave in razpokane deske so zaškripale pod njenimi stopinjami in Klara je gledala proti vratom, skozi katera je izginila starka.
»Kdo pa je bila?« je vprašala Pogodina. »Krasna baba je to in nič se je nisem ustrašila.«
»To je Vrabčevka, srečo prorokuje, že trikrat me je ženila. Povedala mi je tudi, da mi bo kraljičina postlala posteljo.«
»Kako govoriš! In ves si oblit, znojen si, kod si hodil?«
»Čakala sem tebe in noči.«
Sedla mu je na kolena in ga objela okoli vratu.
»Ali tako ljubiš temo, ti sin noči?«
»Ne bi je ljubil, ako bi ne ljubil tebe. Veselim se noči, ker pripelje zvezde, ker mi pošlje tebe in tvoje oči.«
Narahlo ga je poljubila, a naglo odmaknila ustnice.
»Kako si mrzel, kakor da sem poljubila mrliča.«
Pogodin se je stresel po vsem telesu, odvil si je njeno roko od vratu in vzel ljubico na roke.
»Je že res, Klara, zlata gora me čaka. Tam je v tiskarni. Saj ti je znano, da sem izročil uredniku prelepo pesem: »Ljubezen kneginje Klare.«
»Ah, tvoja pesem! Kako krasno si me opisal! Zvezde imam v očeh in moje ustnice so duša makovega keliha!«
»Lepa si kot saronska roža, kot lilija vrta Getzemani, ali zdaj mi podaj roko, ker sem slab od velike sreče in pijan od bolečine.«
Klara je podpirala Pogodina, da je mogel po strmih in nerodnih stopnicah. Kadar se je oglasil glad v njegovem želodcu, je zakašljal, da je prevpil krik trpljenja. Vsa zasopla sta priletela na prag, Klarine oči so prestrašeno sijale in Pogodin si je otiral hladno znojno čelo.
(Konec prihodnjič.)
Strm 9.
.slovenski narod*, dne 30. marca 1916.
73. Štev.
17. marca m od takrat je potekel komaj en dan brez silnih bojev. Rusi žrtvujejo silne množine ljudi. Ore za kakih 60 pripravljenih ruskih infan-terijskih divizij. Temu so odgovarjale tudi dosedanje velikanske izgube, ki jih je računati samo na fronti 120 km zračne črte na 80.000 mož. Dne 19. marca je nastopilo proti eni konjeniški brigadi na ozki fronti 7 ruskih polkov v 8 vrstah. Kljub štirikratnemu napadu so dospeli Rusi samo do ovir. Tu so imeli kakih 3000 mož izgub. Na nemški strani so znašale izgube vsega skupaj te dni Z moža mrtva in 6 mož ranjenih. Končno je izvršil neki konjeniški oddelek protinapad ter vjel 160 Rusov. Na zapadni strani železnice iz Dvin-ska v Vilno smo z razstrelitvijo železniške proge zaprli nekemu ruskemu oklopnemu vlaku povratek ter ga popolnoma razstrelili. Dne 24. marca je padlo na ozek del nemške fronte 6000 ruskih granat. Pri tem ruskem bobnajočem ognju nismo izgubili niti enega moža. Iz ostankov posameznih ruskih divizij je bilo mogoče formirati le en sam polk. Kljub temu kaže, da bodo Rus! gnali svoje kolone še naprej v gotovo smrt. Nemška črta je neomajana in neomajna.
Ruski vpoklici.
Carjev ukaz kliče vse do sedaj za nezmožno spoznano moštvo rezerve in opolčenia k novemu pregledovanju. Drugi ukaz kliče na nabor
vse. ki so v sodni preiskavi in v Jedi.
Z vojnimi invalidi bodo nadomestili nadalje tudi delavce v državnih in municijskih tovarnah. Tri četrtine konjenice morajo k infanteriji, samo kozaške formacije ostanejo. Vsi na Francoskem živeči ruski podaniki iz letnikov 1903 do 1916 morajo nemudoma odpotovati v Rusijo k naboru^
Ruska municlla.
Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) Poročilo Petrogradske brz. ag.: Prvi oddelek državnega sveta je sklenil po pregledanju vzrokov nezadostne izpopolnitve vojne municije uvesti predpreikavo glede obdolžitve bivšega vojnega ministra Suhomlinova in bivšega artilerijskega upravnega šefa generala Kusmina - Karavajeva. Senatorju Kusmovu je bila od carja poverjena preiskava.
Rusija in pariška konferenca.
Iz Stockholma: »Russkija Vje-domosti i kritizirajo oficijalno naznanilo vzrokov, zakaj se Rusija ni udeležila pariške konference, češ, da se istočasno vrše seje dume. List pravi, da so vzroki te abstinence povsem drugi. Konferenca v Rusiji ni popularna. Ko sta Anglija in Francoska izdali parolo: Boj nemški trgovini! se je začela Rusija umikati ter pravi sedaj, da bi izgubila Rusija svoj trg. V Rusiji vlada razkol v tem vprašanju in vlada še ni odločena, kako naj nastopa.
Zapadno bojišče.
NEMŠKI USPEH OB MASI. Berolin, 29. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče. Južno od St. Eloija smo zopet iztrgali Angležem   v boju   z ročnimi granatami eno od njih zasedeno vdr-tmo.
Na levem bregu Mase so zajuri-šale naše čete z malimi lastnimi izgubami francoske pozicije severno od Malancourta, globoke več črt in široke kakih 2000 metrov ter vdrle tudi v severozapadni del vasi. Sovražnik |e pustil v naših rokah 12 častnikov In 486 mož neranjenih vjetni-kov ter en top in 4 strojne puške. S tem smo z gotovostjo konstatirali, da so postavili na ta boini prostor 2 nadalni? (fiviziii.
Vrhovno armad no vodstvo.
* *
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
27. marca. (Kor. urad.) Po eksploziji min so izvršili danes zjutraj northumberlandski fizilirji in kraljevski fizilirji posrečen napad na nemški naprej štrleči kot pri St. Elo-iju ter zavzeli prvo in drugo črto jarkov v širini 600 vardov. Znano je. da smo prizadejali sovražniku težke izgube. Vjeli smo 2 častnika in 168 mož. Delovanje artiljerije je ostalo omejeno na okolico Angresa, Wul-verghena, St. Eloija in Wreltjeja. Včeraj zvečer in danes zjutraj se Je delovalo mnogo z minami. Uspešno smo razstrelili neko mino pri La Boi-sellu. Ob vdrtini se je razvila bitka, ki je potekla za nas ugodno. Južno od Neuvilla - St. Vaasta in pri fiohenzollernskem okopu je sovražnik včeraj zvečer razstrelil mino nasproti Hulluchu, poškodoval naše jarke ter nam prizadejal nekaj izgub. Zasedli smo vsled eksplozije nastalo vdrtino.
Boj za Verdun.
»Tageblatt« poroča iz Lugana po »Secolu's da je pričakovati v najkrajšem Času nove velike bitke, ki jo lahko imenujemo bitko ob Masi. Zdi se, da se bo fronta raztegnila tja do Aisne in na zapadni rob Argon-skega lesa.
General Largeuu, ki je bil nedavno pri Verdunu ranjen, je umrl.
Angleške rezerve izčrpane.
Iz Londona poročajo, da so naj-merodajnejši krogi prepričani, da ni več dobiti mnogo oženjenih in ne-oženjenih za vojsko. Armada šteje po poročilih trgovinskega urada nad 3 milijone mož. K temu je prišteti pol milijona izgub, 1 milijon je v direktni ali indirektni službi brodovia. Anglija je na koncu svojih moči.
PARIŠKA KONFERENCA.
Iz raznih zelo nejasnih poročil. Katera ni vredno reproducirati, je posneti, da je bilo v pariški javnosti prav malo zanimanja za konferenco. O edinosti in o enotni akciji, o eni sami fronti in enem samem sovražniku se je baje prav malo govorilo. Tudi o efektivni pomoči Italije na Francoskem ni bilo govora, pač pa o italijanskih zahtevah po materijalni pomoči in o pripoznanju italijanskih egoističnih vojnih   ciljev ter o
pritisku na nevtralne države v prilog ententi.
Razočaranja radi pariške konference.
Lugano, 28. marca. (Kor. urad.) Iz časnikov se posnema, da je kazalo parižko prebivalstvo za udeležni-ke konference samo neznatno zanimanje in da je popolnoma molčala skromna množina gledalcev, ko so se delegiranci peljali na Quai d' Or-say. O enotnosti, o enotni akciji, o samo jedni fronti in samo jednem sovražniku se je baje na pariški konferenci malo govorilo, zlasti ker je izostal pričakovani efektivni prispevek Italije, da bi se obrnile dane razmere in so stopile v ospredje zahteve Italije po materijelni podpori in po pripoznanju egoističnih vojnih ciljev Italije s strani zaveznikov. Obširneje se je razpravljalo baje o načinu učinkovanja na nevtralne države v prid četverozveze. Italijanski ministri zapuste Pariz jutri. Na povratku v Rim pojdejo v italijanski glavni stan. da bodo poročali kralju. General Cadorna ostane Še v Študijske svrhe na francoski fronti. Sodba o vrednosti napitnic ministrskih predsednikov Brianda in Salandre na pa-rižki konferenci s strani italijanskih listov je različna. Reformistično-radikalni listi hočejo natveziti, že radi tega. da bi vzpostavili svoj po zadnjem glasovanju v zbornici kompromitiran ugled, da se sedaj u dejstvi enotnost vojaške akcije in deje enotne fronte četverozveze in d; vsi zavezniku opustivši moteče pr ;h-ne interese, streme po jednakih Mih v prospeh vseh in vsakega posameznega z uspehom. Vladni organ »Cnor-nale d' Italia- podpira to pojmovanje. Nasproti temu izjavlja »Idea Na-zionale«, da se vrši v Parizu pač nov vojni svet. ali se ne dotika drugih reči. ker kontrasti politiških in teritorijalnih interesov posameznih zaveznikov niso premagani. Oni listi, ki so te dni ponovno razlagali ne-možnost, da bi Italija dala čete v francoske namene, izdajajo svoje dopadajenje. kakor da ie dobljena oblika, po kateri bi mogla Italija od zaveznikov doseči izpolnitev svojih posebnih zahtev.
Boji na morju.
POTAPLJAJOČ SE ANGLEŠKI RUŠILEC.
Vinuiden, 28. marca. (Kor. ur.) Neki ribiški parnik. ki je dospel sem, poroča, da je našel 27. marca zjutraj 55° 30' severne širine in 6° 18' vzhodne dolžine zasidran neki angleški rušilec s 3 dimniki in z imenom »Me-dusa . Spredni del je bil vpognjen. Na krovu je ležalo mnogo razbitih kosov. Zadnji del, na katerem Je vihrala angleška zastava, se Je potapljal. Brezžične naprave so bile v redu. Rušilec je imel 4 torpedne cevi, od katerih sta imeli 2 še neizsćrelje-ne torpede. Moštvo Je bilo ladjo zapustilo.
»GREIF«.
Amsterdam, 29. marca. (Ko;, ur.) Glasom poročila nekega tukajšnjega lista, so izvedele »Times« iz zelo dobrega vira podrobnosti o potopitvi »Greifa«, Ladja je segal* vtao-
4
ko iz vode ter je imela razobeieno
holandsko zastavo. Splošno je napravilo vtisk, da gre za nevtralno ladjo, kakršne sedaj pogosto vozijo med Shetlandskimi in Fairskiml otoki. »Alcantara« je ustavila ladjo, vprašala, kam se pelje ter dobila pričakovani odgovor. Nato je odposlala čoln s častnikom, da ladjo preišče. Medtem, ko se je čoln približal ladji, se je naenkrat pokazal pravi značaj tujca. Maska je padla in top je začel streljati. Dasiravno je bila >Alcantara« na ta način presenete-na, je takoj odgovorila. Ko so Nemci izstrelili torpedo, je bila »Alcantara« zadeta od granate, ki ji je odtrgala krmilo. Takrat se je približala druga pomožna križarka »Andes«. »Al-cantara« in »Andes« sta onemogočili »Greifu« beg. Granate so medle preko krova nemške ladje, tako da je moralo moštvo zapustiti top. »Greif« je sprožil svoje torpede proti »Andesu« in ko je dospela tretja pomožna križarka, je bilo že konec nemške ladje.
»Englishman« in »Sussex«.
Glasom poročil iz Washingtona je zahteval državni tajnik Lansing od zastopnikov Zedinjenih držav v Evropi natančna poročila o potopitvi parnikov »Englishman« in »Sus-sex«.
Nadzornik Orleanske železnice Chagnoux poroča v »Tempsu« e potopitvi parnika »Sussex««:
Odpeljali smo se iz Folkestona pri lepem in jasnem vremenu. Proti 3. popoldne nas je stresla silna eksplozija. Imel sem občutek, da se potapljam. Val, ki se je dvignil pri eksploziji, me je popolnoma objel, ko je
Ustavljen promet.
Listi poročajo, da je bil osebni promet med Folkestonom in Diep-pom začasno ustavljen.
Potopljeni parniki.
Torpedirana sta bila angleška parnika »Fenaibridge« in »Manche-ster Engineer-.
Načela nemške pomorske vojne. Haag, 29. marca. (Kor. urad.) Kakor poročajo holandski listi, je dala nemška vlada sporočiti zunanjemu ministru, da se načela, ki jih je postavila cesarska vlada za vojno podmorskih čolnov, in ki jih je svoj čas sporočila nevtralnim državam, niso izpremenila, zlasti imajo nemške pomorske vojne sile strog ukaz, da se morajo vzdržati vsakega napada na nevtralne ladje, če se te ne upirajo ali ne poskušajo se z begom odtegniti preiskavi.
Nervoznost zaradi vojne podmorskih čolnov.
Hervć pri poznava z ozirom na uspešno vojno nemških podmorskih čolnov, da narašča pri Francozih nervoznost in da se vprašujejo, kaj koristi angleško gospodstvo na morju. Tudi zatrdilu ne verjamejo več, da ie Kanal zaprt proti podmorskim čolnom z jekleno mrežo ter pravijo, da je ta vest, ki jo prinašajo nevtralni listi, najbrže samo fantazija. Sploh pa lahko napravijo podmorski čolni ovinek mimo Trske.
Amerika in Anglija. Amsterdam, 29. marca. (Kor. urad.) Sem dospeli ameriški listi poročajo, da je protestiral kapitan ameriškega parnika »China« pri ameriškem konzulu v Nagasakiju proti postopanju angleške pomožne križarke »Laurentio«. ki je ustavila Chino« v Šangaju ter odvedla 28 Nemcev, 8 Avstrijcev fn 2 Turka v vojaški starosti.
Dogodki na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 29. marca.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Nefzpremenjeno.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
*
NEMŠKO POROČILO Z BALKANA.
Berolin, 29. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
*
Pred Solunom.
»Petit Parisien« javlja iz Soluna: Nemci se polagoma pomikajo naprej na grško ozemlje. Grške čete se jim ne upirajo, temveč zapuščajo v smislu svoječasnega dogovora, vse one kraje, katerim se bližajo Nemci. Poroča se. da so tudi Bolgari na več točkah prekoračili grško mejo. Kanonada v odseku Mačikova
Na Krfu.
Iz Aten poročajo: »Akropoiis« objavlja poročilo s Krfa, ki pravi: Na Krtu se nahaja sedaj prilično 110.000 Srbov, meidi njimi tudi civilisti, kakih 10.000 Francozov ter manjše število Angležev in Italijanov. Krf Je izgubil svoj grški značaj. Francozi so odprli trgovine, v ulicah skrbijo italijanski karabinijeri za red. V okoliških vaseh so nastanjeni Srbi, Angleži pa v skladiščih stare trdnjave. Povsodi so postavljene vojaške barake. Angleški glavni stan se nahaja v vili Chios. Neprestano vozijo angleški tovorni avtomobili živila iz pristanišča v okolico, kjer se nahajajo Srbi. Povsodi primanjkuje živil, zlasti kruha. Naznanjeni so veliki transporti s hrano. Francozi so določili maksimalne cene ter prepovedali prodajo na stojnicah, kar je napravilo med prebivalstvom slab vtis, ker je na ta način mnogo malih trgovcev in krošnjarjev ob kruh. Pred nekaj dnevi so postavili Francozi velik hangar in francoski piloti delajo poskusne polete.
Nove nasilnosti četverozveze na Grškem. Curih, 29. marca. (Kor. urad.) Milanski »Secolo« javlja iz Aten: V Patrasu je izkrcala angleška vojna ladja mornarje, ki so aretiraji in odpeljali kapitana nekega Škunerja in neke nemške rešilne ladje, ki sta se nahajali že od izbruha vojne demontirani v pristanišču. Mornarji so poskusili aretirati na ulici tudi nekega nemškega mehanika, kar pa so meščani in orožniki preprečili. V Pireju so poskusili angleški mornarji odpeljati dva grška nekemu angleškemu podjetniku prodana parnika, pa so se morali zopet vrniti, ker so pristaniške baterije pričele nanje streljati. Baje so Angleži tudi v Elevzisu aretirali na dveh nemških parnikih nemške inženirje. Mornarji so se izkrcali v zalivu Suda ter so konfiscirali pri nekem trgovcu pet sodov petroleja in 2 zaboja. Dve francoski in angleški ladji sta izkrcali v Sudi in Kane-ji oddelke mornarjev, ki hočejo kakor se zdi ostati tam. Prebivalstvo v Atenah je vsled teh vesti jako razburjeno.
Ententa in vprašanje Severnega Epira.
Lugano, 29. marca. (Kor. urad.) Drugače kakor »Secolo« objavljajo italijanski listi poročilo Agence d* Athenes. ki pravi da so izvršili poslaniki četverozveze pri Skuludisu kolektivni korak ter zahtevali pojasnil glede ukrepov, ki jih je izvršila grška vlada od decembra sem v Epira.
špiionaža v Bolgariji.
Tz Sofije poročajo: Tu so v nedeljo aretirali radi špijonaže nekega Amerikanca Franka Cuche. ki je bil poprej tajnik amerikanskega poslaništva v Bukarešti, kjer je živahno agitiral za četverozvezo in proti Bolgariji.
Sodba v vohunskem procesu v Sofiji.
Sofija, 29. marca. (Kor. urad.) »Agence telegraphique bulgare« javlja: Vojno sodišče je sinoči proglasilo svojo sodbo v vohunskem procesu. Od 6 oseb, ki so bile obtožene, da so vohunile pod vodstvom bivšega ruskega mornariškega atašeja, ste bili 2, neki publicist in neki trgovec s pohištvom oproščeni. Ostale 4, eden rezervni častnik, eden žurnalist in 2 ladijska kapitana bolgarske pa-roplovne družbe so bile obsojene na dosmrtno ječo. Eden ladijski kapitan je ruski državljan.
Umirovljeni romunski generali. Bukarešta, 27. marca. (Kor. ur.) Načelnik generalnega štaba Zottu, armadnemu generalnemu inšpektorju prideljena divizijska generala Cul-cer in Jarca ter poveljnik utrjenega ozemlja divizijski general Vasiliu Na-sturel so bili prestavljeni v rezervo, ker so dosegli predpisano starostno mejo.
Turška vojna.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
26. marca. Ob zgornjem Čoro-ku so izvršili naši oddelki sunek ter vrgli Turke iz njihovih višinskih pozicij, ki so bile utrjene z več jarki drug nad drugim. V pokrajini jugovzhodno od Bitlisa so naše čete precej napredovale.
Razne politične vesti.
i
= O sestanku nemških In madžarskih politikov na Dunaju je
napisal oficijozni list odrske vlade »Pesti Hirlap« uvodni članek, v katerem pravi: Dunajska avstrijsko-madžarska gostija se odlikuje po nekako pikantnem aromu. Po pol-stoletnih bojih so se odločili avstrij-sM ~*M*Hri  ca ™-ila»<»Hfclr/> približali J
Madžarom. DosedaJ so prihajali le, če so kaj potrebovali, pa tudi tokrat gre za to, pridobiti Madžare za tako zbližanje z Nemčijo, da bi izgledala monarhija kot nekaka kompaktna gospodarska celina. Gotovo je tak neobvezen sporazum mnogo ugodnejši, kakor pa oficijelni dogovori med vladama. Prvič zato. ker se, dokler traja vojna, nič obveznega skleniti ne da, za drugo pa se hočejo Madžari natančnejše informirati o izgledih gotovih nacijonalnih aspi-racij. Definitivno sklepati se bo dalo o vseh takih vprašanjih šele, čim odmerijo naši vojaki s svojimi bajoneti nove meje monarhije. V vprašanju poljske neodvisnosti in v perečem vprašanju ^avstrijskega dnevnega reda« (?) se bodo ravnali Madžari po Avstriji in Nemčiji, kakor to odgovarja njihovim interesom. Ogrska sama se nikdar ne bo odrekla svojim težnjam po popolni gospodarski samostalnosti in po carinski neodvisnosti. Pripravljeni smo na prijateljevanje z Avstrijci in Nemci, ker nas vežejo ž njimi skupni interesi in simpatije. Ogrski narod zna ceniti zvezo, utrjeno s krvjo, toda vse naše zakonite težnje stremijo po ustvaritvi popolnoma enakopravne edinstvene, enojezične in gospodarsko neodvisne države v okviru dualizma. Tudi mi smo za gospodarsko zbližanje, toda ne damo se vtopiti v nobeni carinski uniji. To bi se nam zdelo izdajstvo nad prelito krvjo naših junakov. Hočemo se boriti slobodnih rok. In slobodnih rok se hočemo pogajati, kadar pride čas. Prf jateljstvo z Avstrijci in Nemci more temeljiti samo na neodvisnosti.
= Avstrija in Portugalska. Kor. urad javlja: Kakor izve »Pol. Kor-respondenz« je prevzelo špansko poslaništvo v Lizboni varstvo naših državljanov in interesov na Portugalskem. Varstvo portugalskih državljanov in interesov v Avstriji je prevzelo špansko veleposlaništvo na Dunaju.
= Združenje Poljakov. Krakovski >Kurier Codziennv« poroča, da je takozv. poljski centrum odklonil vstop v skupni najvišji poljski narodni odbor, ker ne odobrava vmešavanja tega organa v notranje zadeve poljskega kraljestva (ruske Poljske), katerega položaj je v sedanjem času silno težaven.
= Kardinal Mercier. »M. N. N.« poročajo iz Bruslja: Kakor znano je kardinal Mercfer protestiral v ime^ nu verske svobode proti hišni preiskavi, ki so jo izvršile nemške oblati pri njegovem privatnem tajniku Loucinu. Pokazalo se je sedaj, da je bila ta hišna preiskava iako utemeljena. Loucin je bil odličen udeležnik organizacije, ki je posredovala tajno korespondenco med belgijsko armado in prebivalstvom v Belgiji. Loucin je bil takoj aretiran. — Kakor poroča »Idea nazionale<, se vršijo med Vatikanom in belgijsko vlado pogajanja z namenom, da bi kardinal Merc:er preložil svojo rezidenco iz Mechc'na v Havre.
= Vesti o mirovnih pogajanjih. »Deutsche Tagesztg.«se obrača proti novim vestem, da se poskušajo doseči med Nemčijo in njenimi sovražniki pota za mirovna pogajanja. Angleško, francosko in nevtralno časopisje govori o sestankih neoficijalnih oseb Nemčije in njenih sovražnikov ter navaja celo z nemške strani predlagane pogoje. List živahno protestira proti tem takozvanim mirovnim pogojem ter pravi nadalje: Z največjo gotovostjo nastopajo te vesti z ozirom na Anglijo.
! 12
iS
Najvišje pohvalno priznanje. Nj.
Veličanstvo cesar ie ukaza!, da se izreče črnovojniškemu nadporočniku dr. Antonu Šapi a, poveljniku na postaji v Volčjidragi, Najvišje pohvalno priznanje.
Gorica. Zopetno bombardiranje mesta je napravilo škodo po raznih delih. Padale so granate in vžigale na Korzu, na Studencu, na trgu Maksimilijana L, na poti na pokopališču, Podturnom, padale so poleg sodnega poslopja, na Travnik, v Gosposko ulico, Semeniško, pri Resbergu so iskali ljudje zavetja. Strašno je. kadar poči granata, ljudje bežijo, krik, vik, ali navadno bežijo izpod jedne pod drugo. Padla je granata v Ra-štel, ljudje beže čez Travnik, ali tam okoli trešči že druga, panika velikanska, ubogi ljudje kar nore. — Velika cerkev je zopet odprta. — Granata je ubila nekega dečka v parku za magistratnem poslopjem, ubita je tudi neka kuharica. V nekem poslopju so ravno odšli iz sobe po obedu, kar zadene granata. Ako bi bili še malo časa ostali tam, bi bili vsi mrtvi. — Znani restavrant Pizzulov je odprt in postreže še Jako dobro. »Pri jelenu« so granate tudi napravile velika ikodo.
__
75. siev,
SLOVENSKI NAROD*, dne 30. marca 1916.
Stran 3,
Goriški deželni odbor za Ortels-hurg. Goriški deželni odbor je stopH med ustanovnike dunajskega društva V pomoč Ortelsburgu, za kateri kraj je prevzelo dunajsko mesto vojno bo-rrstvo, in odštel t to svrho svoto 1000 kron. r*^f*/t
Vojaške vesfl. Za mrtvega je izkazan v seznamu izgub Ciril Hrast iz Tolmina, rojen 1888, umrl 30. decembra; Anton Milanič iz Sežane, rojen 1894., je umrl 28. novembra; Andrej Mrak s Tolminskega, rojen 1S93., je v ruskem vjetništvu v Moskvi.
Šentjakobska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi v nedeljo 2. aprila nastop otrok otroškega vrtca s petjem, deklama-oijami, prizori itd. Podružnici treba pomoči; morala bi zapreti svoj vrtec, ker nima vsled sedanjih razmer nikakih dohodkov. Pričakovati je obilnega uspeha.
Nov potres na Reki. Kor. urad poroča 29. t. m. iz Reke: Sinoči ob tri četrt na 10. ter danes zjutraj ob 2. so tu občutili slabotnejše potresne sunke. Sejzmografični aparati so registrirali ob 2. zjutraj 40 sekund trajajoč potres.
šol zbirati zlato, da se ojači zaklad državne banke, akcija, ki je dosegla s 100 milijoni mark lep uspeh, tako delujejo od jeseni 1915 tudi pri nas nekatere šole v prilog brezplačnemu nabiranju zlata. Sedaj je izšla naredba naučnega ministrstva, ki poživlja Šolske oblasti, da se naj vse šole postavijo v službo nabiralnega dela.
— Nič častnih služb za dražilce
živil. Sodišča so dobila naročilo, da morajo pri vsaki obsodbi zaradi navijanja cen, dognati, če zavzema obsojenec kako častno mesto, ki mu je bilo podeljeno od ministrstva, ali od kake javne oblasti. Obsodbo je naznaniti dotični oblasti, da odstrani obsojenca s častnega mesta.
čemu križu; sodelovala je slavna godba c. in kr. . . pešpolka iz Celja, kateri se izreka zahvala za požrtvovalnost in za izvrstno godbo; nadalje rudniškemu ravnatelju gosp. L Pauerju za blagohotno naklonjenost in gosp. R. Mihelčiču, zdravniku gosp. P. Zamiku, gosp. M. Buhovcu in vsem obiskovalcem koncerta, kateri so pripomogli, da je donesel Rdečemu križu čisti dohodek 201 K 94 vin.
Kino »Ideal«. Jutri velikanski nordiški večer z naslednjim nordi-škim sporedom: 1. Lacholm. Naravni posnetek. 2. Na planinah. Šaloigra v slikah z Mannie Zienner. 3. Kroja-ček v sreči. Nordiška humoreska. 4. Smotkarica. Drama v 3 dejanjih iz španskega ljudskega življenja; sestavil Rihard Jager. 5. Njegov namestnik do jutri zjutraj. Humoreska z Bučnom v glavni vlogi. — Ta spored mladini ni primeren. — Sobota 1. do ponedeljka 3. t. m. Krik v noči. Prvi film Sheriock - flolmesove rekordne serije. Detektivski roman v 3 dejanjih. — Samo v »Ideal« kino.
Tatvine. Neki okoli 1£ let stari deček je ukradel 20. t. m. bicikelj z marko »Eska,« v vrednosti 200 K. Lastnik kolesa, neki mesar na Poljanski cesti, je spoznal svoje kolo, ko se je deček peljal čez Ambrožev teg; odvzel je kolo in dečka izročil redarju.
Razne stvari
* Umrl je v Monakovem izdajatelj in glavni urednik »Miinchener Neueste Nachrichten« ter založnik znane »Jugend« Georg Hirth.
* Pokvarjena mladina. Dva dečka, stara 14, oziroma 12 let, sta na Dunaju z neverjetno predrznostjo vlomila v več stanovanj in pokradla ure, verižice, obleko in več drugih stvari ter 135 K denarja.
* Ruski zločinci. Preko Ženeve poročajo: Ruska vlada je sklenila odpreti ječe ter poslati vse zločince na fronto. Pariški listi pozdravljajo ta sklep ter pravijo, da bodo na ta način zločinci izbrisali svoj madež.
* Nasilen šolar. Okrajno sodišče v Doblingu pri Dunaju je obsodilo 13 let starega šolarja na en mesec zapora, ker je posilil pet let staro deklico. Ubogo dekletce je vsled tega dobilo bolezen na očeh in zna celo oslepeti.
* V vojaški kaznilnici v Mollers-dorfu pri Dunaju je umrl sarajevski atentator Nedor Kerovič, Principov sokrivec. Kerovič je bil obsojen na smrt, pa pozneje pomiloščen na 20-letno ječo. V kaznilnici se ga je lotila sušica in dne 25. marca so ga pokopali.
* Nevarnost iz Turčije. Glasom uradnega poročila, vlada v vilajetih Stambul. Odrin, Adana, Urfa. Bejrut, Bitlis, Djanik, Marek, Brusa, Diabekir, Sivas itd. med govejo živino kuga. Z ozirom na to je avstrijska agrarna centrala pozval^vlado, naj pri uvozu živine iz Turčije strogo pazi na to strašno nevarnost.
* Prazne vesti o miru v Pragi. V soboto zvečer je zavladala v Pragi velika vznemirjenost. Raznesla se je vest, da izideta posebni izdaji praškega »Tagblatta* in »Bohemie« z veselim poročilom, da je sklenjen mir. V kratkem času se je zbrala ogromna množina ljudi v Panski ulici in je čakala na posebno izdajo rečenih listov. Seveda je zavladalo potem veliko razočaranje.
* Tatinska družba mladoletnikov. V zadnjih tednih ga skoro ni bilo dneva, da se ni zgodila na znanem »Wassermarktu« večja ali manjša tatvina, največ ponoči. Te dni se je končno posrečilo, zasačiti tatinsko družbo, ki je znala spretno odpirati razne prodajalne in kolibe. Najstarejši te tatinske družbe je 19 let star, najmlajši pa 13 let. Nadebudni fantje so pokradli živil in dragocenosti za več kakor 3000 kron.
* Nravnost v Sarajevu. Policija v Sarajevu Je zaprla pet žensk, ki so prav sistematično lovile šoli komaj odrasle deklice in jih zapeljevale v prostitucijo. Zaprte so trgovčevi ženi Jankovič rn Puhalac, go-stilničarka Kendulič, šivilja Ninič in vdova uradnega sluge Pitič. Zapeljale so tudi hčerke iz odličnih rodbin. Orgije so se vršfle v prostorih nekega trgovskega agenta. Početje je trajalo že dva meseca. Kompromitiranih je tudi več takozvanih boljših gospodov.
* Dunajski občinski svet je imel dne 28. marca sejo. v kateri je s 109 proti 18 glasom izvolil nekdanjega ministrskega predsednika in poznejšega nižjeavstrijskega namestnika grofa Bienertha - Schmeriinga za častnega meščana. Socijalni demo-kratje so se izrekli proti temu predlogu in njih govornik Skaret je Izjavil, da zato, ker Blenerth ni bfl prijatelj demokracije, konstKucjjona-lizma in parlamenta. Govornik libe-
«ati mmmmwmkm
hoče veČina občinskega sveta proglasiti Bienertha s podelitvijo častnega meščanstva za krščanskega so-cijalca.
* »Ochsenbutter«. Volovsko surovo maslo! Ta napis se je pojavil v Berolinu na mnogih krajih in vzbudil je občo pozornost, kajti vsakdo Je vprašal, kakšni voli so to, ki dajo mleko. Kemija živil je sicer napredovala tako, da si kaj tega še pred desetimi leti ni nihče misliti upal — dandanes se dobi kava, čaj, juha itd. v koščkih, tako pripravljenih, da se jih le vrže v gorko vodo in vse je gotovo — ali da bi se dalo surovo maslo narediti iz volovskega mleka, to Je moralo vzbuditi vseobče str-menje. Eden urednikov berolinskega »Vorwartsa« je šel kupit tako volovsko surovo maslo in dobil — volovski loj. Lahko si je misliti, kako je »Vorwarts« pokrtačil prodajalce takega blaga.
* Za nemški državni jezik se ogreva tudi Streffleurjev »Militar-blatt« v članku o narodnostnem vprašanju. Članek sicer priznava, da se mora za kulturni in gospodarski napredek posameznih narodov kolikor mogoče skrbeti, glede jezikovnega vprašanja pa pravi: V obeh državah monarhije bodo morale vlade in stranke pošteno poskrbeti, da v nasprotju s cilji slepega šovinizma, pripravijo pot za pošteni sporazum med narodi, nikomur na škodo in vsem na korist. Zlasti se v Avstriji ne sme več odlašati z zakonito uvedbo nemškega državnega jezika. Nemški jezik je itak že splošni prometni jezik. Z njega zakonito uvedbo ne bo nobeden narod ogrožen v svoji eksistenci in varnosti.
* Misterijozna slika. V nemških listih Čitamo: Pariški dnevnik »L' Oevre« je poseben ljubljenec svete Anastazije, zaščitnice francoske cenzure. Dan na dan je bil list poln belih peg in nedavno so ga celo za cel teden ustavili. Ko je »L* Oevre« zopet pričel izhajati, so bele pege izginile, pač pa so se v listu pojavile veMke in male slike, ki vse predstavljajo enega iti istega častitljivega gospoda z modrim filozofičnim obrazom in s križcem Častne legije v gumbnici — predstojnika pariške cenzure, Emila Gautierja. Na vsako konfiscirano mesto svojega teksta natisne namreč »L' Oevre« sliko strogega cenzorja, ki zakrije grdo belo pego in pravi čitateljem: »Kar je bilo tu natisnjeno, to vem le jaz, m ker to vem. zato ni natisnjeno.«
* To so dobički! Ogrska tovarna čevljev v Temešvaru je napravila lani 1,562.546 K čistega dobička. Delničarji dobe za svojo glavnico 15% obresti! Obenem je družba odprte in zakrite rezerve dobro izpopolnila in 590.939 K prenesla na nov račun. A to še ni vse! ObČni zbor je sklenil, zvišati delniško glavnico za en milijon kron. a to na poseben način: Ta milijon se vzame iz rezervnega zaklada in se med delničarje razdeli zastonj 3750 delnic. Kdor ima štiri akcije, dobi eno novo akcijo zastonj. To se pravi, da dobi 1000 K v dar in torej ekstradividen-do 800%!! Seveda, če sme ta družba prodajati par iz slabega blaga narejenih čevljev kar po 50 do 60 K,i potem morajo obogateti ti gospodje* Augenfeldi. Epsteini, Goldmanni in* kakor se že pišejo.
* Boj pariškega časopisja proti centralnima državama. Pariški »Fi-garo« je formuliral program, ki kaže, kako podivjanost je provzročila sedanja vojna. »Figaro« piše: Sovraštvo proti Nemčiji je potrebno čustvo in mora slediti zmagi Francije. Sovraštvo proti Nemčiji je narodna potreba za Francijo. Veliki katoliški list »Echo de Pariš«, ki stoji sicer pod protektoratom francoskih škofov, trdi, da je nemški cesar bolan, da je bil srečno operiran na vratu. Za dokaz je list priobčil veliko podobo nemškega cesarja, visečega — na vešalih. V založbi »Croix izhajajoči katoliški koledar »Le Pelerin« prijavlja ostudne karikature na Nemce in na Avstrijce ter na oba cesarja. Tako poroča »Gra-zer Volksblatt«, spominjajoč se pri tem na izrek dveh Amerikancev, ki sta leta 1870. rekla, prišedši iz Pariza, Bismarcku: »Pariz je norišnica, v kateri žive same opice.«
* Brnski dflogen. Dne 20. t. m. je stal pred divizijskem sodiščem v Brnu 751etni pisatelj in učitelj slovanskih jezikov Franc Vvmazal, obtožen zaradi žaljenja Veličanstva. Vvmazal je med mnogoštevilnimi dragimi deli spisal tudi slovnico slovenskega jezika za Čehe. Vvmazal
je prišel na Silvestrov večer v neko kavarno in je tam čital časopise. Ko je kvartet, ki je sviral v kavarni zaigral cesarsko pesem, so vsi gostje # vstali, le Vvmazal je obsedel in čital dalje. Ko ga je marker opozoril, da igrajo cesarsko pesem, je Vvmazal vstal in obstal nekaj trenotkov, potem pa se zopet vsedel. Pri obravnavi je Vvmazal mirno izjavil, da ni imel namena, kaj zlega storiti, da je bilo neko njegovo zgodovinsko delo sprejeto v cesarsko biblijoteko, da se za godbo v kavarni ni menil in bil popolnoma zatopljen v čitanje. Vvmazal živi od pokojnine mesečnih — 40 K in ga splošno imenujejo brnske-ga dijogena. Sodišče je starčka oprostilo.
*; Vojni čas, zlati čas. Avstrijska alpinska *montanska družba je napravila leta 1914. okroglo devet milijonov kron, leta 1915. pa okroglo enoi n dvajset milijonov kron dobička. Tudi tej družbi je prinesla vojna zlate čase. Leta 1914. je družba plačala iz čistega dobička na vsako delnico 22 K, za leto 1915. pa plača 42 K. Tako dobi vsak delničar »vojne dokIade<; 20 kron, to je skoro 100 odstotkov tega, kar je prej dobil. Seveda je tudi ta družba najprej z vsakovrstnimi odpisi zmanjšala svoj resnični čisti dobiček. Akcijo-narji so z vojno gotovo jako zadovoljni, kajti njim je že prinesla veliko zmago in pričakovati smejo Še novo. Da pa ne bo kdo imel napačne sodbe o tej družbi, naj še povemo, kako je z njenimi delavci. V Knap-penbergu na Koroškem koplje za to družbo 320 mož železno rudo. A dasi so se živila podražila za okroglih 150 odstotkov, ne zaslužijo delavci med vojno prav nič več, kakor pred vojno, le v drugi polovici leta 1915. so dobili petodstotno draginjsko do-/ klado, zato je pa priganjanje pri delu hujše, kakor je bilo kdaj poprej in je zaposlenih tudi polno otrok.
* Holandska nevtralnost stane 100 milijonov. Kakor poročajo listi, je sporočil holandski vojni minister, da vojni kredit 50 milijonov goldinarjev ne bo zadostoval in da se mora kredit zvišati na 100 milijonov, padel na ladjo. Nahajal sem se med najrazličnejšo podrtijo. Nekaj ljudi je mislilo, da je zadela ladja ob mino, toda potniki, ki so se naslanjali preko strani in mornarji, so povedali, da so videli sled torpeda. Ko sem prišel na krov, so se bili potniki polastili rešilnih pasov. Na kapitanovo povelje so spustili rešilne čolne v vodo. Oba prva čolna sta se prevrnila. Končno se je posrečilo precej vse ljudi spraviti na čolne ter nekatere potnike, zlasti žene, potegniti iz vode. Čolni so lavirali krog ladje, ki pa se ni potopila. Čez 2 uri je »Sussex« še vedio plavala. Zapore so se dobro zaprle. Kapitan je zaukazal, da mora vse moštvo nazaj na ladjo, da pomaga spravljati prtljago in dragocenosti. Aparati za brezžično postajo SO bili zlomljeni. Posrečilo pa se je obvestiti Boulogne. dasiravno so bile antene prekratke, da bi bile označile kraj, kjer smo se nahajali. Ob 11. zvečer, ko smo bili že 8 ur na vodi, je dospela iz Boulogna ladja »Marie Therese«. Vzela je na krov skoro vse potnike. Ostale smo spravili pozneje na neko angleško ladjo. Neka tretja ladja je vlekla ladjo »Sussex« proti Boulognu. Opomniti je, da kotli »Sussexa« po katastrofi niso prenehali delovati ter da so dajali luč. ki je na pomoč čakajoče potnike pomirila.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. marca: Jera Rihar, služkinja, 56 let, Veliki Štradon 7. — Lajos Buranivi, honved, v rezervni vojaški bolnišnici.
Dne 28. marca: Rudolf Furlan, sin železniškega kurjača, 1 leto, Streliška ulica 15. — Marija Kunčič, čevljarjeva vdova, 72 let, Graddl-šče 11.
Dne 29. marca: Elizabeta Deve-tak, hči kamnoseka - begunca. 9 mesecev, Sv. Petra cesta 24. — Anton vitez Franken, 69 let, Soteska št. 6. — Marija Podržaj, rejenka, 28 ur. Sv. Florljana ulica 39. — Anton Škerlj, hlapec - hiralec, 48 let, Radeckega cesta 9.
Današnja list obsega 4 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Dnevne vesti.
— Vojna odlikovanja. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil polkov-nemu zdravniku dr. Ivanu B e z m a-i u v gamizijski bolnišnici št. 8, viteški križ Fran Josipovega reda na traku vojaško - zaslužnega križa; dalje ukazal izreči Najvišje pohvalno t riznanje domobranskemu nadpo-ročriiku Josipu D e v e t a k u. 27. domobran, pešpolka. pri kolodvorskem poveljstvu na Zidanem mostu, :n inženirskemu poročniku Cirilu P i r c u pri črnovoiniškem okrajnem poveljstvu v Ljubljani. Višji zdravnik dr. R. K u r n e r, v vojni bolnišnici 2/13. ie dobil zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje.
— Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec IH. razreda z vojno dekoracijo sta dobila rezervni nadporocnik 2. bos. - herceg, pešpolka dr. Ivan G r a š i č   in   stotnik   13. pešpolka Franc   Bertonec. — Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno stotniku   22.   pešpolka Vladimirju B r e g a r j u in stotniku 81. pešpolka   Frideriku   Š v e c u. — Srebrni Traslužn' križec s krono   na traku /irabrostne svetinje so dobili: narednik 87. pešpolka   Anton   P o 1 a k, računski   podčastnik   87. pešpolka Valentin D e 1 e j a in računski podčastnik   2. bos. - herceg, pešpolka t akob   Č e r n u t. — Srebrni zaslužni križec, na traku hrabrostne >vetinje so dobili: četovodje 87. pešpolka Vinko Balor. Franc Kavčič   in   Matevž   K r a J n č a n. — Drugič je dobil srebrno Tirabrostno cvctinjo T. razreda korporal o. dra-•^nskega polka Josip Če se k. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: poddesetnika 3. pijo-nirskega   bataliona   Alojzn Mar-:on in Franc Dolenc: Diionirji: Franc Cankar. Franc Blaž, Matija F o 1 g a r,  Anton   G a š p a r i č in Marko Johu m; dalje stražmoj-ster   Leopold   F i 1 i p i č, korporal Franc   D e r m a s t j a in dragonec Ivan S r e b o t, vsi 5. dragonskega polka. — Bronasto hrabrostno svetinjo *o   dobili   dragonc! 5L polka: Štefan S e n i č a r, Ivan B r a t i n a, T osip K o v a č i č,   Pavel   K u n e j, Franc   N o v š a k in Anton    2 n i -d a r š i č: četovodji  Franc V a b e j in Martin G e r š a k,   korporal Valentin Mak.   poddesetnika Rudolf lesih in Jurij Pivec, pifomru: Tosip Jazbec, Ambrož P u c, Fr. Ploh,   Rn iolf   M a h j u t. Martin Mati č. Martin K o v a č i č, Anton K o v a č i č.   Anton T omaž i č, Andrej H r o v a t. Franc Pesek. An-ton M e k i n e c,   Valentin Vodo-š e k. Ivan K r e č, Matija V o g r i -n e c,   Anton   G r e g o r i n. Jakob P 1 e m e n i t a š,   Josip P - e š e r n, Rudolf    K r p a r.   Vinko   Č u č e k, Franc C u k i a t i. Mihael  T u h. Fr. Radanovič, Vinko D o I i n š e k,
hael Zavrl, Jernej Strelec, Anton C u d e r m a n, Anton M a 1 o-v i č in Martin K a s t e 1 i c, vsi 3. pi-Jomrskega bataljona; dragonci: Fr. O s t e r c. Avgust M i h e I j, Henrik Fajs. Fran c Š t r u c e 1 j. Štefan Bavčar, Blaž Z a j š e k, Ivan B r a b e c. Ivan R o b i n, Fran P i n-t a r, Josin Glavič, Matija P e r -,i a t. Matija J e r i n a. Karel Miki, Anton A j n z a r. Ivan R u b i n i č, Ivan Šiško. Franc P i r k e 1 j. Al. P r o g a r, Anton V e r č e k. Ivan fr o z n i k, Franc Mlakar, Ignacij Ho ve d i č, Anton O g ris, Ivan B m r t n i k, Ivan C i m e r 1 a j t in Mihael H 1 a s t e c, vsi 5. dragonskega polka.
— Zbiranje zlata. Korespon-Jenčni urad poroča z Dunaji: Kakor ■a Nemškem, kjer se je kmalu po izbruhu vojne pričelo po inicijativi
— »Glasbena Matica«. Prihodnji dobrodelni koncert bo dne 8. aprila v dvorani hotela »Union«.
— Kdor ve za sedanji naslov svoj čas v vojaško službo poklicanega dr. Karla Podgornika, odvetnika in deželnega poslanca v Gorici, naj ga blagovoli naznanrti uredništvu našega lista.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Gospodje delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da se vrši XVI. redni občni zbor dne S. aprila 1916 ob 10. dopoldne in poteče rok za deponiranje delnic v svrho udeležbe občnega zbora, v petek, dne 31. marca.
— Vzajemna zavarovalnica v Liubljani je objavila v listih svojo bilanco za leto 1915., \z katere je razvideti, da ji je ostalo na novi račun 11S? K 60 vin.
— Umrla je dne 29. marca v Gradcu na kliniki gospa Emilija M a-r o 11 o v a, soproga mestnega učitelja v Ljubljani. Težko prizadeti rodbini naše sožalie.
— LJmrla je dne 26. marca v Medvodah živinozdravnikova vdova gospa Ivana S c h 1 e g T. Pogreb se ie vršil dre 2^. marca. P. v m.!
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 19. do 25. marca se ie rodilo v Ljubljani 23 o*rnk. mrtvorojeni so bili 4, umrlo ;"e 22 oseb, med njimi 14 domačinov. Za jetiko je umrlo 7 oseb, med njimi 3 tujci, vsled mrtvouda 2 osebi. Poleg teh je umrl še 1 vojak za legar-jem. Za infekciioznimi boleznimi SO zboleli: 1 vojak za kozami. 1 domačin in 1 tujec za skrlatico, 2 tujca in 26 vojakov za tifuzotn, 24 vojakov za grižo, 2 domačina za difterijo in 7 vojakov za egiptovsko očesno boleznijo.
— C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom. Od delodai dcev se iščejo: 4 čevljarji, 6 delavc v za tovarno čevljev, 2 delavca za papirnico, 60—80 delavcev v rudr opu, 17 dninar., 3 ključav., 2 kroj,, 3 kov., 3 kurjači. 1 pisar, 4 poljedelci, ? po-stiljona, 1 preddelavec za vjc like, 1 strojar, 1 strojnik. 2 sodarja, 2 voznika. 2 vrtnarja. Pojasnila daje pisarna, ki se nahaja v c. kr. državni obrtni šoli, Oorupova ulica št. 10, I. nadstropje, vrata 33.
— Knjižnica šišenske Čitalnice se zopet otvori v soboto, dne 1. apri-ia. Knjižnica posluje v Čitalniških prostorih v Sp. Šiški (Celovška cesta, nasproti cerkve) ter je odprta vsako sredo in soboto od 7. do pol 9. ure zvečer. Ako je v sredo ali soboto praznik; posluje takrat knjižnica prejšnji večer. Čitalniški člani se vabijo, da se knjižnice pridno poslužujejo. Knjižnica se je popolnoma preuredila in zelo izpopolnila.
Umrl je v Dolenji vasi pri Ribnici gosp. Josip M r h a r, predsednik krajnega šolskega sveta.
V Moravčah je ukradla usnjarju Lavriču žena nekega čevljarja nekaj usnja potem ko Je kupila par nadpla-tov za 13 K. V neki drugi trgovini je ukradla nekaj svilenih reči in potem odšla. Prijeli so tatico v bližnji vasi.
Na idrijski drž. cesti v postojnskem stavbnem okraju je izvršiti različne vzdrževalne zgradbe. Ponudbe je vložiti do 18. aprila pri okr. glavarstvu v Postojni.
Nesreča na železnici. Na postaji Bistrica - Bohinjsko jezero Je prišel neki delavec med odbijalnike dveh vozov, in Je bil tako težko poškodovan na glavi, da je kmalu na to umrl.
Prostovoljno gasilno dniStvo v Zagorju ob Savi je priredilo dne 19.
marca vcaaSki koncert v prid Bdft-
Priporočamo naSIm ::  gospodinjam z
KOLINSKO CIKORIJO S
iz edine slovenske 8 tovarne v Ljubljani
Berta dr. Hribarjeva naznanja tužno vest, da je nje iskrenoljubljena
mati, gospa
Ivana Schlegl
živinozdravnikova vdova
dne 26. marca t. 1. po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 28. marca t. 1 ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
MEDVODE, dne 30. marca 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
1055
?. .v
Rodbini Marolt in Coriiarj javljata potrtega srca, da se je nenadoma preselila v boljši in lepši svet predobra, nepozabna žena, vzorna mati, sestra i. t. d., gospa
€milijet Trtaroltouei
soproga mestnega učitelja
ki je umrla po hudem trpljenju, dne 29. marca na kliniki v Gradcu.
Pogreb predrage pokojnice bo jutri, v petek popoldne v Gradcu.
Prosimo tihega sožalja!
V LJUBLJANI, dne 30. marca 1916.
1057
Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Mal;
1044
ostilna
s koncesijo, s popolno upravo, v Ljubljani ali predmestju se vzame v najem s 1« majem. Eventuelne pismene   ponudbe   pod   A, S* 1044 na
upravnršrvo »Slov. Naroda.«
dober železninar, pri 48
Francu Piceku,
Ribnica, Kranjsko.
r
MODNI SALON
Rozi Fabčič, Rimska cesta 6.
Cenjenim damam in gospicam priporočam
veliko izbero slamnikov
modelov in raznega nakita.
Postrćžba točna m solidna.
Postrežba toCna in solidna.
^SIHBJšSI
Vsako množino
dobavlja točno
na vagone proti takojšnjemu plačilu in sastavku za sode
veletrgovina piva
Alojzi! Ambrosch
Celovec, Salmstrasse štev. 7.
Absolventinja
trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso lit* S1 Hibe ▼ kaki pi&arni. Kdo, pove uprav »Slovensk. Naroda«.
no j
sin poštenih -taršev z primerno Šolsko izobrazbo se sprejme  v poduk pod ugodnimi  pogoji pri tvrdki 1041
Mih. Omahen, mL Višnjagora.
Sprejme se
železninske stroke v Liubljant.
Ponudbe pod   „Trajno mesto/
1053" na upravn. »Sloven. Naroda«.
1035
QSV"    Iščeta se dva "TSVa
Žagarja
za žago na  vodo v bližini Sarajeva.
Ponudbe na : 1054
Andrei Janež.
Sarajevo, Bolnička nI. 1.
Na prodaj je 3000 litrov
belega vino
Kupci naj  se   oglasijo   pismeno ali ustmeno pri 1017
Ant. Krautsdorferiu,
v Slovenski Bistrici, Štajersko.
Priporočam se
cenjenim damam za mnogobrojni
obisk In naročila.
— Šivilja —
Leopoldina Strnad,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 22,
(Hotel   Ilirija)   čez   dvorišče levo, III. nadstropje, desno. 1023
MA IZBIRO pošilja tudi na deželo:
•*v asne 2652
BLUZE
plaftčo, jopice, krila, kostume, noćne haljo, perilo, modna pred mete, športne klo-
bnke In steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastu kite.
Fine
otroške oblekce
it in krstne oprave, n
SLAMNIKE
za daste tat deklice
se dobi po znano nizkih cenah samo pri
Juliji Polajnko
Elizabetna cesta št 5.
izbiro raznovrstnega Unča.
Popravila točno.
Kontoristinja
so iprojme v glavno zalogo tobaka ln špecerijsko trgovino
Oton Homon v Radovljici.
o c i j a
1042
Proda se obširen
travnik
»Poljane«, z jako krasno lego ter zelo primeren
prostor za vilo.
Več   se   izve   v   odvetni;ki pisarni
dr. Krauta v Kamnika. 1045
elegantna, dvovprežena, na pol krita, fJfl^T je po ceni na prodaj pr
Ivan Blatnik. ]046
sedlari — Dob pri Domžalah. Polletna in celoletna
st
so oddati v gradu Grič, 10 mlnnt
od kolodvora Mirna — Dolenjsko. Podrobnosti pri lastniku 1028
los- Paulenu-
LJubljana,  Nova ulica štev« 3.
tllzemskO, dansko in bolandsko Z maSčobo 20 •/.— SOV«, zaloge na Dunaju in v Gradcu,
proda 6 vagonov, veletrgovina
8 sin. Gradet, Itaiiiepse ši. 32.
-f JViodni salon ■§=»-
ffitnka cHorvat, S/abi/atta, Slan trg St.
Velika zaloge dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
^opravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki izberi.
Perilo
za gojence zavodov
w zalogi.
Izdelovanje nevestinskin gum.
6
M
m
i M
i
Ustanovljeno 1866.
Perilo :a deteta v zalogi.
Moško, damsko in otroško
perilo
lastnega izdelka 4!Hy
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. C d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje«
Motam prva kranjska
Motorni obrat.
fimaiit ptrili      lijMieiH jj
Perilo so na način prve dunajske čistil, nloe zlika brezhibno kakor novo in sc vse do srede poslano perilo zgotovi 1 soboto tistega tedna. 276
Primano najpoftteaejta postrežba.
taMJN itrjt, m li koiL
ta *» o < o
< o
5*
3
H
Športni predmeti
I6B
323000010100327302
07