164. številka. Ljobljana, v soboto 19. julija. XXIII. leto, 1890. Iihaja vsak dan »ve^rr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti preje man za avst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., zh pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sa po 10 kr. za masec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o z na n i la[ plačuje se od četiristopne petit-VTBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenski janičarji. Kdo ne pozna zgodovine turških janičarjev, najkrutejših teh turških vojakov, kateri so tako ulogo igrali, da so postali uprav prislovični. Leta 1329. osnoval je to četo sultan Orkhan iz mladih krščanskih ujetnikov, katere so prisilili, da vsprejmo turško vero, a še le sultan Mu rad I. organizoval je 1. 1360. janiČarje ter spravil njih število na 12.000 mož. Sestavljena je bila četa izključno iz ujetih kristijanov, od katerih seje zanje odločil vsak peti mladenič, pozneje jemali so mej nje tudi otroke kristijanov v evropski Turčiji, ki so s tem morali plačevati nekako krvno desetino. Imenovali so jih jeničeri, to je novi vojaki, in imeli so posebne zavode, v katerih so odgojevali krščanske mladeniče za njih bodoči poklic. Posebna odgoja morala je usposobljati take mladeniče, da so bili pozneje najfanatičneji boritelji za izlam. „Adžem oglan" imenoval se je zavod, v katerem so se odgojevali bodoči janičarji, kar bi se po naše reklo „neizkušeni dečaki". Še le pozneje začeli so ustopati tudi mladi Turki v to četo zaradi posebnih predpravic, katere je uživala. Doba mogočnosti države Turške minula je že davno, a janičarji neso še izumrli. V drugi obliki vidimo jih zopet ustajati, iz lastne naše krvi vzgaja se fanatična četa nasprotnikov našemu prizadevanju, opravičenim zahtevam naroda slovenskega. Žalost prešinja človeku srce, ko vidi koliko naše krvi se je že potujčilo, koliko naše dece se nam je že ukradlo za veke v nenaravnih šolah. Posebno hud je pritisek na dveh krajih, na slovenskem Koroškem in v našem Primorji. Ker bodemo o koroških razmerah itak imeli priliko govoriti v kratkem, ko se nekako razjasni položaj po izvršenih prvotnih volitvah za deželni zbor koroški — katere kakor vse kaže utegnejo vendar nekoliko zboljšati tužno stanje koroških naših bratov — preostaje nam za danes obrniti svoje oči na jug, na obali sinje Adrije. Komu neso znane žalostne razmere šolstva v Trstu, kar se tiče narodnosti slovenske? Nazlic opetovanim terjatvam in zahtevam slovenskih sta-rišev ni niti jedne javne slovenske šole, razun one, katero je z veliko požrtvovalnostjo pri sv. Jakobu osnovala družba sv. Cirila in Metoda, ter jo letos zopet razširila. Hvale vredno je to, a le kapljica je na razbeljeno železo, katero ogreva vedno fanatizem italijanski, kapljica v pogubonos-nem morji, v katerem utaplja nasprotnikova zagrizena strast slovensko čustvo mladine naše, ko le-ta postane za šolo godna. Italijanske šole, to so prave janičarske pripravljalnice za slovensko mladino, v katerih se vceplja v mlada nepokvarjena srca sovraštvo do matere svoje, do slovenskega jezika, a ob jednem tudi vzgaja celo državi nevarna mišljenja. To pa vedo dobro matadorji italijanski v Trstu, zatorej se tako branijo da ustrežejo opravičeni želji Slovencev po slovenskih šolah, v katerih bi se mladina naša odgoj evala v našem materinem jeziku, a v duhu avstrijskem. Brez-številokrat se je že omenjalo prošnje 1428 slovenskih očetov, ki so prosili za slovensko šolo — a danes smo tam, kjer smo bili. Za kacih (> čvetero-razrednic bilo bi slovenskih otrok v Trstu, a niti jedne jednorazrednice ne privošči italijanska pravičnost Slovencem. Za to pa jim usiljuje celo v čisto slovenski okolici svoje italijanske razrede, ki jih je snovala povsodi zloglasna „Pro patria", katerej je konečno vendar jedenkrat upihala luč življenja vlada' ter se Jlirabrila, da stopi na glavo lažujivi hidri, ki je pod lepo donečim imenom delala politično propagando za irreden-t i z e m. Lepo doneče ime, smo rekli, bilo je, pod katerim se je skrivalo izdajstvo. „Za domovino" delati je sladko, za domovino dati pripravljeni smo tudi mi Slovenci zadnjo kapljo srčne svoje krvi, a domovina n a š a ni ona „patr i a", po kateri Vi hrepenite, kar ste pokazali tako očito, da je vlada sama bila primorana razpustiti društvo Vaše, o mogočna gospoda Tržaška in Primorska. Domovina naša je Slovenska domovina, Avstrija nam je naš dom, v katerem želimo živeti in razvijati se, a uživati pravice, kakor jih uživajo drugi narodi. Slovenci bili smo vedno zvesti državljani in nikdar ne bodemo pripuščali brez ugovora, da nam taki ljudje kakor so bili kolovodje razpuščene „Pro patrie" iz naše krvi in našega mesa vzgajajo janičarske čete. Vi pa Slovenci Tržaški in posebno okoličani pokažite se pogumne, zahtevajte na novo šole slovenske, zahtevajte jih tako dolgo, da jih bodete dobili. Vlada ohrabrila se je, odsekala je jedno glavo hidri, a vzrastle jej bodo nove, če se ne bode postopalo energično tudi naprej. Prvi korak je storjen, omahljivci ki so še morda dvomili in se dali slepiti z lepo donečimi frazami, ter pridobivati za izdajalske namene bivše „Pro patrie" pod krinko dobrodelnosti ali jednacih za kratkovidneže namenjenih izgovorov, sprevideli bodo, kaj je nameravalo to društvo napraviti iz njih dece: grde odpadnike in izdajalce lastne domovine in krvi. Geslo Vaše bode naj : Vse za d o-movino našo, slovensko, avstrijsko, a ne za ono „patrio", za katero je hotela pripraviti vas godne svojat italijanska, da danes ali jutri naše potuj čeno in poitaljančeno Primorje pade kot zrel sad v naročje Italije. Tacim nameram nasprotovati z vsemi silam je dolžnost vsacega zavednega Slovana, vlada pa mora v državnem interesu nas v tem podpirati, preprečiti mora, da se i nadalje odgajajo janičarji slovenski. Y. V Ljubljani. 19. julija. Srbski oficijezni listi so nedavnu zanikali vse vesti, da bi kralj Milan nameraval napraviti kah: prevrat. To se je seveda zgodilo na željo vlade, da se narod preveč nu vznemirja. Da pa s temi de-mentiji nevarnost za Srbijo, preteča od strani kralja Milana ni odstranjena, ve tudi srbska vlada sama. Narod Brbski zares ne mara za kralja Milana in bi se zanj gotovo ne potegnil. Odkar se je Milan ločil od svoje soproge, izgubil je v priprostem narodu ves ugled. Vsi lepi govori kralju ne pridobe več popularnosti. To ve najbrž tudi Milau sam. Ima pa druzih zaveznikov. Vojska je, kakor smo jedenkrat že omenili, na strani njegovi. Vlada je že bila prisiljena upokojiti nekaj častnikov, ki so preveč kazali sovraštvo do radikalne vlade. S tem pa neso odpravljeni vsi nevarni elementi. Reči LISTEK. Nedeljsko pismo. Šole so končan*1, in učeča se mladina odšla je 8 svojimi culieami in kovčeki domov na počitnice „na vakance, — poskušat s tropinami žgance". Z mladino obrnilo je hrbet mestnemu razbeljenemu zidovju lepo število naših prijateljev in zuancev, s katerimi smo marsikateri večer prebili v prijazni družbi. Šli so v razna letovišča hladit se, zabavat in z veliko žlico zajemat svežega planinskega vzduha. Njim se dobro godi, mi se pa dolgočasimo po pranih ulicah Ljubljanskih, kjer ni več prejšnje živahne stafaže, dolgočasimo se v „Zvezdi", kjer je večina klopij praznih, na drugih pa običajni stereotipni obrazi, da ae človeku nehotoma zdeha, kadar jih zagleda. Dolgočasnost in vročina ata sedaj znamenji Časa in slabo mi prihaja, kadar premišljam, da se je to stanje jedva pričelo in da bode še dolgo trajalo. Prikovan na mestno glebo bi skoro zavidal srečneže, ki „procul negotiis" bivajo po raznih planinskih krajih in Be počitnic vesele, ko bi ne znal, da ima tudi to veselje svojo senčno stran, in da je sploh mnogokrat zelo relativno. Svežega vzduba je sicer zjutraj in zvečer zadosti, a človek pogreša mnogo druzih ugodnosti j, katerih je v mestu navajen, zlasti pa je glede stanovanja treba precejšnje skromnosti. Že po vaseh so ljudje tako praktični, da včasih za malo sobico zahtevajo toliko najemnino na mesec, kolikor bi se je v Ljubljani skoro za vse leto plačalo. Še hujše pa je po hotelih, osobito onih, ki so na glasu, da so odlični in fini. V tak hotel, čegar posestnik je nekoč izjavil, da k njemu zahajajo le taki gostje, ki morejo potrošiti vsaj petdesetak na dan, prišli so nedavno štirje gospodje in ostali ondu štiri dni. Seveda so poleg stanovanja imeli tudi vso hrano v hotelu in da krompirja v oblicah najbrž neso jedli, ker bi ga menda tudi dobili ne bili. Živeli so fino, zato je bil pa tudi račun fin. Jeden izmej četvorice, ki je za vse plačeval, potegnil je tisočak iz listnice, da bi poravnal račun in si menda mislil, da bode še kaj nazaj dobil. A „hotelier" zahteva še štiri sto goldinarjev. „Koliko pa zuaša račun?" vpraša tujec. „Štirinajst sto goldinarjev, prav natančno!" bil je odgovor. Tujec položil je še štiri stotake na mizo, potem pa s svojimi tovariši kar najhitreje odkuril in hitro odnesel svoje predrage spomine na rajski kraj. Te dni završila se je v Berolinu nemških strelcev slavnost. Nemški „Schutzeubriideru bili so na njej mnogobrojno zastopani, tudi iz naše države udeležilo se je znatno krdelo. Čudno, uprav smešno se mi je pa zdelo, da je jeden glavnih govornikov izmej avstrijskih Nemcev bil mož, ki čuje na pra-germansko i:ne Waniczek. Tudi Ljubljaua bila je zastopana v Berolinu, a dotičniki neso prinesli prijetnih spominov seboj domov. Berolinci se jim neso prav nič prikupili, vsaj gospod I. pripoveduje, da nikomur ne treba biti žal, kdor se ni potrudil v metropolo ob Sprevi. Ondu ni niti sluha ne duba Dunajske „Gemiithliehkeit", marveč povsod le prava pruska nadutost in sebičnost, in tuje goste so na vse možne načine skubili in molzli, da se jim je kar v glavi vrtelo. Z Notranjskega došla mi je vesela vest, da se je po dolgi odsotnosti zopet v Postojino prikazal moj prijatelj Fekete. Ob sebi se umeje, da ga je bilo vse veselo, iu da je bil vsprejem sijajen, če možno še sijajneji, nego je bil odhod njegov. Kaj ga je tjakaj gnalo, tega no vem, najbrže je prišel pobirat pozabljene lavorike. Sicer se mi pa obeča, da me bodo obvestili, kadar so kaj gotovega izve, in tedaj bodem kaj več povedal o tajnostnih njegovih nakanah. b. skoro smemo, da blizu polovica srbskih častnikov bi rajše videla, da se povrne kralj Milan na krmilo. Isto tako je mej uradniki mnogo Milanovih pristašev. Skoro vsa inteligenca je nasprotna sedanji vladi. Šolala se je v iuozemstvu, kjer se je navzela tujih psevdohberalnih idej, ki se ne strinjajo z mišljenjem naroda srbskega. Radikalna stranka pa visoko čisla narodovo mišljenje, ker je izšla naravuost iz naroda in je le ni prešinil tuji, slovanstvu nasprotni duh. Naravno je torej, da večina srbske inteligence se ne more prav sprijazniti s sedanjo srbsko vlado. Veliko podporo pa ima pričakovati Milan iz inozemstva. Radikalna vlada je v narodnogospodarskem in politiškem oziru postavila Srbijo na svoje noge. Tujim denarnim in drugim zavodom je odvzela pravice, katere so Bi bili pridobili, in tako preprečila, da tuji kapital ne more več v toliki meri izmolževati Srbov. To je vzbudilo seveda veliko nevoljo, zlasti v Izraelu. Srbija s svojo narodno politiko je pa tudi ovira, da nasprotniki Rusije ne morejo raztegniti -svojega upliva po vsem Balkanu. Bolgarijo dobili so v svoje mreže, deloma tudi Ru-munijo, Srbija jim se je pa izvila, in je velika za preka njih namenom. Iz svetovno političnih ozirov bi radi sedaj nasprotniki Rusije spravili Milana na krmilo. Kadar gre za tako važne namene, se tudi z denarjem ne bode štedi to, to je gotovo, in zatorej ni nemogoče, da pride do kacih borb. Sedanja vlada se hoče odločno upreti Milanovim nakanam. Da se bode mogla ubraniti vojski, ko bi hotela napraviti prevrat, jela je milico ob oroževati z Berdauoviini puškami. V milici hoče torej si poiskati opore proti stalni vojski, ko bi nameravala napraviti prevrat. Opora, ki jo ima v milici, je močna. Milico prešiuja pristni uarodui duh in je zatorej pričakovati, da se bode z vbo silo uprla, ko bi Milan nameraval napraviti prevrat. Nadejati se je, da bode milica v zvezi z narodom ostala zmagovalka v tem boji. Vladna odločnost bode morda odvrnila veliko nevarnost od Srbije. Če kralja Milana še ni popolnoma ostavil razum, mora spoznati, da pri tacih okoliščinah nema dosti nade, do uspeha. Ko bi bil poražen, pa pride ne le njegovo sedanje stanje, temveč tudi usoda dinastije Obrenovićev v nevarnost. Skoro gotovo bi se narod v tem slučaji obrnil od sedanje dinastije in poklical Njeguše na srbski prestol. Pa tudi iiozemski svetovalci Milanovi se utegnejo premisliti. Zanašali so se na slabost in neodločnost radikalne vlade. Ko pa sedaj vidijo, da vlada ne misli mirno gledati Milanovega počenjanja, temveč se hoče upreti 8 Bilo, in da ima tudi sredstev, da ukroti vojsko, ko bi se uprla, bodo tudi morda spoznali, da nemajo pričakovati uspeha, in bodo dali kralju Milanu prijazni sovet, da naj se uda v svojo uBodo. Ko bi pa vender slepota Milana in svetovalcev njegovih bila tako velika, da bi ne mogli prav ceniti narodnih močij, bode pa za Srbijo nastopil osodepoln čas. V kraljevini začela se bode borba mej pravimi narodnjaki in zapadnjaki. Boj utegne biti oster in tudi krvav. Ker se bode pa vlada lahko opirala na moralne, gmotne in fizične sile narodove, ne dvojimo, da bode izid te borbe zanjo ugoden, posebno, ker se more zanašati tudi na slovansko Rusijo. S tako borbo bi se pa pretrgale poslednje vezi mej Srbijo in onimi državami, katere bi Milana podpirale. Odpreti bi pa utegnila tudi drugim bolgarskim narodnoBtim oči, da bi se otresle Slovanom sovražnega evropskega upliva. Njen izid bi za slovan8tvo nikakor ne bil škodljiv, temveč le koristen, ker bi Slovani bolje spoznali svoje prave prijatelje in nasprotnike. Politični razgled. Notranje rotestovati. „Slovenčev" dopisnik trdi, da se „Sokolove" veselice ni udeležilo odličnejše občinstvo, razven g. ustanovitelja in bivšega g. kapelana Lesjaka, — da se farna duhovščina ni udeležila, da železničnih uradnikov in vodstva rudokopa uihče ni bil prisoten, da društvo nema prave zaBlombe itd. Radovedni smo, kaj porečejo k temu: gosp. c. kr. notar L. Svetec, ki je bil pri-Boten s svojo Častito obiteljo, gg. c. kr. uradniki iz Litije in njihove gospe soproge, gg. uradniki železniških poštuj: Sava, Zagorje, Trbovlje, gg. uradniki rudarstva tukajšnjega in Trboveljskega, gg. rodo-Ijubje iz Celja, gg. okolični učitelji in velika večina domačih in okoliČnih odličnjakov. Da, tudi tretji duhovnik udeleženec ni odličnjak —!" — Dokler &e bode taka inteligenca združena z mno žeBtvom preprostega naroda udeleževala projav našega „Sokola", imel bo „Sokol" močno zaslombo in razprostiral bo ponosno svoje peroti. Da se „farna duhovščina" ni udeležila, to jej ne dela nikake časti; misliti pa si sinemo, da nas z zbadanjem svojim ne bo uplašila nikdar, še manj pa pridobila. — Iz povedanega si more laskavi čitatelj tudi pojasniti, kako je umeti sklepne stavke omenjenega „Slovenčevega" dopisa: „Napisal sem te vrstice z najboljšim namenom. Želim novemu društvu čilo življenje ..." itd. Da, gospodje učenci Goriškega proroka! to je torej vaš najboljši namen, da žalite tako odlično slovensko občinstvo, javno trdeči, da neso odličnjaki, —■ z najboljšim namenom žalite društvo čilega živeoja, poleg tega pa plašite dru-Štvenike, češ, to je za vas predrago, kot krt služite si kruh in zopet se vam kažejo novi troški —, to je vaša logika, da omenjate korist podružnice Ciril-Metodove, za njo pa Še neste ničesar storili pri nas —! Sklepno pozivljemo g. dopisnika „Slovenčevega", da se javno opraviči glede razžaljenja odličnjakov, udeleživših se zadnje „Sokolove" veselice, in to tem bolj, ker se nam zdi, da je storil namenoma in s premislekom, kajti zbiral je gradivo za 41 tiskanih vrstic celih 15 dnij. Od Drave 18. julija. (Gospodarska razstava na Dunaji in v Grade i). O Dunajski gospodarski razstavi se mnogo govori in še več piše. Ko bi razstavo hvalili jedino le Dunajski Židovski listi, vedel bi vsakdo, da delajo za groše, da pretiravajo in lažejo. Ker pa pišejo celo češki listi pohvalno o razstavi, mora biti to vender razstava bolje vrste. To se da sklepati tudi iz tega, da gospodarska društva s Češkega in Moravskega obiskujejo razstavo korporativno, da so na razstavi zastopani češki veliki posestniki, kakor Švarcenberk, Lobkovic in drugi. Ker bode jednaka razstava letos tudi v Gradci, imeli bodo slovenski gospodarji voliti mej Graško in Dunajsko razstavo, in vpraša se, za katero se njim je odločiti. Brez dvombe bode Graška razstava zaostala v vsakem oziru za Dunajsko. Tako pripravnih prostorov, kakor jih ima Dunaj, Gradec nema; toliko denarja, kakor so ga imeli na Dunaji za razstavo na razpolago, v Gradci nemajo ; veliko W*5~~ Dalje v prilogi. ~"3Mf Priloga „Slovenskemn Narodn" Si. 164 19. julija 1890. obiska imeli 80 samo v prestolnici pričakovati, tega ■ v Gradci ne bode. Izgledni gospodarji, Bkoro brez izjeme veliki posestniki, ki se nahajijo v Češki in na Moravskem, ne bodo zastopani v Gradci. Ravno zaradi tega bode mankalo v Gradci tudi mnogovrstnih gospodarskih pridelkov in izdelkov, strojev itd., kateri poveličujejo Dunajsko razstavo. Mislim torej, da bi slovenski gospodarji, kateri nameravajo to ali ono rastavo obiskati, uajbolje Btorili, da bi si skupno ogledali Dunajsko razstavo. Ko bi se nas oglasilo veće število, dala bi se iz-poBlovati gotovo tudi znižana voznina. V Gr«dec hoditi nemamo vzroka ; v Gradci šopiri se prusijanstvo, da je strah. Slovani nemamo pričakovati v Gradci prijaznega vsprejema! Zakaj bi se mi tem ljudem usiljevali? Če pojdemo na Dunaj, najdemo tam mirne Dunajčane, pa tudi slovanske brate, kateri prihajajo od severa in juga, s katerimi se bodemo Beznanili in veselili ! Kdor odobrava moj načrt, naj se oglasi! Iz i['momlja, 17. julija. [Izv. dop.] Dopis iz Črnomlja z dne julija ni naredil onega utiša, kakorsnjega si je mislil dopisnik; strast iz osobnega sovraštva do župana našega mesta vender še ni izraz vsega prebivalstva. Da sta pri vsaki volitvi po navadi dve stranki, je pač znana stvar; stranki imata pa le svojo veljavo, kadar ju vodi kako načelo. Prašam tor^j g. dopisnika, kako vzvišeno načelo vodi Vašo stranko? Kaj je zakrivil župan ? Ni bil ves čas naroden? Samovlastno ni ravnal, odbo-rove ukrepe je izvrševal po možnosti razmer. G. dopisnik, poglejte v minole dni, kako ste delali zanj, v Vašem stanovanji imeli ste shod, zanj ste delali, a stvar je postala drugačna. V teku let postalo je več trgovcev v Črnomlji, no konkurenca je za stranke dobra in tedaj mislite, da je dobro konkurirati tudi v tem, kdo da hod« župan. Dobro! Dalje pišete, da Vas žuli jarem sedanjega župana že 12 let; vi ste bili ž njim, recimo večino let zadovoljni, zanj ste agitirali in ga volili, torej ste se sami počili v obraz. Volilni shod, o katerem pišete, ni bil volilni shod. Par jagnet pečenih, tele in račun blizu 90 gld. jasno kaže, da se je dobro jelo in pilo, in pa ljudstvo šuntalo proti županu. Ironija je navduševati za g. Janeza Miillerja, umirovljenega c. kr. kance-lista, povse naivno pa napovedovati, nda bode imel občinski blagor pred očmi", ko je pač znano, da je kot član cestnega odbora vedno delal proti mestu, kjer je mogel. Je li g. Miiller narodnjak? Je li njegovo občevanje priležno za župana, ne poznate njegovega temperamenta? Ne smešite se, — sicer pa še ni izvoljen. G. Miiller je sicer pošten mož, tudi dovelj star, da v miru vživa svojo pokojnino, a volili bi ga niti Tribučani ne. Sedanjega župana pač ne peče županstvo, kajti odstopiti je že mislil večkrat, a reklo se mu je, da naj zvrši postavno dobo. Z izvolitvijo vrgli smo nemškutarsko stranko pred 12 leti, in zdaj v zvezi z nemčurji in Kočevci hočete zopet nemški živelj v občini vzbuditi. Nihče ni proti temu, da se mestni zastop nekoliko spremeni; delavnejše moči treba poklicati na delo; vender se nam dozdeva, da nasprotna stranka ne izbira zelo srečno; da se če stari g. I. Miiller vtikati v občinske zadeve, nam je nerazumno. V odboru sedi že od nekdaj, glasoval je in z odborom v soglasji deloval mnogo let. Zakaj pa ni stavil dobrih predlogov, ko bi vender mogel vedeti, da je dolžnost vsacega odbornika podpirati župana; z dobrim svetom bi bil več koristil, nego je z habanjem in napadi na župana opravil na pojedini. Glede zadnje opazke v dopisu, da naj bodo imeniki vsaj osem dnij pred volitvijo v občini vsakemu na videz razgrneni, je neumno oporekanje, da bi župan tega ne vedel; saj je dal javno to okli-cati in na črni deski oklic nabiti. Da bi pa v pisarni, kjer leže razne knjige, računi, pečat in druge stvari, kdor bi hotel gospodaril, te odgovornosti ne more župan prevzeti; naročil je pa in to po pravici, da naj se župan ali kak odbornik pokliče, kadar bode kdo prišel gledat imenik volilcev. Tudi opazka o sosedu županovem je smešna. G. Brunskole je poštenjak, ki si je žuljavo pridobil svoje imetje v Ameriki in zdaj prav mirno živi kot obrtnik in trgovec; ta vam ni nič storil, pustite ga v miru. Končno bodi še povedano, da je dopisnik že pred dvema mesecema letal okolu ženskih posestnic za pooblastili, torej njega najbolj peče. „Neodvisni" meščani pa kažejo svojo neodvisnost v lepem kroji. Posestniku, ki noče z njimi potegniti, so neodvisni meščani naredili to ljubav, da so nekemu Kočevarju pisali, naj mu glavnico odpove. Tako dela toraj neodvisna stranka, domačin z domačinom ! Tako mislite delati v občini, ako bi bili izvoljeni! Zatirati svoje someščane — žalostno! «M nv. Bolfanka v Ljutomerskih goricah 18. julija. (Nesreča.) Pri nas je letos nenavadno huda suša in ljudje vedno blagodejnega dežja pričakujejo. Minolo soboto dne 12. t. m. je bilo rano v jutru lepo oblačno, toda veter je oblake razpodii. Popoludne pripodili bo se oblaki od Ivan-ščice preko Drave, kar je skoro vsekdar slabo znamenje. Okolu četrte ure je nastal veter, začel dež in vmes toča, ki je grozdje nekaj poškodovala. V Brezovščaku je strela udarile v stiskalnico (prešo) g. Mihaela Kočevarja (nečaka pokojnega doktorja Kočevarja), tržana v Središči. Stiskalnica je do tal pogorela in v njej mnogo lepe posode. Sreča, da ae neBo vnela poleg stiskalnice stoječa poslopja. Skoro isti trenotek je treščilo na Križanščaku župnije sv. Miklavža, v hišo posestnika Hrasta iz Obrežja. Strela je priletela skozi okno, letela skozi vrata v kuhinjo, iz kuhinje v dimnik; a na srečo v hiši bivše viničarice še otrok ni poškodoval. Strela se je vnela in mahoma je začela goreti klet Ste fana Vogrina, stiskalnico Julije Vojskovice, kjer je tudi pogorelo mnogo posode, in klet Frana Zabavnika, župana v Vodrancih. Vode ni bilo v oblifcji. Vrli kmetje iz Uzmetinec, Jerebic, Ozmec itd., a njim na čelu župan Jožef Pavličič in zraven gospod Kranjc, žandarm iz SrediSea, ulomili so v klet Frana Zabavnika ter oteli vino, kolikor ga je bilo, in lepo posodo. Hvala lejKi pogumnim možem! Na obeh jiogoriščih je naredil ogenj mnogo škode na sadnjih drevesih in zelo je osmojeuo trsje na Kri-žanščaku v vinogradu gospe M. Babnikove iz Ljutomera. Pri Bolfanka je šel mežnar Matej Rubin s svojim sinom „na megle zvonit". Zaslišavši dvakratni tresk, rekel je sinu, naj gre gledat, ako kje gori, da bi potem na ogenj zvonila .letiva je dečko stopil iz cerkve, že je v njo treščilo, jo jako poškodovalo in tudi mežnarja zadelo, ki je padel tako silno na kameni tlak, da je bil mrtev. Gosp. doktor Špešic ga je poskusil oživiti, toda zaman. Mežnar je bil pošten človek, dober gospodar ter je ostavil bolno ženo in troje neoskrbljenih otrok. Da le ne bi hodili mežnarji o nevihtah „na megle zvonit", ker zvonenje ne pomaga čiRto nič. To praznoverje bi se moralo izkoreniniti. Domače stvari. — (Iz Trsta) dno 18. julija: Današnja številka poluradnoga časopisa „11 MaHino" ima sen-začni, brezdvomno tukaj skovani telegram z Dunaja, da bode v 1 a d a v k r a t k o m r a z p u s t i 1 a t u d i družbo sv. Cirila in Metoda. Jo li to „pium desiderium", ali pa jako razburjenih Italijanov strastno hujskanje na nas? Meni se zdi, obojo. — „11 Piccolo" piše, da so le Slovani krivi razpustu, kajti „Pro Patria" bila jim je trn in vsemogočni, kakor so na Dunaji, (Čujte in strmite! Uredn.) so dosegli svoj namen, da se je društvo razpustilo. Mej časopisi, ki so na to delali, gre prednost Praški „Politiki", ki se zmirom nepoklicana meša v naše zadeve, in pa „11 Diritto Croato" v Pulji. — Policija je zapečatila vse in pobrala pušice za pobiranje darov v raznih krčmah in kavarnah in vse pobotnice in izkaze o denarji, naloženem pri raznih bankah. Zaradi tega so Italijani posebno srditi in hočejo uložiti protest. Otroški vrt na Greti so takoj ponudili mestni delegaciji, katera je, kakor je bilo pričakovati, soglasno sklenila, da se vrt prevzame Predlagala bode potem mostnemu zboru, da se vrt odpre kot mestna šola, dokler ne bodo ustanovljeno novo društvo. — V italijanskih listih čitamo, tla je znani Bonghi, predsednik društvu „Societa Dante Alighieri", dobivši vest o razpustu „Pro Patrie" sklical v Rimu najimenitneje osebe v posvetovanje. „Pro Patrio" ustanovili bodo izvestno kmalu pod novim imenom in nadaljevali svoje delovanje nekoliko previdneje in bolj tajno. — („Pro Patria".) V nagibih, katere navaja ministerski dekret za razpust društva, je posebno važen oni, o nelojalnem in n epa tri joti č nem obnašanji društva, katero se je tako brez krinke pokazalo v zadnjom času. Celo italijanski „11 Piccolo" ne more si kaj, da bi tega ne priznaval, seveda stvar zavija po svoje in pravi „da če so se prekoračile p o s t. a v n o m e j e, zgodilo se je to le po krivdi pojedinčev in nehote." Društvo ustanovljeno je bilo pred štirimi leti ter je imelo prvi svoj glavni zbor v novembru 188G. 1. v Ro vere tu. Drugi glavni zbor bil je pred dvema letoma v Trstu, zadnji pa v Tri-dentu, o katerega demonstrativnem vedenji smo poročali ob svojem času. Kakor priznava sama ofi-cijozna „Triester Zeitung'1 bila je „javna tajnost, da „Pro patria" razun skrbi za vzdržavanje italijanskih šol zasleduje tudi politične namene, kar pa se je mnogim in to ne samo Italijanom, zdelo popolnoma naravno. Društvo bilo je v zvezi z irren-dentovskimi društvi v Italiji, ter jako dobro orga-nizovano in disciplinirano. Zadevo o zastavah v T r i d e n tu imenoval je ta list „ostudno" (hiisslich). Razvidno pa je iz te dogodbe, kako visoko je bil že zrastel greben lahonski svojati, a to pot. spekla se je, ter je dobila pošteno po prstih. Da je osup-nenost velika, si lahko mislimo, saj so ti gospodje bili že navajeni misliti si, da za .njih ni postav, da smejo počenjati vse, kar jim veleva strastna njih zagrizenost. — (V mašnike posvetil) je danes zjutraj ob 7. uri v stolni cerkvi knezoškof dr. Misija dvaindvajset bogoslovciv, ki bodo prihodnje nedelje peli nove maše. — (Doktorjem juris) bil jena vseučilišči Dunajskem dne 18. t. m. promoviran gosp. Anton M a h k o v e c iz Prež^anje. — (Od vodovoda.) Poročali smo zadnjič, da navrtavanje glavnih cevij veselo napreduje, a to je trajalo le nekaj časa, kajti zdaj je delo zaostalo skoro popolnoma, ker dotična tovarna ni poslala pravočasno in v zadostnem številu potrebnih navrtalnih škrgetov ali nastavkov, brez katerih je delo nemogoče. Izražamo torej željo mnogih hišnih posestnikov, da bi se rok za plačevanje vode, odločen na 1. dan avgusta, podaljšal, ker mnogi posestniki, ki imajo instalacijo že davno dodelano, ne bodo mogli do tega časa imeti še dela dovršenega zaradi navedenega nedostatka, a to brez svoje krivde. Nove instalacije pa veselo napredujejo, kar kaže to, da kousorcij Ah čin Nolli-Stadlerz današnjim dnem dopolni število 100 završenih instalacij, kar je pri toliki konkurenci, ki vlada baš na tem polji, gotovo lepo število in dokaz za živo zanimanje za upeljavo vodovodne vode v hiše, kakor tudi za soliduost dotične tvrdke. Največji neverni Tomaži ne morejo si kaj, da ne izrekajo tople hvale ob izvrstnosti naše pitne vode, katera od dne do dne postaja bolja in je priznana kot najbolja pitna voda v Ljubljani. — (Narodni papir,) to je vizitnice, na-znanilnl kartoni, pisemski papir in zavitki, katere je založila „ Krajcar eka družba" okrašene s podobami : Vodnika, Preširna, Slomšeka, in dr. viteza Bleivveisa dobi se na prodaj v prodajalnicl Gion-tinijevi na Mestnem trgu. Cene posameznim vrstam so razvidne iz table z vzorci, katera je postavljena v izložbi omenjene prodajalnice. — („Slovenski Pravnik") prinaša v 7. številki nastopno vsebino: 1. Nekoliko o pravnih sporih po paragrafu 1. mal. post. 2 Dr. Fr. Zupane: Iz sodno zdravniške prakse (Dalje). 3. Iz pravosodne prakse, Civilno pravo: a) Določilo § .r>25. obč. drž. zak. velja tudi za osebne služnosti in ne omejuje ga odst. 2. §-a 1447 obč. drž. zak. b) Rej na pogodba, c) Motitev posesti po posrednih nasledkih zvrševane lastniuske pravice (§§ 3G4, 339, 329 obč. drž. zak.). d) Sedež vodstva rudniškega društva ni merodaven za rudarsko sodno pristojnost. (§§ G5., GG , 49., 50. ces. pat. z dne 30. nov. 1852, št. 251 drž. zak.). Trgovsko pravo: Pribito opravilo ni, če se določi zgol rok za izpolnitev. Kazensko pravo: a) Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (§§ 33. in 292. kaz. pr. r.) XI. b) Oče nima pravice ulagati ugovora v imenu svojih nedol. sinov. 4. Književna poročila. 5. Drobne vesti. — (Velika vaja prostovoljnega gasilnega društva Ljubljanskega) bole v čast in pouk zastopnikov „Zveze prostovoljnih gasilnih društev kranjskih" jutri v nedeljo ob 7. uri zjutraj pred licejskim poslopjem na Valvaserjevem trgu. Gasilno društvo bode rabilo vse svoje mno-vrstno gasiluo orodje in prvikrat se bodo uporabljali hidranti Ljub'janskega vodovoda. Vaje bode vodil g. stotnik D o beri e t sam in bodo navzočni vsi gasilci. — (Šišenska čitalnica in gasilno društvo Šišensko) priredita dno 3. avgusta veselico na Koslerjevem vrtu. — (Na s?. ViSarje) odpeljalo se je danes do-poludne z dvema vlakoma nad 2000 romarjev. Do 1000 jih je pa še na posamičnih postajah do Trbiža naznanjenih. — (Vojaška godba) svirala bode jutri ob polu 12. uri dopoludne v „Zvezdi". V programu je 8 točk, izmej katerih omenjamo posebno 4. Fantazijo o ruskih melodijah od Schinzelna in pa 5. in 6. iz oper „Profet" in „Tann-hauser". — (Gospod Ljudevit Kuba) tudi nam Slovencem dobro znani nabiratelj slovenskih narodnih pesmij, o katerega potovanji po črnigori smo poročali nedavno, biva zdaj v Zagrebu. Potoval je po Hrvatski, Slavoniji in Bosni ter tam zopet nabral znaten broj izvirnih, v KuhaČevi zbirki še ne zabeleženih narodnih napevuv, katere hoče prijaviti V svojej veliki zbirki slovanskih melodij. Sedaj so na vrsti bas hrvatske in srbske narodne postni. Pri tej priliki živo priporočamo, da naše glasbo ljubeče občinstvo pridno sega po slovenskih pesmih, katere je izdal marljivi ta nabiralec in o katerih sino že večkrat govorili. — (Letopis državne višje realke v Ljubi j a ui) ima na prvem mestu obširno in temeljito razpravo „l)iu Eiu\virkung des VVasKcrs auf Blei itn AUgemelnen und insbesouders die des \Vas-sers der sta Itischen Wasserleitung in Laibach." Gosp. prof. Baltazar Kuapitsch je s tern svojim spisom občinstvu Ljubljanskemu zelo ugodil. 01 več strauij čula se je bojazen, da so svinčene cevi zdravju škodljive. Gosp. prof. Knapitsch razpršil je vse take pomisleke in bojazni, kajti voda iz našega vodovoda ima take lastnosti, da svinčene cevi ne bodo imele slabega upliva, gledati treba le na to, da so cevi vedno polne, da ne pride vzdub v c^vi — Iz šolske kronike posnamemo, da je na realki poučevalo 19 urmh aiočij. Dijakov bilo je koncem leta 347, mei njimi 169 Nemcev, 155 Slovencev, 3 Hrvati, 2 Ceha, 18 Italijanov. Po veroUpovedanji bilo je 323 katolikov, 15 protestantov, 6 Židov, 1 jjra-voslaven. PO veliki večini bili so dijaki rodom iz Ljubljane, ali pa s Kranjskega. Najmlajši dijak imel je 10, naj stare j i 22 let. Odličnjakov bilo je 23, prvi red jih ie dobilo 242, ponavljahu izpit je dovoljen 43. Šolnine s« je plačalo 6870 gld., vspre-jemaine 122 gl., doneskov za učila 368 gl. Štipendije v bilo je oddanih 19 v skupnem znesku 1687 goldinarjev 91 kr. Podporni zaklad ima 1700 gld. v obligacijah. — (Temeljni kaincu) za šesto farno cerkev v Trstu položil se je danes zjutraj ob 8. uri. — (Iz Bohinja.) Z B 1 e d a odide vsak dan ob 5 zjutraj voz od Lujizine kopeli do Bohinjskega jezera iu se vrača drugi dan zjutraj iz Bohinja ua Bled. Ta vožnja vzdržuje se vse poletje do jeseni. — („ Kmetovalec") ima v svoji 13. številki nastopno vsebino: O kurnikih. — Tele. — Kranjska deželna vinarska, sadjarejska in poljedelska šola v Grmu. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Konkurz) napovedal je Miha KrošI, trgovec v Mokronogu. — (Iz Celja) se nam piše v zadevi „Zveze slovenskih po so ji 1 u i cu sledeče : Letošnji rodni občni zbor »Zveze* se bo le vršil v Cel j i tekom meseca septembra; na d.ievnem rodu tega zbora bode tudi posvetovanje glede društvenega glasila „Zadruge" t**r bodo pri tej priložnosti imeli priliko vsi posojilnični zastopniki in strokovnjaki izrnževati svoji; mnenje o splošnih zadevah „Zveze" in izdaje društvenega glasila, isto tako tudi o sestavljeuji »pododborov" v Ljubljani, Celovci in Trstu na podlagi pravil. — („Hrvatsko Primorje") bode naslov knjigi, katero namerava izdati Dragutin Hire v Zagrebu, ki vabi v hrvatskih list.h na naročbo Izhajala bode knjiga v četrtini, na finem papirji, v zvezkih, po tri tiskane pole obsegajočih in okras--nih z 8-10 slikami. Zvezkov bode kacih 10 po 40 kr. Naroči se lahko vse delo za 3 gld , katera vsota se uplača na jedenkrat ali pa v dveh obrokih Pisatelj, ki je preživel deset let na hrvatskem Pri-morji, hoče popisati divne in še premalo poznate krajih naše domače „Riviereu, katera se razteza od vilovite Učke gore pa doli do posestrime Dalmacije Prvi zvezek izide skoraj v knjigarni Lav. Hartinaua (Kugel i Deutsch) v Zagrebu, katera vsprejema tudi naročila. Gotovo utegne knjiga najti tudi naročnikov mej Slovenci, ki se zanimajo za Primorje. — i I) * • ž e I n a k m e t i j s k a š o I a naGrmu) razstavila je na Dunajski razstavi v kranjskem paviljonu mej drugim tudi risarije učencev. Strokovnjak o kmetijskem stavbarstvu arhitekt C A. Rom-storfer poroča, kako je na razstavi zastopana njegova stroka, ter pri stavbinskem pouku kritikujoč razstavo kmetijskih šol v „Land uud forstwirtschaft-licbe Ausstellungs-Zeitung" piše to le: .Zadovoljil nas je pa način pouka o kmetijskem stavbarstvu na vinarski, sadjarski in kmetijski šoli na Grmu na Kranjskem, kjer rabijo za podlogo risanju pravilnih načrtov že zvršene vzorne kmetijske stavbe." Ta laskava izjava odličnega strokovnjaka je zelo častna za naš deželni zavod. — (Vabilo) k občnemu zboru „Učiteljskega društva za Posto j inski šolski okraj", ki bode v 2. dan avgusta v Postojini ob 2. uri popoludne se sledečim dnevnim redom: 1 ) Pozdrav predKednikov. 2) Poročilo o društve-nem delovanji preteklega leta. 3.) Pregled letnega računa. 4 J „Ob umeteljniškem taktu pri poučevanji" poroča g. Ivo TroŠt. 5.) „Ob osnovi podporne zaloge učiteljskega društva za PoBtojinski šolski okraj", poroča g. Jakob Dimnik. 6.) Pobiranje dru-štvenine za bodoče društveno leto 7.) Volitev novega odbora. 8.) Poročilo o zadnjem zborovanji „Zaveže", poroča g. Števo Jelenec. 9.) Volitev delegatov za prihodnje zborovanje „Zaveže". 10.) Posamezni nasveti. Ker se bode ta dan tudi poalov-Ijal od nas naš ljubljeni tovariš in prijatelj gosp. Matija Hiti, pričakuje prav mnogobrojne udeležbe odbor. — (Ob uspehu izkušenj v tukajšnji padkovski šoli) se poroča: lzpraševalni komisiji je predsedoval vodja podkovske šole dr. vitez Bleivveh-Trsteniški, c. kr. deželna vlada je imenovala za člana komisiji c. kr. okrajnega živinozdrav-mka g. Andreja Perdana, izpraševalec je bil učitelj g. E. Slegel. Izpit delalo je 14 kovačev, kateri neso hodili v podkovsko šolo, in sicer je prišlo prvi- | krat k izkušnji 11 kovačev, ponavljali so jo trije kovači. Razen jednega kovača prestali so VBi izjdt s povoljnim uspehom. Slovenske narodnosti bili so vsi. Bilo jih je 9 s Kranjskega, 4 b Slovenskega Btajarja in jeden Korošec. 28. junija so prišli na vrsto učenci podkovske šole, ki jih je bilo 9, VBi s Kranjskega. Le dva sta se izšolala ob Bvojih stroških, vsi drugi bo imeli podpore. Uspeh o podkov-stvu, kakor tudi ob ogledovanji klavne živine in mesa je hi! povoljeu, razen jednega bili so vsi potrjeni tudi za mesogledce. Po uspehu bili so učenci uvrščeni tako le: Čuk Franc iz Črnega Vrha in Kovač Janez iz Zagorja pri Litiji naredila sta izjnt s prav dobrim uspehom. Znamko „dobro" so dobili : Medija Franc iz Bohinjske Bistrice, Urh Anton iz Metlike, Košeuiua Alojzij iz Senice pri Kra-nji. Znamko „zadostno" bo dobili: Jež Alojzij iz Goč pri Vipavi, Škerl Jože z Viča pri Ljubljani, Čuk Jošt iz Senobora pri Vipavi in Kopač Jarnej iz Luž pri Kranji. — (Dalmatinska vina.) Ker so se tudi v naših slovenskih pokrajinah priljubila V'na iz kršne Dalmacije, utegue čitatelje zanimati, kako sodijo o njih na razBtavi Dunajski. Organ razstave piše tako le: Kar se tiče Dalmatinskih vin, našlo je razsodišči- gospodarske razstave, da je ta dežela naredila v vinarstvu največi napredek izmej vseh avstrijskih pokrajin. Ako se pomisli, da je pred 25 leti bilo vinarstvo in kletarstvo v tej deželi na najnižji stopinji, mora se človek čuditi tolicemu številu dotirib, deloma izvrstnih vin, katere Dalmacija zdaj proizvaja. Razstavljen je znamenit broj rumenih in črnili vin, od trpkega do najfinejega namiznega vina Posebno se hvalijo neka desertska vina najhneje vrste, a mnoge vrste izvrstnega belega vina kažejo, da Dalmacija tudi v tej graui vinarstva more vzdržati svetovno trgovino. — ( P r e m o v a n j 6 konj na Kranjskem 1. 18 90.) Na Kranjskem se bodo letu 1890. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priziianski diplomi: a) Za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade, t. j. tri-do petletne kobile, in c) za eno- ali dveletne Žre-bice po naslednjih šestih konkurenčnih postajah, in sicer: Dne 3. septembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne na Bltfdu za konje noriškega plemena; dne 4. septembra 1890. 1. ob 9. uri dopoludne v Kranji za konje noriškega plemena; dne 6. septembra 1890. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva Ljubljanske oko- ^ ice, Logaško in Postojinsko; dne 9 septembra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 11. septembra 1890 1. ob 9. uri doj)oludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Novomesto in Litija; dne 13. septembra 1890. 1. ob 9. uri dopoludne v St. Jerneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. Za delitev daril veljajo odredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. Važne odredbe so: Če bi se kdo odpovedal zgoraj navedenim darilom, podeli se mu namesto teh daril priznanski diplom z imenom dotičnega konjerejca, s kratkim popisom ob-darovanega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu. Konj, ki je bil na kaki konkurenčni postaji obdarjen z državnim darilom, izključen je za tisto leto od nadaljne konkurencije za državno darilo na kaki drugi postaji. Na postajah Bled in Kranj se morejo za darila poganjati samo kobile z žrebeti, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, po drugih postajah ni glede plemena nobene omejitve. Za darila se smejo poganjati kobile z žrebeti žrebčarniškega plemena samo od svojega petega, kobre z žrebeti uoriškega plemeua od svojega četrtega leta dalje. Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že jedenkrat ali večkrat obdarovana, ni izključena od nadaljnje konkurencije. Za darila se smejo poganjati miade, t. j. triletne ueubrejene in štiriletne ubrejene ali ne-ubrejene kobile žrebčarniškega plemena, ter tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebčarniškega plemena samo s tem pogojem, če so bilo dokazno ubrejene v letošnjem letu. Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti kaže, da se pozneje dobro razvi o in vzrede. Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se vabijo uaj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komsijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi 8e utegnili pozneje kupiti. Vsak kouJBki lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja obdrži Se jedno leto po zvr-šent delitvi daril, in da, ako ne izpolni tega obeta brez ugovora povrne prejeto nnvčno darilo Ta za-veznost se pri kobilah z žrebetom ne razteza tudi na žrebe obdarovaue kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 18. julija. Cesarska obitelj vrnila se je s finskih otokov. Kraljica grška odpotovala v Atene. Bruselj 18. julija. Grozen vihar razsajal je včeraj zvečer v Angliji, Belgiji, Ho-laiidski in severni Francoski. V Belgiji vsi pridelki uničeni. Telefonska zveza s Parizom in telegraf na več straneh razdejan. Več ljudij je strela ubila. London 18. julija. Drugi batalijon gardskih grenadirjev, ki je dne 7. t. m. pokorščino odpovedal, dobil povelje ukrcati se v Capeto\vn. Novi York 18. julija. V državah Novi York in Pensilvanija ter na mnogih krajih na zahodu bila včeraj strašna vročina in strahovite nevihte. Mnogo ljudij umrlo za solnčarico. Nevihte napravile mnogo škode. Dunaj 1 i)- julija. Cesar podelil zlati zaslužni križec Tržaškega policijskega ravnateljstva oficijalu, Štefanu Wellitschu, pridode-ljeneinu v službovanje pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. Atene 19. julija. Kraljičinja danes srečno sinka povila. Noben Član kraljeve obitelji še ni došel. Bazne vesti. * (Kopejkav Mickievviczevem grobu.) V grobu slavnega pesnika poljskega nšli so rusko kopejko, ki ima zgodovinsko zanimivost Bila je vsa odrgnena in zarjavela, ua je ui bilo moč spoznati. Armand Levy, prijatelj pokojnega pesnika jo je pa spoznal in raztolmačil njeno zgodovino. Nekaj dnij pred Mickievdczevo smrtjo pokazal je Levy pesniku rusko kopejko, za katero ga je ta naprosil, da mu jo dade. Ko jo je dobil, primejo strastno ter pravi prijatelju, da ga ta kopejka spominja onih časov, komu je mati dajala jednacih kopejk, da si kupi •sludčič. Na to jo je spravil v žep ter nosd do smrti. Ko so ga mrtvega slačili pade ta kopejka iz žepa, a prijatelj dal mu jo je v grob. Poslednje dni svojega življenja govoril je pesnik iz-vanredno simpatično o Ruaih. Ko je bil Mickiewicz v bedi, spominjal se ga je pogosto ruski historik Pogudin ter mu od Moskovskih trgovcev in druzih Rusov nabral nad 10.000 rubljev podpore. * (S hod zgo d o v i nar j e v.) Dne 17. t. m. se je otvoril v Levovu shod poljskih zgodovinarjev. Zbralo se je kacih 200 zgodovinarjev, mej njimi mnogi iz Rusije in Poznanjskega. Predsednikom je voljen Stauislav Tarnovski, častnim predsednikom pa Avgust. Krieszhowski s Poznanjskega. Zbrane zgodovinarje je v prvi seji pozdravil podžupan Marchwicki. Došlo je mnogo brzojavk, mej njimi mnogo čeških. * (Nova ruska opera.) Anton Rub inate in, slavnoznaui skladatelj, dovršil je ravnokar novo opero, katerej naslov je „Nesrećo i k" ter se bavi z ljubovnimi pustolovinami necega ruskega princa v početku 12. stoletja. Za to opero upotrebil je Rubinsteio mnogo staroruskih napevov. Dvorsko gledališče v Peterburgu skrbelo bode, da se ta nova opera predstavlja, kar najbolj mogoče sijajno. * (Volilo.) Marquisa Plessis-Belliere rojena Pastoret, ki je nedavno umrla na svojem gradu Moreuil, je volila svojo hišo v Parizu papeški nuncijaturi, ki se te dni preseli vanjo. * (Doktorice.) Te dni je na vseučilišči v Bukureštu prva dama, gospica \Valch bila promovirana doktoric) zdravilstva. Baš isti dan je pa Romunka Fuudesco v Genfu dobila doktorstvo rao-droslovja. Na gimnaziji v Jassv-ji je letos 11 ru-Ejunskih devojk napravilo maturo, katere se vse hočejo na vseučilišči učiti zdravilstva. * (Garibaldi zaročen.) Najmlajši sin italijanskega generala Garibaldija se je zaročil s hčerjo italijanskega senatorja profesorja Montegazze, znanega fuijoioga, katerega dela o ljubezni in zakonu, o zločinstvu in blaznosti so vzbudila mnogo pozornosti. Manlio Garibaldi in mlajša sestra njegova Clelia sta otroka tretje diktatorjev* soproge Franje Manlio je v italijanski pomorski akademiji in ima jedva 20 let. * (Strela) je udarila due 13. t. m v utrdbo III. v Komornu in omamila 2 topnifiarja. Šla je skozi tri sobe in prevrnila 12 postelj. Voiakov, ki so ležali v posteljah pa ni poškodovala. * (Povod en j v Bolgariji.) V Edstehdllu so 15. t. m. bule plohe otpravile mnogo škode Šest hiš je voda odnesla, več druzih pa močno po škodovala. Jeden otrok je utonil. * (Davek za ne o že n jene e.) Venezuelski senat je nedavno sklenil, da se uvede davek za ne oženjence. Ta davek se bode pobiral od neoženjencev, ki so že spolnih 35 leto in bode znašal 1% oziroma 2% od letnih dohodkov obdačenčevih. Do hodki tega davka se bodo rabili za pospeševanje priseljevanja tujcev. V utemeljevanji tega zakona se pravi mej drugim, da neoženjene! morajo zaradi tega biti bolj obdačeni, nego oženjenci, ker z vzgo-jevanjem rodbine ne pospešujejo morale in ne skrbe za jiomnoženje prebivalstva. Ljudsko Hre«lMtvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspefino kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici BO kr. Vaak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na Dima ji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—9) H>-u.iiaoslsa, borza dne 19. julija- t. I. (Izvirno telegrafićno porečilo.) včeraj — iImmn Papirna renta.....gld. 88*30 — gld. 88*9(1 Srebrna renta....., 89 40 - , 89 20 Zlata renta.......109 20 — „ 10930 5°/0 marčna renta .... „ 10125 — „ PU 35 Akcije narodne banke . . „ 980-— — „ H8_' Kreditno akcije.....„ 303 50 — „ 3032- London........n 11645 — , 116*86 Srebro........, —•— - - n —*— Napol.........„ 9-24 — . MJ3»/i C. kr. cekini .... . , 5-52 — . '• 54 Nemške marke.....„ f>7-— — , f>6 9fl 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 132 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 100 . 176 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......102 „ 05 „ Ogerska papirna renta 5°/0......100 „ 06 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4Vi7o *hiti zaat. litsti . . llf> „ 50 „ Kreditu«; srečke......100 gld. 195 „ 50 „ Rudolfo>e Brečke..... 10 „ 19 „ BO „ Akcije anglo-avstr. banke , 120 . 1 r>4 „ 7[.'> „ Trauiuiway-drust. velj. 170 gld. a. v.. . . 170 „ — „ Htoji zim vmc loto gl«l. 4.tiO; za pol leta gl-il. 2.34»; za vvirt let« jjria. 1.15. -*&+Jgs; ' K' i« 11 »i : 18. julija. Pri NIouu : Knobloch, Kehfeld I Dunaja. — Dom-ladiS iz II. iiistnce. — Lofler iz Lincu. — Spit/.or i/. Budimpešte. — Loreha U Beljaka. — Billich iz Colovcii. — Turšič s soprogo iz Trsta. — Stock iz Berollo*. — Flert* ler i z Prage. Pri u »»(i. i: Oberliindor, Pohač. Bartlnvi. Obrechtl, Fisclier, baron Pa* C 22 0 'C si. jvz. si. vzh. Bi. vzh.' jas-jas. jaa. 000 mm. W) Pri otročjih boleznih 00 potrebujejo se cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na GLAVNO 8KLADI8TB katero radi zapisujejo pri želodce vi kislini, škrofeljnlh, pri krvlcl, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschtier-ja monografija o Giesshiibl-Puehsteui-u.| Učenec 14—16 let star, nemškega in slovenskega jezika zmožen in ki ima posebno veselje za kupčijo, vnprejine •*«■ v proilajalnleo a meiianlin I»1hkoi» na deželi. — Kje? pove iz prijaznosti upraviiitvo ^Slovenskega Naroda". (551—3) Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se v«-«lno vekša in 1111101;«» let traje, moiejo dobiti Mpretne in zaneMlJIve osobe (dosluženi zandatmi imajo prednosti, katere pridejo uinoRo v Uotiko z občinstvom. — Vprašanja pod: „«. S. 1S90 «■ r»ol»'/.ui Ji. pri iiiisl jun ji. posebno za otroke, tega pa tudi (481 — 8) Dobiva s« v vseh trafikah in prodajalnieah galanterij. "'J (18) Glavna zaloga: OTTO KA^ITZ & CO., Dunaj. 1134) jako fina namizna voda a posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otc/.ujiičiti primesi. Glavna zul*K» v Ljubljani pri !»■. K. Supan-u; prodajajo ga iiadahe:' M. liii>m« r 11 v lira nji: F. Dollenz: v Log»tlazsl. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1890. SE l>imisij«. Ti>it. Postaj e Brzovlak Dunaj....... Odhod Mttrzzusohlag..... „ Gradec ....... „ Maribor....... „ Celje........ „ Laški trg....... Kiinske toplice .... „ Zldanlmoat...... „ Hrastnik....., . ,, Trbovlje...... „ Zagorje....... „ Sava........ „ Litija........ Kresnice....... „ Laze........ „ Zalog.......... i-iii« f Prihod UuMjami.....[ Qdhod Borovnica...... ,, I.ugiitee....... ,, Rakek....... „ Postoj ina ...... „ Št. Peter....... „ Divača ....... „ Nalirežina...... ,, 'Trst........ Prihod 8-15 zvečer ?*80 zjutraj L1'45 po noči 10*65 aopol. Postni vlak Mešani vlak Osobni vlak 1-20 popel. 5-41 1.47 2*o8 424 4'5(i /.jutra j 1-10 226 3 14 3- ;.7 ■1 ud 4- 23 popol. 6-04 8*09 733 „ 7- 55 8- 20 dopol. 9- 03 „ 938 . 5 01 5-40 5 46 »i-12 6*42 7 02 7*19 741 815 9*04 9-80 'J 25 11-40 1- 54 2- 11 2'23 2-17 301 .•J-10 31'J 884 347 4 — 4-15 4*97 4 40 4 55 5'31 8 13 6 43 7-05 8*08 «•46 9 '52 10*98 zvečer po noči popol. zjutraj dopol. H-15 zvečer 1*50 po noči 6*60 zjutraj 8-01) dopol'. 1018 „ ! 10-34 „ i 1045 11-27 11- 40 „ 11*49 1157 . 12- 11 1222 12-31 1248 12*69 111 1*19 1- 53 2- .M 303 3*24 3 55 1 4-33 5- 41 6- 17 zvečer zvečer 6*68 zjutraj 10'60 dopol. 2-36 popdl. 6*68 6 21 638 709 7-28 7-11 7*53 Sli 8*80 8*48 9*18 9 80 9 4*1 10*90 11*91 19-80 1 i> 1 -58 a-48 :j 69 6*40 8*80 6*— zjutraj 6- 20 * „ 0-34 „ 053 „ 7- 09 „ 7-20 7*80 „ 7- 17 „ 803 dopol. 8- 18 8 36 8-50 n 905 „ po noči zjutraj jTas 1'rsta ii*t, l>minj. Srednja temperatura 25-3'1, za 60° nad nonualom. Post a. j e Trst........ Odhod. Nalirežina...... „ Divača ....... „ St. Peter......., Posto lina...... „ Rakek....... ,, Logatec....... d Borovnica...... ,, ..... ( Prihod 4»H|M»( Odhod Zalog........ ,, Laze....... Kresnice....... ,, Litija........ ,, Sava........ ,, Zagorje....... Trbovlje....... ,, Hrastnik....... Zidanimost...... ., Rimske toplice .... „ Laškitrg....... Celje........ ,, Maribor....... ,, Gradec....... „ Miit/.ziisehlag..... „ Dunaj........ Prihod Brzovlak Pustni vlak Mešani vlak Osobni vlak 8-— zvečer 710 zjutraj 955 dopol. 6-20 zvečer 8-43 „ 7-12 11 10-51 •t 7 11 •i 9-88 „ 8 35 dopol. 11*56 8-23 1, 10*18 po noči 912 11 12'56 popol. 9-15 11 10*86 „ »•33 0 11 1 21 11 9*49 n 9 48 139 LO 08 po noči 1107 „ 1007 ,, 2-02 „ 1027 11 1080 n 2'30 11 11-01 „ 11*50 „ 10 55 3 03 11 11 82 11 11*65 llvr " 3 11 12*80 11 _ _ 3 24 12*48 11 _ _ 3-35 1, 12 55 11 _ — B*49 1, l 10 11 _ 11 86 1) 4-01 o 1*24 11 — — 4*12 11 t-:i5 11 — n- .1 11 4-26 11 150 — 12-01 PODOI 4-34 it 1-59 11 — 4 42 n 2 08 11 D08 „ 1241 11 5-03 11 2-30 n __ 12*69 ,, 5-15 n 2-13 € _ 1D2 11 5-26 n 9*68 1*38 1*1.7 l| 5-46 n 3-18 n 314 „ 235 t, 8-02 zvečer 6*45 zjutraj 4-34 zjutraj 8*68 ii 1026 po noči 8-11 dopol. 6-59 „ 9-50 dopol. 6-14 zvečer 2' 12 11*57 n 9-30 ii 6*40 zjutraj popol. 8- 10 9- 35 1 l.il 12-68 1*89 2- 11 253 3- 43 4- :$7 zvečer 11 po noči zjutraj 5-18 5- 37 „ 5 57 „ 614 „ 63i 1 6- .0 „ 7- 02 „ 7 10 „ 745 „ «n3 dopol. 8- 20 „ 8 49 „ 12 27 pojiol. 4-40 „ 9- 40 zv. Prih. 6'— popol. 016 zvečer 6 -80 „ 6 48 „ 704 7-18 „ 7-3.> „ 7- 45 „ 7*1 6 8»ie 831 „ 8- J5 9-04 zv. Prih. puškar (341-24* v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vnaltoTrntne Uol»r«» puške i?, svoje delavnice. Ob jednetn naznanja, da tudi prenareja kresne puške na puške zadovke i Hinferlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami dopoillja brezplačno in franko. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se v 1 v po znižani rriii. 1. zvezek: 2. zvezek i 3. zvezek 4. zvezek 6. zvezek 6. zvezek: 7. zvezek: 8. zvezek: 9. zvezek Deseti brat. Roman. I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na dedu. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — IH. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova zenitov. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (lolirfa. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tibotapee. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. ('rad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz IS. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kiiielskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev 1'eter !»okoro delal, ker je krompir kradel. — VII. ''rta iz življenju rolitičnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-tenball. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela ruta, bel denar. Povest. I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,/brane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajaj a se v (37—48 • NARODNI TISKARNI" TT Xjj*u."t>l ja/rii, Gospodsko ulice 12. Cospodske ulico 12. I J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori atenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prašičke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri j. A\1MI.-ii. ,9jjr*i «Vi-iic»iii i>*-*M.6fc 13, H u sov a (Dominik a n s k a) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Bličarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (612—13) vizitn1ce priporoča „Narodna Tiskarna4' po nizkej ceni. Semenj za hmelj. Neposredna prodaja. Nizke stalne cene. Natančneje povedo podpisanci. Pošiljat vam naj se naredi naslov: Acloir lidiiiimin \nc*h Polmer. Za telegrame: (535—3 TTtitss 3>T-C5.m1oergr. Ces. kralj. A privilegov. zavarovalno društvo na Ifff življenje in proti škodam Avstrijski f&ttfei*'" na Dunaji, I-, Eiemerg-asse št. 2, "Kf lastni liiši. Polno uplačani deleži in druga jamčil na. sredstva, uštevši letna zavarovalna u plačila družbe iznašajo čez 12 milijonov gold. | čez 10 milijonov gold. Družba zavaruje a) proti ikodl, prouzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz* rušenji in odstranjenjl oprave iz hišnih iti gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti Škodi v zalogaji, pri živini, poljedelskem orodji itd.; b) proti ikodl po ognji aH streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja : c) proti ikodi pO toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji. Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, si. občinstvo hode pa obveščeno takoj, ko prične j isto poslovati. \ na živi jeilje dloveiilco v vseh kombinacijah, u. nr.: za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti ln pri protlzavarovanjl z oproičenjem nadaljnih uplačll premij tet izplačuje dohodke (renteJ v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljonje v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu. Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preskrbnino penzijo; vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najkulantnejSih in najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvoualjivo varnost od nje izdanih polic. v Umu: Veliki trg št. 10, „ Pešti: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta št. 37, „ krakov u: Szevvska ulica Št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8, ZllNtO|»i «1 rusi v;i : v Moiiakovem: Kostthor 8 1, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strassburgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu: Via S. Nikolo št. 4, OS Dunaji: RiemergasBO št. 2, v lastni hiši. V vseh ve&jih okrajih avstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno uročujejo prospekte in ponujalne pole ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. (99—7) Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, IX nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri Josipu Perhauc-u Selenburgove ulice hiš. štev. 3. Prva Brnska manufakturna razposiljalnica BERNHARD TICHO, BRNO, Z©lny trli m t. 18 razpošilja po poštnem povzetji: (267—16) Raje Crepe čista volna, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—. Domače platno 1 kos 30 vati. V. gl 4.50. 1 kos 30 vati. »/< *1. 5,50. Garnitura iz ripsa obstoječa is 2 posteljnih pregrinjal in z namiznega prta s svil. resami, gl. 4.—. Ženske srajce iz sifona in platna, s fino vezenino, 3 kom. gld. a..10. Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progast*) in križa- King tkanina boljša nego platno, l kos 30 vatlov SU g'd. 6.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia. gl. s .50, najboljše baže gld. 0.50. Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, ilva dela, gld. ».50. Ženske srajce iz močnega platna, z zob-častiu« obi ivom, 6 komadov gld. :t.£5. ste, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—. Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 mizni prt i> resami, gl. 3.50. Zastor iz jute turški uzorec, kompletni zastor gld. a.:to. Holandski ostanki posebnih preprog 10—12 metrov dolgi, ostanek gld. ::.«o. Moške srajce lastni izdelek, bele ali bar- Pisano praktično blago za domačo obleko, 10 metrov gld. 1.—. Gladkobarvasto modno "blstg-o Cauevoa 1 kos 30 vati. lila gl.l.JSO. l k.80vatl.rndeČgL5.8O. Prejnat eanevas 1 kos'30 vatlov, lila iti rodeč, gld. o.—. vaste, 1 kos Ia. gld. I.SOi Ha. gld. l.ao. Delavske srajce iz Rumhurškega oxfordu, kompletno velike, 3 komadi gld. 3. — . v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—. Oxford ki so sme prati, dobre baže, l kos 30 vatlov gld. 4.50. Zephir za srajce najboljšo in najpriporočlji-vejše/l k.80vathgl.6.5O. Normalne srajce kompletne, velike, l kom. gld. 1.50. Normalne hlače kompletne, velike, l kom. gld. 1.50. Letno ogrinjalo »/« dolgo, gld. i.ao. Šubruku najboljši izdelek, 190 cm. dolga, 130 cm. Sir., gl.1.50. Cesarskorumena fijakarska šabraka 1 kom. gld. 9.50. Chevron novovrstno, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5,50. Novejši francoaki JZ> O Z X_i S ki se sme prati, prekrasen počrk, 10 metrov gl. ».50. Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld, 2.80. Raje Rips v vseh barvah, 10 metrov gld. :s.r>o. Platnene rjuhe brez šiva, dobro domače platno, 8 kom. gld. «.50. Črni terno saksonski fabrikat, dvojno širok, 10 metrov gld. -t.50. Boston ki so sme prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. :t.—. Platnene Java-br isače z v o.' i,inmi; resami, 6 komadov gld. 2.10. Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER HEUHEITEN" zastonj in franko. Najcenejša, najboljša, preskušena, rajava prevlaka za les z Barthel-ovim originalnim karbolinejem tJV trajno varuje ""^B (437—ti) prevlečene ograje, svisli, magacine, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred gnjilobo, gobo, aatrknenjem in mrdesl. V hlevih upliva razkužujoče. — 1 kilo zadošča za 6 kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 6 kilo a gld. l.JIO, 100 kilo «1*1. 16.— z Dunaja. — Prekupcem rabat. Karbolna kislina, karboluo apno, mast za vozove najceneje. MIHA BARTHEL & COMP, kemične tovarne Hegenabnrg-DunaJ, X. okraj, Keplergasse it. 20. (Ustanovljeno 1781.) Xnlo};u v I, j iil»lja ii i in hrallli I Iti »M eželna lekarna prva in najstarejša alopatična in homeopatična lekarna 11II Ivran js .ini, zaloga vseh do sedaj preverjenih tu-in inozemskih medicinsko-faruiacevskik preparatov in specijalitet v Ljubljani Mestni trg it 11 L Grecel-na lekarja pri Mariji Pomagaj priporoča ao Blav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Kapljice za odpravo Uren, neprekosljive gledč zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ah v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena stekleuici 36 kr., dvanajsto rici lo 2 gld. Olj«- Is repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi gosto, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. Žvlotlcue kapljice Marije 1'oiungaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, celo pri najtrdovratnejših boleznih, zlasti proti pomanjkanju slasti do jedij, tiščanju v želodci, krču v žolodci, motenju prebavljenja, koliki, zagnetenju vranice in jeter, žoltici in zlatej žili, sploh proti vsem boleznim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljenja. — Cena stekleuici 30 kr., dvanajstorici 3 gld. I sinu votla dr. Dufios-a, iz ameriških rastlin pripravljena, jako aromatična, ohrani zobe in dlesno čisto, zdravo in varuje pred vsakim zoboboljem, oziroma jo ozdravi, zatorej jo prvo in uajizvrstuejšo sredstvo za zobe in dlesno. — Cena večjemu fla-konu 00 kr. 1 ii i\i-1*/.it I u i jedilni prašek proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasunju priznan in zelo priljubljen. — Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. in 50 kr. Cvet sa luskino je najracionalnejše sredstvo za popolno odstranenje sitnih luskin na. glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe ho kr. Univerzalni zdramiti obli', ima vse kreposti, katere imajo obliži najboljša in najbolj iskano sestave. Raeijonalno in mnogokrat preskušeno sredstvo za popolno ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. — Cena škatljici z navodom za rabo 30 kr. Zobna |»uhIu, odontomneguia imenovana, v porcelanastih škatljicah. Preskušena pasta za polituro in ohranenje zob. — Skatlja (50 kr. Zobne kapljice po dr. llager-ji ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odoutin imenovane. — Steklenica velja 10 kr., dvannjatorica 90 kr. Zobni prašek, bel, po dr. Heiderji, jo jako priljubljen'in mnogo zahtevan. — Škat,-Ijica 30 kr. Ilomcopatičiia zdravila. Homeopatična zdravila Ne preskrbe v posebnej dobroti in čistosti v najtornejšem poteneovanji. Vhu zilmviln kakor tudi zmletja, stanjšunja in poteneovanju so vedno »vežu in z nuJniučneJNO skrbnostjo in natančnostjo pripravljena. (290 — 12) Za čas stavbe priporoča Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem tabora in po zelo niski ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najbol jši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vodo blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi inesingaste troinbe in ventile in železne okove. (9—33) 3W Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zuiirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Zaloga trgovskega blaga, K zapuščinski koukursni masi trgovca J. L. Jaške ta V Trbovljah spadajoča zaloga mešanega blaga proda se z obrtnijsko opravo vred iz proste roke največ po-nujajoeemu, vender ne pod cenilno ceno 5076 gld. Kupaželjni naj blagovolijo doposlati zapečatene ponudbe «lo 1. dne a*glista c. kr. notarju Franu Ulrich-u na Laškem kot upravitelju kon-kursne mase, kateri daje tudi druga potrebna pojasnila. (550--2) > .Toplinu. t«i>€?c*inn*Hltil l*ii|x>ij>i v I . j i. I > IJ > n i. <<•- F Tapeoirar J in dekorater 1 ANTON OBREZA Ci v LjaNjIni, Šclfiibiiram ulire i\. I, V'.^""!" * priporočil okusno in trdno narejena zimnice, modroce na peresih, divani-, stole, otomane, garniture za salon:-, jedilne sohe in spalnice; dekoracijo za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabini, je pri-posnano dobro in brezhibno, kar »r'>-tovo priča mola razstava v Rudo IH-iiiiiiin. in stojim z oziroiu uu nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani ceuik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in frauko. Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni (ioa—22) Schreiner v Bralci & loH v Mm prodaja po tovarniški ceni zaloga y Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulica 24 t* I I I I I I I +4^++14-4-+4^+-*"t-+-r+++ Oulikovnn nn umorili U m«! i §<-,!<. i li ruzHtnvuli. l*riznnn jn joucv-kluhov. Korneuburska živinska redilna štupa za Konje, rogato živino in ovce, */, Skatljica 70 kr., Vj, škatljico 35 kr. k:-wizide ces. in kr. priv. restitucijski fluid (umivalua >-<>iiit ^»t konje) 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Kwizde silna krma zu Konj«- in govejo živino. — V zabojčkih po (1 gld. in 3 gld. in v škatljicah po 30 kr. Kvvizde vaselina za. konjska kopita (sri(ls(\o zu ohrune- nje kopit). — Pusica 1 gld. 25 kr. Kvvizde kit za kopita (umetno kopito). — 1'alčica 80 kr. Kvvizde svinjska štupa zu iiospeMcvanje »lebelenjt* in hitra odpomoč za shujšane živali. — Velika škiitljica 1 gld. 26 kr., mala škktljica 63 kr. Kvvizde umivaino milo /:x (loinmr živnli. — Kos 40 kr., mala pušica 80 kr., velika pušica 1 gld. 00 kr. Kvvizde sedlino milo zu «■ i — «•«-ii )«• . poliranje in okranenje Medel in iisnjii le opmve. — Pulloa 1 gld. z= Sa se obvaruješ ponareib, pazi sa gorenjo varstveno znamko. — — FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji c. in kr. avslrijski in kr. ruiiinnski dvorni zulagatelj za živinozdravniške izdelke. (198-5) :Korneub[irška živinska redilna štupa, k"wizde c, in kr. priv. restitucijski fluid in KVVIZDE zgoraj navedeni izdelki dobe Be prlitoi v vseh lekarnah in droguorijah avtitro-ogersko driaVO. V nedeljo 20. julija t. 1. VELIKI VOJAŠKI KONCERT v gostilnici „ AMERIKA" na Glincah. Začetek ob v«**- nri popolndne. Ustopnina 10 kr. Otroci prosti. Za mnogobrojno udeležbo so pripcrodil z vel.-spoštovanjem (5Bi) Minka Jebačin, .m.:<.,><,m,-1. Glavna zaloga * rudninskih ni in slutenih pizioilov W pri (408—10) PETRU LASSNIK-u v Ljubljani. K TiHkoviiu> o Hlii(loni*ojšni-« z u h t O H J. C# Važno za zdrave in bolne! Za trpeče t |*lnvl. v prsih, um plučlli, v želodci* nn jetrih« u» oMnllli, cn protin<»m in n» živcih, pri kašlji, liripavosti itd., za otroke, dojence, prebolele, r.i žensko pred otročjo posteljo in po otročji postelji, za »lubotue osobu, krvi revne, bledične itd. je um . bolj-»v dietetieno redilo, po /ilravniKili kot rstim*- preskušana in po mnogih bolnikih s spričevali jako priporočana Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava ki je dobregn oknsM Iti prlJctneKH dnlin. 1 paket s V* kUo vsebine velja BO kr. Najceneje se dobiva v poštnih paketih po 4 kilo. Dobiva se po poštnem naslovu: Ubaid pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani; nadalje v glavnih zalogah lekarničarjev na Dimuji: Viktor pl. Truk6czy, f> okraj, Hundsthurmstra8se 113; €lr. Oto pl. Trnkoczv, 3 okraj, IiadeUky-pjatz 17-, Juli; pl. TriiK«M-/..v. 8 okraj, Josefstiidterstrasse 30; y Orndei (Štajersko): Vendeliii pl. Trnkoczv, lekar; nadalje v vseli Iekuriiuh9 pri droKuitttih, trgovcih itd; sajaiuceuu prisl nn le, te i mu gorenjo, oblastveno varovano varstveno znamko. Prekupoi Imajo obilen rabat. (4211—1) KXKKXXXXXXXKKXXKXXXXKKKXKXK Trgovina z železnino ALBINA C. AHČINA Ar F A j vito 1 j n 11 i, CjJ ulice št. @ ima vedno bogato znlogo stavbinsSega orodja: lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, XZ železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, 2 precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju- ^ x carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi Jf i tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX dinamita, iižigulnili vrvic in kapic Staro železo, mesing, baker, kositar, cink In svinec kupuje se vedno po nujviftjih cenah. (77— 19) azstavB JSrečie a 1 ill Vsaka srečka velja /a oS>e 3 žrebanfli. Seznam dobitkov za obe žrebanji. (f>05—2.">; Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. 1 dobitek 50.000 gld. vreden 1 dobitek 50.00C ) gld. vreden 1 „ 5000 * n i n 5000 » n 1 „ 2000 n » 1 n 2000 n a 1 „ lOOO » n 1 . 1 < M M » n n 2 B so« » a 2 „ 500 n 1» 5 „ aoo n » 5 . SOO n » 10 „ ioo » b 10 . IOO n n 20 , .»O n n 20 „ 5Q » » 50 . »O n n 50 „ SBO » n 200 „ lO razstav, srečk 200 „ 10 n » 2000 dobitkov 5 n 2000 dobitkov 5 n » SREĆKE a 3, gld. j Dunaj, II., rotunda, V I.Jiil»!Jniii prodaja srečke i'. C. MAVKK. DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — j Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slo- j venskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res j krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- j nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena j knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v ,,narodni I Tiskarni" v Ljubljani. Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ruja vo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-i7) peci v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnifce pošiljam na željo fvanteo. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. postal. Pristne steklenice imajo ime J. ZACHEKL in veljajo od sednj: 15 kr., 30 kr., 50 kr., 1 gld. — kr. Ta izbrana speoljaliteta uniči 8 presenetljivo silo in hitrostjo ves mrčes v stanovanjih, kuhinjah in hotelih, v hlsnej opravi in obleki ter na vseh naših domačih živalih, v hlevih, na rastlinah, v rastlinjakih in po vrtlh. Kar se v samem papirji navaga, nI nikoli pristna Zaoherl-ova specijaliteta. LJubljana: Ee\ Mulir. Ivan Perdan Viktor SeliitVer. Mihael Kastner. Jan. Luckiuann. 1'eter Lassnik. H. L. Wencel. ScbiiHsnijr & \Wber. Eurol Knrlogfer. Josip Terdina. .7. Khiuer. Jeglič & Lcskovic. Anton Kriaper. Ivan Fabian. Ferdinand Plauts. Postojina: Skofja Loka. Borovnica : Kočevje: Vel. Lašioo: Kriko: Kostanjevica Idrija: Kranj: Lož: Radovljica Črnomelj: (272—9) Krm: Kope j. Karo! Fabian i. Fran Verbič. Fran Krenn. Ivan Justin. Blipert Engelsberger. 'Alojzij Gatsch. Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Tro-jiei. Vilj. Killer. Fran Kovač. A. Uoblok, lokar. Lud. Pera. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hribar. Lastni u a In tisk „Narodne Tiskarne".