204. številka. Ljubljana, v sredo 6. septembra 1899._ XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avstro-ogerske dežele aa vae leto 15 gld., za pol leto 8 gld., za četrt leto 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. - Za tu dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisi po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. Telefon št. 34. „Zaslužena brca." Misija, katero je prevzel baron Chlu-mecky, bo kmalu pri kraju Če so dvorni krogi kdaj resno menili, da ima baron Chlu-mecky toliko vpliva na nemške stranke, da bo v stanu, jih pridobiti za opustitev obstrukcije vsaj pri volitvi delegacije in za pogajanje s Čehi, uverili so se že v tem kratkem času, kar slepomiši Chlumeckv zopet v javnosti, da so živeli v kruti zmoti. Pokazalo se je, da beseda barona Chlu-meckega nima drugod veljave, kakor pri tisti stranki, ki sama nikdar ni obstruirala, pri nemško-liberalnih veleposestnikih. Teh pač ni bilo treba šele pridobivati za opustitev obstrukcije, druge nemške stranke pa so Chlumeckega posredovanje z vso odločnostjo odklonile, dasi so dobro vedele, da si Chlumeckv gladi pot do ministrskega predsedništva. Vse ali ničesar — to je parola tistih strank, katere so delale obstrukcijo, in katere so trdno odločne, da z obstrukcijo preprečijo tudi volitev delegacij, čeprav s tem pokopljejo možnost, da pridejo na krmilo baron Chlumeckv in njegovi prijatelji. Kdor v tem oziru še ni verjel časniškim izjavam, tistega je moral prepričati Hochen-burgerjev volilni shod, ki se je vršil v ponedeljek v Gradcu in na katerem je duševni vodja graških jakobincev dr. Der-schatta izrekel obžalovanje, da se je našla nemška stranka, ki baronu Chlumeckemu ni dala takoj „zaslužene brce", ko se jej je približal. Graški shod je pokazal, da nemško meščanstvo niti slišati noče o kaki spravi s slovanskimi narodi, in da slej kakor prej zahteva zase absolutno gospodstvo nad vsemi drugimi narodi. Hochenburger, jeden najinteligentnejših mož takoimenovane „nemške ljudske stranke", je le iztežka, le z grožnjo, da odloži svoj mandat, se ubranil nezaupnice. Tisti Hochenburger, ki bi bil pred petimi leti še veljal za ekstrem nega radikalca, ako bi bil zastopal one nazore, kakor sedaj, velja danes pri graških nacionalcih za oportunista Steimvenderjeve barve, in povedalo se mu je na polna usta, da njegovi volilci take politike ne odobra- LISTEK. Slovo. Spisal Yohn Henry Makay. Prespala je trinajst ur v smrti podobni utrujenosti brez sanj, brez zavesti . . . Bila je izza dolgih tednov njena prva mirna noč. Najprvo ona strašna, dolgotrajna bolezen, potem počasno, mučno umiranje, končno dva dneva vnanje in notranje razburjenosti, katera jo je preganjala celo v nočnih sanjah in motila njen spanec, kakor so ga bili motili doslej njegovi vzdihi . . . Šele ko se je zaprla rakev, ko so se pogrebci razšli, ko je v veliki tihi hiši bila sama s posli, ravno tako kakor ona utrujenimi, je očutila, kako potrebuje počitka in legla je ter spala celih trinajst ur. Ko se je zbudila, je očutila zopet svojo silo in moč svoje volje, ki je bila utelešena v njeni naravi, sramovala se je tega čuta. Pojavil se je v trenotku, ko je menila, da bi morala biti še raztopljena od globoke žalosti, kateri bi se morala udajati še popolnoma. Toda to čutstvo se ni dalo pre- vajo in da zahtevajo od njega najradikal nejše postopanje. Graški konvent, ki ima, kakor se je že opetovano pokazalo, največji, uprav odločilni vpliv na „nemško ljudsko stranko" je govoril in njegov ukaz se glasi: ob-strukcija povsod in za vsako ceno tudi pri volitvi delegacije, a kdor se ne pokori, kdor bi se drznil, pogajati se z vlado in s Čehi, tistega ubijemo. Oficiozni časopisi bodo morda skušali dokazati, da je pri ponedeljskem shodu prišlo do necega kompromisa, ali temu ni tako. Derschattova resolucija je jasna in nedvomna, utemeljevanje te resolucije pa je pričalo, da so tudi vodilni možje nemško-nacionalne stranke popolnoma prešli v tabor Schonererja in Wolfa, da mej nemškimi nacionalci in mej nemškimi radikalci ni nobenega razločka več, niti v taktiki, niti v končnih političnih smotrih. Kaj naj pri tacih dispozicijah mero-dajnih nemških politikov, kakor je dr. Derschatta in nemških volilcev opravi tak star, sicer premeten, a brezupliven spletkar, kakor je Chlumeckv? Veleposestnike in Mauthnerjevih deset jogrov ni težko „pomiriti", ali da bi Chlumeckega pomirjevanje imelo kaj uspeha pri najmočnejši nemški opozicionalni stranki, na to po graškem shodu ne more nihče več misliti, kdor hoče veljati za resnega politika. Chlumeckemu, katerega se je tudi že njegov osebni prijatelj, ogrski ministrski predsednik Szell otresel, ne preostaje druzega, kakor da se zopet umakne v zatišje predsedstvene pisarne južne železnice, in se tolaži s tem, da se prav najlepše sanje najrajši izjalove. Graški shod nas je prepričal, da je paktiranje z nemškimi strankami postalo nemogoče. Naj vlada svoje spravne poskuse nadaljuje kakor hoče, ves njen trud ne bo imel uspeha. Chlumeckv dobi morda kak nov red, ali sprava se ne doseže, ker Nemci sploh ne marajo sprave, spravoljubni veleposestniki pa sploh ne pridejo v poštev. Nemški narod je prešini uprav blazen šovinizem, da n če slišati nič o poga janjih. Steimvenderjevemu krilatemu izreku, da so Nemci Herrenvolk in kot taki poklicani vladati Slovanom in jim zapovedovati kakor gospodar sužnju, je Derschatta na gnati, in tako se je pripravila, da zopet poprime za vajeti življenja in se privadi novi ulogi udove slavnega moža, katero je imela zanaprej igrati. Težja ne more biti kakor vloga soproge, katero je igrala dosedaj. Ko je pozajutrkovala in se s starim slugo pomenila o prvih poskusih, kako bi se dal zmedeni tok sicer vzornega gospodarstva zopet spraviti v pravo strujo, je prvič vstopila v delavno sobo umrlega. Odprli so bili okna in svetla luč tihega jesenskega jutra se je zlivala v sobo. Bilo je . še vse tako, kakor tedaj, ko so ga bili prinesli semkaj poslednjič, preden je legel, ne da bi več vstal: tri dni pred njegovo smrtjo. Istega popoludne je bil še sam otvoril pisma zadnjega tedna in listi so ležali po pisalni mizi še tako, kakor jih je tja položila njegova trudna roka. Kar je došlo od onega časa do večera, ko se je vse končalo, je sluga naložil na drugem voglu — tam je ležalo vse neodprto, po vrsti, kakor je došlo: velik kup pisem in časnikov vsake vrste Počasi se je pripravila, da odpre pismo za pismom in tedaj jih je polagala na stran: zasebna pisma posebej, potem časnike, graškem shodu po Nitzscheju postavil na stran izrek, da je Nemec „Ubermensch", da je na sebi neko višje, popolnejše razvito bitje, iz česar izhaja, da je Slovan v primeri z Nemcem neko nižje bitje. Ta teorija brutalnosti, — ki spominja človeka na angleške in pruske bestialnosti v Afriki, kjer se to razlikovanje mej višjimi in nižjimi človeškimi bitji praktično izvršuje — je prešla nemškim nacionalcem v kri in v meso, kakor smo pred kratkim videli v Celju. S takimi ljudmi pa je sprava nemogoča. Sprava bi bila mogoča jedino na podlagi mejsebojnega spoštovanja, na podlagi prave in popolne ravnopravnosti, dočim je vsako opravljanje višjih in nižjih bitij na sebi nesmisel. Nemška megalomanija presega vse meje in zato se je uprav čuditi, da se najdejo v merodajnih krogih še ljudje, ki upajo, da se doseže kako porazumljenje. Ne! Mej Nemci, ki prisegajo na Derschattova načela, in mej Slovani je sprava nemogoča in popolnoma izključena. Zmagati mora jedno ali drugo stališče, ali nemško načelo o več vrednosti nemškega naroda, ali slovansko načelo o jednako vrednosti in jednakopravnosti vseh narodov. Druga pot ni odprta. In nas navdaja trdno zaupanje da bo zmagalo plemenito načelo, katero zastopajo slovanski narodi in da pride trenotek, ko bo nemški „Ubermensch" še tako krotek, da bi zobal iz rok. "V LJubljani, 6. septembra. K položaju. „Information" poroča, da ne uživa grof Thun pri cesarju več tistega zaupanja, kakor ga je užival spočetka, ter da se je cesar naveličal brezdelne Thunove taktike in da si išče sedaj druzega svetovalca. „Information" meni, da Chlumeckv ni prava oseba, ki bi mogla posredovati med političnimi strankami in narodi, oseba, kakoršno potrebuje cesar v ta namen, da bi napravil v parlamentu red in mir. Taka oseba pa se mora poiskati v sedanji desnici, katero treba vsaj večinoma ohraniti; elemente, ki bodo morali izstopiti, bo treba nadomestiti z deli sedanje opozicije. Nove večine radi prekratkega časa, do katerega se morajo končno kupčij ske dopise, tako različne . . . malenkostne reči, ki spremljajo življenje, ki se še nekoliko časa pretakajo in bi se končno posušile zajedno s pominom na umrlega, ali pa še nekoliko prej . . . V tem ko je čitala zasebna pisma — jednega, druzega ali tretjega njegovih bliž njih prijateljev, ki so povpraševali, kako se počuti, izražaje nado, da ozdravi čim preje, dalje jedno od nekega navdušenega občudovalca velicega umetnika, — tedaj se je domislila, kako ma lokaj je v resnici delila s svojim soprogom: ni jedno njegovih prijateljstev ! — in kako malo se je udeleževala njegovega življenja napram zunanjosti — njej ni Lilo znano ni jedno ime teh njegovih prijateljev, in nikdar bi mu ne bilo prišlo na um, da bi ji pokazal pisma svojih častilcev, katerih je vendar menda sprejemal toliko. Samo te poslednje kapljice iz obilice nekdaj prenapolnjene, a sedaj razbite čaše slavlja so kapljale v njene roke, slučajno v njene .. - Ob teh mislih je mehanično odprla drugo pismo. S kraja ni umela, čitala ga je drugič in — pojmila je: a V časnikih čitam, da si bolan in po šestintridesetih letih prelomljam obljubo, ki izvršiti volitve delegacij, ni možno ustvariti. Desnica sama naj poskusi posredovati, da se vender jedenkrat doseže jasnost glede ciljev in željfi nasprotujočih si strank. — Vlada se vede, kakor da se je vdala v svojo neodvratljivo usodo, in možno je, da volitev delegacij sploh več ne dočaka. — Poslanec dr. pl. Hochenburger, člen nemške narodne stranke, se je pred svojimi volilci jako trpko izrazil o prepiru in boju, ki divja na nemškem Češkem med nemškimi radikalci in nemškimi naprednjaki; govornik je poživljal vse opozicijske stranke, naj se ne dado zapeljati od osebne strasti in pretiranega samoljubja, nego naj žrtvujejo male interese vsevkupnim interesom celega nemškega naroda. Hochenburger se je izrazil proti temu, da bi se nemška narodna stranka zjedinila in združila z radikalno SchOnererjevo, pač pa jo bo podpirala. — „Politik" javlja, da se snide še ta mesec na Dunaju skupna konferenca zaupnikov desnice in levice, na kateri konferenci se bo poskusilo doseči kako spravo glede drž. zbora. Obč. volitve v Dalmaciji. 31. avgusta so se izvršile zadnje obč. volitve v vsej Dalmaciji. Srbska stranka je izgubila dve važni občini, Dubrovnik in Skradin. Teh dveh občin so se polastili Hrvatje. Italijanaši so mogli ohraniti le še Zader, vse drugo so že izgubili. Med vladnimi Hrvati in pravaši so se bili uprav besni boji. Vladni Hrvatje so se obdržali le s silovitostjo in z nečuvenim pritiskom vlade v občinah Makarska, Gornje Primorje in Vrhgorac. Za te občine se borita stranki že od L 1895. in gotovo bi pripadle letos pravašem, ako bi vlada ne bila terorizirala volilcev. Glasilo stranke prava, „Narodni List",je bilo tekom volilne dobe zaporedoma zaplenjeno, ter se zato poslanca dr. Trumbić in Bianchini radi pristranosti vlade jako rezko pritožujeta. Kako sovražne so razmere med vladno hrvatsko stranko in med pravr;i, dokazujeta zlasti dve žalostni dejstvi: v okolici Makarske so ubili dva pristaša stranke prave, v Grbalju (okrožje Kotor) pa so nasprotniki zažgali občinski urad, kjer so zgorele vse uradne listine in volilni akti. Thunovo ministrstvo se je torej tudi v Dalmaciji izkazalo slabo in neodločno. sem jo storila sama sebi. Kajti pišem Ti: še enkrat po tolikem času in poslednji krat. Kdo da sem ? Spomni se, koga si ljubil pred petindvajsetimi leti in vedel bodeš ... In zakaj da Ti pišem? — O, miruj: samo da privabim še enkrat smehljaj na Tvoja ustna, smehljaj spomina na srečo, katere prav tako še nisi pozabil, kakor je nisem jaz — morda bo to Tvoj zadnji smehljaj! Samo zato Ti pišem. Kajti kakor si postal velik in bogat, kakor Ti je v tej uri morda že oddaljeno, kar imenujemo radost in bol — tako polna solnca ne more biti nobena soba, da ne bi bilo dovoljeno še jednemu žarku, zmuzniti se vanjo in božajoč Tvoje čelo ostati pri Tebi vsaj poslednji trenotek. Toda ker si velik in bogat, si morda sam in zapuščen, dasi Te obdaja polno ljudij. Tedaj naj ta jedini žarek še enkrat vso Tvojo sobo napolni z lučjo in gorkoto spomina na Tvojo prvo ljubezen, ki Ti morda ni bila največja in najglobočejša, gotovo pa Tvoja najsrečnejša in najneskrb-nejša, in ki ni bila znana nikomur, kakor Tebi in meni. Zahvaljujem Te, prijatelj moj, za katero si mi bil podelil in spominj Nemško in avstrijsko uradništvo * Ker je glasovalo več nemških uradnikov proti rensko dortmundskem prekopu, jih je vlada — kakor znano — kaznovala s tem, da jih je upokojila. Vlada je smatrala postopanje uradnikov za neodpustljivo žaljenje nje same in politike cesarja, kot državi sovražno upiranje in kot izraz nediscipliniranosti. Z največjo naglico in energijo je posegla zategadelj med neposlušne uradnike ter jim dala občutiti v vsej meri svojo moč. Odstopiti pa sta morala tudi dva ministra: notranji minister Recke, ker je bil v notranji upravi premalo energičen ter ni znal vzdržati med uradništvom potrebne discipline, in naučni min. Bosse, ki je bil pristaš konservativcev ter po mišljenju reakcionarec Na Reckejevo mesto je stopil vladni predsednik iz Diisseldorfa, baron Rheinbaben, šele 44 let star energičen uradnik, ki uživa največje zaupanje Miquela. Rheinbaben bode uradništvo naj prej discipliniral, potem pa misli vlada razpustiti parlament ter razpisati nove volitve. Na Bossejevo mesto stopi Stud t, višji predsednik Westfalena. Tudi tega moža glavna lastnost je energija. Iz tega sledi, da postopa nemška vlada s svojim uradništvom povsem drugače kakor avstrijska. Naši uradniki smejo biti „hajlovci", najver-nejši pristaši veleizdajskega \Volfa in Schonererja, smejo hujskati proti Thunovi vladi kolikor jim drago ter podpirati rovanje nemške ali italijanske irredente, — zato pa se jim ne zgodi čisto nič. Naša vlada ne gane proti svojemu nediscipliniranemu urad ništvu niti mazinca. Pa tudi naše ministrstvo je drugačno kakor nemško, kajti glavna značilna lastnost naših ministrov je neodločnost, nedostatek vsake energije. To pa je tudi največji vzrok, da se razmere v Avstriji že toliko časa ne urede vzlic krepki in složni večini v parlamentu. Nedisciplinirano in s protiavstrijskimi agitatorji so-mišljujoče uradništvo ter slabotna, medla, neodločna vlada sta palici, ki tepeta našo državo! Kako francoski generali lažejo. Zadnja seja je donesla neovrgljiv dokaz, da med francoskimi generali ni le po-narejalcev in sleparjev, nego tudi podlih lažnjivcev. Generala G o n s e in Roget sta vredna bratca Mercierja, Paty de Clama in Henrvja. Profesor francoske akademije P a i n-leve je govoril z Drevfusovim stričnikom, profesorjem Hamardom. Hamard je dejal, da je vse Drevfusovo sorodništvo prepričano, da je Drevfus nedolžen, vendar pa mu (Hamardu) Drevfus radi nekaterih dejanj, ki so se izvedela po obsodbi, ni posebno simpatičen. Painlevč je govoril o tej izjavi Hamarda z generalom Gonsejem, ki je napisal tri dni pozneje neko izjavo, ka. tero je imenoval „dosloven diktat" in v kateri je pisal, da smatra Drevfusovo sorodstvo radi proglašenih umazanih dejanj obsojenca krivim. To izjavo je priložil Gonse dossierju kot nov dokaz Drevfusove moralne popačenosti in krivde. General Roget pa je čital tisto lažnjivo Gonsejevo izjavo ter dejal tedanjemu vojnemu ministru Cavaignacu, te sreče, kakor se je treba spominjati — kot najdražje redkosti življenja: s spoštovanjem. Kar ji je neodvratno sledilo; vso bol in muko, vse sem pozabila in mirno Ti danes lahko pravim: hvala Ti! Z Bogom, prijatelj moj! Ne vidiš li naju zopet, kakor takrat? — Belo hišico in rožni vrt, in peščeno stezo ob ribniku, po kateri sva tolikrat hodila ? — ne misliš li še enkrat na najine prve poljube, ne vračajo li se Ti zopet oživljene besede, ki sva jih šepetala tedaj? — Gotovo! — Kakor sem zopet jaz pozabila za jedno uro, da sem postala stara, tako pozabi tudi Ti in v tem ko Tvoja roka zmečka ta list in ga sežge na sveči, se bodeš smehljal, kakor sem jaz hotela! — Z Bogom, prijatelj moj — z Bogom, Ti ljubček moje mladosti!-- Ko je čitateljica končala, je še dolgo zrla na vrste, katere je pisala stara, drhteča roka, katere pa je narekavalo mladostno srce. Toda nič se ni genilo v njej kakor neizmerna jeza in nekakšno sovraštvo do te stare, romantiške osebe. Ko je pa potem vstala in, hodeč sem in tja, raztrgala pismo na drobne kosce, se je na njenem mrzlem in praznem obrazu izraz sovraštva umaknil izrazu veselja, podle in malenkostne radosti, da ni užil vsaj te poslednje sreče. (Prevel Rok D.) da je sam Drevfusov oče prepričan o krivdi svojega popačenega sina. Cavaignac je to tudi v parlamentu povedal. Pri včerajšnji obravnavi je profesor Painleve" konstatiral, da je general Gonse njegovo izjavo povsem v nasprotnem smislu zlorabil, napravil iz Hamardovega zatrjevanja, da je Drevfus nedolžen, dokaz, da smatra vse Drevfusovo sorodništvo obsojenca krivim. Roget pa je spremenil stričnika v očeta ter nalagal celo vojnega ministra! Trgovina. (Dalje.) 2. Naš trgovski stan in stališče njegovo.*) Z veseljem smo brali v prvi in drugi številki letošnjega „Slovenskega Pravnika" iz peresa političnega ekonoma**) besede, da „tudi pri nas Slovencih treba, da bomo imeli ne samo kramarje, ampak močne, svetovno izobražene trgovce." A kaj, ko nam tega ne privoščijo! Kdo, kdo? Nemci? Ne, Nemci ne, bratje, rodni bratje, domoljubi nam tega ne privoščijo! Oni nočejo blagostanja, nočejo napredka; nočejo narodove sreče in mogočnosti, ki naj nas reši gotove narodne smrti! Dokazali bi lahko do pi-čice, kako pogubonosno delujejo, žalibog naši duhovni, ko pomagajo slabiti naš itak neznatni in šibki trgovski stan! Stan, ki bil lahko vir napredka in narodne sreče! Kajti, da ga ne slabe, tega saj ne bodo pravili, ko sami opravljajo po deželi tista opravila, ki smo jih prav sedaj opisali, in ki so trgovčeva. Hudo bi lahko tožili, kak greh imajo ljudje, ki Slovencem slabe in uničujejo tretji stan, ko že itak enega ali pa še celo dveh stanov nimamo. Saj smo že tako „narodnogospodarski" berači na svetu, kaj nam hočete še vzeti ? Kdo pa kaj računa z nami dandanes, in Vi govorite že o bogatstvih! Vsi narodi, kolikor jih je bilo na svetu, so imeli stanove ; čim močnejše stanove so imeli, tem močnejši so bili. Najmočnejši pa so bili tisti narodi, ki so imeli močan trgovski in obrtni stan. Kam naj tedaj vede to početje? Ali naj imamo samo kmete in duhovne? Mi, ki že tako nič nismo? Saj smo sami s kmetov izšli, ali mi vemo, da bi nas kmet lepo pogledal, ko bi mu rekli, da so duhovni gospodje samo zanj na svetu! Pa kaj bi govorili, kar že tako vsak otrok ve Vsako poglavje narodno - gospodarske vede govori o potrebi trgovine. Ali je bil svet že kdaj brez nje ? Slabi duševni pastirji so tisti, ki si ne samo odtujujejo cel stan (1000 rodbin ga je bilo samo na shodu !), ampak so temu stanu celo sovražni in ga odvračajo od sebe in od prirojene mu vernosti, mesto da bi ga z vso silo priklepali na-se in na cerkev, in ga favorizirali, kakor zahteva to njihova narodna in stanovska dolžnost. Se ve, kdor opravlja delo drugega stanu, mora svoje zanemarjati! Pod egido narodnega blagostanja tirajo gospodje v dušnem pastirstvu na deželi na svojo roko zaslepljeno, ali vsaj premalo premišljeno trgovsko in gospodarsko politiko, ki mora biti vsemu narodu v pogubo. To mora izvati reakcijo, če je količkaj rodoljubov v narodu, ki imajo odprte oči in gledajo brez predsodka v narodno bodočnost! Tako že stvar rodi nasprotstva, in ako pride k stvari še tu in tam osobna mržnja, je vojska neizogibna. Vojska vlada že po vsej deželi, in kjer je še tiho, le še s trepetom pričakujejo prihoda novega kapelana, in boj na življenje in smrt se tudi tam prične. Tako je sedaj gospodarsko stanje po naši deželi! Nemci, pravi, pošteni Nemci v deželi iz srca obžalujejo ta boj, ter pravijo, da v slepi razburjenosti nihče ne sluti, koliko gospodarske škode rodi ta boj deželi! Na željo povemo imena takih Nemcev - poštenjakov, ki imajo več razuma za blagor naše dežele, kot vsi oni, ki s tako slepo ljubeznijo skrbe zanj! Kako bi boja, stanovskega boja ne izvali! Saj oni iščejo to, kar naj loči, in ne onega, kar naj druži! In to je in bo znamenje vsega njihovega početja, dokler slednjič ne spregledajo globoke svoje zmote. Da bi ta zmota le ne rodila več to- *) Z nekaterimi posameznimi pisateljevimi mislimi se sicer ne vjemamo popolnoma, a zdi se nam, da jih ni treba posebej navajati, ker jih itak vsak sam najde. **) Mimogrede naj omenjam, da je ta gospod pisatelj poseben čestilec Tomaža Akvinskega kot narodnega politika. liko pohujSanja, ko ga je že ! Odkritosrčno je to obžalovati, kajti pisec, ki je osebno prijatelj duhovskega stanu, (to je odkrito govorjeno), imel je v zadnjem času po trgovskih rodbinah priliko opazovati, da že precej razlikujejo vero od duhovnov. Bilo je v mraku, ko sem stal v kuhinji neke zelo odlične trgovske rodbine. Vsa družina, ki ni majhna, in katere pojedini njeni odraščeni sinovi zavzemajo dandanes v „liberalnem svetu" že odličnejša mesta —, bila je zbrana okoli prostranega ognjišča. Ura udari sedem, luč se prižge in zazvonilo je „zdravo Marijo". Družina odmoli večerno molitev. Ni se še dobro odglasil zadnji »Čast bodi Bogu Očetu . . .,"ko naredi starejši sin križ, se pokrije in reče: „N. da hoče napraviti v Z. konsumno prodajalno!" Očetu, inteligentnemu možaku petdesetih let ovagne roka, ki je prav hotela nesti klobuk h glavi; strmo so zazrle neme oči. „Kaj ti vragi vse počno", glasi se dalje sin. „Se že pogaja za hišo! Človek mora postati krivoverec, če neče", de, grede sem in tje. Mati: „Moj Bog, moj Bog, Ti se nas usmili! Saj ni čuda, da se godi toliko pregrehe na svetu, ko delajo tisti razprtije, ki bi morali mir ustvarjati! Če se to res zgodi, jaz sama grem k škofa !a „Hudič, vso vero zgubimo", mrmra sin skozi zobe. A očetu uide lahek vzdih, pokrije se in reče: „Vera je drugo, duhoven drugo. Mi ne bodemo gledali, kaj duhoven pravi, ampak kaj pravi vera". To je govoril mož, ki je bil in je deloma še najintimnejši prijatelj z duhovni! A koliko je treba razsodnosti, da ostane mož, ki se mu gre na življenje in smrt, hladnokrven? Koliko imate med priprostim našim narodom filozofov ? ? Gospoda! tukaj se igrate z ognjem' Glejte, da ne popali Vas in vso drago nam domovino. Kdo bo kriv ? Toliko Vas lahko zagotavljamo, da večina trgovskega stanu iskreno obžaljujemo, da nas razmere silijo postavljati se v kočljivi tej točki proti duhovščini na svoje stališče, in da je tako kritika duhovskega stanuneizogibna! Črv se brani smrti, tudi trgovec je nekaj dolžen svojemu življenju. Vem, in prepričan sem zase do duše, da večina duhovnih gospodov gore za slovenščino, in da narodu nočejo škodovati. Ali prav tako iskreno sem prepričan, da se zadeva duhovščina s svojim nepremišljenim nastopanjem najvitalnejših interesov trgovstva, in da je tu r a z p o r neizogiben! Verjemite, gospodje duhovni, da je naš trgovski stan veren stan! To pomeni nekoliko več, ko če je veren priprost delavec ali kmetic; tu je vernost po razsodnosti. Da, trgovskemu stanu našemu je celo vcepljeno neko prvotno nagnenje k duhovskemu stanu: saj je trgovski stan na deželi po večini potekel iz domačega kmetskoga rodu, in saj so na deželi olikani krogi itak vezani drug na drugega. Sedaj pa si mislite, da bi sam po sebi ne harmo-niral z duhovstvom kmetske matere sin, ki mu je vcepila mati globoko v dušo spoštovanje do cerkve in spoštovanje do duhovna! A samo je krivo duhovstvo, če postajajo že v priprostejših krogih iz Pavlov zopet Savli! Dandanes je še najstarejši trgovski stan z veČine veren, kakor je bil: a začel je že dobro ločevati vero in cerkev po jedni in duhovna po drugi strani! Kdo je kriv?! Ali še ne vidite, da je vsega krivo nesrečno nekdanje Missijevo poslanstvo?! Da je bilo ono krivo, ker je bil Missia tuj ec, ki ga je mati naučila sicer slovenski, a ki svojega naroda kljubu svoji materi ni umel ? ? Tujec, ki je po vsi sili hotel izvesti na prvem svojem poklicnem mestu tisti, tujega duha polni zistem, ki ga je bil na tujem, ob popolnoma različnih razmerah, za pravega spoznal?? Saj mora vendar priprost možek uvideti, da je treba drugega postopanja pri Afričanih in drugega v Ameriki, drugačnega v Nemcih, kjer so katoliki v manjšini, in zopet drugačnega v Bosni in tudi na Hrvatskem! A samo s Slovenci naj bi se istotako ravnalo na Slovenskem, kot z Nemci v zgornjih alpskih deželah ali celo v velikih mestih! Samo Slovenci morajo na nemško, „antifreimaurarsko - antiliberalno-krščansko-socialno" in kaj vem kakšno kopito, ki si ga je bil Missia v Nemcih urezal! dasi Slovenci ne poznamo niti „freimau rerjev", niti sem i to v, niti kapitalistov 1 Prav to kopito nam j e šele pokazalo,kaj so pravi liberalci! Prej med narodom tega Se vedeli niso ! Saj osebno je bil Missia lahko vzor človeški; ali to bo pa vendar vsak človek koj uvidel, da je bil nesrečen in za Slovence čez vse nesreče nesrečen politik! Zakaj torej tirati dalje in le dalje to v narodno - gospodarskem oziru izdajalsko politiko!? Kje in kdaj najdete mejo narodnega trpinčenja? Dve leti ste imeli časa, najti jo. Ali ker je dosedaj niste še našli — morda ne iz slabe volje, a ne moremo pomagati — poseči moramo tudi trgovci vmes, ker ne moremo in ne smemo puščati več, da narodno naše telo gubi najboljše svoje sokove. Spregovorili bomo torej o našem duhovstvu kratko pa energično in prostodušno besedo. (Dalje prih) Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. septembra. — Osebna vest. Zdravnik gosp. dr. Konstantin vit. Fodransperg je imenovan sekundarijem v ljubljanski deželni bolnici. — Občinski svet ljubljanski. Včerajšnja seja ni bila sklepčna in se radi tega ni mogla vršiti. Prihodnja seja bo dne 19. septembra. — „Fremdes Gebiet'\ O razupitem dopisu konservativnega Slovenca v „Vaterlandu" je „Sočau izrekla naslednjo sodbo: Našel se je dopisnik, — pravijo da je Slovenec —, ki je poslal »Vaterlandu" na Dunaj dopis, v katerem se vali krivila radi zadnjih izgredov v Celju na dr. Fer-jančiča, ker je na Bledu pozdravil češke visokošolce. Tisti dopisnik trobi v svet, da Slovencem je Celje že „fremdes Gebiet". Vladni visoki krogi, ki že tako niso naklonjeni Slovanom, so se poprijeli tega dopisa ter se čutijo prepričane, da dr. Ferjančič je kriv izgredov v Celju, katerim je iskati vzrokov pač edino le v skrajnem narodnostnem sovraštvu Nemcev do Slovanov. Tako je Slovenec priskočil na pomoč našim najhujšim narodnim nasprotnikom, veliko-nemškim nacionalcem, ki so tudi trdili, da dr. Ferjančič je kriv celjskih izgredov. Tako človeče, ki se drzne pisati tako o Slovencih, ter Še reči na vrhu, da je Slovenec, pač nima več pravice prištevati se slovenskemu narodu, naj se le priklopi našim odpadnikom-sovražnikom, med katere spada. Takih Eii-altov ne trpimo v svoji sredi. Sram ga bilo v dno duše, in sram bodi okolico, kateri pripada! — Tržaški namestnik hladi sedaj na Koroškem razburjene svoje živce. Na Primorskem šepetajo, da ga ne bo več v Trst, ali bojimo se, da se ta vest ne uresniči. — V domobranski kantini je neki domobranski kadet izvršil veliko junaštvo. Naročil je, naj se mu prinese kak časnik. Prinesel se mu je „Slovenski Narod". Ko je mladi mož zagledal naš list, prešinila ga je sveta jeza. Njegova grmanska kri je vzkipela, zmečkal je list, ga vrgel ob tla in se zadri: „So a Schmierblatt mag i nit, ge-bens mir an onstandiges Blatt". To je vse-kako veliko junaštvo pred Bogom in pred ljudmi, ki kaže visoko omiko tega bodočega častnika. Če ta kadet naš list mara ali ne, nam je pač zadnja briga na svetu, in nas njegovo psovanje ne doseže. Povedati pa moramo, da mu raba besede „an-standig" nič kaj ne pristoja, ko kaže njegovo obnašanje, da glede nje pomena še ni na jasnem. — Ulične table. Na mesto dosedanjih raznovrstnih dvojezičnih uličnih tabel na levem bregu Ljubljanice je dal mestni magistrat danes nabiti nove samoslovenske ulične table. — Slavnost otvoritve in blagoslovljena ..Mestnega doma", katero priredi zajedno s shodom deželnih gasilnih društev prostovoljno gasilno društvo ljubljansko, ima nastopni obsežni spored: v četrtek 7. septembra: a) od 1. ure popoldne pričakovanje in pozdravljanje društev in gostov pri vseh vlakih in spremljanje istih v mesto; b) ob 4. uri popoldne shod deželnih gasilnih društev; c) ob 7. uri zvečer zbiranje društev in deputacij pred mestno hišo na Mestnem trgu in od tod odhod k podoknici gosp. župana ljubljanskega in gosp. predsednika zveze in nadzornika kranjskih gasilnih društev; d) po serenadi koncert v restavraciji pri „ Zvezdi ".V petek 8. septembra: a) ob 5. uri zjutraj budnica po mestu. Proga: Iz .Mestnega doma" čez mesarski most, po sv. Petra cesti, skozi Prešernove in Šelenburgove ulice, po Kongresnem trgu, skozi Gosposke ulice po Turjaškem trgu, po Bregu, čez Št. Jakobski most, po Starem, Mestnem in Vodnikovem trgu, v »Mestni dom"; b) ob polu 9. uri dopoldne zbiranje društev pred „Narodnim domom", od tod skupni odhod pred „Mestni dom" k sv. maši na prostem Priče-tek sv. maše ob 10. uri. Proga: Blei\vei sova cesta, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Stari, Mestni, Vodnikov trg; c) po sv. maši blagoslovljenje gasilnega orodja in „Mestnega doma" ter izročitev istega gasilnemu društvu; d) ob polu 1. uri skupni obed na vrtu pri „Zvezdi" in pri Hafnerju; e) ob polu 3. uri popoldne velika vaja na Vodnikovem trgu; f) ob 4. uri popoldne zbiranje društev pred „Mestnim domom" in od tod skupni odhod h koncertu na Koslerjevem vrtu. — Vstopnina 30 kr. Društva in deputacije so vstopnine proste. V soboto 9. septembra: Izleti v okolico. — Vse priprave so do malega dovršene, in je želeti le ugodnega vremena, da se bode mogla slavnost popolnoma razviti. Ljubljansko občinstvo pa gotovo ne bode zaostajalo, da zaslužnemu društvu vsestransko dokaže svoje simpatije posebno s prav obilnim obiskom velike ljudske veselice na Koslerjevem vrtu, kjer bode zabave v izobilju. — K otvoritvi „Mestnega doma" so se nadalje prijavila gasilna društva iz Dolenje vasi pri Ribnici, iz Kranjske gore, iz Vrhnike, iz Horjula, iz Spodnje Šiške, iz Tržiča, iz Postojine, iz Karlovca, iz Prage iz Horaždovic, iz Nachoda, iz Selc, iz Gorij. iz Idrije, iz Kamne gorice, iz Zagreba, iz Predvora, iz Doba, iz Dolenjega Logatca. Slavnostni sprevod 8. septembra otvori prvi oddelek ljubljanskega gasilnega društva in za tem so uvrščeni Čehi, Hrvatje in drugi izvenkranjski gostje. Za temi sledi odbor zveze kranjskih gasilnih društev in potem k slavnosti prijavljena kranjska gasilna društva po starosti. Občinstvu se bo potemtakem nudila živa slika o naraščanju gasilnih društev. Najstarejše prijavljeno gasilno društvo je litijsko (1871) in najmlajše cerkljansko (1899). Razvrstitev društev na cesarja Josipa trgu pred „Mestnim domom" prevzelo je več rediteljev, katerih odredbam naj se društva in občinstvo pokoriti blagovoli. Sv. mašo bo bral kanonik g. Erker. Med mašo bo svirala novomeška godba, skupna pevska društva pa zapojo Jenkovo ,,Molitev". Med mašo, blagoslovljenjem „Mest. doma" in obedom, bodo pokali topiči na Gradu. Po blagoslovljenju je pogoščenje gostov po mestni občini v „Mestnem domu" in ogledovanje hiše in orodja. V veliki dvorani bo razpostavil tukajšnji trgovec gosp Benedikt čep ice, piščalke, vrvice in vsako-jake druge priprave za gasilna društva. Obed, ki se prične ob 1. uri popoludne, je razdeljen v petero restavracij, in sicer k „Zvezdi", Hafnerju, „Lloydu", Virantu in v „Narodni dom". Pri „Zvezdi" bo svirala novomeška, pri „Hafnerju" domžalska, pri „L!oydu" radovljiška, pri „Virantu" litijska in v »Narodnem domu" kranjska godba. K slavnosti došla društva dobe" pri prihodu v Ljubljano odkaznico za stanovanje in obed pri odseku za stanovanja. Izvenkranjski gostje obedujejo pri „Zvezdi". Nastop gasilnih društev je dopoludne v čeladah, popoludne v čepicah. — Ljubljanski ,,Sokol". Člene Sokola smo naprošeni opozoriti, da je danes zvečer ob polu 9. uri redovna vaja za nastop pri otvoritvi .Mestnega doma", ki bode v petek, dne 8. septembra. Na dan slavnosti se zbirajo člani „Sokola" skupno z drugimi društvi ob polu 9. uri zjutraj v „Narodnom domu". Posebno starejši člani so naprošeni, da se gotovo udeleže te jedine vaje, kolikor možno cbilno. — Zadnja skupna pevska vaja za jutrišnjo serenado bode danes zvečer ob polu 9. uri v Slavčevi dvorani. Gg pevci so naprošeni, da se te zadnje skušnje udeleže polnoštevilno. — Kolesarsko društvo „Ilirija" udeleži se korporativno na okrašenih kolesih slavnosti gasilnega društva in otvoritve „Mestnega doma". Členi poživljajo se, naj se v kolikor mogoče največjem številu udeleže tega sprevoda. Nastopiti imajo v kolesarski dresi. Okitenje koles preskrbi društvo. P. n. členi, kateri se udeleže sprevoda, pripeljejo naj svoja kolesa v četrtek popoludne v društveno sobo, kjer dobo do v petek zjutraj okrašena. Društvo zbira se v petek v društvenih prostorih, in sicer ob 8. uri zjutraj odkoder odrine ob polu 9. uri pred „Narodni dom". — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo opozarja vse člene istega društva, ki nastopajo v društveni, ali vsaj v črni obleki, da se gotovo polnoštevilno udeleže slavnosti otvoritve „Mestnega doma" in shoda slovenskih gasilnih društev dne 7. in 8. t. m. Natančnejši vspored, ura in kraj zbiranja se bodo še posebej naznanili. Odbor. — Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Dodatno k vzporedu letošnjega zborovanja „Zaveže" v Gorici, ki smo ga včeraj priobčili, je še omeniti, da bo v ponedeljek dne 11. septembra po glavnem zborovanju banket v \Vanekovi gostilni. Kdor se ga želi udeležiti, naj se oglasi pri g. nadučitelju Krizmanu v Dornbergu (Goriško). — Barabe pri delu. Na pročelju šolskega poslopja ptujske okolice je dal napraviti ondotni nadučitelj Ivan Kankler s pomočjo in požrtvovalnostjo nekaterih šolskih prijateljev in slavne ptujske posojilnice v slepih, kapelici podobnih oknih prvega nadstropja šoli primerni sliki slovenskega pedagoga A. M. Slomšeka in slo-vans kega pedagoga Komenskega. Navedeni sliki je v dobi od 17.—22. julija t. 1. jako povoljno izvršil g. Ivan Gosar, akademični slikar v Mariboru; vse delo je stalo 120 gld., ter je že itak impozantno stavbo v lepoti povzdignilo tako, da je vsak človek, ki je mimo šel, bodisi tujec ali domačin, nehote in rad postal, občudujoč sliki in krasno po slopje. V noči od 2—3 septembra t. 1, so došle neznane barabe obe sliki z rujavo oljnato barvo pomazali in popolnoma uničili. Upati je, da se posreči znani eneržiji tukajšnjih oblastev, izslediti podivjane lopove tembolj, ker se je našla skleda, v kateri so pripravili barvo za svoj peklenski Čin. Blažena kultura! — Slavnost Pavla Dijakona. Iz Čedada se nam piše: Sprejem gostov je bil velikanski; vse mesto je bilo v zastavah (celo jedna slove nska, samo napačno obrnjena, vihra še danes). Velika množica ljudstva se je o polnoči razšla, in samo ra zgrajači so ostali čez noč Najlepša razsvetljava je bila na trgu Pavla Dijakona, ali veter je nagajal. Na glavnem trgu (Del Plebiscito) sta svirali dve godbi, množica je zahtevala od vojaške godbe Garibal-dijevo himno, katera se pa ni godla. Shod ima tudi politično stran (kljub opominjanju tukajšnjega župana), znani H o r t i s in poslanec beneških Slovencev, žid Morpurgo sta se pogovarjala privatno pri zaprtih vratih. Tudi na shodu zgodovinarjev se je govorilo o zgodovinski in znanstveni zvezi med Italijani in Nemci. V komisijo za izdavanje Pavla Dijakona del so izbrani 4 Italijani (zastopnik čedajski, zgodo vinskega društva beneškega in rimskega ter samostana montekasinskega) in trije Nemci (!) („Tedeschi", predlagal se je izraz stranieri = stranci), t. j. prof. Lušin iz Gradca, potem jeden Madjar in jeden Anglež. Ljudstvo je glede obiska in svečanosti razočarano, ker je mnogo več pričakovalo, zlasti „palank" (10 centesimov). Tomadinijev oratorij ni uspel, ker je baje preumeten in zahteva boljših močij; tudi poljedelsko-obrtna razstava je slaba in se ne bo dopadla onim, ki so videli 1. 1892. praško, ali pa vsaj zagrebško. Pohvalno pa je omeniti, da so se tudi beneški Slovenci u deležih te razstave, zlasti kar se tiče vezenja in krasenja cerkvenih predmetov. — „Slovenskoga planinskega društva" podružnica Kranj priredi dne 8. t m. izlet na Stol. Odhod iz Kranja v četrtek z opoludanskim vlakom in z vlakom ob petih zvečer do Žirovnice. Za kosilo za drugi dan opoldne skrbljeno bode na Selu v gostilni gospoda Jegliča. Popoludne se bodo izletniki peljali ali z vlakom domov, ali pa na vozeh na Bled. — Odbor vabi k mnogobrojni udeležbi. — Posojilnica v Ribnici. Meseca avgusta t 1. vložilo je 136 strank 19 453 gld. 50 kr., vzdignilo 99 strank 13.138 gld. 14Va kr., posojilo pa se je dalo 21 strankam 7260 gld. Promet meseca avgusta znaša 51.449 gld. 35 kr., od 1. januvarja t. 1. do 31. avgusta t. 1. pa 473.670 gld. 14 kr. — Ujet dezerter. 23Ietni Rudolf Frit-zel, katerega zapovedništvo domačega peš-polka preganja kot dezerterja, je 24. m. m. z nekim 161etnim dekletom pobegnil z Du- naja, a je bil ujet v Monakovu in izročen dunajskemu sodišču. — Porotne obravnave. Včeraj bili sta pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču zopet dve obravnavi. Pri prvi je bil 16 let stari krojaški pomočnik Franc Juri an t iz Klanca pri Kamniku obtožen h u dodelstva uboja. Dne 29. julija sešlo se je več fantov iz Kapljevasi v krčmi Tomaža Pavlina, med njimi tudi obdolženec. Odhajajoč obstali so fantje na voglu hiše ter peli. Med tem pride posestnikov sin Tine Lah ter veli Juhantu, naj gre spat, češ, da je on prej pretil, da mora danes jednega zaklati; ob jednem pa mu je založil klofuto. Juhant stekel je proti Pavlinovemu kozolcu. Nekoliko časa za njim odšel je po isti poti fant Anton Glavač. Kmalu začuli so fantje Glavače v klic: „Tine, ti meni kri zapri, jeden pa naj gre po gospoda, jaz sem zaklan!" Glavač prišel je nazaj k fantom z veliko rano na vratu in še povedal, da ga je Juhant z nožem zaklal. Glavač je vsled izkr-vavenja čez pol ure umrl. Obdolženec, ki se je sam ovadil, priznava dejanje, zagovarja pa se s tem, da je Glavač prišel za njim ter ga zgrabil za vrat. Na podlagi izreka porotnikov bil.je Juhant krivim spoznan ter obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij in trdim ležiščem v temni celici dne 29. julija vsa kega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bil je 18 let stari bajtarjev sin Andrej Nastran iz Trate pri Velesovem obtožen hudodelstv a težke telesne poškodbe, ker je na pustni torek zagnal sekiro za Francem Seknetom, ki ga je s snegom ometaval, ter ga v nogo zadel tako, da je bil oškodovanec ranjen in delj časa ni mogel svojega posla opravljati. Nastran bil je v zmislu § 266. kazenskega zakona obsojen na tri tedne zapora. — Požar. V Pokojišču pri Borovnici j e gorelo pri posestniku Ant. Ravnikarju. Ogenj je provzročil okrog 1000 gld. škode. Zažgal je Ravnikarjev štiriletni sin, ko se je igral z žveplenkami. Indolentnost in brezbrižnost našega ljudstva presega pač vse meje. Skoro vse požare provzročajo otroci, a vender kmet niti ne misli, da bi vžigalice shranjeval tako, da bi jih otroci ne dobili v roke. — Samomor. V Velikem Otoku pri Postojini se je 531etni kajžar Anton Koci-j ančič v pijanosti z neko verigo obesil. * 71 princesinj in 47 prinčev je v Evropi godnih za ženitev, oziroma možitev. Velik del princesinj bode moral torej ostati samski. Ker so princesinje večinoma pro-testantke, niti v samostan ne morejo. Ne preostaje jim torej druzega, kakor žalostno staro devištvo ali pa morganatski zakon. * Zločin. Bolehavi in pohabljen Fran Bock v Roggendorfu je iz vsega svojega srca sovražil svojega mlajšega brata, ker ga je mati bolj rada imela in mu vse zaupala. Ohromeli Fran je prišel te dni počasi po stopnicah v vežo in čakal brata; ko je zjutraj ob 4 uri prišel njegov mlajši brat Jurij na dvorišče, je ustrelil z revolverjem nanj ter ga zadel smrtonosno. Zatem pa je še samega sebe usmrtil. * V levovem žrelu. Iz Stockholma javljajo: V tukajšnji Scholzovi menežariji je nedavno gledalo občinstvo strašen prizor. Brat posestnika je izvajal z največjim levom različne umeteljne čine. Končno naj bi mu bil lev vzel kos mesa iz ust. Lev je položil svoji šapi na rami krotilca, kateri je vsled levove teže zdrsnil. V istem tre-notku pa ga je žival pograbila, glava in vrat sta izginila v levovem žrelu. Ker je lev stiskal svojo žrtev samo k tlom, se je ljudem kmalu posrečilo odpoditi ga. Scholz je še sam šel iz kletke, potem se je onesvestil ; vendar ni smrtnonevarno ranjen. * Podgane — nadloga na Danskem. Iz Kodanja se poroča: Nadloga podgan je postala t ako znatna, da so razpisane nagrade za usmrtitev podgan. V zadnjih treh tednih so ubili po oficialnem izkazu: 6094 v prvem, 6616 v drugem ter 6780 v tretjem, torej skupno 20.490 podgan. V tem tednu upajo, da jih pobijejo kakih 10.000. Vprašanje podgan je postalo splošno, in ustaja proti podganam se je raznesla po vsi deželi. Književnost — Jagič prema hrvatstvu in srbstvu. Napisao prof. Josip Pa sari d. Preštampano iz .Obzora". U Zagrebu 1899. Tej brošuri je dala povod kritika, katero je prof. Jagič priobčil v arhivu o Šurminovi zgodovini hrvatske književnosti, a dokazuje se v njej, da je Jagič nedosleden, da preminja svoje nazore, da je zdaj Hrvat, zdaj Slovenec in zdaj Srb. Ker nismo poklicani, presojati to brošuro z znanstvenega stališča, se omejujemo nanjo opozoriti strokovnjake. — Vaclav Vladivoj Tomek: Povjest kraljevine Češke. Pohrvatio, životopisom pisca i uvodom popratio Ivan Nep. Jeni erš i č, župnik. Zagreb. Naklada prevodiočeva. Tisak Antuna Scholza. 1899. Str. 453. Tomkova češka zgodovina je slavno delo ter je nepotrebno govoriti o njegovih vrlinah. S prevodom te znamenite knjige si je prelagalec pridobil toliko večjo zaslugo, ker prav pri nas na jugu med Hrvati in Slovenci vlada precejšnje nepoznanje češke preteklosti. Knjiga velja 2 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 6. septembra. Sklicanje državnega zbora se je zopet odložilo. „Vaterland" poroča, da se snide državni zbor šele mej 22. in 29. oktobrom. Najverjetnejše, da dne 24. rečenega meseca. Golucho\vski in Szell sta sicer zahtevala, naj se delegacija čim prej izvoli, da se zagotovi skupni državni budget, toda morala sta se udati, ker je Thun, ki sam želi, da začne državni zbor čim prej delovati, navedel jako tehtnih razlogov za odložitev. V zvezi s tem se v poučenih krogih zatrjuje, da odstopi grof Golu c h o w s k i že v kratkem, in da je Golucho\vskega pozicija že od avstrijske ekspedicije na Kreto močno omajana ter kritična. Dunaj 6. septembra. Parlamentarna komisija desnice se snide v drugi polovici meseca septembra. Po poročilih čeških listov se zgode, še predno bo shod čeških državnih in deželnih poslancev, važne odločitve. Dunaj 6. septembra. Predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs je bil brzojavno poklican sem in je imel danes daljše posvetovanje z grofom Thu-nom. Jutri ima ministrski svet sejo. Dunaj 6. septembra. Načelnik kluba nemške katoliške stranke je z dopisom z dne 31. avgusta sklical klubove člene na dan 10. septembra na sejo. Na dnevnem redu je notranji politični položaj. „Tiroler Stimmen" pravijo, da je Kathrein že dlje časa mislil na tako posvetovanje, da pa se mu zdi prav v sedanjem trenotku neizogibno potrebno. Line 6. septembra. Ebenhoch razpravlja v „Linzer Volksblattu" o nameravanem obstruiranju delegacijske volitve in namigava, da se bo nasilna ob-strukcija s silo udušila. Pariz 6. septembra. Sch\varzkop-pen in Panizzardi sta povabljena kot priči k obravnavi proti Drevfusu. Sodi se, da bo deta zaslišana doma po nemških oziroma italijanskih sodnikih vpričo francoskih diplomatičnih zastopnikov. Bruselj 6. septembra. Mnogo odličnih rojalističnih rodbin je iz Francije pribežalo sem. Učiteljice ženskih ročnih del na Štajerskem! Kakšen je naš položaj, to veste iz lastne skušnje. Javkanje in tarnanje samo nam položaja ne zboljša. Zato se moramo združiti ter poskušati z druženimi močmi to doseči, kar posamezni izmej nas mogoče ni. Pridružimo se torej onim, ki si bodo — čeprav potisnjeni v ozadje — nevtrudno se boreč vender-le priborili svojih pravic! Dne 13. septembra se hočemo v posebni skupščini sni ti, da se na kratko posvetujemo ter pogovorimo o temi, ki se bode razpravljala pri glavnem zboru »Štajerske učiteljske zaveze". Tema se glasi: „Položaj učiteljic ročnih del". Gori napominano posebno zborovanje vršilo se bode v Gradcu in sicer 13. septembra v gornjih prostorih švehatske pivovarne. Sodružice, pridite kar možno številno •' Katere pa ne morete priti, pa pismeno izrazite svoje pritrjevanje. Kdor si pomore sam, onemu pomore Bog! Marija Kropej, Antonija Strohhuber, Marija Schoniger. Bratje Sokoli! Otvoritev in blagoslovljenje „Mestnega loma" katero priredi prostov. gasilno društvo ljubljansko v petek, dne 8. septembra 1.1. bode slavnost velikega pomena in je želeti, da se „Sokol" udeleži prav mnogoštevilno. Zbiramo se skupno z drugimi društvi v petek (praznik) dne 8. t. m. v „Narodnem domu" ob V»9. uri zjutraj, od koder odkorakajo vsa društva v slavnostnem sprevodu do „Mestnega doma". Da se v prav velikem številu odzovete pozivu, želi z bratskim: Na zdar! odboi*« Danes ,9. uri sredo zvečer ob „Narodnem domu": Jedina redovna vaja skupno s trobentači. V Ljubljani, dne 6. septembra 1899. Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". ker upliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLiL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov nreparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 škatljici se ne pošljeta. 3 (59—12) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem SO*9 m. «r*dnji mini tUk 73« 0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. 5 9. zvečer 6. 7. zjutraj , 2. popol. 7391 7384 736 6 Vetrovi Nebo 170 si. jvzhod 122 si. ivzhod 27*3 j sr. jug jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 17-1°, nor-male: 16 3°._ Du-aa-ajslca. 'borza. dne* 6. septembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0. Ogerska zlata renta 4*/s. . . Ogerska kronska renta 4° 0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice.......374 London vista . ......120 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 20 mark..........11 20 frankov......... 9 Italijanski bankovci.....44 C kr. cekini...... 5 100 118 100 117 95 905 10 05 35 90 50 57',', . 87'/, „ 77 , 65'/, „ 45 . 69 „ Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečno obroke po 2, 3, 5—IO gld. Mala sobica (1572-3) za dijaka ali gospodično, s hrano ali brez hrane, se takoj odda. Glasovir na razpolago. — Naslov v upravništvu „Slov. Nar.u. 4 4 Ivan Kordik j Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—14 £ ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ 4 jedilne priprave ► 4 nožev, vilic in žlic Iz britaniske?a iekla. T Umrli so v Ljubljani: Dne 30. avgusta: Anton Novak, mehanik, 20 let, vsled prizadete rane po strelu. Dne 31. avgusta: Margareta Kokol, usmiljena sestra, 65 let, vnetje prepome mrene. Dne 3. septembra: Frančiška Cilar, zidarjeva žena. 71 let, Konjušne ulice št. 3, spridenje jeter. V deželni bolnici: Dne 31. avgusta: Jožef Tomič, posestnik, 72 let, spridenje jeter. Dne 2. septembra: Elizabeta Brajdič, kuharica, 60 let, vnetje srčne mišice. S. 6/99 1 (1581—3) C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Martina Zajca v Šent. Jerneju okraj Kostanjevica odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. okrajnega sodnika, Rajmunda Doležaleka z uradnim sedežem v Kostanjevici in za začasnega upravitelja mase c. kr. notarja Aleks. Hudo vernika v Kostanjevici. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 15. septembra 1899. dopoludne točno ob 10 uri na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do 2. oktobra 1833. leta pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Kostanjevici po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 28. oktobra 1899. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povratnega reda. Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek III., dne 1. septembra 1899. ki govori nemški in slovenski, se sprejme. Ponudbe z referencami naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda" pod „S 1000". (1609-1) Prodaja posestva v Sevnici. I>»e IS« t. 111. prodajala bosta gospoda Hren in Hočevar posestvo poprej dr. Kavčiča v Sevnici po prostovoljni dražbi na drobno po prav ugodnih pogojih in plačilih v obrokih, in sicer : lepe travnike, njive, gozde, hišo, hleve in vrt, velik mlin z močno vodno močjo, sadne vrte in drevesnico. Začetek ob 8. uri dopoludne. a601~1) 1 Priporočava vi (21—204) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani« v Prešernovih ulioah. _ Telefon v Novo mesto. ^ V graščini Bajnof je na prodaj (1471—8) večja množina vina domačega pridelka. dobro ohranjen in vglašen, čisto prenovljen, z lepim, Cisto vspe vaj očim glasom, tvrdke F. Bayer na Dunaju, se zaradi selitve proda do 10. septembra po neizmerno nizki ceni *© gld. Isti je prav lepe oblike ter obsega 6 oktav. (1606) •J. Bervar prvovodja v ■■lunini pri Knkrku. Ces. kr- avstrijske ^ državne železnice. Prostovoljna prodaja. Na gosp. A. Drelse-jevo posestvo v Črni vasi mejoči (1596—2) močvirni travniki vlož. štev. 597 kat. obč. Trnovsko predmestje, v obsegu 13 oralov 477 □ sežnjev, so po oeni na prodaj. Povpraša naj se pri g. Maksu vitezu Premersteinu, Streliške ulice št. 4. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1809. leta. Odhod lx LJubljane juž. kol. Proga oez Trbli. Ob 12. tiri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; Cez Selzthal v Ausse, Išl, Solnograil; čez Klein-Rejnin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzth:tl v Solnograd, če« Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, L|iibno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Land-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiđing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki : Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 1. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 in. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečei osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 42 min. zvečer iz Poduarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Ko-oevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri Ji m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 06 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 ui. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (12u6) Razglas. Na c. kr. veliki gimnaziji ▼ Ljubljani se prične šolsko leto 1899 1900 dne 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od starišev ali njih namestnikov, oglase" dne 15 septembra med 9. in 12. nro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinese krstni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali — V slovenski oddelek prvega razreda se učenci v tem obroku na novo ne bodo sprejemali. Sprejemne izkušnje se začnejo 16. septembra ob 9. uri. V druge razrede na novo ustopajoči učenci se bodo sprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Oni naj s seboj prineso krstni list, šolski izpričevali zadnjega leta (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dne 16. ali 17. septembra med 9. in 12 uro s šolskim izpričevalom zadnjega polletja. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1., št. 2324., se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Vpisovanje učencev, sprejemne in ponavljalne izkušnje se vrše v starem gimnazijskem poslopju (na Vodnikovem trgu). Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani dne 6. septembra 1899. (1608—1) ••••••••••••••••••••»•if Naznanilo. Ker se bode prostor na Rssljevi cesti, kjer sem imel ob tržnih dneh svojo trgovino s porcelanasto, emajlirano in železno posodo lz Karlovih varov, sedaj zazidal, usojam si tem potom slav. občinstvu uljudno naznanjati, da imam to trgovino tudi za naprej na Resljevi cesti in sicer na desni strani na zgornjem dela ceste. Priporočam se za obilen obisk ob tržnih dneh ter beležim s spoštovanjem (i6io—i) trgovec s porcelanasto, emajlirano in železno posodo iz Karlovih varov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli r«astnina in tisk »Narodu« Tiskarne".