Pahor: Volitve leta 1990 odločilen mejnik Evropsko sodišče obsodilo Italijo zaradi G8 v Genovi Brda enotno za vključitev v Unescov seznam JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 80 (21.317) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 8. APRILA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD iT ^M V? orimorski snort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, , ju, Po štirih letih se nekaj le premika SandorTence Slovenija in Furlanija-Ju-Iijska krajina nista na nobenem področju v sporu in tudi nimata odprtih večjih problemov, njuno sodelovanje pa je zelo pomanjkljivo, neredno in površinsko. Zgovoren je podatek, da se je mešana komisija (danes se imenuje skupni odbor) zadnjič sestala pred štirimi leti, kar ni v čast ne Ljubljani in niti Trstu. A tako je pač bilo, krivde in odgovornosti za to pa so enakomerno porazdeljene. Na včerajšnji umestitvi skupnega odbora je - mimo običajnega protokola in vljudnostnih besed - prevladoval zmerni optimizem. Slovenijo in Deželo združujejo nasprotovanje uplinjevalniku pri Žavljah ter skupni pogledi na čezmejne evropske projekte, ki so vredni več desetin milijonov evrov, kar v teh kriznih časih niso mačje solze. Obe strani si želita železniških povezav, ki jih ni in jih tudi precej časa še ne bo. FJK hoče železnico med Trstom in Koprom, za Ljubljano, ki ima hude težave z odpravljanjem posledic žledoloma na primorski progi, pa ima prednost drugi tir od Divače do Kopra. Slovenska manjšina bo od obnovljenega sodelovanja med sosedi, če se bo res okrepilo, imela le koristi. Senca v odnosih med Slovenijo in FJK je reforma lokalnih uprav, na katero je zunanji minister Erjavec znova opozoril predsednico Serracchiani. Primerno in umestno opozorilo velja tudi za slovensko manjšino, ki bi lahko našla vsaj nek skupni jezik za izvajanje te reforme. trst - Umestitev skupnega odbora Slovenija in Dežela FJK obnavljata sodelovanje Sejo sta vodila minister Erjavec in predsednica Serracchiani Umestitev odbora Slovenija-FJK sta vodila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Dežele Debora Serracchiani fotodamj@n opčine - Svečanost v spomin na 71 ustreljenih talcev Spomin je temelj sožitja »Vstajenje« talcev v spominu živih - Govorili Giacomo Scotti, Marko Sosič in Milan Rakovac MARINIGH OPČINE - Spominska svečanost na 71 ustreljenih talcev je letos potekala na velikonočno nedeljo. Giacomo Scotti, z Markom Sosičem in Milanom Rakovcem eden od treh slavnostnih govornikov, je svečanost povezal z dnevom, ko se spominjamo Kristusovega vstajenja. Tudi za 71 talcev je na nek način dan vstajenja, kajti vstajajo od mrtvih v spominu živih. Prava smrt nastopi, če so prepuščeni pozabi. Srečanje je potrdilo, da ni prihodnosti brez zavesti o preteklosti in da spomeniki niso le varuhi zgodovinskega spomina, temveč so tudi svarilo pred slehernim nasiljem in kratenjem človekovih pravic. * i- POMLAD/POLETJE Trg Covour, 25 34074 - Tržič Tel in Fox 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču TRST - Na sedežu deželne vlade se je včeraj na prvem zasedanju sešel obnovljeni skupni odbor Slovenija -Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu so-predsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Zadnjič se je to telo sestala februarja leta 2011 na Brdu pri Kranju, ko se je iz mešane komisije preimenovalo v skupni odbor. Pred umestitvijo odbora sta se Erjavec in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc srečala s predstavniki slovenske manjšine. Na sestanku sta bila tudi generalna konzulka Ingrid Sergaš in slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki jeseni zapušča ta položaj. Na njegovo mesto naj bi prišel Bogdan Benko. Na 3. strani Novosti pri letošnjih davčnih obrazcih 730 Na 4. strani Velika noč na Tržaškem in Goriškem Na 6., 8. in 13. strani V Ulici Boito v Tržiču nič več semaforjev Na 12. strani Novogoriški univerzi ponujajo zemljišče Na 14. strani <§ant'Anna Imprisa Trujvrti Tunf&ri lf Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu 9971234567007 2 Četrtek, 9. aprila 2015 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Predsednik Borut Pahor na proslavi ob 25-letnici volitev leta 1990 Prve večstrankarske volitve odločilen mejnik zorenja LJUBLJANA - Prve večstrankarske volitve leta 1990 lahko brez zadrege razglasimo za enega najbolj odločilnih mejnikov našega političnega in duhovnega zorenja, je na sinočnji državni proslavi ob 25. obletnici takratnih volitev, ki je potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, poudaril predsednik republike Borut Pahor. Po besedah predsednika je dragocenost volitev leta 1990 vsaj trojnega značaja: vzpostavile so demokracijo, omogočile po- PORDENON - Nesreča goje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji, bile pa so tudi konstitutivnega pomena za narodno spravo. Četrt stoletja kasneje smo po Pa-horjevih besedah nad slovensko demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba: »Samostojna država, članica združene Evrope je manj uspešna od pričakovanj. Narodna sprava je deležna dvomov iz vseh strani, pa bi lahko bila tako velik navdih za Avtocestni kaos zaradi trka dveh tovornjakov Posnetek s kraja nesreče PORDENON - Avtocesta v smeri Benetk je bila včeraj za dobršen del dneva zaprta zaradi nesreče, do katere je prišlo okrog pol enajstih zjutraj. Začelo se je, ko je težak tovornjak z romunsko evidenčno tablico od zadaj trčil v slovenski tovornjak, ki je vozil pred njim, Razbiti vozili sta izgubili tudi dobršen del tovora, se postavili počez na oba vozna pasova, eden izmed tovornjakov pa je tudi prebil jekleno ograjo avtoceste. Nesreča je takoj povzročila nastanek dolge vrste, ki je v dobri uri dosegla devet kilometrov. Poseglo je osebje Autovie Venete, ob njih pa gasilci, reši-lec in prometna policija. Zaprli so nekaj vhodov na avtocesto, vsa vozila v smeri proti Benetkam pa so morala avtocesto zapustiti pri Portogruaru. Prometni kaos je traja skoraj ves dan, poškodovana vozila so uspeli odstraniti šele okrog 16. ure popoldne, nakar je promet spet stekel. Dodatno težavo je prispevalo dejstvo, da je bila av-tocestva po dveh dneh prepovedi vožnje tovornim vozilom zaradi praznika povsem natrpana s tovornjaki. O ranjenih včeraj niso poročali. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 27. aprila 2015 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 28. aprila 2015 ob 18.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2014; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2014; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. izvolitev Nadzornega odbora, predsednika Nadzornega odbora in določitev honorarjev; 7. stanje na Primorskem dnevniku. našo večjo enotnost.« Pri tem je opozoril, da kljub tem ugotovitvam pomen prvih demokratičnih volitev kot prehoda v demokracijo, samostojno državo in k narodni spravi ni prav nič manjši: »Prav nasprotno. Iz vsega dogajanja pred 25 leti se lahko nekaj pomembnega naučimo za naša sedanja in prihodnja ravnanja.« Predsednik republike je tudi poudaril, da je Slovenija v primerjavi s položajem pred četrt stoletja v pomembni prednosti: »Zdaj ne gre za to, da obstoječ politični, gospodarski in družbeni sistem spet vratolomno podremo, pač pa da ga nadgradimo. Demokracija, državnost, evrop-skost in sprava so pravi temelji.« Proslava v Cankarjevem domu je z glasbo in filmom obudila čas prvih večstrankarskih volitev aprila 1990. V programu, ki ga je režiral Nikolaj Vodošek, so nastopili Big Band Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pod vodstvom Lojzeta Krajn-čana ter otroški in mladinski zbor RTVS, kot tudi pevca Alenka Godec in Vlado Pi-lja. Film za proslavo je ustvarila Rosvita Pesek. Poleg arhivskih posnetkov film prinaša tudi izjave novinarjev, umetnikov, marke-tinških strokovnjakov, športnikov, predsednikov takratnih strank in državljanov, ki se spominjajo volilnega 8. aprila 1990. Volitve za predsednika in člane republiškega predsedstva ter za delegate Predsednik Borut Pahor na proslavi družbenopolitičnega zbora in zbora občin tridomne skupščine so potekale 8. aprila 1990. Nekaj dni kasneje, 12. aprila, so potekale še volitve za delegate zbora združenega dela, ko so bile tudi občinske volitve. Proslava v Cankarjevem domu je bila ena prvih prireditev, s katerimi bodo letos in prihodnje leto zaznamovali 25. obletnico osamosvajanja Slovenije. Pred tem so se obletnice prvih večstrankarskih volitev spomnili tudi v DZ, kjer je njegov predsednik Milan Brglez gostil slavnostni sprejem. (STA) Patti Smith bo zapela v čast Pasoliniju VIDEM - Na očarljivem vrtu Vile Manin v Passarianu bo 1. avgusta prav poseben dogodek. Ameriška rokerica Patti Smith pripravlja namreč »Concert for Pasolini« (Koncert za Pasolinija), s katerim želi počastiti 40. obletnico smrti furlanskega pesnika in režiserja Pier Paola Pasolinija. Predprodaja vstopnic se prične jutri ob 10. uri. Rop v igralnici v Kranjski Gori KRANJSKA GORA - V kranjskogorski igralnici se je minulo noč zgodil rop. Dva oborožena storilca sta odnesla denar, poškodovala pa nista nikogar, so sporočili s Policijske uprave Kranj, kjer roparja še iščejo. Oborožena in zamaskirana roparja sta nekaj minut po 2.30 zjutraj vstopila v igralnico in od uslužbenca z grožnjami ter orožjem zahtevala denar. Uslužbenca sta nato zvezala, vzela denar in pobegnila s kraja. Eden od storilcev je visok okoli 180 centimetrov, drugi malo nižji. Oblečena sta bila v bel kombinezon, obuta pa v športne copate v črnomodri in fluorescentni kombinaciji. Obraz sta imela zakrit s črno masko z izrezom za oči, je pojasnila policija. To je bil že 14. rop na Gorenjskem letos, devet so jih že preiskali, poroča agencija STA. Med drugim sta že preiskana oba ropa denarnih ustanov v Kranjski Gori in na Jesenicah, še pojasnjujejo na policiji. LJUBLJANA - Novinarsko častno razsodišče (NČR) »Večina slovenskih medijev je kršila novinarski kodeks« LJUBLJANA - Novinarsko častno razsodišče (NČR) ugotavlja, da je večina osrednjih slovenskih medijev s poročanjem o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Po tragediji, ki je sledila poročanju, je upravni odbor društva novinarjev vložil 12 pritožb, NČR je kršitve ugotovilo v vseh pri-merih.Ravnatelj ene od mariborskih srednjih šol je novembra lani storil samomor, potem ko je po spletu zaokrožil posnetek, na katerem naj bi bila z eno od učiteljic intimna v prostorih šole. Po presoji razsodišča objava tovrstnih vsebin, ki sodijo v najožji krog zasebnosti, ni v javnem interesu. Po ugotovitvah NČR, ki je o pritožbah presojalo v februarju in marcu, so POP TV, TV Slovenija in spletni portal Žurnal24 kršili 17. člen kodeksa. Ta novinarje zavezuje k spoštovanju zasebnosti. V primeru TV Slovenija sicer niso bili povsem soglasni pri obravnavi, je še poudarila predsednica razsodišča Ranka Ivelja. V oddaji Odmevi so se namreč zelo samoomejili, poudarjali so družbene vidike dogodka, kot so poseg v zasebnost in kaznivost snemanja dejanja. Edini zdrs, ki se je zgodil, pa je objava obeh vpletenih. Poleg 17. člena so Radio 1, Radio Aktual, moski.si, moskisvet.com, Planet TV, PlanetSiol.net, Slovenske novice in Kanal A kršili še 12. člen, ki sankcionira nedovoljeno zbiranje podatkov. Časnik Svet24 in spletni portal svet24.si sta poleg omenjenih kršila še 23. člen, ki novinarje zavezuje k etičnem poročanju o samomoru. Kodeks je skupno kršilo 48 novinarjev, urednikov in voditeljev, poudarja NČR. Le v enem primeru, v primeru novinarke Žurnala24 Anje Zupanc, kršitve niso ugotovili. Na vprašanje, kaj pomeni, da je 12 medijev kršilo kodeks v tako občutljivi zadevi, Ivelja odgovarja, da je to dokaz, da so slovenski mediji na tem izpitu padli. Med temi mediji so mediji z največjim vplivom, nacionalna televizija, radii z veliko poslušanostjo in časopisi z veliko branostjo, je še poudarila. Ta primer po njenih besedah tudi dokazuje, da raven etike v slovenskem novinarstvu ni dobra. »Kar 12 medijev je napačno ravnalo, ni spoštovalo kodeksa, ni spoštovalo posameznikov, ki sta se znašla v stiski in bila žrtvi domnevnega kaznivega dejanja,« je dodala. Kot je še povedala, se niti eden od obravnavanih novinarjev ni opravičil ali iskreno obžaloval svojo odgovornost. In samo urednica ene od televizij ni zanikala svoje odgovornosti. Prav tako je le ena novinarka, mariborska dopisnica nacionalne televizije, v odgovoru na pritožbo zapisala, da ni želela posneti izjave, ampak so jo v to prisilili. Vendar pa Ivelja izpostavlja, da ima vsak novinar po kodeksu možnost zavrniti poročanje o določeni zadevi. V odgovorih na pritožbe so dobili veliko odgovorov, ki so bili izgovori, je nadaljevala. Večinoma so novinarji pisali, da je bila zadeva že objavljena, a s tem po besedah Ivelje ne moreš opravičiti svojega ravnanja. Poudarila je še, da NČR lahko le trka na vest novinarjev, zato je pesimistična glede morebitnih sprememb, saj je že iz odgovorov na pritožbe razbrati, da niso razumeli lekcije. Na TV Slovenija je do kršenja kodeksa prišlo v oddaji Odmevi, kodeks so kršili tedanja odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič, urednica oddaje Odmevi Nada Lavrič, voditeljica Rosvita Pesek ter novinarja Saša Krajnc in Ana Marija Bosak. Na POP TV so kodeks kršile novinarke Danica Ksela, Barbara Ba-šič in Tjaša Dugolin, voditelj Jani Muhič ter tedanji odgovorni urednik informa- tivnega programa Tomaž Perovič in tedanja urednica oddaje 24 ur Tjaša Slokar. V primeru Sveta na Kanalu A je NČR kršitve zaznal pri novinarki Mojci Hanžič, voditeljici Nuši P. Lesar in uredniku Gregorju Trebušaku. V primeru Slovenskih novic in portala slo-venskenovice.si je kodeks kršil odgovorni urednik Bojan Budja. Med novinarji portala Planet Siol.net sta kodeks kršili Maja Mastnak in Anja Ciglarič ter odgovorni urednik Uroš Urbas. Omenjeni novinarki sta kodeks kršili tudi pri poročanju za oddajo Danes na Planet TV, poleg njiju pa še Mirko Mayer in Uroš Slak, ki sta vodila oddaje v času objave prispevka, ter Bojan Traven, ki je tedaj ured-nikoval na Planet TV. Kodeks je kršil tudi urednik Žur-nala24 Matej Košir, ki je tudi prevzel odgovornost za kršitve avtorjev podpisanih z inicialkami J. Z., S. H. H., A. Š., Ir. K., saj ni razkril njihove identitete. Kodeks so kršili tudi Gabrijel Toplak, Sašo Avra-movič in avtorji, podpisani z R. T., P. R., M. J. in T. C. s portala oziroma časopisa Svet24 ter odgovorni urednici portala oziroma časopisa Karmen Špacapan ter Sonči Nered Čebašek. Kršitve je razsodišče ugotovilo pri novinarju M. C. (oziroma Aljažu Pogo-relčniku) in odgovornemu uredniku portala moski.si Marijanu Jurencu ter pri novinarju z inicialkama N. J. in odgovornemu uredniku spletnega medija moski-svet.com Pavlu Vrabcu. NČR je kršitve ugotovil tudi pri voditelju Denisu Avdiču in njegovem asistentu Mihi Deželaku, drugih avtorjih jutranjega programa Radia 1, ustvarjalcih rubrike Zjutranja kronika in odgovornemu uredniku Radia 1 Andreju Vodušku. Prav tako so kodeks kršili neimenovana voditeljica, voditelja Klemen Bunderla in Primož Siter ter odgovorni urednik Radia Aktual Simon Prelesnik. / SLOVENIJA - FJK Sreda, 8. aprila 2015 3 TRST - Obnovitev skupnega odbora med sosedama Slovenija in FJK skupaj proti uplinjevalniku Na vlak Trst-Ljubljana bo treba še čakati Na umestitveni seji slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Dežele Debora Serracchiani TRST - Na sedežu deželne vlade se je včeraj na prvem zasedanju sešel obnovljeni skupni odbor Slovenija -Furlanija-Julijska krajina , ki sta mu so-predsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Strinjala sta se, da je skupni odbor, ki bo obravnaval konkretna področja obojestranskega interesa, doslej pomembno prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju med sosedoma. Na srečanju so se med drugim dogovorili, da bosta Slovenija in FJK sodelovali na področju prometa, energije, varstva okolja in prostorskega načrtovanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sodelovanje bo segalo tudi na področja gospodarstva, raziskav in inovacij, kmetijstva ter razvoja podeželja. Sodelovali bosta še na področju socialne politike in zdravja, posebno omizje pa bo posvečeno manjšinskim vprašanjem, kulturi in izobraževanju. FJK je za tajnika skupnega odbora imenovala Livia Semoliča, drugo tajniško mesto pripada Sloveniji. Na ljubljanskem januarskem srečanju sta se Erjavec in Serracchianije-va dogovorila, da se skupno telo, ki se je do leta 2011 imenovalo mešana komisija za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj preimenuje v skupni odbor Slovenija - FJK (njuna blagovna izmenjava je vredna 800 milijonov evrov). Saj tako bolje odraža svoj namen -vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med organi obeh držav. Mešana komisija je bila ustanovljena leta 1996 in se je sešla skupno na osmih plenarnih zasedanjih. Zadnje plenarno zasedanje je bilo februarja 2011 na Brdu pri Kranju. Žavlje, Krk, naftne vrtine in JEK Krško Erjavec in Serracchianijeva sta potrdila nasprotovanje uplinjevalniku pri Žavljah, obenem sta dala razumeti, da nimata nič proti gradnji plinskega terminala na Krku. Predsednica je v zvezi s plinom opozorila, da italijanska terminala v Livornu in na morju pred Ro-vigom obratujeta daleč pod svojima kapacitetama, zato bo treba zelo dobro razmisliti o povpraševanju po plinu v teh kriznih časih. Hrvaška je glede naftnih vrtin na Jadranu poslala Rimu in Ljubljani v čez-mejno presojo dokumentacijo o tej zadevi. Obe vladi bosta svoje mnenje o tem posredovali Zagrebu v naslednjih mesecih. V zvezi z jedrsko centrali v Krškem je vodja slovenske diplomacije poudaril, da elektrarna deluje ob najvišjih varnostnih standardih in da torej ni razlogov za zaskrbljenost. FJK za železnico Trst-Koper, Erjavec zelo zadržan Predsednica Dežele se je zavzela za železniško povezavo med Trstom in Koprom, o kateri je bil Erjavec zelo zadržan. Poudaril je le, da se Slovenija zavzema za sodelovanje pristanišč severnega Jadrana ter ne za njihovo konkurenčnost. Sodeč po včerajšnjih izjavah so-predsedujočih odbora Italija in Slovenija še dosti časa ne bosta vzpostavili redne železniške povezave med državama. Italijanske železnice za to ne kažejo nobenega zanimanja, Slovenijo pa v tem trenutka zanima predvsem drugi železniški tir od Divače do Kopra. S.T. Plenarna umestitev novega skupnega odbora med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino fotodamj@n ODBOR SLOVENIJA-FJK - Stališča slovenske strani V ospredju reforma lokalnih uprav in negotova usoda Primorskega dnevnika Posnetek s srečanja ministrov Karla Erjavca in Gorazda Žmavca z delegacijo Slovencev v Italiji fotodamj@n ITALIJA Zamenjava na veleposlaništvu Iztok Mirošič jeseni zapušča Rim Nasledil ga bo najbrž Bogdan Benko RIM - Iztok Mirošič od jeseni ne bo več slovenski veleposlanik v Italiji, na njegovo mesto menda prihaja Bogdan Benko. Mirošič (47 let), ki odlično pozna politične razmere v Italiji in v slovenski manjšini, je za krmilom slovenske ambasade v Rimu od leta 2010. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Italiji je pristojno tudi za Tunizijo, Libijo, San Marino in Malto. Mirošič je tudi stalni slovenski predstavnik pri mednarodnih organizacijah FAO in WFP, ki imata sedež v Rimu. Zanj se govori, da bi lahko postal slovenski veleposlanik v Zagrebu. 63-letni Benko (doma je iz Solkana) je politolog in poklicni diplomat. Trenutno je državni sekretar na zunanjem ministrstvu, svoj čas je bil vice-konzul v Trstu, med leti 2002 in 2006 veleposlanik na Iztok Mirošič Portugalskem, nato v obdobju 20092013 pa vodja slovenskega diplomatskega predstavništva na Danskem z akreditacijo na Norveškem, v Litvi, Islandiji, na Švedskem, Finskem in v Estoniji. Mirošič je, kot smo poročali, prejšnji teden posegel pri pristojnih organih italijanske vlade v zvezi z državnim odlikovanjem fašista Pa- Bogdan Benko rida Morija, prej pa drugih, ki so bili obtoženi vojnih zločinov tudi na območju nekdanje Slovenije. Veleposlaništvo še čaka na odgovor italijanske strani. Slovensko zunanje ministrstvo je s tem v zvezi zahtevalo pojasnila tudi s strani italijanske veleposlanice v Ljubljani Roselle Franchini Scherifis. S.T. TRST - Slovenija zelo pozorno spremlja izvajanje deželne reforme lokalnih uprav. Pri tem računa, da bo Dežela Furlanija-Julijska krajina prišla kar se da na roko narodno mešanim občinam na Tržaškem, Goriškem in Vi-demskem, ter da izvajanje reforme ne bo na noben način prizadelo pravic slovenske narodnostne skupnosti. Drugi problem, ki ga je slovenska stran postavila zastopnikom Dežele, je Primorski dnevnik. V pričakovanju trajne in sistemske rešitve iz Rima (državni zakon za založniške dejavnosti), bi naš časopis nujno potreboval izredno finančno pomoč Dežele. Predsednica Debora Ser-racchiani je povedala, da se Dežela zaveda pomena Primorskega dnevnika za slovensko in za deželno skupnost, zato podpira zamisel za izredno podporo časopisu. S tem se ukvarja deželni odbornik Gianni Torrenti, ki naj bi v kratkem izdelal in predstavil tozadevni predlog. Predstavniki slovenske manjšine so vsekakor na sestanku z ministroma Karlom Erjavcem in Gorazdom Žmav-cem pozdravili obnovitev oziroma umestitev skupnega odbora Slovenija-FJK. Zastopnika slovenske vlade so seznanili s trenutnim položajem manjšine in z vsemi še odprtimi vprašanji, začenši s težavnim izvajanjem reforme krajevnih uprav. V manjšini so zadovoljni, da sta obe strani uskladili program čezmejnih projektov do leta 2020, pri katerih bodo angažirani tako Slovenci v Italiji kot Italijani v Sloveniji. Erjavca in Žmavca sta na sestanku z zastopniki manjšine spremljala veleposlanik Iztok Mirošič in generalna konzulka Ingrid Sergaš, ki sta sodelovala tudi na umestitvi mešanega odbora. Na njej je bil tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, vabljen je bil tudi Stefano Ukmar, ki pa je bil upravičeno odsoten. Deželna odbornica Loredana Panariti je pozdravila tudi v slovenščini. Prihodnje plenarno zasedanje obnovljenega odbora Slovenija-FJK bo čez eno leto v Ljubljani, do takrat bodo zasedala področna omizja, med katerimi je tudi omizje za obe manjšini. S.T. 4 Sreda, 8. aprila 2015 TRST APrimorski r dnevnik DAVKI - Letos vrsta novosti za davkoplačevalce in centre za davčno pomoč Na spletu delno izpolnjeni obrazci, večja odgovornost za centre CAF Obrazci 730 na spletni strani Agencije za prihodke - Nov izziv tudi za Kmečko zvezo in podjetje Zeleni sistem Dvojezični obrazec 730 izpred nekaj let: letošnjih še ni na spregled arhiv KOPER - Mlada Ankarančana leta 2013 na dvodnevnem roparskem pohodu Sojenje zaradi ropov v Miljah Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Davkoplačevalcem se letos obetajo novosti, spremenilo pa se bo tudi delo v centrih, ki nudijo pomoč pri izpolnjevanju davčnih prijav. Od 15. aprila bodo zaposleni in upokojenci na spletni strani Agencije za prihodke lahko zaprosili za že izpolnjeni obrazec za prijavo dohodkov 730 za leto 2014, ki pa zaenkrat še ne bo zaobjemal vseh stroškov, ki pripomorejo k zmanjšanju dohodnine. Da bi poenostavila sistem in omejila stroške, se je vlada odločila, da bo Agencija za prihodke z razpoložljivimi podatki delno izpolnila obrazec 730 za vsakega davčnega zavezanca. Podatke prejema od delodajalcev, zavoda INPS in drugih pokojninskih zavodov, od davčnega matičnega urada (glede družinskih članov in nepremičninskih rent), bank (za obresti, ki prav tako znižajo dohodnino) in zavarovalnic. Davčni zavezanec bo lahko dopolnil prijavo z drugimi podatki, v prvi vrsti z zdravstvenimi stroški. Le-te naj bi od prihodnjega leta (torej v prijave za leto 2015) prav tako vključili samodejno: ko bomo v lekarni plačali zdravilo in izročili zdravstveno izkaznico, bodo podatki romali naravnost do Agencije za prihodke. Zaenkrat pa moramo te podatke vnesti sami. Za omenjeno storitev se bomo morali najprej prijaviti na stran Agencije za prihodke in zaprositi za PIN kodo. Del kode bomo dobili takoj, drugi del po pošti. Šele nato bomo imeli dostop do izpolnjenega obrazca 730: podatke bomo lahko enostavno potrdili ali pa jih dopolnili z manjkajočimi podatki o zdravstvenih stroških in drugih prihodkih. V vsakem primeru so seveda še vedno na voljo centri za fiskalno pomoč, kakršnega imajo pri Kmečki zvezi v Trstu. »Obetajo se velike novosti, a jih moramo UL. BAIAMONTI Pijana gosta povzročila pretep V nedeljo zvečer je bilo v nekem baru v Ulici Baiamonti posebno živo, napetost je narasla po vstopu dveh močno pijanih gostov. 48-letni D.G. in 44-letni P.S. (oba sta italijanska državljana iz Trsta) sta naročila alkoholni pijači, točajka pa jima ni ustregla, saj je bilo več kot očitno, da ga imata že preveč pod kapo. D.G. jo je zaradi tega ozmerjal, kar pa še ni bilo dovolj. Vanjo je zalučal manjšo posodo s sladkorjem. Kvestura je prejela telefonski klic in kmalu zatem je bilo na prizorišču več policistov, ki so od dvojice zahtevali osebne dokumente. Oba možakarja pa sta bila do njih agresivna, D.G. se je pognal proti njim in začelo se je prerivanje. Moški je pri tem padel na tla in si ranil obraz, zaradi česar so poklicali še službo 118. Lažje se je poškodoval tudi policist, okreval bo v tednu dni. Na koncu so 48-letnega D.G. pridržali, noč je prebil v koro-nejskem zaporu, njegovega prijatelja pa so kazensko ovadili na prostosti. šele preizkusiti, njihovega učinka še ne moremo preveriti,« je povedal Saša Smotlak, ki pod okriljem Kmečke zveze upravlja novoustanovljeno podjetje za fiskalno pomoč Zeleni sistem. Agencije za prihodke hoče poenostaviti sistem in omogočiti davkoplačevalcem, da si čim bolj sami pomagajo, torej brez posrednikov. Agencija je namreč plačevala centrom za davčno pomoč (CAF) denarne prispevke in tem stroškom bi se hotela izogniti. »Izpolnjeni spletni obrazci bodo koristni predvsem za tiste, ki se z lahkoto "gibljejo" po spletu. Vsi ostali pa bodo težko delali to sami,« je povedal Smotlak. Ena največjih novosti bo po njegovem mnenju neposredni vnos podatkov o zdravstvenih stroških v podatkovno bazo agencije za prihodke, ki naj bi v prihodnjem letu precej razbremenila uslužbence teh centrov. Prav pri zdravstvenih stroških so napake namreč pogoste. Računovodje in upravitelje centrov za davčno pomoč pa najbolj skrbi dejstvo, da bodo odslej odgovarjali za morebitne napake v davčnih prijavah. Doslej je namreč veljalo, da je za napake odgovarjal davčni zavezanec. Zdaj bodo na osnovi predloženih podatkov odgovarjali tisti, ki bodo prijave poslali agenciji. »Vsi centri CAF bodo v škripcih, saj se napake pač dogajajo, a nas bodo zdaj drago stale. Tudi zavarovanje bo bistveno dražje in to bo bremenilo naše delovanje,« je razložil Smotlak. Zaradi novega režima pa davčna pomoč ne bo več brezplačna, centri bodo določili svoje tarife. Kar se tiče obrazcev 730 v slovenskem (in nemškem) jeziku zaenkrat ni novosti. Lani v tem času so bili ti obrazci že na voljo na spletni strani agencije, letos pa jih ni, na kar je pred kratkim opozorila poslanka Tamara Blažina. (af) Na koprskem sodišču se je začel sodni proces v zvezi z ropi, ki so v začetku maja 2013 povzročili veliko preplaha v Miljah in okolici. Na zatožni klopi so po poročanju Primorskih novic štirje mladi slovenski državljani s Koprskega. Domnevna storilca sta An-karančana, 25 in 19 let stara Gregor K. in Jani G. Prvi je krivdo že priznal in sodnik ga bo menda obsodil že ta teden, drugemu pa bodo sodili skupaj z 22-le-tnim Žanom K. iz Gračišča in 23-le-tnim Filipom J. iz Barižonov, ki sta ob- Mlada Ankarančana sta z ropanjem v dveh dneh nabrala večjo količino nakita in drugih dragocenih predmetov pu koper tožena prikrivanja. V nedeljo, 5. maja 2013, sta zamaskirana Ankarančana (mlajši je bil takrat še mladoleten) pri belem dnevu vstopila v hišo priletnih zakoncev v okolici Milj in ju oropala. Gregor K. naj bi zakoncema grozil s palico, Jani G. pa iskal dragocenosti po hiši. Odnesla sta 220 evrov ter veliko količino nakita: zlate prstane in zapestnice, ure, ogrlice in razne stare predmete. Naslednjega dne sta se zlikovca iz Ankarana spet odpravila čez mejo, da bi ponovila podvig, tokrat v Rabujezu. Tam sta starejši stanovalki grozila z nožem. Ker pri njej nista našla ničesar zanimivega, je Gregor K. vlomil skozi okno v sosednjo hišo in iz nje odnesel bogat plen, po poročanju Primorskih novic za približno 5000 evrov. Koprski preiskovalci so v sodelovanju s tržaškimi kolegi že 8. maja, torej dva dni po drugem ropu in tatvini, zasačili Filipa J. in Žana K., ki sta ukradeno blago prodala v neki odkupoval-nici zlata v Kopru. Gregor K. naj bi ju L -r 1 ji ■ i jf "-^r >■ M V Wartsili seminar o novih predpisih na trgu dela V konferenčni dvorani tovarne Wartsila pri Boljuncu bo danes ob 14.15 seminar o novostih v delovno pravnih razmerjih, ki jih je uvedla nova zakonodaja na področju trga dela poimenovana Jobs act. Seminar prireja vodstvo podjetja v sodelovanju z deželno zvezo Confindustria in ja namenjen stroki in posebej odvetnikom, ki boda za udeležbo prejeli štiri točke v okviru poklicnega usposabljanja. Zasedanje bo uvedel predsednik Wartsile in obenem deželne Confindustrie Sergio Razeto, predavali pa bodo odv. Arturo Maresca, profesor delovnega prava na Univerzi la Sapienza v Rimu, odvetnica Ales-sanda Ferroni in dr. Lucio Benvegnu s prizivnega sodišča v Trstu. Pogovor ob knjigi o spominih na slovensko-italijanski meji V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri pogovor ob knjigi zgodovinarja Alessandra Cattunarja »Il confine delle memorie«, ki obravnava pričevanja o življenju ob meji in o odnosih med Slovenci in Italijani na Goriškem in Tržaškem v letih 19221955. Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Anna Maria Vinci, predsednica Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Znanstveno srečanje o iskanju vira »večne mladosti« V avditoriju muzeja Revoltella se danes ob 18. uri nadaljuje niz znanstvenih srečanj »Science & the Ci-ty_2«, ki jih prireja center za genetsko inženirstvo in biotehnologije ICGEB. Profesorica nevrologije na Videmski univerzi Gabriella Marcon in raziskovalec ICGEB Francesco Loffredo se bosta pogovarjala o novih odkritjih za preprečevanje oz. upočasnjevanje degenerativnih procesov na stara leta. za uslugo poplačal s 50 evri in ročno uro ter s 150 evri. Italijanski in slovenski policisti so z zbiranjem informacij ugotovili, da je prodani nakit ukraden oziroma naropan, sledile so hišne preiskave. Pri Janiju G. so med drugim našli 300 gramov konoplje in račun iz od-kupovalnice zlata, pri Gregorju K. še nekaj ukradenega nakita, pri obeh pa tudi oblačila, po katerih so ju žrtve prepoznale. Rop in tatvino je zaenkrat priznal samo Gregor K., ostali trije zavračajo obtožbe. / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 5 opčine - Spominska svečanost pred spomenikom 71 ustreljenim talcem Spomin na skupno trpljenje naj bo temelj miru in Letošnja spominska svečanost pred spomenikom 71 umorjenim talcem na openskem pokopališču je potekala na velikonočno nedeljo. V zvezi s to izbiro je Giacomo Scotti, eden od treh slavnostnih govornikov na komemoraciji, dejal, da morda ni naključje, da svečanost poteka prav na dan, ko se spominjamo Kristusovega vstajenja. Tudi za 71 ustreljenih talcev je na nek način dan vstajenja, kajti vstajajo od mrtvih v spominu živih. Prava smrt nastopi, če so prepuščeni pozabi. Tako je srečanje pred spomenikom tudi letos, ob 71. obletnici, potrdilo, da ni prihodnosti brez zavesti o preteklosti, in da spomeniki niso le kraj spominjanja na umrle, niso le varuhi zgodovinskega spomina, temveč so tudi svarilo pred slehernim nasiljem in kratenjem človekovih pravic ter pred ponovnim prebujanjem mračnih sil neo-fašizma in neonacizma. Srečanje je še enkrat potrdilo tudi potrebo, da ob spominu na tragično preteklost razmislimo o današnjem času in številnih resnih problemih, ki jih prinaša, da potrdimo spomin na vrednote, za katere se je borilo in žrtvovalo svoja življenja toliko ljudi, med njimi tudi 71 talcev slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti, in da izpričamo željo po človekovi duhovni renesansi ter po sožitju med ljudmi različnih narodnosti in jezikov. Nedeljska svečanost, ki so jo priredila združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, se je kot običajno začela s polaganjem vencev ob ganljivih zvokih žalne pesmi Žrtvam, ki jo je tokrat izvajala na harmoniko članica Partizanskega pevskega zbora Neva Kranjec. Zaigrala je par pesmi tudi med svečanostjo in zaključila z Vstajenjem Primorske. Prisotne, ki jih je bilo najbrž zara- di prazničnega dne za spoznanje manj kot druga leta in med katerimi je bilo poleg nekaterih svojcev padlih tudi nekaj (vendar žal ne veliko) izvoljenih predstavnikov ter predstavnikov strank in borčevskih organizacij s Tržaškega in iz Slovenije, je pozdravil predstavnik VZPI-ANPI Dušan Kalc, ki je med drugim opozoril na še nerešeno vprašanje openskega strelišča in spomenika To-mažiču in tovarišem ter izrazil željo, da bi do rešitve problema prišlo čim prej, kot sta sicer zagotovila tržaška občinska uprava in prefektura. Posebne, dragocene vrednosti je bila na letošnji svečanosti zasedba slavnostnih govornikov. Tokat so pred mikrofon stopili trije priznani predstavniki kulture z veliko začetnico, trije književniki in prvič je poleg slovenske in italijanske besede odjeknila tudi hrvaška beseda, v počastitev mnogih padlih tal- cev hrvaške narodnosti. V slovenščini je spregovoril Marko Sosič, v italijanščini Giacomo Scotti in v hrvaščini Milan Ra-kovac. Njihove besede so prav gotovo prodrle globoko v zavest vseh, ki so se v nedeljo zbrali pred spomenikom, in vredno jih je objaviti v celoti. Objavljene so na spletni strani našega dnevnika. Naj tu navedemo le glavne misli. Marko Sosič je spregovoril o »nujnosti refleksije na grozo naci-fašistične ideologije, ki se danes v človekovih celicah, v različnih oblikah in v spreminjajočih se valih ter na različnih koncih sveta, žal pogostoma obnavlja in odpira stare in nove strahove, ki napolnjujejo izpraznjenost duha naše vrhunsko tehnološke civilizacije«. Izrazil je tudi veliko začudenje nad dejstvom, da je opensko strelišče še vedno aktivno strelsko vežbališče, ter da se tisti, ki prihajajo tja streljat, ne »sprašujejo, ali ni rossetti - Ogled razstave in pogovor Jutri srečanje z Noro in Slovenci v Hollywoodu energetika - Izjava ministra Erjavca »Slovenija spremlja postopek Smart Gas« Slovensko okoljsko ministrstvo proučuje dokumentacijo o načrtu za t.i. mini uplinjevalnik družbe Smart Gas ob izlivu Tima-ve na ozemlju tržiške občine. To je včeraj povedal slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Ponovil je, da Slovenija načelno ni proti plinskim terminalom, v primeru Žavelj pa jo skrbi čezmejni vpliv uplinje-valniku, zato mu nasprotuje. Ta čezmejni vpliv bo proučila tudi v zvezi s projektom Smart Gas, je poudaril Erjavec. Tudi predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani nima predsodkov do uplinjevalnikov, želi pa imeti vse informacije v zvezi z njihovim vplivom na okolje in obenem njihovo gospodarsko utemeljenostjo. Predsednica je dala razumeti, da jo trenutno bolj kot načrt podjetnika Alessandra Vesco-vinija zanima izkop oziroma poglobitev plovnega kanala za tržiško pristanišče, ki je zelo pomemben za prihodnost te strukture. Za potrebe pristanišča je predviden izkop do 12,5 metrov globine, medtem ko je za plovbo plinskih tankerjev do načrtovanega terminala potreben izkop vsaj do globine 13,5 metrov. Goričanko Noro Gregor je življenjska pot vodila v izgnanstvo, a jo obenem zapisala med filmske in gledališke zvezde. Koga je igralka srečala na svoji vznemirljivi življenjski in poklicni poti? Kdo so bili njeni sodobniki? Kateri ustvarjalci primorskega in širšega slovenskega prostora so, izseljenci kot Nora, iskali srečo v Hollywoodu? Na ta in podobna vprašanja bo skušalo odgovoriti srečanje, ki bo jutri ob 17.30 potekalo v kavarni gledališča Rossetti (Trg Giorgio Gaber 2). Sooblikovali ga bodo novinar Igor Devetak, avtor multimedijske razstave Nora, du bist ein Engel! (No- ra, angel si!), ki je tačas na ogled v foa-jeju gledališča Rossetti, ameriški Slovenec Joseph Valencic, vztrajni raziskovalec življenjskih zgodb slovenskih izseljencev, a tudi Neda Rusjan Bric, režiserka predstave Nora Gregor - skriti kontinent spomina, in Nadja Velušček, z Anjo Medved režiserka prvega dokumentarca o Nori Gregor. Pogovor, ki ga bo ob 17. uri uvedel voden ogled razstave Nora, du bist ein Engel!, bo povezovala Sabrina Morena, prirejajo pa ga goriški Ki-noatelje, gledališče Rossetti, Slovensko stalno gledališče, Slovenski klub in združenje Raz/seljeni. Nesreča pri delu brez hujših posledic Včeraj okrog 16. ure sta se nedaleč od sedeža Primorskega dnevnika pri Svetem Jakobu pojavila rešilec in policijski avtomobil. Na pločniku je ležal moški, poškodovani gradbeni delavec (fotoDamj@n). V stanovanjskem poslopju pri hišni številki 19 je namreč prišlo do nesreče pri delu, k sreči pa so bile posledice lažje. Delavec si je med delom ranil nogo, zaradi ureznine pri piščali so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Slavnostni govori v celoti na www.primotski.eu Levo pogled na prizorišče svečanosti, desno govorniki (od zgoraj): Giacomo Scotti, Marko Sosič in Milan Rakovac fotodamj@n morda neetično početje to, da na mestu, kjer je bilo ustreljenih toliko ljudi, nekdo še naprej uperja svojo puško«. Giacomo Scotti je svoj govor posvetil razmišljanju o grozotah, ki so se med nacifašizmom dogajale na naših tleh ter odločno poudaril, da je dolžnost vseh ohranjati spomin na te grozote, da bi oblast ne prešla nikoli več v roke tistih, ki sledijo ideologiji nekdanjih klavcev. Zelo občuteno in poetično je o nekdanjih tragičnih dogodkih spregovoril Milan Rakovac, ki je svoji hrvaščini ljubko in učinkovito dodal po svoji navadi tudi nekaj slovenskih, italijanskih in narečnih stavkov ter pri tem poudarjal zlasti pomen prijateljstva in sožitja med ljudmi različnih narodnosti, jezikov in kultur teh krajev, ki so skupaj trpeli pod nacifašističnimi zatiralci in ki morajo skupaj graditi boljšo prihodnost. V Verdiju koncerti za šole V tržaškem opernem gledališču Verdi bo danes prvi iz niza enournih učnih koncertov za učence osnovnih in nižjih srednjih šol s Tržaškega in FJK, ki bodo potekali v aprilu in maju. Koncerti bodo potekali v mali in veliki dvorani gledališča, izvajala pa jih bosta orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Fantinija. Kino in gledališče v Mieli V okviru ciklusa Cinem@teatro, ki je posvečen filmom na križišču med gledališčem in kinematografijo, prireja pa ga zadruga Bonawentura v sodelovanju z združenjem Cappella Underground, bo drevi ob 19. in 21. uri na sporedu film Ida režiserja Pawla Paw-likowskega, ki je letos prejel oskarja za najboljši tuji film. V Domu žensk o nasilju V okviru niza Pomlad žensk 2015 bo danes v Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni 3 ob 17.30 srečanje na temo Nasilje med spoloma: v mirnem ali vojnem času?, kjer bo govor o Mariani, prostitutki, ki je postala žrtev pretepa in posilstva s strani dveh ameriških padalcev, in njenemu petmesečnemu sinčku Davidu, ki potrebujeta pomoč. V Ubiku o hujšanju V knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo na Borznem trgu 15 bo danes ob 18. uri predavanje Gine Abate, ki bo predstavila svojo metodo, na podlagi katere pomaga osebam hujšati s spremembo njihovega odnosa do hrane. e 142 Sreda, 8. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / cerkev - Velikonočna homilija nadškofa Crepaldija Velika noč je srce poslanstva Cerkve Kristusovo vstajenje je kot pomlad, na vzkliku Kristus je vstal! temelji tudi vera današnjih kristjanov, ki so zato veseli in hvaležni Bogu, saj je Odrešenikovo vstajenje človeško življenje odrešilo obupa in absurda. Tako je dejal tržaški nadškof Giampao-lo Crepaldi med homilijo pri nedeljski slovesni velikonočni maši v stolnici sv. Justa. Slovesna liturgija, ki sta se je v imenu Občine in Pokrajine Trst udeležila občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus in podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, je predstavljala vrhunec tridnevja, v katerem je nadškof Crepaldi vodil krizmeno mašo in mašo v spomin na zadnjo večerjo na veliki četrtek, križev pot po mestnih ulicah in obred velikega petka ter sobotno slavje luči in vstajenjske obrede. Med svojo homilijo se je nadškof oprl na besede apostola Pavla, ki je zapisal, da če Kristus ni vstal, je krščanska vera prazna: »Kristjani smo veseli in se zahvaljujemo Gospodu tudi za možnost, ki je ponujena nevernim: brez velikonočne vere bi morali ljudje priznati, da jim je usojeno živeti v svetu brez bistvenega in dokončnega upanja. Kristjani smo srečni in se zahvaljujemo Gospodu, ker je njegova Velika noč srce poslanstva Cerkve, ki je v tem, da novico o Kristusovem vstajenju ponese vsem narodom. Nobena druga novica ni bolj odločilna od te, saj odpira obzorja odrešenja za našo sedanjost in prihodnost ter za prihodnost vsega stvarstva,« je dejal msgr. Crepaldi. Za tržaškega škofa je Kristusovo vstajenje kot pomlad, ker se iz njega izžareva izredno duhovno življenje, ki daje moč in pomen vsakemu človeškemu upanju, pričakovanju, želji in načrtu. Zato, je dejal msgr. Cre-paldi, naj bo Kristusovo vstajenje pomlad miru za svet, ki ga zaznamujejo vojne, dalje naj bo pomlad za preganjane kristjane, pomlad življenja za družine in otroke, pomlad za prestrašene delavce in mlade zaradi negotovih perspektiv razvoja našega ozemlja ter dnevnega soočanja s socialno in delovno prekar-nostjo. Naj bo vstajenje tudi pomlad prihodnosti za Trst, ki mora ponovno najti visoke razloge svoje plemenite tradicije na civilizacijskem, kulturnem in družbenem področju, pa tudi »pomlad src in umov«, ki naj spravi v ropotarnico stare in nove nečloveške ideologije, je zaključil nadškof. Nadškof Crepaldi med velikonočno mašo v tržaški stolnici Predavanje o higieni glasu pri Skladu M. Čuk Svetovni dan glasu se obeležuje 16.4. vsako leto. Pojav hripavosti oz. glasovnih motenj je zelo pogost med pedagoškimi delavci, profesionalnimi govorci, pevci... Glasovna motnja je vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Sklad Mitja Čuk vabi danes ob 19. uri na svoj sedež - Proseška ulica 131 na predavanje HIGIENA GLASU. Predavanje bodo vodile Larisa Jereb, Ni-kol Krizmancic in Patricija Plaznik, študentke druge stopnje programa logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Da bi lahko preprečili nastanek tovrstnih težav, pojasnjujejo, je potrebno znanje s področja glasovne higiene, anatomije in fiziologije glasu in govora. Na predavanju bodo ponudile tudi koristne napotke s praktičnimi primeri za ustrezno govorno tehniko in higieno glasu. Včeraj danes Danes, SREDA, 8. aprila 2015 ALBERT Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.09 - Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 9.33. Jutri, ČETRTEK, 9. aprila 2015 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1030 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 8 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [I] Lekarne izmenjava - Sprejem na županstvu H V VI • • ■ VI • ■ • Tržaški in koroški dijaki krepijo znanje in vezi V dvorani občinskega sveta jih je sprejela odbornica Grim občina trst Dijaki 4. L razreda tržaškega lice-ja Petrarca in njihovi kolegi z gimnazije Stiftsgymnasium iz Šentpavla v La-botski dolini (St. Paul im Lavanttal na avstrijskem Koroškem) v letošnjem šolskem letu spoznavajo jezik in kulturo sosedov. V sklopu »pobratenja« so tržaški dijaki že preživeli teden dni v Šentpavlu, kjer so obiskovali pouk v nemščini in si ogledali krajevne znamenitosti (obiskali so tudi Celovec in Gradec). V teh dneh pa se v Trstu mudijo koroški dijaki. Včeraj so skupaj obiskali tržaško županstvo, kjer jim je dobrodošlico izrekla odbornica za izobraževanje Antonella Grim. Od torka, 7. do nedelje, 12. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Pomlad nam je nežno princesko podarila, saj se Leonor je rodila. Mamici Veroniki, očku Alexandru in bratcu Gabrielu čestitamo, novorojenki želimo vse lepo in dobro. Noni Majna in Rossana, nonota Dario in Edvin, teta Karen in Ale, teta Sharon in Roby ter bratrančki Yannick, Nadim in Andrés fotodamj@n prijokala je na svet in trio postal je kvartet. Vesele dni in mirne noči vam Tmedia želi Čestitke Kot pomladni sonček si priku-kala v jutro in osrečila mamo, očka in bratca Noela. MALINA, želimo ti vso srečo v življenju! Nika, Cristina, Goran, Lara, Katja, Ivo, Rafael, Julija, Daniel, Nina, Ivana, Peter, Noah, Sara, Aron, Marisa, Fabio, Nicole in Matej. Dobrodošla LEONOR, vso srečo ti želi stric Miran. Veroniki in Alexandru je LEONOR pokukala na svet, zdaj trio narasel je v kvartet. Naj bo Leonor srečna in vesela in z Gabrielom za direndaj poskrbela. Jasmina in Peter, Roberta in Peter, Sanja in Samuel, Tjaša, Devan, Axel in Aron. Dobrodošla mala LEONOR. Mamici Veroniki, očku Alexandru, bratcu Gabrielu ter presrečnim no-notom iskreno čestitamo, novorojen-ki pa želimo vso srečo v življenju. Kla-pa dobre pustolovščine. 0 Prireditve KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju z Okraji in združenji Toponomastica femminile in Fotografare-donna predstavlja razstavo o ženski to-ponomastiki na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št. 159, od 10. do 17. aprila, ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00. Otvoritev razstave bo v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren prireja v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu predavanje »Rimljani na območju Boljunca«. O tem zanimivem argumentu bosta spregovorila raziskovalec Stanko Fle-go in arheolog Matej Župančič. Pred predavanjem, ob 20.00 si bomo lahko pri Mingotu na G'rici ogledali ostanke rimskega vodovoda (zbirališče pred pekarno). Vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave akvarelov Sophie Vinci, maturantke umetnostnega liceja Nordio, z naslovom Navdih, ki bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. Predstavil jo bo Matej Susič. SKD TABOR - Gledališka skupina vabi na ogled nove izvedbe igre »Burka o jezičnem dohtarju« v petek, 10. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dom na Op-čine. Režija S. Verč. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 11. aprila, ob 20.00 v Kulturni dom na Colu, na zborovsko srečanje Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali: MoPZ Lipa iz Bazovice, združeni MePZ Repentabor in MePZ S. Maria di Lestans - Vox Nova iz Spilim-berga. SKD TABOR vabi na gostovanje SSG v nedeljo, 12. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine. Predstava »Zlati prah v očeh« M. Košute. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je na ogled tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich. FOTOVIDEOTRST8O sporoča, daje v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 Id Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. Loterija 7. aprila 2015 Bari 7B 70 45 e4 71 Cagliari e 77 42 B9 73 Firence 22 B2 ee 72 57 Genova 17 7e 13 10 3B Milan 5 40 B0 9 39 Neapelj 5B 50 eB 70 43 Palermo 44 7B 57 47 B3 Rim 6B 26 e9 9 B2 Turin 35 B 7e e4 90 Benetke 25 39 7B 59 2e Nazionale 5 51 44 4 59 Super Enalotto Št. 42 4 18 20 68 72 77 jolly 21 Nagradni sklad 6.417.754,56 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 2 dobitnika s 5 točkami 89.584,29 € 594 dobitnikov s 4 točkami 304,45 € 23.403 dobitnikov s 3 točkami 15,38 € Superstar 4i 1 dobitnik s 5 točkami 3 dobitniki s 4 točkami 71 dobitnikov s 3 točkami 1.316 dobitnikov z 2 točkama 8.067 dobitnikov z 1 točko 16.567 dobitnikov z 0 točkami 2.239.607,25 € 30.445,00 C 1.53B/00 C 100,00 C 10,00 C 5,00 € / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 7 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious 7«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 21.15 »Bekas«; 20.00 »Dancing with Maria«. FELLINI - 15.30, 17.30 »Cenerentola«; 19.45, 22.00 »Una nuova amica«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.40, 21.10 »Third Person«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10 »Bacek Jon film«; 16.00 »Domov«; 15.15, 17.00 »Domov 3D«; 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 16.15, 17.10, 18.00, 19.00, 20.00, 20.45 »Hitri in drzni 7«; 18.30 »Pepelka«; 20.50 »Petdeset odtenkov sive«; 21.15 »Sosedov fant«; 15.20, 20.10 »Strelec: Krvava pogodba«; 16.10, 18.55 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.40 »Home - A casa«; 15.30, 18.00, 20.30 »Fast & Furious 7«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Wild«; Dvorana 4: 22.15 »Soldato semplice«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 17.15, 18.00, 19.00, 20.00, 20.45, 21.45 »Fast & Furious 7«; 16.30, 19.00, 21.30 »Cenerentola«; 16.40 »Home - A casa«; 16.30, 21.30 »L'ultimo lupo«; 19.15 »Ho ucciso Napoleone«; 22.15 »Insurgent«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »La scelta«; 19.00, 20.40 »Drake's Ho-mecoming«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.15 »Into the Woods«; Dvorana 3: 16.40, 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7«; Dvorana 4: 17.45 »Cene-rentola«; 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.00 »La fa-miglia Belier«. □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta danes, 8. aprila. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Higiena glasu« danes, 8. aprila, ob 19.00 na sedežu Sklada - Proseška ulica 131. Predavanje bodo vodile Lari-sa Jereb, Nikol Krizmancic in Patrici-ja Plaznik, študentke druge stopnje programa logopedija in surdopeda-gogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor danes, 8. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 9. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apli-ciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal 9., 16. in 21. aprila, od 18.00 do 21.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040362941. OBRAZNA JOGA - SKD Slavko Škam-perle vabi na predstavitev tečaja obrazne joge, na Stadion 1. maja, v četrtek, 9. aprila, ob 19. uri. Info in prijave na tel. št. 347-0335969 (Petra Mi-klus). RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku, št. 159. SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo v četrtek, 9. prej do novice www.primorski.eu1 aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. »PREDAVANJE O TEMI, O KATERI NOČETE SLIŠATI« bo v petek, 10. aprila, ob 18.00, ko bo psihologinja dr. Tanja Repič Slanič, zakonska in družinska terapevtka iz Ljubljane, predavala o temi spolnega nasilja nad mladoletnimi. Srečanje z njo - namenjeno predvsem mladim, staršem in vzgojiteljem - bo v Peterlino- vi dvorani v Ul. Donizetti, 3 (1. nadstropje). Vabljeni! Prirejata SZSO in MOSP. SKD LONJER-KATINARA prireja v petek, 10. aprila, ob 20. uri v ŠKC v Lo-njerju predavanje z naslovom »Vloga NOB danes«, ki ga bo imel prof. Jože Pirjevec. Toplo vabljeni! ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 v Trstu in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. CENTER OTROK in odraslih Harmonija organizira delavnice cake design, na katerih bodo učili otroke in odrasle kako se okrasi sladice. Delavnice za otroke bodo potekale v soboto, 11. aprila (za osnovnošolce od 9.30 do 11.00 in za otroke od 3 do 6 let od 11.00 do 12.30). Delavnica za odrasle pa bo potekala v treh srečanjih, od 14. aprila, ob sredah od 17.00 do 19.00 na sedežu v Ul. Canova. Informacije in prijave na center.harmonija@gmail.com ali tel. 320-7431637. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - Spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 11. aprila, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za info in prijave tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri potekala v društvenih prostorih v Nabrežini 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fiziote-rapevt Aleš Ernst. Info in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 11. aprila, ob 10. uri odhod avtobusa s Padrič za nastop na Bledu. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo v aprilu vadba Pila-tesa v telovadnici nižje srednje šole potekala le ob torkih, od 19.30 do 20.30. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja iz Praprota v Repen v nedeljo, 12. aprila. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10. ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure. SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v Tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah, v znamenju Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12. aprila 1926. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado »Vstajenje« vabi v ponedeljek, 13. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Juriju Paljku. Nagrajenca bo predstavila prof. Tatjana Rojc. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com. SKD VALENTIN VODNIK - Majenca vabi vse domače likovnike in umetnike, na informativni sestanek v torek, 14. aprila, ob 18.00 v društvenih prostorih. Tel. št. 339-5963683 (Madda-lena). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040-761683. SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). OBČINA DOLINA - Odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse olj-karje, ki želijo sodelovati na 18. razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (1 steklenico po 1/2 l in 1 steklenico 1/4 l ) na občinski sedež najpozneje do petka, 17. aprila. Za informacije tel. 040-8329245 ali cultura-kultura@sandorligo-dolina.it. SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo nadaljevalni tečaj, ki ga bo vodila prof. Loredana Kralj, potekal v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 ter v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisi na tel. 333-3616411 (od 14. do 15. ure). Za nov tečaj za začetnike, ki bo potekal v drugi polovici maja, bomo pravočasno obvestili. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje občni zbor, ki bo v torek, 21. aprila, ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu, v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. S Mali oglasi DVE NERESTAVRIRANI starinski kraški omari, okrašeni z letvičenjem, prodam za 300 evrov. Tel. 338-6603682. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št.: 335-5316286. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM pohištvo za dnevno sobo -jedilnico in spalnico v dobrem stanju (baročni stil). Tel. št.: 333-6194326. PRODAM trisobno panoramsko stanovanje z razgledom na morje, predel Revoltella, komercialnih 97 kv. m., parkirno mesto v garaži, dvigalo, solastniški vrt. Tel. št.: 331-5695311. PRODAM zračni kompresor 2 hp, s priključnimi dodatki. Tel. št.: 040214218. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. Prispevki Namesto cvetja na grob Srečka Zobca darujeta Nada in Sonja Zerjal 20,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na padlega brata Stojana poklanja Miran Kuret 50,00 evrov za COŠ Fran Venturini Boljunec, Boršt, Pesek. V spomin na dragega Renata Pierija darujejo žena Anica in hčerki Erika in Cristiana 100,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Amata Pierija daruje družina Dugulin 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. Na žalost v nedeljo, 5. aprila, je prišlo do napake pri objavi soža-lja za gospo Carli Orlando Mario vd. Berdon. Prizadetim se opravičujemo za nastalo napako in ponovno objavljamo sožalje: Carli Orlanda Maria vd. Berdon Žalovanju se pridružujejo Nerina, Alfredo in Mariza ter Fabjana in David z družinama V Melbournu nas je zapustila našadra-ga mama, sestra in teta Anica Tretjak vd. Seglina Žalostno vest naznanjamo sin Paolo, sestre Ida, Melci in Marica, svak Drago, svakinja Mimica in nečaki Maša zadušnica bo 9. aprila ob 19. uri v Križu. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njen spomin. Križ, 8. aprila 2015 Zapustil nas je Giorgio Veggian Žalostno vest sporočajo žena in otroci Pozdravili ga bomo v četrtek, 9. aprila od 10.30 do 11.30 v ulici Costalunga. Devin Nabrežina, 08.04.2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zapustil nas je dragi mož, oče in nono Federico (Felix) Cossutta Žalostno vest sporočajo žena Danica, hči Erika z možem, vnuk Kevin in vsi svojci Od njega se bomo poslovili v petek, 10.4.2015 od 8.00 do 10.00 v ulici Co-stalunga. Pogreb bo v sredo, 22.4.2015 ob 15.30 na križkem pokopališču. 8.4.2013 8.4.2015 Marjan Dolenc Vedno v naših srcih... vedno v našem spominu... Marica, Edi in Rok 8.4.2006 8.4.2015 Stojan Kermec Vedno v naših srcih. Vsi tvoji 8 Sreda, 8. aprila 2015 TRST velika noč - Ob verskih obredih tudi ljudski običaji in kulturne pobude V Križu »tučenje jajc«, v Nabrežini na ogled pirhi Razposajeno »tučenje jajc« v Križu (levo) ter pirhi in umetniški izdelki na razstavi v Nabrežini fotodamj@n Verniki so včeraj tudi pri nas praznovali veliko noč, ki se je začelo že v soboto z blagoslovom ognja in velikonočnih jedi ter večernim slavjem luči in prvimi vstajenjskimi obredi, včeraj pa se je nadaljevalo z vstajenjskimi in slovesnimi mašami ter tradicionalnim velikonočnim zajtrkom z blagoslovljenimi jedmi. Tržaški škof, nadškof Giampao-lo Crepaldi, je slovesno velikonočno mašo vodil v tržaški stolnici Sv. Justa, v pridigi pa je poudaril pomen upanja in opozoril na tegobe današnjega časa. Vendar o verskem sporočilu letošnje velike noči, zlasti v luči homili-je nadškofa Crepaldija, poročamo na drugem mestu, saj želimo v tem prispevku poudariti predvsem obnavljanje nekaterih običajev, ki so vezani na velikonočni čas in so ponekod na Tržaškem še zelo živi. Tako v Križu v vaško tradicijo sodi t.i. tučenje jajc, ki ga vsako leto prireja Slovensko kulturno društvo Vesna. Tolčenje jajc je pravzaprav stari slovenski velikonočni običaj, ki so ga gojili v družinah, gostilnah ... Nedeljskega prazničnega srečanja, ki je sicer namenjeno zlasti otrokom, se je udeležila lepa druščina mlajših in tudi starejših, ki so na prava jajca metali kovance. Ob cerkvi je nato potekala družabnost, na kateri je bilo mogoče okušati velikonočne jedi. V nabrežinski župnijski dvorani pa so v nedeljo odprli tradicionalno velikonočno razstavo pirhov oz. pisanic iz vsega sveta, ki jo je priredila župnijska skupnost, ki tako nadaljuje običaj, ki ga je začel pokojni župnik Bogomil Brecelj. Pridih praznikov so pričarali številni pir-hi, okrašeni in obarvani z najrazličnej- šimi tehnikami, kar nekaj so jih pripravili šolarji različnih šol in tamkajšnje gospodinje oz. domače umetnice. Med razstavljenimi eksponati velja omeniti predvsem tradicionalne belokranjske pisanice in reprodukcije znamenitih Fabergejevih jajc, ki jih je znani zlatar izdeloval za rusko carsko dinastijo, še po- sebej pomenljiv pa je bil križev pot iz pirhov. Razstavo, na kateri si je mogoče ogledati tudi keramične izdelke Gabriele Osbich Pison in fotografije Sonje Osbich, je obiskalo zares veliko ljudi, na ogled pa bo do 19. aprila ob sobotah med 16. in 19., ob nedeljah in praznikih pa med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro. velikonočni prazniki - Tržačani in tuji turisti množično na ogled zanimivosti Muzeji, osmice in narava Miramarski grad med najbolje obiskanimi lokacijami v Italiji - Odličen obisk osmic - V naravoslovnem centru v Bazovici razstava Šestnoga čudesa Ljudje so množično obiskali tudi Žigonovo osmico v Zgoniku fotodamj@n Razstava Šestnoga čudesa v naravoslovnem centru v Bazovici fotodamj@n Slovensko stalno gledališče Ivan Cankar HLAPCI režiser Sebastijan Horvat IZREDNA PONOVITEV danes, 8. aprila, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi Velika dvorana BLAGAJNA SSG bo odprta uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com Velikonočni prazniki so v Trstu minili v znamenju velikega obiska mestnih muzejev, gostinskih lokalov in osmic. Tako Trža-čani kot tuji turisti so se morali predvsem na velikonočno nedeljo lepo obleči in pokriti zaradi močne burje, ki je zaznamovala praznični dan. Kljub temu je na veliko noč npr. Miramarski grad in park obiskalo kar 3629 ljudi, s čimer se je Miramar uvrstil med najbolje obiskane muzeje v Italiji tisti dan. Več obiskovalcev so našteli le v Pompejih, Breri, galeriji Uffizi v Firencah, kraljevem dvorcu v Caserti ter v Koloseju in Angelskem gradu v Rimu. Drugače je v prejšnjih dneh tako Miramar kot ostale tržaške muzeje obiskalo okoli dvanajst tisoč ljudi, tako Tržača-nov kot turistov iz drugih krajev. Dober obisk so zabeležili nrp. tudi na svetilniku Zmage na Greti, ki je bil odprt v soboto in nedeljo, veliko turistov je bilo opaziti tudi na gradu Sv. Justa in Velikem trgu, rekordno število obiskovalcev (3230) pa so med soboto in ponedeljkom zabeležili v Briški jami. Po vetrovni veliki noči je tiste, ki so za praznike ostali doma, na velikonočni ponedeljek razveselilo sončno in nekoliko toplejše vreme. Tržačani in turisti so bili namenjeni k morju, nekateri pa tudi v osmi-ce, ki so ob uri kosila zabeležile odličen obisk. Marsikdo je velikonočni ponedeljek izkoristil še za zadnje igre s pirhi. Prazniki in pouka prosti dnevi so bili tudi priložnost, da so se otroci udeležili različnih poučnih delavnic. V bazovskem Na- ravoslovnem didaktičnem centru je bilo v ponedeljek popoldne zelo živahno, saj so odprli razstavo Šestnoga čudesa, na kateri priznana slovenska fotografinja Anja Čop razstavlja serijo fotografij, na katerih so upod- obljeni nočni metulji in kobilice. Razstava je plod večletnega sodelovanja s strokovnjakom za nočne metulje in kobilice Stanislavom Gombocem, ki je zvečer skupinico obiskovalcev popeljal po poteh nočnih metuljev. V Briški jami slabost obšla turistko iz Jesola V ponedeljek okrog 14.30 je prišlo do manjše nesreče v jami pri Briščikih (na arhivskem posnetku), v kateri se je zgrudila 58-letna turistka iz Jesola. Ženska se je skupaj z ostalimi turisti v organizirani skupini spustila v jamo, kjer pa jo je obšla nenadna slabost. Na pomoč je prispelo osebje reševalne službe 118 in speleološke prve pomoči. Ob padcu je ženska za trenutek izgubila zavest. Vodička skupine je o nesreči takoj obvestila vodstvo briške jame, ki je na kraj dogodka nemudoma poslalo reševalce. K sreči ženska, razen preplaha, ni utrpela resnejših poškodb. Kljub temu so jo odpeljali na opazovanje na ka-tinarsko bolnišnico. / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 9 O NAŠEM TRENUTKU Nadaljevanje zgodbe med levico in desnico Ace Mermolja Kot peljem periodično avtomobil na servis, tako premislim v presledkih o premikih na politični osi, ki gre od levice do desnice in obratno. V času, odkar to počnem in kaj zapišem, se je dogodilo več sprememb, čeprav se zdi, da beremo vedno isto zgodbo sporov, razhajanj in odhodov. V nekaj odstavkih bom skušal zabeležiti to, kar je dostopno nekomu, ki ni doktoriral iz politologije (spremljam polemiko v PD o doktoratih). Lažje je pričeti z desnico, ker je vendarle manj zapletena od levice, ki išče v zafecljanih mrežah svoj smisel. Zato, da ne bi širil obzorja pisanja na široki svet, bi pričel z ugotovitvijo, da je v italijanski desnici povzročil odločilni zasuk Berlusconijev počasni zaton. Menim, da Berlusconi ni bil le krajevna zvezda, ampak pojav, ki je posredno ali neposredno vplival na širšo evropsko desnico. Berlusconijeva zgodba, ki se nadaljuje z določeno mero melanholije in s strmim padcem v priljubljenosti, je vnesla na italijansko politično sceno novosti, ki jih npr. Krščanska demokracija ni poznala. Objektivno je Berlusconi radikalno spremenil italijansko televizijsko in medijsko sceno. Že prej je kot gradbenik prinesel novo stanovanjsko ponudbo. Ko se je po padcu prve republike podal na politično sceno, niso vanj verjeli niti izostreni intelektualci, kot je bil Indro Montanelli. Berlusconi je s stranko, ki je imela podobo in tudi substanco podjetja, vnesel v politični diskurz nemajhne preobrate. Spretno je uporabil televizijo kot sredstvo osebne fascina-cije. Združil je igralski talent s populizmom, ki je pozneje postal v Italiji in v Evropi celo "vsebina". Obljubil je t.i. "liberalno revolucijo', ki je imela kot cilj to, kar lahko strnemo v mednarodno desničarsko geslo: "Manj države in več tržišča". S temi elementi je Berlusconiju uspelo zlepiti v koalicijo Finija in potomce Almirantejeve MSI ter Bossije-vo Severno ligo, ki je zasledovala povsem različne cilje od Finijevega in Menievega nostalgičnega nacionalizma, ki je koreninil v Salojski republiki in v fašizmu. Nova in zmagovita "kreatura" je v Italiji politično, kulturno in z vidika oblasti vladala 20 let. Velika svetovna finančna in gospodarska kriza je pretresla italijansko družbeno stvarnost in posekala veje Berlusco-nijeve "osvobojene" in srečne Italije. V resnici ni Berlusconi nikoli izvedel svoje revolucije, saj so v Italiji prave reforme nepopularne, in je raje opti-ral za nekaj zakonov v korist elit in seveda samega sebe. Ko padejo sanje, izgubijo svojo privlačnost tudi mesije. Rezultat zatona in preloma sta danes v Italiji in v Evropi dve desnici. Prva je protievropska, ksenofobna in zagovornica zaprte družbe (Salvinijeva SL, Le Penov FN, grška Zlata zora itd.). Druga je tradicionalna, konservativna desnica, ki ima različne variante. V trdnih državah, kot je Nemčija, izvaja tradicionalno konzervativno politiko. Drugje, npr. v Franciji, se oplaja z gesli skrajne in po-pulistične desnice. V Italiji išče nek nov združevalni trenutek in se drobi, kar je bila in ostaja lastnost levice. Hudo bi bilo, ko bi prišlo do zmagovitega spajanja skrajne in tradicionalne desnice. Primeri takih kombinaciji so znani iz zgodovine. V Italiji je levica, ki sem jo omenil, zdrobljena in v iskanju velike Ideje. Zgodba je pač takšna: v državah, ki so lažje kljubovale mednarodni krizi in jo dejansko prebredle, so stranke ohranile lastno tradicijo, npr. nemški socialdemokrati. Drugje je prišlo do sprememb in razhajanj. Ker so Italijani morda faloti, vendar inventivni narod, najdejo po vsakem porazu ali udarcu razlog za zmago. Ko se je zdelo, da bo Italijo razneslo, je odsotnost vladne politike nadomestil stari predsednik Napolitano, nato pa se je v vodstvo PD in nato Italije bliskovito povzpel mladi Matteo Renzi. Pretresel je Demokratsko stranko in njene rituale. Brcnil je s stola strankinega kolego Letto, napovedal je vsaj sto reform v prepričanju, da jih bo nekaj vendarle izpeljal. Na evropskih volitvah je sebi in stranki pridobil velik konsenz in od vsega začetka ciljal v prostor, ki ga odpira kriza Berlusco-nijeve desne sredine. Odločilni in za mnoge zloglasni pakt iz ul. Nazzareno je Renziju odprl širok manevrski prostor v povsem zmedenem kolegiju senatorjev in poslancev, ki pa v tej zmedi nočejo razpusta obeh zbornic. Igra je tvegana, vendar je tveganje lastnost mlajše generacije. V DS je Renzi porinil nasprotnike v opozicijo in na rob izstopa, a tudi t.i. "levica" v PD trenutno nima ne li-derja in ne programa. Renzi bo vtaknil nos povsod, kamor more, hitel bo z reformami (kakovost le teh ga relativno zanima) in dokazoval, da je on tisti, ki dejansko spreminja Italijo. Ker se ne boji sporov in odločanja je Renzi v "ma-čo" podobi všeč mnogim Italijanom ne-glede na politično prepričanje. S pomikanjem v sredino in tudi na desno odpira Renzi nov prostor levici, ki pa, ponavljam, šele išče svojo vlogo. Dnevno je gost televizijiskih klepetalnic vodja italijanskega sinda-kata kovinarjev Landini. Očitno pa ni povsem prepričan v skok čez potok: iz sindikata v stranko. Možna pot levice v DS mi je neznana. Vsekakor se ne strinjam z izjavami, da je "Renzi slabši od Berlusconija", da je volilni zakon Italicum "atentat na demokracijo" in, iz domačih logov, da pomeni reforma krajevnih uprav fašistični pogrom nad slovensko manjšino. Ni na dnevnem redu uboj kakega slovenskega župana. Vsa omenjena gesla pa niso dovolj za politični program močne stranke. Argumente jemlje levici tudi grški premier Tsipras . Znašel se je v kamnolomu evropskega in svetovnega kapitala. Ne ve, koliko njegovih domačih volilcev je resnično pripravljenih vztrajati na barikadah pod udarci stiske. Niti ne ve, koliko Grkov ga je volilo in nato šlo v banko, da izprazni račune in odnese prihranke drugam. Domače zgodbe se nujno prepletajo z globalnimi in tu velja za šibkejše pravilo, da preživi, kdor dobro pozna labirint in ve, kje se skriva Minotaver. Obstaja še tretji "pol". To so tisti, ki zagovarjajo neposredno demokracijo. Njihovo orožje sta internet in splet. Sistem naj bi deloval tako, da bi "državljani" sprejemali ali zavračali zakone in predloge s klikom na tip-kalnici ali telefončku. V Italiji sta gu-ruja gibanja Grillo in Casaleggio. Ideja je za mnoge privlačna, gibanje (gorje zapisati stranka) ima tako v italijanskem senatu kot v parlamentu številni skupini, ki pa sedita, čeprav hrupno, raje na klopici za rezervne igralce, kot pa da bi bili protagonista na igrišču. Osebno v ta sistem ne verjamem, ker je preveč odprt manipulacijam in ker postane sam protest s časom neplodna praksa. Vsekakor so scenariji tako na levi kot na desni dokaj spremenjeni, politika nasploh je izrazito manj ideološka, verjetno šibkejša in podvržena veliki naglici. Več kot vtis pa je, da nikoli ne odločaš sam. Biti sam svoj gospod je iluzija in to neglede, na katero stran se oziraš. Močan je tudi tisti, ki si zna izven domače scene poiskati vplivne zaveznike in botre. Sprejeti zakonitosti samopromocije pa je za mnoge politike "stare" šole težak izziv. Lažje je sedeti na klopici v domačem Rimu, čeprav ti na koncu v parku delajo družbo samo golobi. APRILA V NAŠI DEŽELI Bogato in razvejano glasbeno dogajanje Aprilsko glasbeno dogajanje je v naši deželi zelo bogato in razvejano, tako da bodo prišli na svoj račun ljubitelji res vseh zvrsti glasbe. Glavnina dogodkov bo v Vidmu, a tudi Trst ne bo ostal praznih rok. HUNGARIAN GYPSY SYMPHONY ORCHESTRA - Po celi Evropi so nastopi madžarske Hungarian Gypsy Symphony Orchestra popolni uspehi po zaslugi zelo kakovostnih in-terpretov, ki na izvrsten način izvajajo vse tipične glasbe te srednjeevropske države. Februarja je med drugim izšel zadnji album tega orkestra The Renewal Album. Gre za najbolj raznolik simfonični orkester (sestavlja ga skoraj sto glasbenikov), kar jih kroži po stari celini. Izvajajo mešanico romske, madžarske, yiddish in klasične glasbe. Koncert Hungarian Gypsy Symphony Orchestra bo danes ob 21. uri v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine. Cene vstopnic od 44 do 28 €. PINK SONIC - Ravno tako v videmskem gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine bodo dva dni kasneje - to se pravi v petek (ob 21. uri) - nastopili člani skupine Pink Sonic. Septembra 1994 so na stadionu Friuli za nepozaben koncert poskrbeli Pink Floydi, po nekaj več kot dvajsetih letih pa se želijo nastopa angleške rock skupine spomniti s koncertom skupine Pink Sonic, ki seveda izvaja izključno uspešnice legendarne angleške skupine. Pred koncertom bo mogoč ogled bogate razstave albumov in številnih predmetov vezanih na vrhunsko rock skupino. Cene vstopnic v predprodaji od 34 do 17 €. NINO DANGELO - Le lokacija je ista - videmsko gledališče Teatro Nuovo Giovanni da Udine - v ponedeljek, 13. aprila, (ob 21. uri) pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji povsem drugačne glasbene zvrsti. Po neverjetnem uspehu v domačem gledališču San Carlo v Neaplju prihaja v Videm Nino D'Angelo, eden izmed najbolj znanih interpretov neapeljske glasbene šole, ki je v Italiji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaslovel tudi kot filmski igralec. Pevec obljublja, da bo šlo za povratek v preteklost, saj bo zgodovinske uspešnice prepeval s takratnimi aranžmaji. Cene vstopnic v predprodaji od 39 do 17 €. FEDEZ - Lučaj od deželne meje, v kraju San Biagio di Callalta v Venetu, bo v petek, 17. aprila, in soboto, 18. aprila, (ob 22. uri) nastopil eden izmed najbolj razpoznavnih italijanskih reperjev, Fedez. Septembra lani je izšel njegov četrti album z naslovom Pop-Hoolista, v katerem se kot običajno ni omejil zgolj na priljubljene rap zvoke. Tem je dodal punk in elektronsko glasbo, a tudi bolj melodične in reggae melodije. Fedez doživlja na svoji turneji same uspehe in podvojitev koncerta v Venetu (Supersonic Music Arena) je le še dodaten dokaz, da je z novim albumom zadel v polno. Vstopnice: 30 €. JACK SAVORETTI - Ena izmed prijetnih novosti na svetovni glasbeni sceni, v katero so se »zaljubile« svetovne glasbene ikone kot Bob Dylan, Bruce Springsteen in Paul McCartney: angleški pevec in tekstopisec Jack Savoretti (na sliki) je po nekaj nastopih na apeninskem polotoku - njegov priimek jasno kaže na italijanske prednike - opozoril nase in tudi med italijanskimi kolegi žel velik uspeh. Navdušil je Eliso in Lauro Pusini, gotovo pa bo doživel zelo topel sprejem tudi v Trstu, kjer bo v sklopu turneje Written in Scars Live tour 2015 nastopil v soboto, 18. aprila, (ob 21. uri) v gledališču Miela. Vstopnice: 20 €. NEGRITA - Znova se podaja na turnejo tudi italijanska skupina Negrita; skupina iz Arezza bo v naši deželi nastopila v soboto, 25. aprila, v Palasport Forumu v Pordenonu (ob 21.30). Za pravi rock večer je treba v predprodaji odšteti od 40,25 € do 34,50 €. JOE HISAISHI - V sklopu 17. izvedbe Far East Film Festivala bo 23. aprila v videmskem gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine nastopil - in gre za prvi nastop v Italiji - Joe Hisaishi. Ime bo najbrž večini povsem neznano, v resnici gre za glasbenega ustvarjalca skoraj vseh vrhunskih japonskih risanih filmov. Sodeloval je zlasti z »oskarjevcem« Hayaom Miyazakijem in s Takes-hijem Kitanom. Vstopnice: od 46 € do 23 €. GIOVANNI ALLEVI - Neskončni Piano Solo Tour Giovannija Allevija se vrača v Trst, kjer bo v veliki dvorani Generali gledališča Rossetti nastopil v nedeljo, 26. aprila, ob 21. uri. Vstopnice v predprodaji od 46€ do 16 €. (I.F.) pisma uredništvu Pino Tomažič Po objavi članka, ki je bil v Primorskem dnevniku objavljen pod naslovom Pino ali Pinko Tomažič kot komunist, ki naj to ne bi bil, in v katerem je govora o poteku slovesnosti ob 100. obletnici Pin(k)a Tomažiča v Ljubljani (Primorska zgodba, povedana v Ljubljani), se je s pismom uredništvu oglasila ena izmed pobudnic in govornic na dogodku. Majda Metličar, hči zaročenke Pina Tomažiča navaja nekatere podatke na podlagi katerih se lahko sklepa, da je članek vsaj mestoma neresničen, kar pa nikakor ne drži. Po njenem mišljenju naj bi bil sporen del članka, ki se nanaša na zlorabo imena Pina Tomažiča s strani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Omenjene zlorabe na dogodku dejansko ni izpostavljala gospa Majda Met-ličar (tega v članku tudi ne trdim) ampak njena sestra Ivica Žurman (raz- vidno iz konteksta članka), druga hči nekdanje zaročenke Pina Tomažiča. V izogib dodatnim zapletom prilagam transkripcijo avdio in video zapisa, katerega hrani (tudi) Študijski center za narodno spravo in si ga je moč ogledati na njihovi spletni strani. Na 48 minuti posnetka je Ivica Žurman med drugim dejala: »... omenila sem Pina Tomaži-ča, omenila sem ga pa zakaj? Ker danes se njegovo ime nekako zlorablja- politično zlorablja, predvsem preko tega pevskega zbora Pino Tomažič, kar nas moti..« Kaj je s temi besedami mislila Ivica Žurman, hči zaročenke Pina To-mažiča ve ona sama, bralcu pa se s tem vsekakor vsiljuje slutnja, da gre za še en poskus potvarjanja zgodovine. Robi Šabec (Primorski dnevnik) Mlatenje prazne slame Naj takoj povem, da mi mlatenje prazne slame okrog naslova "dok- tor", "dottore", "dipl.ek" dr.ek" že pošteno preseda. Nimam pojma, kje je Stanko Vuk diplomiral, če v Italiji, v Jugoslaviji ali kjerkoli drugje, zato se mi, v moji preprostosti, vsa ta polemika zdi absolutno tratenje časa in prostora v časopisu. Sam sem pred mnogimi desetletji diplomiral na tržaški Univerzi, kjer so mi podelili akademski naslov "dottore", ki ga sicer nisem nikoli rabil (pravzaprav nisem nikoli niti šel po diplomo), ker mi v mojem poklicu ne služi, saj smo v Italiji vsi novinarji "dottori", pa če smo kdajkoli povohali faks ali pa ne. Večkrat prejemam pisma naslovljena z naslovom "dott." in sedaj se mi poraja vprašanje: naj ta pisma vrnem pošiljatelju ali naj jih sprejmem. Kot rečeno mi je pri poklicu moja diploma kaj malo pomagala, mnogo bolj mi je koristil študij na tržaškem klasičnem liceju, kjer sem od svojih takratnih profesorjev (Pav- leta Merkuja, Alojza Rebule, Elze Antonac, Jožeta Peterlina in vseh drugih) pridobil marsikaj, kar je oblikovalo moje kasnejše gledanje v svet. Če naj se vrnem k polemiki o doktorjih ali nedoktorjih, je moj nekdanji tovariš Brecelj (poklicni tovariš, Martin, ne se ustrašit) po mojem mnenju zgrešil, ko se je spustil v prazno razpravo o naslovih z ne-dokto-rico, ne-to, ne-ono Jolko Milič, za katero sem prvič slišal od mojega nekdanjega sotrudnika, ko sem še študiral in delal v korekturi Primorskega dnevnika, Stanka Andolška, ki je o njej govoril z občudovanjem. Z druge strani pa se sprašujem, če je nadaljevanje te polemike zgolj sad "vis polemice" omenjene gospe, ali je njeno trdovratno zavračanje vseh naslovov, za katero (zavračanje, namreč) sem izvedel iz njenega zadnjega dopisa, zgolj poza, češ "drugi se ponašajo z vi- sokozvenečimi naslovi z raznih prestižnih vseučilišč, sama pa sem kljub temu, da nimam in absolutno nočem naslovov, uspešna in cenjena (upravičeno, pravim jaz) literarna delavka". Zanimivo vprašanje, ki pa bi ga kazalo prepustiti drugi stroki. Navadno preberem Pd od prve do zadnje strani, če pa bom še naletel na nadaljevanje te polemike, bom kratkomalo obrnil stran. Ivan Fischer 10 Sreda, 8. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / RECENZIJA - Nova pesniška zbirka Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg Naslov pesniške zbirke Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg poudari humanistično držo pesnika, ki obravnava jezik kot dragoceno vrednoto posameznika in družbe. Razmišljanje o vlogi, pomenu in doživljanju jezika v mejnem tržaškem prostoru je motivna stalnica Čukove poezije in eno glavnih tematskih jeder sodobnega tržaškega pesništva. Opazne so nekatere pomenske usklajenosti med upesnje-vanji različnih avtorjev, ki jih zasledimo tudi v Čukovih verzih. Sem sodijo opis javne stiske jezika, občutje narodnega izumiranja, izpostavljanje pretirane vneme v proslavljanju preteklih zgodovinskih dogodkov, namigi na duhovno krhkost sodobne generacije, ki v sebi ne najde notranjega zagona prednikov. Vendar so Čukovi verzi v marsičem prelomni, inovativna je predvsem drža pesniškega jaza, ki izstopi iz občutka prizadetosti, zavrne vizijo žrtve in išče osvoboditev preko neposrednega razgaljanja kompleksnih družbenih mehanizmov prikrivanja. V verzih iz nove zbirke je zaznaven še dodatni slogovni premik. Ludistični pristop, pikra ironija, sarkastični ton, s katerimi je v prejšnjih zbirkah pristopal k narodno jezikovni motiviki, zamenja direktna govorica, nekdanji prikriti namigi postanejo posredni, kritika, ovita v eleganco posmeha, se ra-dikalizira in postane obtožba, ko pesnik definira odpadnike kot »opomin brez nagrobnika« ali »izdajalski spomin« in se zavzema za zavestnejše bivanje v »žilah jezika«. Literarni zgodovinar Boris Paternu je v spremni besedi to označil kot trdo angažiranost. Tudi reprezentacija rodnega mesta doživi prevrat. Trst ni več zavezan puhli trgovinski dejavnosti in denarni esenci, kjer so se kupci grebli za nakup kavbojk, ampak je kraj etničnih diskriminacij, lažnih konstruktov in duhovne omejenosti. Prednjači pojav nestrpnosti do drugih in drugačnih, opisan kot nekaj splošnega, pri čemer povzročitelji propada ostajajo neimenovani, stisnjeni v področje zamolča-nosti. SSG - Danes Izredna ponovitev Hlapcev V tržaškem Kulturnem domu bo danes ob 20.30 na sporedu izredna ponovitev Hlapcev, najnovejše domače produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Predstava je namreč doživela velik uspeh tako pri kritikih kot gledalcih, zato so se v tržaškem teatru odločili za dodatno ponovitev. Cankarjevo uspešnico v režiji Sebastijana Horvata si bodo 20. in 21. aprila ogledali tudi goriški abo-nenti in sicer v Kulturnem centru Lojze Bratuž V Horvatovih Hlapcih ima glavno vlog Radko Polič, ki pooseblja Starega Jermana. Ob njem nastopajo člani SSG in nekateri mladi obetavni igralci, doma s Tržaškega (Patrizia Jurinčič, Matija Rupel in Jure Kopušar). Abonenti, ki tega niso še storili, si lahko vstopnico za nocojšnjo ponovitev zagotovijo pri blagajni SSG med 10. in 13. uro (tel. 040 2452616 ali brezplačna številka 800214302). Po 13. uri bodo neprodane vstopnico na voljo ostalim gledalcem. Po ogledu pa ste vsi vabljeni, da glasujete za nagrado Primorskega dnevnika! In pada Trst, pada v lastno mrežo in jata ptic zaprhuta nad morjem in poleti daleč, daleč tja, kjer ni ulic, ki vodijo v puščavo. Tu je le Trst, ki prežvekuje staro, suho travo. (Trst) Narojenost v svoj jezik spaja najgloblje plasti intime z duhovno formacijo naroda. Podobe, ki se navezujejo na kolektivno izkušnjo, nakazujejo skupinsko usodo in izvirajo iz razpetosti med obstoječim in usiha-jočim, med izginotjem in ohranjanjem, med preživetjem in smrtjo. Opisana antite-tičnost se iz zunanje konkretnosti prevesi v intimni prostor jaza, postane vprašanje duše, kjer izguba lastnega glasu pomeni zatajitev in vodi v oprijemanje neznanih črkovanj, kar implicira občutke izgubljenosti, tavanja, ozebe, potuhnjenosti in bivanja v pre-trganosti korenin brez pravega življenjskega soka. Pozabljeni jezik se spoji s strahom izgube in z nezaupanjem v lastno seme, kar ustvarja osebne in kulturne anomalije. Iz obsega ubitih besed se pesniški jaz rešuje z iskanjem novih možnosti izrekanja, ki bi zajele neposrednost in navskrižje sedanjika. Gre za iskanje pisane besede, za polnjenje praznih strani, za prenos misli v smiselno zaporedje črk, gre za ustvarjanje z besedo. Vendar pisanje ni posvečen akt ali izbrano dejanje človeka, ampak vsakdanja gesta, preizkušanje možnosti ali enostaven zapis, ki ni vsakič iskren prenos misli. Oprezanje za besedo spremlja torej vedenje, da je njena moč relativna, ker le včasih pride do resnice, večinoma zavaja s prividi in odmevi. In vendar zmore ravno beseda izvzeti iz kaotične zamotanosti vsakdana najplemenitejše vzgibe, ovenčati privajene stvari in banalne predmete, ustvariti predstave neverjetne bližine. Besede, ki upomenjajo medsebojno bližino dveh, imajo v Čukovih verzih pozitivno semantiko, domujejo v skladnosti, so variante lepega. Ljubezen torej kot najsvetlejše v človeku spodbuja duhovno preobrazbo, kar vpliva tudi na estetsko izbiro izrazila. Vzvišenosti pomena ustreza nežnost zvena. Tudi čutna dimenzija ljubezenskega srečanja se zapiše s serijo rahlih podob. Lirski jaz vsrkava pozitivne sestavine drugega in hkrati iz perspektive ljubljene osebe dojema svoje najlepše, z ljubeznijo prekrije razdejanje lastnega, poteši izklju-vano rano in oživi željo po hrepenenju. Narahlo, prav narahlo ti položim školjko na uho: glas morja ujame brstenje pomladi, ki poje z zvokom angela. Potem se sladkava v nasadu oljčnih cvetov, kjer ti odprem Vilma Purič (Nežnost) SVIREL - Mednarodno glasbeno tekmovanje 660 temovalcev z vsega sveta Finalni koncert v nedeljo v centru Bratuž Svirél je stara slovenska beseda, ki nakazuje piščal. Pod tem imenom se sedmo leto zapored na Primorskem odvija mednarodno glasbeno tekmovanje. Od skromnih začetkov danes obsega tekmovalne discipline od harmonik, godal, brenkal in vse do pihal, trobil, tolkal. Letošnje tekmovanje Svirél poteka tri tedne na treh različnih lokacijah (Kromberk, Dobrovo in Štanjel) in bo v Slovenijo pritegnilo kar 660 tekmovalcev iz vsega sveta. V Slovenijo vsako leto privabi udi mednarodno priznane profesorje in koncertante, ugledne profesionalne glasbenike, ki z delom v žiriji skrbijo za strokovni potek in objektivno ocenjevanje tekmovalcev. V 2015 bo med žiranti sedelo devetnajst glasbenikov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Francije, Avstrije, Madžarske, Rusije. Osrednji namen Glasbenega tekmovanja Svirél je odkrivanje glasbenih talentov ter tudi spodbujanje glasbenega šolstva h grajenju kakovostnega in konkurenčnega glasbenega znanja mladih v primerjavi z Evropskimi standardi. Tekmovanje se je pričelo konec marca na Gradu Kromberk z disciplino namenjeno harmonikarjem. Žirija, v sestavi slovenskega harmonikarja Klemna Lebna, Marie-Andrée Joerger iz Francije in Dražena Ko-šmerla iz Hrvaške je odločila, da absolutno nagrado prejme Vili Korošec iz Slovenije, v komorni igri pa je nagrado podelila duu KarMar iz Poljske. Svirél se je nato selila na Grad Dobrovo, kjer se je v enem tednu pomerilo okrog 230 godalcev in bren-kalcev. Sedemčlanska žirija (violinistka Nadežda Tokareva iz Rusije, violončelist Hendrik Blumenroth iz Nemčije, slovenska kontrabasista Iztok Hrastnik in Janez Avšič, harfist-ka Nicoletta Sanzin iz Italije, avstrijski citrar Martin Mallaun in kuban- Irene Pauletto jernej skrt SPOMINI - V ljubljanski galeriji Vžigalica tudi razstava Strip o ljubljanskih otrocih med drugo svetovno vojno V ljubljanski galeriji Vžigalica so sinoči ob 70-letnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941-1945. Postavitev predstavlja prenos stripa v muzejsko razstavo in temelji na istoimenskem avtorskem stripu, ki sta ga ustvarila Blaž Vur-nik in Zoran Smiljanič. V prostorih na Trgu Revolucije 7 bo na ogled do 17. maja. Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Muzeju in galerijah Ljubljana (MGLM), ter ustvarjalec stripov Smiljanič sta strip Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 19411945 ustvarila v sklopu evropskega projekta Skriti otroci 2. svetovne vojne. Strip velja za enega od medijev, ki zelo dobro podaja zgodovinske vsebine. Noben drug tiskani medij ne omogoča tako tesnega prepletanja resničnosti in fikcije, fak-tografije in domišljije. Zgodba v stripu Vur-nika in Smiljaniča spremlja štiri leta odraščanja Kristine Babnik in njene družine. Vur-nik je ob razstavi zapisal: »Prave Kristine B. nikoli ni bilo. V njeni zgodbi so združena doživljanja otrok, ki so živeli Ljubljano v letih 1941-1945, tako kot jo doživlja naša stri-povska junakinja. Čeprav bi svoja najstniška leta morala preživljati brezskrbno in sproščeno, se je v njeno življenje vrinil čas vojne, ki ji desetletja kasneje še vedno po- stavlja vprašanja.« Na nekatera kot starka v pogovoru z vnukom sama išče odgovore, na druga pa noče odgovoriti. »Spomini in sanje Kristine B. ter zgodba o njeni družini, ki skuša preživeti hude čase in ostati skupaj, je zgodba o pogumu, vztrajnosti in iznajdljivosti malih ljudi, ki so se znašli pred velikimi odločitvami. Je zgodba o razklanem narodu, zločinih in posledicah. In nenazadnje - je zgodba o usodnih dilemah, na katere ni preprostih, še manj pa dokončnih odgovorov,« so sporočili iz galerije Vžigalica. V sredo, 15. aprila, in četrtek, 14. maja, sta ob 17. uri predvideni javni vodstvi po razstavi s soavtorjem stripa Blažem Vurnikom. Delo na evropskem projektu Skriti otroci 2. svetovne vojne so v MGLM na pobudo Vurnika začeli februarja lani. Vurnik se je lotil raziskovanja medvojnega in povojnega življenja skupine otrok, ki so 2. svetovno vojno preživeli v Ljubljani brez staršev in brez zavetja svojih družin in se jih je že pred desetletji prijelo ime ilegalčki. Namen projekta je zbrati dokumente, fotografije, pričevanja in druga gradiva, povezana z usodami skritih otrok, ki bodo med drugim predstavljena na spletni strani www.skritiotroci.si in v dokumentarnem filmu, ki nastaja v sodelovanju s TV Sloveni- ja. V sklopu projekta bo jutri in v petek v Mestnem muzeju Ljubljana potekala tudi mednarodna konferenca, na kateri bo svoje raziskovalne teme predstavilo 17 strokovnjakov iz 12 evropskih držav. V Slovenski kinoteki so ob razstavi pripravili filmski program, ki ga bo 14. aprila uvedla projekcija filma Ljubezen v režiji Raj-ka Ranfla. V kinotečni dvorani Silvana Fur-lana bodo v času programa na ogled medvojni filmski plakati iz zbirke Slovenske kinoteke. (STA) ski kitarist Marco Tamayo iz Avstrije) je za solistično disciplino godal zmago podelila violončelistu Seba-stianu Bertonclju iz Slovenije, za solistično igro brenkal pa nagradila har-fistko Irene Pauletto iz Italije. V komorni disciplini je nagrado osvojil trio Trikolon iz Avstrije (Verena Nothegger, violina, Doris Lindner, klavir, Stefanie Huber, violončelo). Dnevno dogajanje tekmovanja Svirel v večernih urah spremlja festival, na katerem nastopajo mladi glasbeniki, člani žirije in posebni gostje. Odprtje na dvorcu Zemono je bilo v znamenju tamburašev vipavske skupine Tamburjaši pod vodstvom dirigentke Mojce Lavrenčič, žiranti harmonike so na odličnem koncertu nastopili na Gradu Ozeljan, žiranti godal na Gradu Dobrovo in žiranti brenkal v cerkvici Kristusa Kralja na Subidi. V cerkvi v Biljani so nastopili godalni orkestri, ki jih znotraj šol (Glasbena šola Nova Gorica in Pro Musica na Dobrovem) vodita Ales-sandro Sluga ter Clara Bensa. Mez-zosopranistka Martina Kocina (prof. Franka Žgavec) je ob spremljavi Godalnega kvarteta NOVA na koncertu Akademije NOVA zapela v cerkvici svetega Križa nad Kojskim ob 500 letnici oltarja, Mladinski briški pihalni orkester pa pod vodstvom Martina Skubina v Hiši kulture Šmartno. Umetniška gimnazija Koper se je predstavila v cerkvi v Medani. Vsega skupaj se bo na enaindvajsetih koncertih predstavilo okrog 420 glasbenikov. Svirel se v tednu po velikonočnih praznikih nadaljuje na gradu Štanjel, kjer so vsak dan na sporedu nastopi tekmovalcev v različnih kategorijah. Nastopili bodo tako solisti kot komorne skupine. Velik zaključni dogodek pa bo v nedeljo, 12. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: na odprtem finalnem koncertu tekmovanja Svirel ob 18. uri bodo razglasili še absolutne zmagovalce solistične igre pihal, trobil in tolkal ter absolutno zmagovalno komorno skupino. Na koncertu bo kot poseben gost nastopil Pihalni kvintet Slovenske filharmonije. Več informacij najdete na spletni strani organizatorja - Kulturnega društva UPOL iz Ljubljane. Metka Sulič 147 Sreda, 8. aprila 2015 TRST STRASBOURG - Pomenljiva razsodba sodišča za človekove pravice Evropsko sodišče obsodilo Italijo zaradi G8 v Genovi Italija naj v svojo zakonodajo končno vključi prepoved mučenja STRASBOURG - Sedaj je zapisano tudi črno na belem: kar se je 21. julija2001 zgodilo v šoli Diaz v Genovi, je mogoče definirati samo kot mučenje. Tako je včeraj razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice in Italijo obsodilo zaradi njenega ravnanja julija 2001, ko je v Genovi potekal vrh svetovnih velesil G8. Sodišče je soglasno obsodilo italijansko državo zaradi kršenja 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki prepoveduje mučenje in določa, da se ne sme nikogar »mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati«. Sodišče je italijansko državo obsodilo tudi zaradi tega, ker njena zakonodaja ne prepoveduje mučenja, in jo pozvalo, naj čim prej zapolni ta zakonodajni manko. Sedemčlanski sodni svet, v katerem je bil tudi italijanski sodnik Guido Raimondi, je sprejel pritožbo italijanskega državljana Arnalda Cestara. Takrat 62-letni moški je tako kot na tisoče nasprotnikov vrha G8 prišel v Genovo, da bi se udeležil alternativnega vrha, ki ga je priredil Genoa Social Forum. Občinska uprava jim je dala na razpolago več stavb, med temi je bila tudi šola Diaz-Pertini, v kateri je bil tudi tiskovni urad Indymedia in studio radijske postaje Radio Gap. V večnadstropni stavbi so bile tudi zasilne, a avtorizirane spalnice za protestnike. V tej šoli bi bil moral, tako kot na desetine moških in žensk z vsega sveta, spati tudi Ar-naldo Cestara. Vanjo pa je v večernih urah vdrlo na desetine zamaskiranih in sovražno nastrojenih policistov, ki so se zelo grobo znesli nad mirnimi protestniki, ki so v večini primerov držali roke kvišku, ali policistom skušali pokazati osebne dokumente, da bi jih seznanili s svojo istovetnostjo. Nič ni zaleglo: policisti so jih surovo pretepli, marsikoga vrgli po stopnicah in poškodovali kar 87 od 93 aretiranih protestnikov. Veliko večino med njimi so nato izpustili, ker se je izkazalo, da niso zagrešili nobenega kaznivega dejanja. Za njimi so na tleh in zidovih ostali madeži sveže krvi. Ob enem se je na lepenki pojavil stavek (zapisan v angleščini) »Ne počistite te krvi«, ki je nato postal tudi naslov presunljivega dokumentiranega filma italijanskega režiserja Danieleja Vicari- ja in knjige novinarke Concite De Gregorio. Po večletnem in večstopenjskem procesu je italijansko kasacijsko sodišče sicer obsodilo 17 policijskih funkcionarjev, a le zaradi lažjih kaznivih dejanj (na primer zato, ker so podpisali lažne zapisnike, da bi z njimi opravičili svoje nasilno ravnanje). Evropsko sodišče za človekove pravice pa je določilo, da bi jim morali soditi zaradi mučenja, tako kot bi morali soditi vsem policistom, ki so se znesli nad protestniki. Tisti, ki je premlatil danes 76-letnega Cestara, pa sploh nima imena in obraza, saj ga ni bilo mogoče identificirati, ker ni imel na vidnem mestu izpostavljene identifikacijske številke. Zato je italijansko državo obsodila, naj moškemu izplača 45.000 evrov moralne odškodnine. Danes naj bi italijanska poslanska zbornica začela glasovanje o noveli zakona, ki uvaja prepoved mučenja. Nikoli ni prepozno ... Strahotno dogajanje v šoli Diaz so ovekovečili tudi filmi in knjige ITALIJA - Vlada obravnavala osnutek finačnega odloka DEF Renzi: Nobenih novih davkov Župane skrbi krčenje storitev RIM - Italijanska vlada je včeraj obravnavala osnutek letošnjega gospodarsko-fi-nančnega odloka (DEF), temeljnega zakonskega določila o državnih financah. Dokončne odločitve bo vlada sprejela šele na petkovi seji, ko naj bi tudi imenovala naslednika ali naslednico na mestu podtajnika pri predsedstvu vlade, ki ga je Graziano Del Rio zapustil ob imenovanju na mesto ministra za infrastrukturo, že včeraj pa sta premier Matteo Renzi in minister za gospodarstvo in finance Pier Carlo Padoan predstavila novinarjem glavne smernice finančnih ukrepov. Renzi je odločno zanikal, da bi DEF vseboval nove davke oziroma krčenje javnih storitev. Nasprotno, je dejal, se bo v tekočem letu znesek davčnih prihodkov zmanjšal za celih 21 milijard evrov: 10 od teh gre na račun lani uveden odbitek 80 evrov za odvisne delavce z nižjimi dohodki, 8 milijard znašajo odbitki za delodajalce iz jobs acta, 3 milijarde pa gre pripisati preprečitvi avtomatičnih povi-škov davkov, do katerih naj bi prišlo na osnovi varčevalnih ukrepov, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Minister Padoan je povedal, da bo DEF temeljil na predvidevanju 0,7-odstotne rasti bruto državnega proizvoda v tem letu, za naslednji leti pa predvidevajo 1,4 oz. 1,5-od- Premier Matteo Renzi in gospodarski minister Pier Carlo Padoan ansa stotno rast. Državni primanjkljaj naj bi letos znašal 132,5% BDP-ja, do leta 2018 pa naj bi se postopoma zmanjševal do 123,4%. Razmerje deficit/BDP bo letos 2,6%, 1,8% v letu 2016 in 0,8% v letu 2017. Za dosego teh ciljev pa bo morala vlada letos privarčevati vsaj še dodatnih 10 milijard lir. To je že včeraj izzvalo zaskrbljen od- ziv predsednika zveze občin Piera Fassina, ki pravi da občine ne bi prenesle dodatnega krčenja prispevkov. Z Renzijem, ki trdi, da kaj takega letos ni predvideno, se bosta srečala pred petkom. Zelo kritičen je tudi Renato Brunetta (FI), za Stefana Fassino iz manjšine v DS pa se obeta krivičen manever, ki bo s krčenjem javnih storitev še poglobil recesijo. Tuja podjetja: prvi Prato, Trst in Gorica v deseterici RIM - Mestece Prato v Toskani je po deležu tujih enoosebnih podjetij na prvem mestu v Italiji, saj je 40 odstotkov registriranih podjetij v lasti oseb iz držav zunaj Evropske unije. Znano je, da je v Pra-tu ogromno kitajskih priseljencev in njihovih podjetij. Na posebni lestvici združenja trgovinskih zbornic Union-camere je drugi Milan (z 22,1 odstotka), sedmi Trst (17,5 odstotka enoo-sebnih podjetij v lasti državljanov izven EU, in sicer 1582 od 9060 podjetij), deseta pa Gorica (13,9 odstotka, 792 od 5690). Na zadnjem mestu je sicilska En-na z 1,67 odstotka, italijansko povprečje znaša 10,3 odstotka. V Keniji protesti proti skrajni milici al Šebab NAIROBI - V Keniji je pet dni po napadu na univerzo, kjer je umrlo 148 ljudi, več tisoč ljudi protestiralo proti skrajni milici al Šebab. Protestniki so obenem pozivali vlado k okrepitvi varnosti na kenijskih univerzah in šolah. Shodi so potekali v mestu napada na univerzo, Ga-rissi, pa tudi v kenijski prestolnici Nairobi. Protestniki so obljubili, da bodo v boju proti skrajnežem sodelovali z varnostnimi silami. So bili pa tudi kritični do varnostnih sil, ker da so bile v odzivu na napad prepočasni. ŽENEVA - Po podatkih organizacije WHO V spopadih v Jemnu doslej več kot 540 ubitih in 1700 ranjenih ŽENEVA - V spopadih med uporniškimi Hutiji in vladnimi silami v Jemnu je v slabih treh tednih umrlo več kot 540 ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 1700 ljudi, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Medtem Rdeči križ poziva k takojšnji prekinitvi ognja, ki bi omogočila dostavo nujne medicinske pomoči . Gre za podatke do 6. aprila. Medtem pa je Unicef opozoril, da je bilo od 26. marca ubitih najmanj 74 otrok, ranjenih pa 44. A Unicef se ob tem boji, da so številke veliko višje. »Otroci za ta konflikt plačujejo nedopustno ceno,« je povedal predstavnik Unicefa v Jemnu Julien Harneis. Otroke so ubili ali jih pohabili in prisilili zapustiti svoje domove, je opozoril Harneis. »Njihovo zdravje je ogroženo, prekinjeno je njihovo izobraževanje. Tem otrokom bi morali v skladu z mednarodnim humanitarnih pravom takoj omogočiti zaščito, in to s strani vseh vpletenih.« Tiskovni predstavnik Unicefa Christophe Boulierac pa je pojasnil, da šole ne obiskuje okoli milijon otrok. Dodal je, da število smrtnih žrtev med otroki vključuje tiste, ki so umrli neposredno v napadih, pa tudi tistih, ki so umrli zaradi posrednega vzroka, kot so pomanjkanje zdravstvene oskrbe, cepiv ali dostop do pitne vode. Siloviti spopadi med uporniki in vladnimi silami se na jugu Jemna medtem nadaljujejo. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je v ponedeljek v je-mensko prestolnico Sana poslal letalo z nujno pomočjo, kot so zdravila in druga zdravstvena oprema, a to zaradi logisti- čnih težav še ni prispelo na cilj. Rdeči križ opozarja na katastrofalno humanitarno situacijo v mestu Aden na jugu Jemna. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica ICRC Marie Clarie Feghali, tam poteka »vojna na vsaki ulici, za vsakim vogalom (... ) mnogi ne morejo pobegniti«. V nočnih spopadih je bilo v mestu ubitih najmanj 18 ljudi, v zadnjih 24 urah pa še 54. Zato je Rdeči križ strani včeraj znova pozval k takojšnjemu premirju, da bi pospešili dostavo pomoči. ATENE - Vojne reparacije Grčiji »Nemčija nam dolguje 279 milijard evrov« ATENE - Grška vlada je izračunala, da Nemčija iz naslova vojaških reparacij iz druge svetovne vojne Atenam dolguje skoraj 279 milijard evrov. Gre za prvi uradni izračun grške strani glede domnevnega dolga nacistične Nemčije za zločine in plenjenja med drugo svetovno vojno, je sporočila poroča britanska medijska mreža BBC. Kot je pojasnil namestnik grškega finančnega ministra Dimitris Mardas, je v ta znesek vključenih tudi 10,3 milijarde okupacijskega posojila, ki ga je nacistična Nemčija izsilila od grške centralne banke. »Glede na naše izračune, dolg, ki je povezan z nemškimi reparacijami, znaša 278,7 milijarde evrov, je pred parlamentarnim odborom, ki preiskuje odgovornost za grško dolžniško krizo, dejal Mardas. Nemška vlada zatrjuje, da je bilo to vprašanje zakonito razrešeno že pred leti. Grška vlada pod vodstvom levičarske Sirize je odprla vprašanje nemških reparacij prav v času, ko se poskuša izviti iz dolžniške krize. Berlin je leta 1960 Atenam plačal 115 milijonov nemških mark odškodnine. Grčija trdi, da to ni poplačalo poškodovane infrastrukture, vojnih zločinov in vrnitve izsiljenih posojil. Nemčija vztraja, da je bilo vprašanje reparacij pravno razrešeno leta 1990, še pred združitvijo takratnih obeh Nemčij. Prva vaja udarne konice NATO BRUSELJ - Zveza Nato je včeraj zagnala prvo vajo udarnih enot svojih sil za hitro posredovanje, t. i. bojne konice, ki so jo vzpostavili kot odgovor na rusko agresijo na Ukrajino. Cilj vaje je predvsem uriti hitrost odhoda vojakov na krizno območje. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se enote zdaj v vojašnicah pripravljajo, da jih vpokličejo na posredovanje. Glede na nove standarde, ki jih je Nato določil na vrhu v Walesu septembra lani, naj bi bila bojna konica za odhod na krizno območje pripravljena v dveh do petih dneh. 1 2 Sreda, 8. aprila 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška - Sporazum v pripravi, prihodnji teden predstavitev Čezmejna Brda želijo v Unescov seznam Čezmejno območje Brd na seznamu Unescove svetovne dediščine: to je želja in cilj, za dosego katerega si bodo skupaj prizadevali upravitelji devetih briških občin z obeh strani meje, ki se že več časa srečujejo in dogovarjajo o sprožitvi postopka za vložitev kandidature. Ob občini Dolenje, ki je po- budnica projekta, se za ovrednotenje in zaščito naravnih lepot, kakovostne enogastronomske ponudbe in zgodovine Brd zavzemajo občine Krmin, Koprivno, Moš, Šlovrenc, Fara, Šte-verjan in Gorica, na slovenski strani pa je pristopila Občina Brda. V teh dneh je v pripravi medobčinski sporazum, Briški vinogradi bumbaca tržič - Odprtje gradbišča Namesto semaforjev • 0 ■ v«v v štiri nova krozisca V Ulici Bito bodo odpravili semaforje Ob navzočnosti deželne odborni-ce za javna dela Mariegrazie Santoro in občinskega odbornika Massima Schiava so včeraj v Ulici Boito v Tržiču simbolično odprli gradbišče prvega izmed štirih krožišč, ki jih bodo uredili na državni cesti št. 14, zato da bodo olajšali pretok prometa in na cestah povečali varnost kakor že v Ulici Grado. Gradbenemu podjetju Costruzioni Isonzo iz Špetra ob Soči je družba FVG Strade zaupala izgradnjo krožišča med ulicama Boito in Portorosega, kjer se bodo dela predvidoma zaključila oktobra letos, nato pa se bodo dela nadaljevala na križiščih med ulicama Boito in Timavo (za- ključila naj bi se novembra letos), med ulicama Boito in Romana (zaključek del je predviden junija 2016) ter med Ulico Boito in Drevoredom Cosulich (krožišče naj bi odprli januarja 2017). Vzporedno z gradnjo tretjega krožišča bodo urejali tudi cesto, ki bo povezovala ulici Agraria in Can-neto. Investicija skupno velja 7.600.000 evrov, denar je že na razpolago. Dela bodo potekala po fazah. Cesta ne bo popolnoma zaprta za promet, seveda pa bo prišlo do začasnih omejitev. »Občane prosim, naj bodo potrpežljivi, saj bomo čez eno leto že videli rezultate teh del,« je včeraj napovedala odbornica Ma-riagrazia Santoro. pobudo pa bodo javnosti predstavili že prihodnji teden, ko bo na raznih prizoriščih v Gorici, v Dolenjah in na Do-brovem potekala tridnevna skupščina italijanske federacije klubov Unesco. »O možnosti vložitve kandidature za pridobitev Unescovega priznanja razpravljamo že dalj časa. K pobudi smo pristopili brez nobenih pomislekov, saj se nam zdi vsaka oblika ovrednotenja našega prostora v čezmejnem ključu hvalevredna in prepotrebna,« sta povedala števerjanska županja Franka Padovan in odbornik Marjan Drufov-ka, ki se je udeležil zadnjega sestanka medobčinske delovne skupine. Krmin-ski župan Luciano Patat je pojasnil, da se bodo Brda predstavila kot enoten prostor, ki ga ne glede na državno mejo povezujejo zgodovina, kultura, vinogradništvo, naravne lepote ter človeške vezi. »Zavedamo se, da je postopek za vložitev kandidature dolgotrajen. Predstavniki goriškega in videmskega kluba Unesco, s katerimi smo se srečali, so nam pojasnili, da traja štiri ali pet let, ob tem bomo morali imenovati tudi strokovnjake, ki nam bodo pomagali pripraviti dokumentacijo. Prepričani pa smo, da se velja potruditi, saj ima naš prostor vse potrebne adute, da postane državni kandidat za uvrstitev na Unescov seznam. To se vsekakor ne bo zgodilo pred letom 2020,« je povedal Patat in izpostavil, da je pobudo za kandidaturo čezmejnih Brd lani dal župan Dolenj Diego Bernardis, ki pa nam ga včeraj ni uspelo priklicati. »Občina Brda že od nastanka veliko vlaga v prepoznavnost,« pravi župan Občine Brda, Franc Mužič. Umestitev na seznam Unesca bi bila po njegovih besedah brez dvoma velik dosežek. »Poleg tega gre še za projekt, ki povezuje čezmejno, na italijanski strani bo v projekt vključenih kar nekaj občin, zato vidimo tu lepe možnosti in danosti. Predvsem pa sem zadovoljen, ker pobuda prihaja iz občine Dolenje. Brez dvoma bo na tem mestu tudi naša obveza, da sodelovanje v tem prostoru še bolj poglobimo. Gre za skupen geografski, kulturni prostor, zato je treba vsekakor najti način, kako tudi v bodoče živeti v skupnem sožitju: ne smemo se gledati kot konkurentje, ampak iskati možnosti, kako lahko to našo danost skupaj nadgrajujemo.« (Ale, km) Družina Izraelcev nasedla Tržiški karabinjerji so v nedeljo dopoldne nudili pomoč izraelski družini, ki je s čolnom nasedla na plitvini pri Gradežu. 65-letni Y.B., 63-letna D.B., 66-letna S.B. in 24-letni A.B. so se s 15-metrskim motornim čolnom, ki so ga najeli v Li-gnanu, odpravili proti Gradežu, zaradi slabih vremenskih razmer pa so nasedli na peščenem dnu. Poklicali so na pomoč, kmalu zatem pa so na kraju bili ka-rabinjerji z rešilnim čolnom, ki so jih odpeljali na kopno. Prepozno opazil pešca Pred avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem v Foljanu se je na veliko noč v prometni nesreči huje poškodoval 69-letni upokojenec. Domačina Silvana Carla Cauzera, ki je prečkal cesto na prehodu za pešce, je okrog 12.20 zbil avtomobil Kia venga; za volanom je sedel 71-letni E.M. iz Gradišča, ki je moškega opazil prepozno. Cauzera je odbilo več metrov naprej, kjer je negiben obležal. Z rešilnim helikopterjem so ga odpeljali v bolnišnico na Katinari. Prekinitev dobave vode Družba Irisacqua obvešča, da bodo jutri v Koprivnem obnavljali vodovod. Zaradi vzdrževalnih del, ki se bodo začela ob 8.30, bodo možne začasne prekinitve dobave vode. Ronški poštni urad zaprt Ronški poštni urad je ta teden zaprt zaradi obnovitvenih del. Družba Poste italiane sporoča, da bo po običajnem urniku ponovno deloval od ponedeljka, 13. aprila. krmin - V Ulici Gorizia urejajo zelenico in parkirišče Park namesto vojašnice Krminski župan upa, da jim bo spomeniško varstvo kmalu dovolilo porušiti še dormitorije nekdanjega vojaškega kompleksa Območje nekdanje vojašnice Amadio, ki je bila dalj časa trn v peti krminske občinske uprave, se spreminja v park. Potem ko je lani občina zrušila zid v Ulici Gorizia in del propadajočih objektov, ki so jih nekoč uporabljali vojaki, se je včeraj začela druga faza del. »Zemljišče, kjer so nekoč stale vojaške stavbe, bomo posejali s travo. Izpostaviti želim, da bomo kot gnojilo brezplačno uporabili kompost, ki ga iz organskih odpadkov pridobivajo v obratu podjetja Isa Ambiente v Moraru,« je povedal župan Luciano Patat, po katerem bodo v prihodnjih tednih uredili tudi parkirišče, ki bo služilo vsem občanom, zlasti pa članom Univerze za tretje starostno obdobje, ki ima sedež ravno v Ulici Gorizia. »S tem dela še ne bodo zaključena, saj je območje vojašnice ogromno, ob tem pa nam spomeniško varstvo še ni izdalo dovoljenja za porušenje nekaterih objektov. V mislih imam vojaške dormitorije, ki so v zelo slabem stanju. Azbestna streha se kruši in domačini se zgražajo. Upam, da nam bo nova načelnica spomeniškega varstva FJK kmalu prižgala zeleno luč, je dejal Patat in pristavil, da so izdelavo podrobnejšega načrta bodočega parka že zaupali načrtovalcu. Ogromno območje, ki meri 65.000 kv. metrov, želijo ovrednotiti bumbaca / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 13 SUBIDA - Sezona centra Emil Komel Deseta Snovanja so se začela • ■ ■ • v« v« na najboljši način Snovanja, ki jih prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in potekajo na različnih prizoriščih, so se začela v cerkvici na Subidi s koncertom treh izjemnih glasbenikov: citrarja Martina Mallauna iz Avstrije, harfistko Nicoletto Sanzin iz Italije in kubanskega kitarista Marca Tamaya, ki živi v Avstriji. Mudili so se na gostovanju kot člani žirije mednarodnega glasbenega tekmovanja Svirel na gradu Dobrovo. Predstavili so se solistično in v triu, oblikovanem posebej za to priložnost. Namen koncerta je bil ponuditi domačemu poslušalstvu tri odlične, mednarodno priznane glasbenike, ki sicer delujejo vsak v svojem okolju in na svojem področju. Žirija brenkal glasbenega tekmovanja Svirel je centru Komel ponudila odlično priložnost za kakovosten začetek jubilejne, desete sezone Snovanj. Uvodni akordi so bili odeti v zvon-ke melodije keltskih harf najmlajših glasbenic in glasbenikov skupine Mini Giro-tondo dArpe. Ti mali glasbeniki v razredu profesorice za harfo pri centru Komel, Tatjane Donis, so zaigrali dva niza priredb irskih ljudskih pesmi. Pripravili so prijeten vstop v koncert in razpoloženje v cerkvi odeli v toplino zvoka strun. Citrar Martin Mallaun se je najprej predstavil z baročno suito Silviusa Leopolda Weissa. V treh plesnih stavkih so citre zazvenele prijetno živahno. Nicoletta Sanzin je nato izvedla dve baročni Toc-cati Leonarda Lea in tako slogovno podčrtala glasbo, ki jo je pred njo izvedel citrar. Odlična je bila njena izvedba skladbe LLArc di San Marc sodobnega italijan- skega skladatelja Giuliana Fabbra, ki ji je kompozicijo posvetil. LLArc di San Marc, ki v furlanščini nakazuje mavrico, ponuja možnosti razvoja interpretativnih spretnosti glasbenice. Očarljiva skladba pritegne pozornost tako s svojo lirično melodičnostjo kot tudi z vsemi dodatnimi zvočnimi učinki, pasažami in frazami, Mini Girotondo d'Arpe, ki ga vodi Tatiana Donis (zgoraj), in trio glasbenikov: citrar Martin Mallaun, kitarist Marco Tamayo in harfistka Nicoletta Sanzin (desno) foto jernej skrt ki zvočni svet harfe izrazijo do polnosti. Pred nastopom kitarista Marca Tamaya je Martin Mallaun vnovič sedel za citre, tokrat z novejšo kompozicijo skladatelja Wernerja Pirchnerja, ki je tako kot skladba za harfo poprej ponudila vpogled v zvočni svet citer z vsemi posebnimi in zanimivimi zvočnimi odkloni. Za konec je Marco Tamayo pripravil navdušujoč kitarski nastop, ki se je sprva sprehodil med tradicionalnimi in poznanimi kitarskimi umetninami Heitorja Vil-le-Lobosa in Luigija Legnanija; kitarist je pokazal vse svoje mojstrstvo v obvladovanju klasičnega repertoarja. Po tem presenetljivem uvodu je svoj izjemni talent utrdil v virtuoznih Variacijah na temo iz Beneškega karnevala Francisca de Asísa Tárrege. Ko jih je odigral, so se gostujoči umetniki združili v trio in skupaj zaigrali. Z dodatno skladbo so uvodni koncert iz ciklusa Snovanj zaokrožili v velikem umetniškem slogu. Metka Sulič ŠTEVERJAN Kako do razvoja kmetijskih podjetij Na pobudo Kmečke zveze in Čedajske banke - Banca Popolare di Cividale bo danes ob 18. uri v dvorani društva Briški grič na šte-verjanskem Bukovju okrogla miza na temo novega programa za razvoj podeželja v obdobju 2014-2020 ter zakonskih inštrumentov in olajšav v korist kmetijstva. Uvodoma bodo pozdravili goriški predsednik Kmečke zveze Stanko Radikon, podžupan Števerjana Robert Princic in generalni direktor Čedajske banke Gianluca Benatti. Pri okrogli mizi bodo sodelovali tajnik Kmečke zveze za vi-demsko pokrajino Stefano Predan (Smernice novega programa za razvoj podeželja 20142020), Michele Simonutti iz Čedajske banke (Omrežja podjej in integrirani projekti v novem programu za razvoj podeželja 20142020), Alessandro De Luca iz Čedajske banke (Rotacijski sklad po deželnem zakonu 80/82), Daniele Degano iz Čedajske banke (Ecommerce in spletni sistemi plačil) in Dino Paulin iz Čedajske banke (Produkti in storitve za mednarodno komercialo), koordinator bo Massimo Bolzicco. Kmečka zveza vabi k udeležbi svoje člane in zainteresirane ljudi. Poudarek bo na finančnih podlagah za razvoj kmetijskih podjetij in na prednostih spletnih načinov plačevanja pa še na mreženju podjetij in trajnost-nemu kmetovanju. Cilj je razširiti med pridelovalci oz. podjetniki znanja in informacije o inštrumentih za učinkovitejše upravljanje v vidiku odobritve novega deželnega programa za razvoj podeželja, ki bo prinesel 270 milijonov evrov, od katerih 127,7 milijona iz evropskega proračuna. Ravno sistemsko mreženje bo eden izmed ključnih pogojev za pridobitev denarja. SOVODNJE - Sejem domačih dobrot Vračajo se kmetje, rejci in obrtniki Otročiči iz vrtca med obiskom v kmetijskem podjetju La Pernice rossa Tržni sejem lokalnih pridelkov, perutnine in drugih domačih živali, ki so ga v Sovodnjah začeli prirejati junija lani, se je takoj prijel, tako da so ga mnogi pogrešali, potem ko so ga novembra prekinili zaradi zimskega premora. S prebuditvijo narave in z vrnitvijo življenja na polja in v vrtove se bo že prihodnjo soboto spet vrnil na zelenico ob gostilni Pri Francetu. Preimenovali so ga v Kmečki in obrtniški sejem, saj bodo na njem obrtniki še množi-čneje zastopani (na primer s suho robo), organizacija pa sloni na krajevnih pridelovalcih s kmetijskim podjetjem La Pernice rossa (skalna jerebica) na čelu. Prvič v novi sezoni bo potekal v so- boto, 11. aprila, med 8. in 13. uro, nakar bo sledil še sedem sobot v mesecu, in sicer 9. maja, 6. junija, 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra. Na stojnicah bodo na voljo zelenjava, sadje in povrtnine, ki so pridelani na domači zemlji in na zdrav način, med ponudniki bodo tudi rejci perutnine in hišnih živali ter pridelovalci domačih dobrot. Med takšnimi rejci sta tudi Nives Pellizon in Stefano Bin iz kmetijskega podjetja La Pernice rossa, ki ga je v prejšnjem tednu obiskalo 24 otrok z dvema učiteljica iz sovo-denjskega vrtca Čira Čara: piščanci, kokoši, race, gosi in zajčki so bili za malčke pravo doživetje. ŠTANDREŽ - Pred 70 leti drugo bombardiranje vasi Spomin na žrtve Drevi ob 19.30 bodo položili venec k plošči na vaškem pokopališču, ob 20. uri bo maša V Štandrežu se bodo danes spomnili žrtev, ki sta jih med drugo svetovno vojno povzročili bombardiranji zavezniških letal. Pred natanko 70 leti, 8. aprila 1945, so ameriške bombe drugič padle na Štandrež in povzročile smrt dvanajstih civilistov, med katerimi je bil tudi komaj rojen otrok. Društvo sKultura 2001 bo ob 19.30 v imenu štandreške skupnosti položilo venec k nagrobni plošči, ki so jo lani odkrili na vaškem pokopališču, ob 20. uri bo sledila maša v domači cerkvi. Ameriški bombniki so Štandrež prvič prizadeli 18. marca 1944. Napadali so letališče, bombe pa so padle na polja južno od vasi. Umrlo je sedem ljudi. Drugo tragično bombardiranje so Štandrežci doživeli leto kasneje, na sončno spomladansko nedeljo. »Bližal se je poldan in po maši so se ljudje razšli večinoma na domove in se pripravljali na kosilo. Kdor je ostal na odprtem, je lahko na zahodu opazil formacijo bombnikov, ki je letela v smeri Štan-dreža,« piše Damjan Paulin v knjigi Štan-drež 1927-1947 - Od fašizma do zavezniške vojaške uprave: »Ker so bili preletov va- jeni, se ljudje niso posebno vznemirili ob bližajočih se letalih. Ko so se oglasile sirene, so večinoma ostali kar v hišah in se niso zatekli v zaklonišča. Tudi tokrat so ameriška letala imela za cilj objekte v neposredni bližini Štandreža. Pilotom je bilo naročeno uničenje južne železniške postaje in železniškega omrežja na severu Štan-dreža. Letala pa so odvrgla svoj tovor pred časom in težke granate so padle po štan-dreških hišah.« Porušenih ali poškodovanih je bilo več kot deset hiš, smrtno ranjenih pa dvanajst nedolžnih ljudi. GORICA - Med prazniki našteli skoraj 2500 obiskovalcev Grad doživel naval V ponedeljek si je grajski muzej brezplačno ogledalo 1900 ljudi, številni obiskovalci so prišli iz drugih krajev Obiskovalci v grajskem naselju Sonce je v ponedeljek tudi na Goriškem zvabilo na prosto številne ljubitelje piknikovanja, rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi. Ob tradicionalnih javnih piknik lokacijah, kot so bregovi Soče, medejski grič in Krminska gora, je letos kljub popoldanski pooblačitvi in vetru kar nekaj ljudi pritegnilo goriško grajsko naselje, kjer je praznovanje priredila občina v sodelovanju z lokali in društvi. Pravi naval obiskovalcev je med letošnjimi velikonočnimi prazniki zabeležil goriški grad. Med soboto in ponedeljkom je si je muzej ogledalo kar 2.448 ljudi, medtem ko jih je bilo leta 2014 »le« 784. Rekorden obisk je grajski muzej imel predvsem na velikonočni ponedeljek: možnost brezplačnega vstopa, so včeraj sporočili z goriške občine, je izkoristilo kar 1900 obiskovalcev. Mnogi izmed njih so v Gorico prišli iz drugih pokrajin in dežel. »Prost vstop in piknik za družine sta prav gotovo prispevala k povečanemu obisku muzeja, po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da se je privlačnost goriškega gradu po obnovi grajskega naselja zelo povečala,« je povedala goriška občinska odbornica Arianna Bellan, po kateri namerava občinska uprava še naprej sodelovati z društvi in upravitelji lokalov s ciljem, da se predvsem med vikendi poživi dogajanje v grajskem naselju z raznimi prazniki in pobudami. 1 4 Sreda' 8- aPri|a 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Jutri odločitev o nadaljnjih korakih glede kampusa V zameno za del stavbe • I I • V v univerza dobi zemljišče K. Miklavič k.m. T. Krapše k.m. »Lokalna politika se je dokončno odločila o umestitvi kampusa,« pojasnjuje novogoriški župan Matej Arčon, v čem je bistvena novost ponudbe, ki jo je novo-goriška mestna prejšnji ponedeljek poslala Univerzi v Novi Gorici. »Bistvena novost je tudi ta, da se dogovorimo o načinu menjave nepremičnin za stavbo, kjer je sedaj univerza, z zemljišči, ki so v lasti no-vogoriške mestne občine,« pristavlja župan. Upravni odbor Univerze v Novi Gorici, ki odloča o lokaciji univerzitetnega kampusa, se bo sestal jutri v Vipavi. »Rektor je s to ponudbo dobil zagotovilo, da na tistem območju ne bo nič drugega. Občina že dela na spremembi Občinskega prostorskega načrta,« pristavlja Klemen Miklavič, član minuli teden ustanovljene Komisije za pripravo strategije razvoja visokega šolstva v mestni občini Nova Gorica. Sestavljajo jo člani največjih svetniških skupin. »Ni več dvoma, katera lokacija je najboljša za kampus, ta lokacija je skupni interes,« pristavlja Tatjana Krapše, predsednica odbora za kulturo, šolstvo in šport mestnega sveta. Konec marca se je iztekel podaljšani rok, do katerega bi morala občina Vipava odpraviti pomanjkljivosti na zemljišču, ki ga je upravni odbor Univerze v Novi Gorici lani izbral kot najprimernejšega za izgradnjo univerzitetnega kampusa. Po jutrišnji seji vodstva univerze bo javnost izvedela, ali je občini Vipava naloga uspela in kakšna je glede na to nadaljnja odločitev upravnega odbora v zvezi z lokacijo univerzitetnega kampusa. Minuli ponedeljek pa je novogori-ška mestna občina univerzi poslala ponudbo lokacije zahodnega dela območja ob Kornu za graditev razvojnega dela univerzitetnega kampusa. Novogoriški mestni svet je namreč na februarski seji sprejel sklep, da bo občina v primeru sklenitve sporazuma z univerzo do konca aprila za potrebe dolgoročnega razvoja kampusa omenjene univerze namenila območje ob Kornu in pristopila k postopkom menjave zemljišč, ki jih ima Zemljišče ob Kornu (desno) in univerzitetni sedež v Rožni Dolini (spodaj) gorica - eStoria Festival išče nove prijatelje Potekal bo med 21. in 24. majem Festival eStoria išče prijatelje. Združenje, ki bo med 21. in 24. majem že enajstič organiziralo kulturno prireditev, tudi letos vabi občane, združenja, trgovce in podjetja, naj ga podprejo in s tem prispevajo k dobremu uspehu in obogatitvi tridnevnega mednarodnega dogodka. Le-ta bo letos posvečen mladini, med številnimi gosti pa bosta tudi italijanski novinar in pisatelj Roberto Saviano, tokratni dobitnik nagrade Friuladria, ter mlada Tunizijka Amina Sboui, ki je postala eden izmed simbolov arabske pomladi in boja za emancipacijo muslimanskih žensk. Prijatelji festivala, ki se bodo odločili za nakup izkaznic Kseno-font, Plutarh, Tukidid, Herodot in Podpornik, bodo imeli pravico do nekaterih »gadgetov«, udeležbe na posebnih dogodkih in bodo sproti informirani o vseh programskih novostih in pobudah združenja. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.estoria.it, za pojasnila lahko zainteresirani pišejo na naslov eventi@leg.it ali pokličejo na tel. številko 0481-539210. na tistem območju v lasti občina, z ustreznim delom objekta v lasti univerze v Rožni Dolini. Na lokaciji ob Kornu gre za skupno okrog 60.000 kvadratnih metrov pretežno nepozidanega območja. Dobrih 40.000 kvadratnih metrov zemljišč je v občinski lasti, namenjena so sicer stanovanjski pozidavi, ustrezen postopek spremembe Občinskega prostorskega načrta pa že poteka. Okrog 17.000 kvadratnih metrov je v lasti države - gre za območje novogoriškega dijaškega doma -, dobrih 28.000 kvadratnih metrov pa je v za- sebni lasti. »Gre sicer za stvar dogovora z univerzo, toda gradnja bi lahko potekala od zahoda proti vzhodu, začetek prve faze pa bi lahko umestili na zahodni rob območja ob Kornu, kjer so občinska zemljišča. Za prvo fazo tudi ne vidim težav glede priklopa na javno komunalno infrastrukturo, ker je dostopna zelo blizu,« dodaja župan. Omenjeno ponudbo je torej občina univerzi skupaj s študijo o umeščanju kampusa na lokacijo ob Kornu poslala 30. marca, odgovor pričakuje do 15. aprila. Katja Munih tržič - Nadaljuje se zasedba mlina De Franceschi Niso praznovali Delavci zahtevajo dopolnilno blagajno - Danes bodo sindikalni predstavniki srečali načelnike svetniških skupin Velika noč in velikonočni ponedeljek sta za mnoge minila v znamenju piknikov, zabave in izletov, delavci tržiške družbe De Franceschi pa so oba dneva preživeli v Ulici Bagni nuo-va, pred mlinom, ki so ga protestno zasedli 24. marca. Protest je odgovor na odločitev vodstva družbe, da odpusti kar 50 od skupnih 57 zaposlenih. Odpuščene bi želelo takoj vključiti v program mobilnosti, ne da bi prej seglo po ostalih oblikah socialnih blažilcev. »Delavci so utrujeni in zelo zaskrbljeni, nameravajo pa vztrajati, dokler jim ne bo priznana pravica do izredne dopolnilne blagajne: nekateri so mi povedali, da ponoči ne morejo spati, drugi si pomagajo z zdravili, tretji imajo občutke krivde, ker bodo posledice njihove brezposelnosti občutile njihove dru- žne,« pravi pokrajinska odbornica Ilaria Ce-cot, ki je v ponedeljek dopoldne obiskala tržiške delavce, potem ko jim je v nedeljo prišel izrazit solidarnost predsednik Enrico Gherg-hetta. »Vodstvo družbe zahtev delavcev in sindikatov noče sprejeti. Možno je, da se dogovarja o prodaji mlina, v pogajanja pa očitno niso vključili delavcev. Problematiki zdaj sledi tudi dežela, posredoval je tudi podpredsednik Sergio Bolzonello. Upamo, da bo razplet pozitiven,« pravi Cecotova. Sindikalnim predstavnikom delavcev družbe De Franceschi bodo danes prisluhnili načelniki tržiških svetniških skupin, ki se pripravljajo na izredno sejo občinskega sveta, med katero bo tekla beseda ravno o mlinu in usodi zaposlenih. Protestniki pred tržiškim mlinom nova gorica - Šesta »open air« igralnica Na prihodkih Hit presegel načrte Dimitrij Piciga (levo) in Zoran Novakovic Z odprtjem igralnice na prostem v sklopu igralniško-zabaviščnega centra Park so v novogoriškem Hitu zaokrožili tovrstno ponudbo v svojih centrih. Investicija v šesti Hitov Open air Casino je veljala 720.000 evrov. Prva Hitova igralnica na prostem je kot odgovor na leta 2007 sprejeti protikadilski zakon, ki je odnesel precejšen delež prihodka, nastala leta 2011 v sklopu Perle. Da se tovrstna vlaganja močno izplačajo, potrjujejo številke. »Zasedenost igralnih mest v zunanjih igralnicah je od 20 do 50 odstotkov večja,« pravi Zoran Novakovic, direktor Parka in Perle. Parkova igralnica na prostem na 450 kv. metrih površine ponuja 88 igralnih mest, sončno teraso, lounge bar in tudi možnost igre na igralnih mizah. Gre za največjo letošnjo Hitovo infrastrukturno investicijo. Sicer pa v letošnjem letu za investicijska vlaganja skupno namenjajo 10 milijonov evrov: posodobili bodo igralni-ški park in investirali v obigralniško ponudbo. »V centru Perla načrtujemo razširitev kavarne Dolce Vita in še pred poletjem izgradnjo sončne terase, pred hotelom Lipa v Šempetru pri Gorici bomo uredili nadstrešek in zunanji vrt, prenovili bomo tudi del namestitvenih kapacitet hotela Korona v Kranjski Gori,« našteva Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita. Ker bi radi igralniške goste in njihove spremljevalce v svojih hotelih in igralnicah zadržali za več kot en dan, pripravljajo v prihodnjih dveh letih tudi načrte za bogatejšo wellness ponudbo, ki bi vključevala bazenski kompleks. Hit je lani ustvaril za nekaj več kot 153 milijonov evrov prihodkov. »Mislim, da bomo dosegli čez štiri milijone evrov fotok.m. dobička iz poslovanja, s čimer smo nekoliko presegli načrte. Kar pa je za nas najpomembnejše: za nadaljnjih sedem milijonov se je zmanjšala naša zadolženost,« pravi Piciga. Kje so razlogi za takšne številke? »Zagotovo je na eni strani razlog bistveno povečanje igranosti in rasti na avstrijskem trgu, končno smo uspeli ustaviti tudi padec igranosti iz italijanskega trga, ki je še vedno naš primarni trg. Velika sprememba, ki se nam dogaja, je tudi ta, da se število nočitev, kljub zaostreni krizi, uspe ohranjati oziroma celo večati,« še odgovarja. Hit je lani iz igralniške dejavnosti ustvaril 129,5 milijona evrov prihodkov, 16,8 milijonov iz gostinske dejavnosti, 4,6 milijonov pa iz ostalih dejavnosti. Igralnice so lani zabeležile 1.357 obiskov, kar je za 3 odstotke več od plana in za dva odstotka več kot leto poprej. Hotelske kapacitete je koristilo 85.000 gostov, zabeležili so 159 tisoč nočitev, kar pomeni 11-od-stotno povečanje glede na leto 2013. Družba Hit je lani plačala 39,1 milijonov evrov igralniških dajatev. »Rezultati so odraz uspešnega izvajanja programa poslovnega prestrukturiranja,« pojasnjujejo v Hitu, kjer so zadovoljni tudi z rezultati prvih treh mesecev letošnjega leta, ki bo posebno tudi zaradi niza načrtovanih dogodkov: v maju bodo gostili evropsko prvenstvo krupjejev, istega meseca se bodo predstavili v sklopu skupne turistične zgodbe na milanski razstavi Expo, oktobra pa bosta v Novi Gorici prvič potekala dva ključna strokovna dogodka s področja turizma, in sicer Dnevi slovenskega turizma in gostinsko turistični zbor. Katja Munih / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 15 gorica - O Beneški Sloveniji v centru Lojze Bratuž »Pod lipami« z Banchigem, Ruttarjem in msgr. Qualizzo m Sk Giorgio Banchig Na jutrišnjem srečanju »pod lipami« bo beseda tekla o slovenski Benečiji, o njeni zgodovini, sedanjem utripu pa tudi o njeni prihodnosti s poudarkom na slovenski prisotnosti. Iztočnico bo ponudila monografija z naslovom Benečija - Ko se mala in velika zgodovina srečata, ki jo je napisal beneški raziskovalec in publicist Giorgio Banchig in je izšla pri zadrugi Most. Na skoraj 400 straneh, ki jih je ilustriral Moreno To-masetig, je zaobjeto zgodovinsko dogajanje od prvih poselitev do današnjih Riccardo Ruttar dni, ki je pustilo sledove v duhovni kulturi te zemlje, poseljene z avtohtono slovensko narodno skupnostjo. Gre za doslej najpopolnejšo knjigo, ki ponuja vpogled v preteklost Nadiških dolin, v dogodke velike in male zgodovine, ki so pogojevali razvoj teh krajev, se zarezali v zavest slovenskega človeka ter oblikovali specifično zavest in izročilo ljudi, ki danes tu živijo. Srečanje bo vodila časnikarka Erika Jazbar. Ob Giorgiu Banchigu se ga bosta udeležila še raziskovalec in publicist Marino Qualizza Riccardo Ruttar ter beneški duhovnik, teolog in letos zlatomašnik msgr. Marino Qualizza, ki je tudi odgovorni urednik kulturno-verskega lista Dom. Govor bo torej o preteklosti pa tudi o zadnjih dogodkih in polemikah okrog slovenstva teh krajev in beneškega narečja. Srečanje na temo Benečije in Benečanov bo jutri, 9. aprila, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici; prirejata ga center Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. JUTRI V GORICI V Komigojevem šovu čarodeji in gusarji Po uspešnem nastopanju v Italiji in tujini se bo v lastnem mestu prvič predstavilo združenje Assi Magici. Jutri, 9. aprila, z začetkom ob 20.30 bo trijezični gledališki festival Komigo postregel namreč z večerom čarodejev in gusarjev, ki se zbirajo v omenjenem goriškem združenju. Na odru Kulturnega doma v Ulici Brass se bodo ob tej priložnosti predstavili Mister 'O, Alberto Vio, David, Simone Rovenda, mladi Philip in Duo Luis. Skupaj bodo torej nastopili profesionalni ter mladi in že spretni igralci, ob vstopu v dvorano pa bodo občinstvo sprejeli čarovnik Merlin in drugi čarodeji s prikazom potujoče mikro-magije; vstopnina znaša 10 evrov (redna) oz. 7 evrov (znižana). Assi Magici [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče zartovih arij in duetov »Poglej, moj dragi Figaro«. Prirejata KC Lojze Bratuž in ZSKP; informacije po tel. 0481-531445 ali 0481-538128. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 10. aprila ob 21. uri »Nunsens ...le amiche di Maria« (Dan Goggin), nastopajo Laura Del Ciotto, Carolina Ciampoli, Monja Marrone, Alberta Cipriani, Edilge Di Stefano, Giorgia Bellomo, Valentina Di Leo, Martina Di Martino; informacije po tel. 0481969753 in na www.artistiassociatigo-rizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 9., in petek, 10. aprila, ob 20. uri satirična komedija »Tartuffe« (Molier). Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 11. aprila ob 20.30 »L'anatra all'aran-cia«, nastopa gledališka skupina GAD Citta di Trento; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 11. aprila nastopa Hungarian state folk ensemble; 22. aprila »Othello l'h e muta« nastopa skupina Oblivion v režiji Davida Calabreseja in Lorenza Scude. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: prva predstava 17. izvedbe niza veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh« bo v soboto, 11. aprila, ob 20.30 v izvedbi dramske skupine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z igro »Aulularia«. 14. aprila ob 20. uri bo nagrajevanje natečaja Mladi oder. 16. aprila ob 20.30 bo komedija »Mrtvi ne plačujejo davkov«, nastopil bo dramski odsek PD Štandrež. 28. aprila ob 20.30 bo glasbena igra z izborom Mo- U Kino ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.30 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.30 »Home - A casa«; 18.30 - 21.00 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 16.00 »Cenerentola«; 18.15 - 20.15 - 22.10 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.15 »Into the woods«. Dvorana 3: 16.40 - 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7«. Dvorana 4: 17.45 »Cenerentola«; 20.00 - 22.10 »L'ultimo lupo«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »La famiglia Belier«. fí Razstave V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka, trg Edvarda Kardelja 4 bo danes, 8. aprila, ob 17. uri odprtje razstave »Misli in spisi arhitekta Maksa Fabianija«; na ogled bo do 30. aprila; macije in vstopnice po tel. 0038631571365 ali vstopnice@gdnova.si. V VRTOJBI: v Mladinskem centru, Ul. 9. septembra 72, bo v petek, 10. aprila, ob 21.30 koncert Zmelkoow/Zmel-klasikoow; več na www.kstm-sempe-ter-vrtojba.si/koledar-dogodkov/772 V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 11. aprila ob 20.15 koncert Tinkare Kovač s skupino Singgirls; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si). V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. M Izleti informacije po tel. 00386-53309100 ali goriska.knjiznica@ng.sik.si. V GORICI: v Palači Coronini Cronberg bo 10. aprila ob 17.30 odprtje razstave »Dalla Penna d' oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coronini e la bella scrittura«, na ogled do 4. oktobra po sledečem urniku: od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00. Za ostale informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V NOVI GORICI: v Mestni galeriji na trgu E. Kardelja 5 bo v petek, 10. aprila, ob 20. uri odprtje razstave prostorske postavitve umetnice Mete Grgurevič z naslovom »Presek/Inter-section«. Več informacij po tel. 0038653351017 ali mestnagalerija@kultur-nidom-ng.si. »POHOD PO POTI MIRU« bo v soboto, 11. aprila, s startom ob 9. uri v Pla-veh (smer Paljevo), hoje je za 2,5 do 3 ure. Sledila bo pogostitev in druženje ob 12.30 v lovski koči na Paljevem. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degusta-cijo (sodelovalo bo 18 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 338-4390324, pohod2015@po-hod.it; več na www.pohod.it. SPDG prireja v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Koz-jak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za ostale informacije in prijavo na izlet po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). Ü3 Obvestila KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 8. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Štorje koncert tolkalne skupine Zveze Primorskih glasbenih šol »ZPGŠ Bum Drum« z gostom Wolframom Winkelom. Omejeno število vstopnic, predhodna rezervacija po tel. 0038651314677. Več na www.upol.si. FESTIVAL DVORNE GLASBE: 9. aprila ob 21. uri v palači Attems na Kor-nu v Gorici »Aspettate, adesso can-to!«, nastopajo E. Bertuzzi, A. Rasi, M. Vincenzi. V BUKOVICI: v mali dvorani KD Bu-kovica bo v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri Svirelov glasbeni večer »Štirje letni časi«, nastopajo Zdravko Pleše in Ensemble Contemporanea 21. Infor- SOVODNJE OB SOČI: Kulturni dom »Jožef Češčut« prireja v četrtek, 9., 16., in 23. aprila ob 20.30 tečaj poslušanja telesa in sproščanja, vodil bo prof. Aldo Rupel. Za informacije in vpisnine po tel. 338-1411463 Patricija (v večernih urah). SPDG sporoča, da bo na svojem sedežu, Verdijev Korzo 51/int, v četrtek, 9. aprila, ob 19. uri predstavitev programa izleta v Romunijo, ki ga društvo prireja od 26. junija do 3. julija. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI sklicuje občni zbor v petek, 10. aprila 2015, ob 20.30 v prostorih KD Danica na Vrhu. Na programu pozdravi in potrditev dnevnega reda, izvolitev delovnih teles (predsednik, volilna komisija), poročila predsednika, blagajnika, tajnika in gospodarja, razprava na poročila, volitev novih organov, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta -KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. V GORICI: v nekdanjih konjušnicah palače Coronini bo od 16. do 19. aprila potekala gledališka delavnica po romanu Joseja Saramaga »Cecita« (Slepota), pod vodstvom režiserja Corrada Calde. Namenjena mladim od 16. leta, število mest je omejeno. Za ostale informacije po tel. 0481-532317 ali infor@artistiassociatigorizia.it. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA sporoča, da bo čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave premeščena na nedeljo, 19. aprila. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Za prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na info@zskd.eu. 15 Prireditve »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: v četrtek, 9. aprila, ob 18.03 predstavitev knjige »La camera dopo il garage« avtorice Enze Li Gioi. V soboto, 11. aprila, z odhodom ob 9.03 avtobusni izlet »Draguccio, la capitale degli affresc-hi medievali - viaggio nell'Istria veneta e austriaca«, spregovoril bo Marino Vocci; informacije in rezervacije po tel. 0481-593506. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 9. aprila, ob 18. uri v sklopu »Literarnih četrtkov« predstavitev knjige Zorana Kneževica »Dvoživke umirajo dvakrat«; več na www.ng.sik.si. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Paolo Budinich: mare, scienza e fortuna di un protagonista della cultura triestina del '900« Rite Cian. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju s Foto-klubom Skupina 75 in Dramsko družino FB Sedej vabi na Odhajanja, literarni pogovor s tržaško pisateljico Eve-lino Umek, ob izidu njenega romana »Sidrišče spomina«, ki bo potekal v petek, 10. aprila, ob 20.30 v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Pogovor bo vodila Daniela Stekar, mag. slov. Za fotografske utrinke bodo poskrbeli člani Fotokluba Skupina 75. Glasbena spremljava Andrejke Možina. V GORICI: v Forumu, Ul. Ascoli 10/A, v sklopu večerov Novecento Inedito v priredbi VZPI - ANPI Gorica, bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri srečanje s predstavitvijo knjige »Come la foresta ama il fiume - storia di una resi-stenza«. O knjigi bo spregovoril Claudio Biancuzzi. V TRŽIČU: v občinski sejni dvorani bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige prof. Daria Fran-doliča o pisatelju Kornelju Abelu, avstrijskem judovskem oficirju na Krasu. Večer pod pokroviteljstvom občine pripravljata društvi Jadro in Tržič. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.50, Patrizia Pinto iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža ob 11. uri in na pokopališče; 12.15, Sante Munari iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa ob 12.30, sledila bo upepelitev. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 15.00, Erminio Mario Franco (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30), ležal bo v cerkvi od 14. ure dalje, sledila bo upepelitev. 1 2 Sreda, 8. aprila 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E NOGOMET - Polfinale državnega pokala Nepremagljivi Juventus nadigral Fiorentino FIRENCE - Da v Italiji, ko gre zares, Juventus nima enakovrednega tekmeca, je dokazal tudi sinoči na povratni tekmi polfinala državnega pokala. Kljub temu, da je na prvi tekmi v Turinu nepričakovano izgubil z 2:1, tik pred včerajšnjo tekmo pa se je moral trener Allegri odpovedati svojemu najboljšemu napadalcu Tevezu, je Juventus popolnoma nadigral Fiorentino, ji nasul tri gole, zelo malo tvegal in obdržal nedotaknjeno svojo mrežo. Gostitelji so tekmo začeli z zmagovalno miselnostjo (ali nadutostjo?), da lahko Juventus spet premagajo, imeli so posest žoge, a v fazi napadanja niso bili nevarni, Juventus pa je lahko sprožil svoj strupeni protinapad, s katerim je že po prvem polčasu, po zadetkih Matrija in Pereyre, vodil z 2:0. Prevlada Juventusa je bila v drugem polčasu še bolj izrazita. Fiorentina je bila v napadu brez moči in brez idej, gostje pa so bili veliko nevarnejši. Vsa upanja domačinov je kmalu ugasnil Bonucci s silovitim strelom po podaji Marchisia s kota. Fiorentina - Juventus 0:3 (0:2) Strelci: Matri v 14., Pereyra v 44., Bonucci v 59. min. Danes - ob 20.45 Napoli - Lazio (izid prve tekme 1:1). A-LIGA - Zaostala tekma, danes ob 18.30 Parma - Udinese Pereyra in Morata ansa ODBOJKA - Števerjanec Loris Mania po rednem delu in pred končnico A1-lige Tukaj sem kot delavec Števerjanski odbojkar Loris Mania, je s svojim novim klubom Latino, v A1-ligi, končal redni del na 6. mestu. Zdaj ga čaka še nastop v končnici. Ste dosegli kar ste pričakovali? Še več. Na play-off smo sicer računali, a smo mislili, da bomo po rednem delu sedmi ali osmi. A smo dosegli nekaj nepričakovanih zmag. Najlepša, zame še posebej, je bila zmaga doma proti Modeni. Zdaj upamo, da bodo dosegli še kaj več tudi v play-offu. Macerata, vaš prvi nasprotnik v četrtfinalu končnice, bo za vas precej visoka. Ali ni morda celo previsoka? Ni nujno. Macerato smo v gosteh v rednem delu premagali. Tako in tako igramo boljše na gostovanjih kot doma. Gledali smo posnetek z njihovega zadnjega nastopa proti Modeni. Niso igrali najboljše. Poškodoval se je podajalec Ba-ranovic in imajo za play-off novega, brazilskega podajalca, ki je v Italiji šele en teden in je prvič igral preteklo soboto. Poleg tega, če on igra, se morajo po pravilniku odpovedati enemu tujcu na položaju blokerja ali libera. So torej neuigrani? Zagotovo ne bodo na svojem višku. Kaj pa vi? Ste v popolni postavi? Zal bo manjkal center Semenzato, ki je na zadnjih šestih tekmah igral res dobro. On je že lani v Perugii imel težave z očmi. Prejšnji teden je na treningu med obrambno vajo dobil žogo v glavo in si poškodoval očesno mreno. So ga že operirali. Sezona se je zanj končala. Nam bo samo še v moralno oporo. Pet let si bil v Modeni, ki je v Italiji odbojkarska zibelka. Kakšno je zanimanje za odbojko v Latini? V Modeni sem se že počutil kot doma. Letos prvič z mano ni družine. Tukaj sem sam. Odbojka je v Latini povsem v senci nogometa. Tekme obišče kakih 800 gledalcev, le ko sta igrala Macerata in Modena jih je bilo 3.000. Nogometna ekipa igra v B-ligi. Ko igrajo istočasno kot mi, so tribune naše dvorane precej prazne. Lahko pa se zato mirno sprehajaš po cesti. Tukaj nas nihče ne pozna. Smo kot navadni delavci. Kvečjemu te ustavijo, če nosiš klubsko trenirko. Igrate pri nas odbojko, me je enkrat nekdo vprašal. Ja, v A-ligi, sem dejal. A-liga? Pri nas? Nisem vedel, da je, je odgovoril. Ni torej nobenega pritiska? Ni ga. Med igralci se zelo dobro razumemo. Treniramo dobro, trener hodi z nami na večerjo. Vsi živimo v isti stavbi. Ekipa je tolažba za oddaljenost Letošnja sezona je za Lorisa Maniaja (36 let) deseta v najvišji italijanski ligi. Na tej ravni je pred lansko selitvijo v Latino igral tudi v Trstu, Piacenzi, Montichiariju in Modeni pirazzi (latina volley) družine in pomanjkanje topline navijačev. Drži, da si se na igrišču izmenjaval z drugim liberom? Zdaj nič več. To je trajalo en mesec, ko sem čutil bolečine v mečih. Takrat sem igral samo kot sprejemalec, v obrambi pa je igral kolega. Zdaj spet, tako kot na začetku, igram samo jaz. Imam 36 let, moram tudi malo varčevati z močmi. Si zadovoljen s svojimi nastopi? Sem. Letos sem imel povsem proste roke. Veliko sem podajal, ko je bil slab sprejem. V obrambi sem si položaj določeval sam. Trener mi je povsem zaupal. In to mi je dalo še večjo samozavest. Če pogledamo statistike, je vaš korektor, Srb Starovic drugi tolkač v ligi, Slovenec Tine Urnaut četrti in drugi po številu doseženih točk na servisu. Center Van de Voorde je najboljši bloker. Kaj četrtfinale Sobota, 11. aprila: Safety Perugia - Calzedonia Verona (17.45 Raisport 1) Nedelja, 2. aprila: Lube Banca Macerata - Top volley Latina (17-1 Raisport 2): Parmareggio Modena - CMC Ravenna Sreda, 15. aprila: Energy Diatec Trentino - Exprivia Molfetta (20-30 Raisport 2).. Druga tekma bo 19. aprila, morebitna tretja pa 25. aprila Vrstni red po rednem delu: Trentino 62, Modena 60, Macerata 57, Perugia 50, Verona 47, Latina 41, Ravenna 35, Molfetta 32, Piacenza 25, Monza 23, Padova 15, Milano 11, Sansepolcro 10. vam manjka, da bi bili še boljši? Manjka nam lider. Igralec za ključne točke. Tak, ki »hoče« dobiti žogo, da zaključi odločilno akcijo. Starovic je odličen, a tudi malo zaspan. Nič ga ne gane. Kaj pa Urnaut? Fizično je res močen, tudi tehnično je dober. A se mu včasih ugasne luč in ga za pet minut izgubimo. Slovenci igrajo zelo uspešno. Tudi Gasparini in Šket sta med boljšimi v ligi. Slovenci res igrajo na visoki ravni. Mislim, da bo to pozitivno vplivalo tudi na igro slovenske reprezentance. Posebno zdaj, ko je njihov trener Gia-ni. Slovi po tem, da je dober trener (njegova Verona je dosegla po rednem delu 5. mesto, kar je najboljši dosežek kluba sploh, op.ur.). Da nekaj začetnih navodil, a potem pušča igralcem v igri dosti svobode. Takšnega trenerja Sloveni- Trentino Volley TRENTO - Odbojkarji moštva Trentino Volley so v prvi tekmi finala pokala CEV doma z 1:3 (23:25, 25:23, 22:25, 21:25) izgubili proti Dinamu iz Moskve in imajo pred povratno tekmo v Moskvi malo možnosti, da Italiji priborijo edini pokal, ki ga letos lahko osvoji. V enakovrednem ženskem pokalu so odbojkarice Dinama iz Krasnodarja s 3:0 (25:18, 25:20, 25:22) gladko premagale poljsko ekipo Atom Trefl Sopot. LIGA PRVAKINJ - Odbojkarice ekipe Eczacibaši Istanbul so v finalu zaključnega turnirja v Szczecinu s 3:0 (22, 20, 21) premagale ekipo Yamamay Busto Arsizio. Za Eczacibaši je to prvi naslov evropskih prvakinj in četrti za Turčijo, njeni klubi so vse naslove osvojili v zadnjih petih letih. Italija ostaja pri 14 naslovih, po tem zaostajajo le za Rusijo, ruski klubi so osvojili 25 naslovov. SLOVENIJA - Odbojkarji Calcita Volleyballa so dobili tudi drugo tekmo polfinala državnega prvenstva proti Salonitu Anhovo. Tako kot v Kamniku so tudi tokrat zmagali po hudem boju in preobratu, tudi tokrat s 3:2 (-22, -18, 15, 23, 13). V finalu so se tako pridružili ACH Volley-ju. Finale bo v nedeljo. ja potrebuje. On sicer pripada stari šoli, a je igral praktično v vseh vlogah in lahko vsakemu igralcu deli veliko nasvetov. Zakaj pripada stari šoli? Zato, ker se je v procesu treniranja v odbojki v zadnjih letih vse spremenilo. Zdaj treniramo globalno. Specifičnih vaj je dosti manj, ogromno je zadanih nalog v igri 6:6. Do onemoglosti. A pomaga glede zbranosti. Vrniva se k Slovencem. Če so oni med najboljšimi, je to vsekakor znak, da je raven lige upadla. To je res. A pozor, Slovenci niso slabi. Igrajo ignorantsko. V smislu, da se ničesar ne bojijo, nič ne kalkulirajo, vedno igrajo na moč. Je pa res, da so najboljši tujci odšli drugam in je zdaj v ligi dosti mladih Italijanov, ki pa morajo še veliko rasti. A je tako prav, tujcev je bilo preveč. NOGOMET Kaos v turškem nogometu ISTANBUL - Potem ko je turški nogomet konec tedna zamajal incident, v katerem so streljali na avtobus Fenerbahčeja in ranili voznika, je policija prijela včeraj dva osumljenca za napad. Zaradi napada je vodstvo turške nogometne zveze za en teden prekinilo vsa tekmovanja, klub iz Istanbula pa ne namerava igrati tekem do razjasnitve zadev. Policija je v torek aretirala dva moška, stara 27 in 38 let, ki sta domnevno vpletena v strelski obračun. Policija je najprej našla orožje, potem pa še oba osumljenca, od katerih je eden zasledoval avtobus in sporočal njegovo lokacijo, drugi pa je nato streljal. Strelski napad se je zgodil v soboto zvečer, ko se je ekipa Fener-bahčeja vračala z gostovanja, na katerem je s 5:1 ugnala Caykur Rize-spor. SLAVEN - Afriška košarkarska legenda Dikembe Mutombo, ki je 18 sezon igral v ligi NBA, bodo uvrstili v košarkarski hram slavnih v Springfieldu. V svoji bogati karieri je osemkrat igral na tekmah All stars, štirikrat pa je bil izbran za najboljšega obrambnega igralca. OKS - Iz državnega proračuna bo za šport v Sloveniji letos na voljo 37.287.227 evrov, vendar le slabih 12 milijonov evrov za programe. ATLETIKA - Kitajski zvezdniški atlet Liu Xiang je uradno napovedal slovo od atletskih tekmovanj. V Šanghaju rojeni atlet je postal ljubljenec kitajskih navijačev leta 2004, ko je na olimpijskih igrah v Atenah na tekmi 110 m z ovirami svoji domovini priboril prvo zlato olimpijsko kolajno na atletskih tekmovanjih. HOKEJ NA LEDU - Prijateljska tekma pred SP: Hrvaeka - Slovenija 2:5 (0:0, 1:3, 1:2). Liga Ebel, finale, 1. tekma: Red Bull Salyburg -Vienna Capitals 6:1. Je to dobro tudi za reprezentanco? Ne vem. Pogledal sem seznam igralcev, ki jih je izbral trener Berruto in sem si rekel: fantje, vso srečo. Je dosti novih imen, a manjkajo Parodi, Ko-var, Baranovic, Zajtsev je že od lani poškodovan in letos v Rusiji ni igral. Sem skeptičen. Kdo bo prvak? Če se uvrstimo v polfinale, bomo to mi! Sicer pa ... Trento. Ali ti ni žal, da si zapustil Modeno prav zdaj, ko je spet v samem vrhu? Malček že, ampak je treba v življenju tudi vedno znova preizkusiti kaj novega. Kdaj ti zapade pogodba v Latini? Konec sezone. Boš ostal? Če ostane trener Blangini, bi rade volje ostal. Je klub reden plačnik? Prav reden ni, ker je med sezono izgubil tudi dva sponzorja. Ko denar dobijo, vsekakor hitro poravnajo obveznosti. Zdaj nam dolgujejo le še eno plačo. Niso pa plače takšne kot so včasih bile. Niti približno niso več tako visoke kot pred desetimi leti. Treba tudi malo bolj varčevati. In si poiskati kako delo poleti. Letos bom direktor kampa za otroke v kraju Capo d'Orlando na Siciliji. Organizira ga Tržačan Fontanot. A. Koren / ŠPORT Sreda, 8. aprila 2015 1 7 nogometni intervju - Športni vodja Vesne Paolo Soavi »Psevdo-agentom in drugim ne zaupam. Igralce izbiram sam« Športnega vodjo kriške Vesne Paola Soavija (do leta 1999/2000 je v Križu igral, nato je bil tudi predsednik), ki smo intervjuva-li v proseškem baru Luksa, smo najprej vprašali, ali bi najprej odgovoril na manj resno vprašanje. Pokimal je in privolil. Ali ste že rezervirali avtobus za prvo tekmo državnega play-offa elitne lige, ki bo 17. maja v gosteh? 47-letni Križan se je zresnil, usmeril pogled v novinarja in odgovoril: »Nismo« Sprostil se je šele po veliko bolj (nezanimivem) tradicionalnem vprašanju oziroma trditvi ... Do konca sezone, čeprav ste 2. na lestvici, vas čaka težak spored. »Težko delo čakajo vse tri ekipe, ki se borijo za 2. mesto: poleg nas sta še Cjarlins in Cordenons,« je bil pošten Soavi in dodal: »Mi smo morda v rahli prednosti, saj imamo dve tekmi doma. Če ne bomo v soboto izgubili v Tržiču (ob 16.00 proti prvemu na lestvici, ekipi Ufm op. av.), bomo bližji cilju.« Tržiški Ufm slivenskega nogometaša Alena Carlija in Daniela Tomizze potrebuje zgolj točko za napredovanje v D-ligo. Ufm je dejansko že napredoval v višjo ligo. V soboto bo bržkone že vse pripravljeno za praznovanje. Naročili bodo večjo zalogo piva. Prižgali žar. Vse bo ovito v belo-modre zastave. Tudi gledalcev bo veliko. Nad tisoč. Ufm lahko tudi izgubi z 2:0, saj bi še vedno imel boljšo razliko v golih. Proti nam so v Križu zmagali 3:0. V primeru enakega števila točk ni dodatne tekme. Podobno tudi za 2. mesto. Mi imamo tako s Cjarlinsom (premagali smo jih obakrat) kot s Cordenonsom (boljša gol razlika) boljši izkupiček. Kaže, da tekmeca popuščata ... Še posebno Cjarlins, ki se je še do pred nekaj tedni boril celo za prvo mesto. V Car-linu so sestavili ekipo za višjo ligo. Očitno so se ušteli. Kaj ima Vesna več od ostalih? Novembra in decembra smo zašli v krizo. Izgubili smo šest zaporednih tekem. Psihološko so nas utrudile zmage v uvodnem delu sezone. Dosegli smo jih kar osem. Kako ste se nato pobrali? Decembra smo na 31 dni trenirali 23-krat. To se pozna še zdaj. Ali je načrt pripravil trener Andrea Za-nuttig? Zanuttig (igral je tudi za Inter v A-li-gi op. av.) je odličen trener. Izjemno profesionalen. Našim amaterskim nogometašem je vcepil profesionalen odnos. Organiziran je do potankosti. Treningi so naporni in popolni. Treniramo dobri dve uri, česar drugi ne počenjajo. Ko igramo v Križu, je zbor na igrišču ob poldne. Skupaj pojemo kosilo in se tako psihološko pripravimo na tekmo. To smo uvedli lani. Včasih treniramo tudi štirikrat tedensko. Odvisno od nasprotnika in obdobja. Kako se boste pripravili na sobotno tekmo v Tržiču? V petek smo igrali prijateljsko v Krmi-nu, kjer je igrišče podobno tržiškemu. Nato so fantje počivali tri dni. Pred sobotnim dvobojem bomo trenirali v torek (včeraj op. av.), sredo (danes) in četrtek. Igralci tržiške ekipe so hitri, toda če bodo branilci Potenza, Av-dic, Škrbina in Goran Kerpan (na sliki zgoraj desno) v dobri formi, ne bodo prebili našega obrambnega zidu. Pogled naprej (prvič): ali ste fizično pripravljeni zaa hipotetično igranje play-offa? Smo. Vsaka dva tedna so na vrsti kon-dicijski treningi. Tudi te vodi Zanuttig. Pomaga mu in svetuje profesor ter trener Mario Čač. Pogled naprej (drugič): razlika med Din elitno ligo je res velika (Kras docet). Je. Toda prepričan sem, da imamo že ogrodje za višjo ligo. Imamo nekaj izkušenih igralcev in solidne mlade. Če bi napredovali - pot je še zelo dolga - bi morali vseeno uvesti nekaj sprememb. Za 2. mesto (play-off) v elitni ligi 27. krog (12.4.) 28. krog (19.4.) 29. krog (26.4.) 30. krog (3.5.) 2. Vesna (53 točk) Ufm Manzanese Lumignacco Tricesimo 3. Cjarlins Muzane (52 točk) Lumignacco Tricesimo Gemonese Torre 4. Cordenons (49 točk) Sanvitese Tolmezzo Chions Ufm Legenda: V mastnem tisku tekme na domačem igrišču Kako v play-offu? 2. na lestvici bo igrala državni play-off za napredovanje v D-ligo. Uvodna tekma prvega kroga bo 17. maja v gosteh proti 2. na lestvici elitne lige v Lombardiji v skupini A. Povratna tekma bo 24. maja. Prva tekma drugega kroga bo 7. junija. Zmagovalec bo igral proti zmagovalcu dvoboja Veneto B - Lombardija C. Povratna tekma bo 14. junija. Paolo Soavi fotodamj@n Katere? Obvezni četrti trening. Vsekakor vedno v večernih urah, saj je večina naših igralcev v službi. Tudi Tamai in FontanafTedda trenirata zvečer. Problem je igrišče. Morali bi poiskati dodatno igrišče za treninge. Proseška Rouna bi bila dobra alternativa, čeprav tam v večernih urah trenira Primorje. Finančno bi to postalo že precej zahtevno. Vsekakor pa se s to težavo bržkone ne bomo ukvarjali. Načrt pa morate vseeno pripraviti ... Ponavljam, če bo do tega prišlo, bomo kos izzivu. Tudi finančno? Ta je največji problem. Morali bi pokriti dodatnih sto tisoč evrov stroškov (treningi, igrišča, mladinci, gostovanja). Tudi vpis v D-ligo je dražji, saj, če se ne motim, je treba že takoj na začetku sezone odšteti okrog 30 tisoč evrov. Ali odgovarja kriško igrišče vsem zahtevam državne nogometne zveze LN D? Igrišče odgovarja vsem zahtevam. Urediti bi morali le prostor ob igrišču za gostujoče navijače. Paolo Soavi je pri kriškem klubu glavni krojač. Kako izbirate »blago«? Vsakega igralca, ki ga pripeljem v Križ, temeljito analiziram. Ogledam si tekme in se pogovorim z vsemi, ki nogometaša poznajo. To velja še posebno za mlade. Ne zaupam psevdo-agentom in drugim športnim vodjem. Izjema je bil le Saša Božičič, ki sem ga videl le po televiziji. Njegova hiba so bili le kilogrami. Ko se je predstavil v Križu, je tehtal 85 kg. Trener Zanuttig mi je očital, češ koga sem pripeljal. Ko ga je videl igrati, je naš trener užival. Z njegovo pomočjo je Saša shujšal do 75 kg. Prihodnje leto bodo morali v D-ligi obvezno igrati letniki 1995, 96 in 97. Imamo jih že vse doma. Še posebno letnike 1997 (David Colja in Disnan) in tudi 1998. V prihodnji sezoni bomo še bolj ojačili mladinski sektor in sodelovanje s Sistiano, ki deluje dobro. Želimo si še večje kvalitete. Moti me, ker so se nekateri otroci odločili raje za Kras ali Trieste Calcio. Želimo jih privabiti znova v Križ. Kako? V prvi vrsti s kvaliteto. Že v zadnjih sezonah se trudimo. Dokaz dobrega dela, so naši igralci, ki igrajo v članski ekipi. Trieste Calcio ima na primer okrog 400 otrok. Mi pa 40. Kljub temu smo vzgojili nekaj odličnih igralcev, ki igrajo v elitni ligi. Trieste Calciu pa tega ni uspelo. Ali se veliko pogovarjate z nogometaši članske ekipe? Vedno. Veliko. Po treningih. Po tekmah. Novi ciklus ste v Križu začeli ... Lani. Dodal bom še, da je bilo odprtje meje s Slovenijo in možnost neomejene registracije slovenskih nogometašev za nas pravi mejnik. To skušamo maksimalno izkoristiti, saj sem prepričan, da se Slovenci bolje znajdejo v slovenskih kot v italijanskih društvih. Trenerje pa je najbrž težje izbirati, kajne? Zanuttig, ki je pri nas že tri leta, mi je že na prvem srečanju zapustil zelo dober vtis. Na prvem sestanku se sploh nismo pogovarjali o denarju. Zanj je bila to zadnja skrb. Kateri pa so pri sestavi ekipe ključni igralci? Hrbtenica ekipe so vratar, srednja branilca, srednja zvezna in napadalec. Zelo pomembni igralci so mladinci, ki morajo obvezno igrati od prve minute. Tam si športni vodja ne sme dovoliti napak. Katerega športnega vodjo najbolj cenite v poklicnih ligah? Giovannija Sartoreja. Bil je pri Chievu, zdaj je pri Atalanti. Cenim ga, ker veliko dela in malo govori. Ni medijski človek, saj se »Imamo že ogrodje za višjo ligo. Morali bi najti (le) še dodatnih sto tisoč evrov.« zelo poredko pojavlja na televiziji ali v časopisih. Podobno kot Paolo Soavi? Recimo (smeh). Koliko ur dnevno posvetite klubu in ekipi? Od štiri do pet ur dnevno. Obenem si vsak teden ogledam številne mladinske in članske tekme. Vesna, čeprav igra v elitni ligi, zaupa domačim igralcem in jih stalno vključuje tudi v začetno postavo. Nekateri so celo nenadomestljivi: vratar Edvin Carli, branilec Goran Kerpan, pa tudi drugi, ki jih ne bom našteval. Striktno se držimo nekaterih načel. Vključevanje domačih slovensko govorečih igralcev je eno izmed teh. Ali boste potrdili trenerja Zanuttiga? Ne vem. Čez kak teden, preden se bo končal redni del sezone, se bomo dogovorili kaj in kako. P.s.: drugouvrščena ekipa iz naše dežele bo na prvi tekmi play-offa igrala proti ekipi iz Lombardije (elitna liga, skupina A). Za končnico se borita Varesina (53 točk) in Verbano (49), ki ga je Kras premagal v sezoni 2009/10. Pri Varesini igra nekdanji nogometaš repen-skega kluba Davide Pizzini. Jan Grgič alpsko smuč. Poslovnež in (ex) akrobatski smučar ter trener LJUBLJANA - Poslovnež ter nekdanji akrobatski smučar in trener 50-letni Iztok Klančnik je novi vodja panoge za alpsko smučanje, ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije. Klančnik je bil edini kandidat in je bil na javnem glasovanju na sedežu Smučarske zveze Slovenije v Ljubljani izvoljen s 65 glasovi za, brez glasu proti, vzdržanih je bilo sedem glasov. S Klančnikovo izvolitvijo se je končalo obdobje velikih pretresov. Po štirih mesecih bo imela panoga vodjo alpskih disciplin s polnimi pooblastili in polnim zaupanjem predsednika in direktorja krovne nacionalne smučarske organizacije Enza Smrekarja in Jurija Žureja. Po izvolitvi bo njegova prva naloga tudi najzahtevnejša, kako na zvezo pripeljati stratega velikih uspehov in dosežkov Tine Maze Andreo Mas-sija. Največja ovira v delovanju pa bo omejen proračun, zaradi česar Klanč-nik ne bo imel veliko manevrskega prostora. Veliko je odvisno tudi od tega, ali bo Klančnik v omarah našel še kakšnega okostnjaka. V prihodnje bo od zbranega proračuna za stare grehe predvidoma treba nameniti med 100.000 in 150.000 evrov letno. TEK - V Bazovici Kafol in Giorgijeva 3. Na ponedeljkovi prvi preizkušnji v tekaški Trofeji tržaške pokrajine s startom in ciljem v Bazovici je bil na 12 kilometrski progi, ki je šla tudi čez mejo (po Sežanski cesti), najhitrejši Igor Patatti (43:35). Barkovljan Luka Kafol, član kluba Trieste Atle-tica), je zasedel 3. mesto (43:53). Križan Alessandro Zacchigna (Sportia-mo) pa je bil 5. (45:23). V ženski konkurenci je slavila zmago Valentina Bo-nanni (51:52). Tržaška Slovenka Tamara Giorgio (Ateltica Trieste) se je v ženski konkurenci uvrstila na 3. mesto (53:05). nogomet - Triestina zamenjala trenerja (Ne)pričakovan zasuk Namesto priljubljenega Ferazzolija vročekrvni Gagliardi - Predsednik Pontrelli se čudi začudenju Triestina bo zadnjih pet tekem rednega dela (in skoraj gotovo končnico za obstanek) odigrala z novim trenerjem na klopi. Povsem nepričakovano se je vodstvo tržaškega D-ligaša, ki se je po zadnjem porazu znašel na 16. mestu na lestvici, odslovilo Giu-seppeja Ferazzolija in na njegovo mesto postavila Gianluco Ga-gliardija. Odločitev ni naletela na pozitivne reakcije. O Ferazzoliju so namreč navijači Triestine imeli kar dobro mnenje. Zaznamovali sta ga trdo delo in vedno pozitiven pristop, tako da je bil zadnje čase ravno on edina stična točka med navijači in društvom, ki je obratno vse bolj pod udarom navijačev. Zdaj že bivši trener Trie-stine Giuseppe Ferazzoli odslovitve ni želel komentirati: »Za nekaj dni ne bom odgovarjal na vprašanja medijev. Prej želim dobro preučiti razloge za mojo odslovitev. Prebral sem kratko tiskovno sporočilo kluba, češ da je ekipa potrebovala spremembo, a želim poglobiti zadevo. Mislim, da je v tem trenutku molk najboljši odgovor. Prepričan sem tudi, da v tem trenutku ekipa ne potrebuje dodatnih polemik. Vsekakor se društvu in zlasti mestu zahvaljujem za sprejem, ki sem ga bil deležen.« Predsednik Triestine Marco Pontrelli je tako obrazložil razloge za »skrajno« odločitev: »Čudi me, da vas to preseneča. Mislim, da ima predsednik pravico do takih korakov. Lestvica je jasna. Lottija sem odslovil, ko je bil predpredzadnji, po 21 krogih s Ferazzolijem na klopi pa smo še vedno na istem mestu, čeprav je ekipa veliko kakovostnejša kot na začetku sezone. Mislim, da smo zadnje čase igrali nemotivirano in igralci so torej potrebovali znak, da v društvu nismo zadovoljni. Drugih alternativ pet krogov pred koncem rednega dela nisem imel. Čemu sem čakal do danes (včeraj, op.p.)? Menil sem, da si igralci vsekakor zaslužijo v miru preživeti velikonočne praznike in prav zato zamenjave nisem sporočil že prejšnji teden, pač pa sem počakal nekaj dni.« Novi trener Triestine Gianluca Gagliardi je včeraj na proseški Rouni vodil prvi trening. Triestina bo v nedeljo gostila Dro. Kras pa bo igral v gosteh proti Giorgioneju fotodamj@n O novem trenerju Triestine Gianluci Gagliardiju se ve bore malo. Sicer je na spletu prva novica o njem, da je marca leta 2013 na tekmi med Cosenzo in Vibonesejem napadel igralca gostov Da Dalta (med drugim gre za nekdanjega igralca Triestine). Njegova kariera je drugače skoraj povsem omejena na treniranje mladinskih ekip. Prvič se je preizkusil na članski ravni ravno v Co-senzi v sezoni 2012/2013, ko je osvojil končno drugo mesto v D-ligi. Napredovanje je splavalo po vodi po igranju dodatnih tekem, a Cosenzo so poleti naknadno vključili v II. divizijo. Tudi predsednik Pontrelli ni o njem povedal: »Gianluco Gagliardija osebno poznam in želel sem ga v Trstu, ker je značajsko močna oseba. Nisem iskal vrhunskega trenerja, iskal sem osebo, ki bi lahko dodat-nopredramila igralce v tem zadnjem delu sezone.« (I.F.) 18 Sreda, 8. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI GIMNASTIKA - Tea Ugrin v Jesolu Na reprezentančno sceno se je vrnila s krstom med članicami Slovenska telovadka Tea Ugrin se je na mednarodno prizorišče vrnila v velikem slogu. Na Trofeji Citta' di Je-solo je prvič v karieri nastopila s člansko reprezentanco, za 17-letno tekmovalko tržaške Artistice '81 pa je bil to tudi krstni nastop na mednarodni sceni po poškodbi: »Zadovoljna sem s svojim nastopom. Ni bilo vse per-fektno, a vsaj padcev ni bilo,« je svoj nastop nekaj dni po tekmi ocenila Ugrinova. Na sobotni ekipni tekmi je osvojila srebro, kar je zagotovo dobra popotnica za naprej. Italijanke so zaostale samo za tačas nepremagljivimi Američankami, pri katerih je izstopala svetovna prvakinja Simon Biles. V posamični konkurenci je Ugri-nova osvojila 20. mesto (med deseterico je bilo sicer kar devet Američank!), med Italijankami pa je bila četrta. »Ko bi nastopila s težjo vajo na konju, bi prav gotovo bila tretja med Italijankami. A upoštevati moramo, da so moje kolegice lani napredovale, medtem ko sem jaz morala mirovati zaradi poškodbe. So pa vse premagljive. Delam na tem, da bom čim prej konkurenčna tudi na konju.« Ugrino- va je sicer prepričljivo nastopila na gredi in bradlji, v partnerju pa je prestopila črto: »Vestno moram trenirati naprej! Vse vaje moram še izpiliti, vendar čeprav so zdaj lažje, si vedno želim, da izvedem vse like perfektno. Na svetovnih prvenstvih je namreč važna perfektnost,« pravi ambiciozna Tea, ki se naposled nedeljske posamične preizkušnje v Jesolu ni udeležila: »Poškodba noge ni vplivala, nisem pač še pripravljena, da bi tekmovala dva dni zapored,« je pojasnila izbiro. April bo tržaška telovadka izkoristila za intenziven trening, saj jo maja čaka še zadnja etapa A1-lige, kjer Tržačanke branijo drugo mesto. Na evropsko prvenstvo posameznic gotovo ne bo odpotovala (je druga rezerva), cilj sezone pa je vpoklic v reprezentanco, ki bo lovila olimpijske vstopnice v Glasgowu konec oktobra. (vs) primorski_sport ¥ fcurtt fcer Tea Ugrin med nastopom v dresu državne reprezentance v Jesolu giannipecchiar primorski_sport facebook 4 / KOŠARKA FJK dvakrat na 6. mestu Deželni košarkarski reprezentanci letnika 2001 sta na Trofeji dežel Cesare Rubini Kinder+Sport v Rimu osvojili končno 6. mesto. V tekmi za 5. mesto je moška ekipa s 76:62 izgubili proti Toskani, dekleta pa so v tekmi za isto končno razvrstitev s 68:33 klonile pred Ligurijo. Članica ženske izbrane vrste FJK je bila tudi Slovenka Erkia Bric, sicer košarkarica goriške Ardite, ki je igrala na vse tekmah, nazadnje je proti Liguriji dosegla 4 točke, dan prej proti Venetu pa šest. 13 Obvestila SK DEVIN v sodelovanju z ZSSDI vabi na 1.Pomladni pohod po stezi Mirka Skabarja iz Praprota v Repen v nedeljo, 12. aprila 2015. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10.ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure. JADRANJE Presenetili Jana Germani in Sara Zuppin Druge državne selekcijske regate za nastop na EP in SP v jadralnem dvosedu 420, ki je potekala od 3. do 6. aprila v Cro-toneju, so se udeležile tri posadke TPK Sirena in dve posadki JK Čupa. Skupno je nastopilo skoraj 100 posadk iz cele Italije in nekaj tujcev. Regate so zaznamovale težke jadralne razmere z močnim vetrom in visokim valom, v katerih so bile v prednosti težje posadke. Skupno so organizatorji izpeljali enajst plovov, dva zadnja samo najboljši v zlati skupini, v katero so bile vključene vse tri Sirenine posadke. Najboljše se na skupni lestvici uvrstila posadka Carlot-ta Omari in Francesca Russo Ci-rillo (TPK Sirena/SVBG), ki je imela sicer nekja težav v regatah z zelo močnim vetrom, in zaključila na 13. mestu; v ženski razvrstitvi sta bili na 4. mestu, zdaj pa zasedata drugo mesto na skupni ženski kriterijski lestvici. Odlično sta regato odjadrali mladi jadralki TPK Sirena Jana Germani in Sara Zuppin, za kateri je bil to šele drugi nastop na državni ravni: zasedli sta skupno 23. mesto in osvojili pomembno zmago v kategoriji under 17 ženske V tej kategoriji še močno vodita na kriterijski lestvici, kar jih vključuje v italijansko reprezentanco. Nekoliko slabše je tokrat jadrala tretja Sirenina posadka Matteo Omari -Cecilia Fedel, ki je popustila predvsem v zadnjih regatah in osvojila končno 28. mesto. Uvrstitve posadk Čup, ki ju je spremljal trener Matija Spinazzola, so bile skromnejše. Luca Carciotti in Nicolas Starc (SVBG) sta bila 56, Giu-lio Michelus in Jakob Podver-šič, ki sta na državni ravni nastopila prvič, pa sta pristala na 87. mestu. Do konca selekcij sta predvideni še dve državni regati, naslednja bo v začetku maja doma v Trstu v organizaciji TPK Sirena in SVBG, zadnja pa v juniju v Senigalliji. KOŠARKA - Basketball Wien Tekme, družba, ogled znamenitosti Nastop ekip Jadrana, Poleta, Doma in Sokola Tudi letos se je večja skupina naših mladih košarkarjev in košarkaric udeležila mednarodnega košarkarskega turnirja na Dunaju. Basketball Wien se je kot vsako leto odvijal teden pred veliko nočjo, od 30. marca do 4. aprila pa se je letos v avstrijski prestolnici mudilo 55 naših igralcev in igralk ter 9 trenerjev. Ekipo Jadrana je v kategoriji U-16 vodil Mario Gerjevič, Domovo ekipo v isti kategoriji Andrej Vremec, žensko ekipo Poleta v kategoriji U-16 sta vodili Marina Brollo in Veronika Danev, ekipo Doma v kategoriji U-13 David Am-brosi, v kategoriji U-12 pa so nastopili igralci Poleta pod vodstvom Erika Piccinija in Jane Croselli ter igralci Sokola pod vodstvom Damjana Košute in Francesca Perica. Med najstarejšimi so košarkarji Jadrana dosegli v prvi fazi dva poraza in eno zmago, Dom pa štiri poraze. V tolažilni skupini je nato Jadran dosegel dve zmagi, Dom pa obakrat Naši košarkarji na Dunaju jana croselli ostal praznih rok. V medsebojnem derbiju je Jadran gladko premagal goriške vrstnike. Poletova dekleta so v vseh štirih odigranih tekmah ostala praznih rok, pripomniti pa je treba, da so igrala proti leto starejšim nasprotnicam, prav tako kot fantje, ki običajno nastopajo v kategoriji U-15. Ambrosijeva ekipa je v kategoriji U-13 dosegla dve zmagi in en poraz ter kot drugouvrščena napredovala v drugo fazo, kjer pa je s porazom ob- stala v osmini finala. Med mlajšimi je Sokol v štirih tekmah ostal praznih rok, vendar so varovanci trenerja Košute prikazali dobro igro. Poletovci pa so skupinski del zaključili na drugem mestu s kar tremi zmagami in le enim porazom, v drugi fazi pa so naleteli na močnega nasprotnika in tekmovanje zapustili takoj po prvi tekmi izločilnih bojev. Z rezultati so največ pokazali predvsem mlajši Domovci in moška ekipa Poleta, saj sta obe napredovali v drugo fazo. Sokolovci so kljub porazom pokazali, da so med letom precej napredovali. Proti starejšim nasprotnikom pa so se spopadli fantje in dekleta v kategoriji U-16. Rezultate je bilo težko doseči, bila pa je to zagotovo dobra šola za njihovo košarkarsko rast. Kot vedno je ostalo tudi nekaj prostega časa za ogled mestnih znamenitosti, kot na primer park Schon- brunn z njegovimi palačami in lepim živalskim vrtom, zabaviščni park Prater, Stephansplatz s stolnico Stephansdom in s palačami ter muzeji bogato mestno središče. Organizacija turnirja je bila kot vedno na visoki ravni, tako da so mladi košarkarji in ko-šarkarice z njihovimi trenerji zagotovo odnesli domov obilico lepih spominov in novih košarkarskih izkušenj. Erik Piccini / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. aprila 2015 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.00 Nad.: Streghe 8.20 Nad.: Il tocco di un angelo 9.50 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 0.30 Emozioni RAI3 RAI4 RAI5 RAI MOVIE 13.00 Film: Vivere da vigliacchi, morire da eroi (vestern) 14.50 Film: Will Hunting -Genio ribelle (dram.) 17.00 Novice 17.05 Film: Voglia di tenerezza (dram.) 19.15 Film: Piedone a Hong Kong (akc., It., '75) 21.15 Film: Kate & Leopold (kom., '01, i. M. Ryan, H. Jackman) 23.15 Film: Kick-Ass (akc.) VELIKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV. Vodoravno: granata, Kaka, laterit, Arad, otepalo, tomi, sin, ne-marnež, anta, Niki, R. A., Real, zanka, Tesser, alt, dvometraš, ie, Errani, tisk, V. A., Nora, Est, V. P., atek, Ezav, iter, skalar, navednice, kosa, Kanoni, ara, Vi I er, Arezzo, Drim, tja, ilnik, reta, Fiat, ein, Tina, ulna, Ivkovič, ep, Gec, Lee, I. T., ski, anis, ol, uporaba, kavica, ENEL, keramika, Angara, opat, Costner, G. T., šiv, Pana ro, E. K., poker, repa, ole, psalm, Ilirija, novačenje, Raa, sirotica, Marn, tardalo, aki, Molnar, ELO, Urbi, nalet, Tudor, Onan, INA, in, Darko, ataka, cia-nin, Celentano, tvor, ekrani, Eco, Kadar, Issa, vas, at; gesli, zgoraj: vesele velikonočne praznike; spodaj: pisanice. RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, Napoli - Lazio, polfinale 23.10 Aktualno: Porta a porta 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.25 Nad.: Medicina Generale 13.20 19.30 Nad.: Terra Nostra 14.00 Nad.: Jo 15.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.50 GranPremium 16.10 Serija: Capri 17.05 Nad.: Legami 17.55 Novice 18.00 Nad.: Bat-ticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Un medico in famiglia 21.20 Nad.: Il restauratore 23.20 Serija: Close to Home -Giustizia ad ogni costo 0.05 Autoritratti RETE4 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 11.55 Heroes 12.35 18.05 Robin Hood 13.25 18.50 Andromeda 14.10 20.20 Star Trek Enterprise 14.55 90210 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Heartland 16.30 Joan of Arcadia 17.15 Novice 17.20 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Vikings 22.00 Il Trono di Spade 22.55 Film: Detective Dee e il mistero della fiamma fantasma (pust.) 14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Earth -La potenza del pianeta 16.10 Film: Festa di laurea (dram.) 17.45 Scaramouche Scara-mouche 18.00 Novice 18.05 Memo -L'agenda culturale 18.35 Grandi giardini d'Italia 19.40 Gli impressionisti 20.40 Passepartout 21.15 Museo Italia: Firenze, la citta dei musei 22.10 Art of Cina 23.05 David Letterman Show LA7 TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: La donna venduta (dram.) LAEFFE 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: La saga dei Forsyte (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 12.5017.35 Chef Sara sulle Alpi 14.4518.35 Il cuoco vagabondo 15.50 Regni perduti 17.00 Il guru delle prelibatezze 19.40 Novice 20.00 Racconti dalle citta di mare 21.00 Musica per conferenze spaziali 21.55 Dok.: La particella di Dio 23.45 Film: La banda del porno - Dilettanti allo sbaraglio! (kom.) CIELO 12.00 13.15 MasterChef USA 14.15 15.45 MasterChef Australia 17.0018.30 Fratelli in affari 17.45 Buying and Selling 19.15 19.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Apocalypse Earth (zf) 23.00 Top DJ DMAX 21.15 Film: Prova a prendermi (akc., '02, i. L. DiCaprio, T. Hanks) 0.05 Film: City Hall (dram., '96, i. A. Pacino) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici verso il serale 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'indecenza 23.20 Matrix _ITALIA1_ 7.00 Risanke 8.35 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.10 Serija: Merlin 16.00 Serija: The Vampire Diaries 16.50 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.40 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Un'estate al mare (kom., '08, i. L. Ban-fi) 23.45 Film: A cena con un cretino (kom., '10, i. S. Carell) _IRS_ 13.30 Film: Jonathan degli orsi (vestern) 15.50 Film: Rapporto Fuller, base Stoccol-ma (spio.) 17.35 Film: Mission in Manciu-ria (dram.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Nemico pubblico (dram., '09, i. J. Depp, C. Bale) 0.10 Adesso cinema 12.30 Container Wars 13.20 Rimozione forzata 14.1018.35 Affare fatto! 15.05 Come andra a finire? 15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 19.30 Banco dei pugni 20.20 Cattivis-simi amici 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Mangiamo strano 22.55 Orrori da gustare 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Mi se imamo radi 11.55 Odkrito 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Gremo na volitve 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Hilda (dram.) 21.30 Kratki film: Nikamor 13 - 22 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Zgodbe iz školjke 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.30 18.55, 0.30 Točka 13.45 Posebna ponudba 14.35 Točno popoldne 15.30 Z vrta na mizo 15.55 Slovenski magazin 16.30 To bo moj poklic 17.00 Rad igram nogomet 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. film: Nevidni 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet: državno prvenstvo, Olimpija - Maribor, prenos 21.50 Športni izziv 22.20 Odd.: Bleščica 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Trappola in fondo al mare (akc., i. P. Walker) 23.15 Film: Sex Crimes - Giochi pericolosi (krim., i. K. Bacon) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 10.05 19.00, 20.00 Cuochi e fiam-me 11.00 16.00 Cambio moglie 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata 22.55 Film: Pelikanova kri (dram.) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: La Maddalena 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Pekel Normandije 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 Dok.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.10, 11.20, 12.30 TV prodaja 8.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.35 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.45 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Preverjeno 17.0018.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Serija: Gasilci v Chicagu 22.50 Serija: Na kraju zločina - Miami 23.45 Serija: Hiša iz kart _KANAL A_ 7.00 18.00, 21.20 Svet 7.50 Risanke 9.05 10.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.55 Pazi, ka- IRIS Sreda, S. aprila Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Nemico pubblico. Public enemies ZDA 2009 Režija: Michael Mann Igrajo: Johnny Depp, Christian Bale, Marion Cotillard in Stephen Graham Trideseta leta dvajsetega stoletja veljajo v ZDA za čas prohibicije in razcveta organiziranega kriminala istočasno pa tudi za trenutek, ko je začel delovati FBI. John Dillinger, bančni ropar, ki ga je direktor Zveznega preiskovalnega urada poimenoval "državni sovražnik številka 1". Čeprav bančni roparji niso bili hud družbeni problem, so bili njihovi uspehi preveč opazni in tako so se znašli na vrhu spiska državnih sovražnikov. Zgodba, kot jih je bilo v preteklosti posnetih že veliko, se v Mannovih rokah kmalu spremeni v filmsko poslastico, ki zna predstaviti gledalcu tudi vso atmosfero časa in prostora. mera! 10.25 12.35, 12.50 Tv prodaja 11.30 Nad.: Budva na morski peni 13.05 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Bi ali ne bi? (rom.) 16.35 18.55 Serija: Goldbergovi 19.30 Film: Posebna enota (triler) 21.30 Big Brother 22.30 Film: Zgaga (kom.) PLANETTV 10.55 Nan.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.15 Nan.: Zasebna klinika 13.15 Nad.: Sulejman Veličastni 14.25 Ellen 15.20 Nan.: Allo allo 16.00 21.00 Bar 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Talenti v belem 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 A Beautiful Day - Čudovit dan, osvežitev angleškega jezika s prof. Vesno Bajc (realizacija Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak, 13. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classi-camente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 8. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. O, Jasno bo po celi deželi. Dopoldne bo ponekod v hribovitem svetu in po nižinah zamrzovalo. Po nižinah bo pihal šibak veter, ob morju pa zmeren veter iz severovzhoda. Danes bo v zahodnih krajih precej jasno, drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. Še bo jasno vreme, ponekod z občasno oblačnostjo. Pričakovane so tudi kratkotrajne padavine, še zlasti po nižinah. Še bo pihal zmeren veter. Temperature bodo mile, topleje bo. V hribih bo nad 3000 metri temperatura padla pod ničlo. Jutri bo pretežno jasno, le v vzhodni Sloveniji bo še nekaj oblačnosti. 2000 m...........-2 2500 m...........-4 2864 m...........-6 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 5,5 in v gorah 6,5. Pri sto letih preplavala razdaljo 1500 metrov TOKIO - Na Japonskem je stoletna ženska postala prvi stoletnik oziroma stoletnica na svetu, ki je v prostem slogu preplavala 1500 metrov dolgo razdaljo. Mieko Nagaoka se je sicer šele pred 20 leti, pri starosti 80 let prvič lotila tega športa.Nagaokova je potrebovala slabo uro in 16 minut, da je kot edina tekmovalka v starostni kategoriji od 100 do 104 leta v soboto preplavala razdaljo v 25-metrskem bazenu v mestu Ehi-me na zahodu Japonske. »Želim plavati, dokler ne dopolnim 105 let, če bom živela tako dolgo,« je plavalka ob tem povedala za japonsko tiskovno agencijo Kyodo News. Njen dosežek naj bi po pričakovanjih priznala Guin-nessova knjiga rekordov, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Junija bo izšel zadnji (posmrtni) album Franka Zappe LOS ANGELES - V začetku junija bo izšel zadnji album kultne osebnosti ameriškega rock undergrounda Franka Zappe (1940-1993), ki je nastal tik pred glasbenikovo smrtjo. Album z naslovom Dance Me This, kot piše The Guardian, sledi okoli 100 albumom Zappe. Glasbenik ga je ustvarjal z mislijo, da bi bil uporaben za moderne plesne skupine. Zappa je umrl v starosti 52 let za posledicami raka na prostati. Po njegovi smrti je izšla vrsta posthumnih albumov. Tudi o izidu albuma Dance Me This se je že šušljalo. Že leta 2004 naj bi se pojavili neuradni posnetki z albuma, a uradne izdaje vse doslej ni bilo. Zappa je bil znan po ustvarjanju slogovno raznolike glasbe, pogosto obdelane z elektroniko. new york - Ena največjih v zgodovini jazza Pevka Billie Holiday bi na včerajšnji dan praznovala sto let NEW YORK - Na včerajšnji dan bi 100 let praznovala Billie Holiday, ena največjih pevk v zgodovini jazza. Za izvajalko skladbe The Man I Love so dejali, da zna s svojim krhkim glasom improvizirati kot z instrumentom. Kljub uspešni karieri je Holidayjeva v sebi nosila veliko žalost, ki jo je skušala omiliti z mamili. Stara 44 let je umrla osamljena in izčrpana. Pevka, rojena 7. aprila 1915 kot Eleanora Fagan v Baltimoru, je imela težko otroštvo in mladost. Delala je tudi v bordelih. Nastopati je začela leta 1929 po nočnih klubih v newyorškem Harlemu. Leta 1933 ji je k uspehu pomagal Benny Goodman. Med leti 1935 in 1939 je posnela številne skladbe s pianistom Teddyjem Wilsonom, trobentačem Royem Elridgejem, saksofonistom Lestrom Youngom ter orkestrom Counta Basieja in Artieja Shawa. Med njene največje uspešnice sodijo skladbe Fine and Mellow, Lover Man in Some Other Spring, med največje vzornike pa Louis Armstrong in Bessie Smith. Holidayjeva si je ugled ene največjih pevk v zgodovini jazza pridobila zaradi strasti, ki jo je gojila do te zvrsti ter zaradi svoje vokalne izvedbe, ki je bila čutna in robata obenem, je pisala francoska tiskovna agencija AFP. Mnogi so na pevko gledali kot na »slabo žensko«. Avtor predstave o življenju Holidayjeve z naslovom Lady Day at Emerson's Bar and Grill (Ženski dan v lokalu in grillu Emerson) Lanie Robertson je dejal, da so ob premieri leta 1986 mnogi na Ho-lidayjevo gledali kot na slab vzor - bila je odvisnica od mamil, alkoholi-čarka, vlačila naj bi se naokrog. Številni Afroameričani so jo prezirali. Po besedah Robertsona pa je ob lanski premieri predstave ugotovil, da ljudje na pevko ne gledajo več tako. Ravno nasprotno - v njej so vendarle prepoznali borko za državljanske pravice ter borko proti predsodkom in rasni neenakosti. «V zadnjem času je vendarle postala simbol za Afroameričana, ki se bori za svoje pravice,» je dejal. O njenem protestniškem duhu priča tudi skladba Strange Fruit. V sodelovanju z Williamom Duf-tyjem je Holidayjeva leta 1956 izdala av- tobiografijo Lady Sings the Blues (Dama poje blues), po kateri so leta 1972 posneli istoimenski film, v katerem je v vlogi pevke nastopila Diana Ross. Ob stoletnici njenega rojstva so pri Columbii izdali zgoščenko The Centennial Collection, ki prinaša 20 najbolj vplivnih skladb v izvedbi Ho-lidayjeve, med njimi Summertime in All of Me. Umrla je 17. julija 1959 v New Yorku, osamljena in izčrpana zaradi zlorabe mamil, predvsem heroina. lJublJana - Za razvoj 2015 Goran in Zoran Dragic ambasadorja leta EU LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanta in igralca v ameriški ligi NBA Goran in Zoran Dragic sta postala ambasadorja Evropskega leta za razvoj 2015. Kot so včeraj še sporočili z zunanjega ministrstva, so v bratih prepoznali osebi z ugledom, čutom za solidarnost, izkazanim osebnim interesom pri družbenem udejstvovanju in pozitivnimi referencami za opravljanje vloge nacionalnih ambasadorjev. Evropsko leto za razvoj 2015 poteka pod sloganom Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost in ima za cilj informirati, izobraževati in ozaveščati državljane Slovenije in EU o mednarodnem razvojnem sodelovanju. EU tako želi okrepiti zavest, da pri razvojnem sodelovanju ne gre le za enostransko pomoč državam v razvoju, ampak dejansko za sodelovanje, od katerega imajo koristi tudi do-natorji. Skušalo se bo okrepiti tudi prizadevanja za povečanje sredstev, ki so namenjena razvojnemu sodelovanju. EU je sicer največja donatorka uradne razvojne pomoči na svetu, a vseeno članice ne dosegajo zavez, ki so si jih zadale pred desetimi leti. Tudi Slovenija ne. Kolekcija swatch za več kot 5,5 milijona evrov HONGKONG - V Hongkongu so včeraj za več kot 5,5 milijona evrov prodali eno največjih zasebnih kolekcij ur znamke Swatch na svetu. Končna cena je za štirikrat presegla izklicno ceno, ki je znašala okoli 1,2 milijona evrov. Kolekcija ur obsega 5800 kosov, med njimi pa sta tudi omejeni ediciji umetnika Keitha Haringa in edicija ob 40. obletnici Jamesa Bonda. Za kolekcijo ur so se potegovali trije tekmeci, nazadnje pa je zbirka za 5,5 milijona evrov odšla v roke telefonskemu ponudniku. Dražbena hiša Sotheby je za kupca dejala, da gre za »evropsko institucijo«, nadaljnjih informacij pa ni razkrila. Upokojeni luksemburški zavarovalni posrednik, 78-letni Paul Dunkel, ki je ure zbiral več kot dve desetletji, je imel solzne oči, ko je zapustil dražbeno sobo. Spremljala sta ga hči in vnuk. »V zadnjih dveh mesecih so se vsi zanimali za kolekcijo in to je moje srce, moje delo,« je za francosko tiskovno agencijo AFP ganjeno dejal Dunkel. Materialni rezultat zame ni najpomembnejši, čeprav je zelo prijeten,« je še dodal. Princ Harry na mara selfijev SYDNEY - Princ Harry je med obiskom v Avstraliji svoje oboževalce opozoril na slabosti selfijev, torej fotografij, ko oseba posname samo sebe, najpogosteje s pametnim telefonom, in jih nato objavi na družbenih omrežjih. Kot je dejal, sovraži selfije in ima veliko raje navadne fotografije. 30-letnega britanskega princa je v ponedeljek v Canberri toplo sprejelo več sto njegovih oboževalcev. Med njimi je bila tudi najstnica, ki je s telefonom želela posneti avtoportret s princem v ozadju. »Ne, sovražim selfije,« je dejal princ Harry. »Resno. Morate nehati. Vem, da ste mladi, a selfiji niso v redu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal princ Harry in dodal: »Posnemite normalno fotografijo.«