Pofitnlna platina v gotovini, ¥ Ljubljani, dne 4. oktobra 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečne prilogo „Ob*litska uprava". ■ •ko »rado ob 5. uri zjutraj. — C*u mu {• 10 Din. na leto, 9 Spisi ia dopiai m poSiljajot Uredniltvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemitvo 30 Din. . 9 Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije iu insemti pai Poiamttoa it e v lik • *• prodajajo po 50 par. 8 Upravniftvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Velik shod Ravensko Ljudske stranke so vrši prihodnjo nedeljo dne 15. tm. ob pol osmih zjutraj x Sni urinom pri Litiji. • Oovorii bo načelnik stranke, poslane« dr. Anton KoroSec. po/ivamo vse somišljenike SLS, posebno še člane Kmetske zveze, da pridejo vsi na shod. Iz seje Jugoslovanske Kmetske Zveze. V sredo, 27. sept. se je vršila pod i predsedstvom poslanca Brodarja seja Jugoslovanske Kmetske Zveze, na ka-knteri je načelstvo obravnavalo važne politične in gospodarske zadeve. Po obširnem poročilu načelnika SLS, dr. Korošca, se je sklenila resolucija, ki najodločnejše odklanja vsako oboroženo vmešavanje z nase strani v grško-turški vojni. Na dnevnem redu jo bila dalje kot glavna točka referat o zavarovanju živine. To važno stvar je načelstvo že večkrat j obravnavalo. Sedaj je že toliko dozorela, j da jo načelstvo glavna načela, po katerih naj se zavarovanje živine vrši, odobrilo. Naročilo je priznanemu strokovnjaku na tem polju, naj po danih navodilih izdela pravila in statut O tem vprašanju se bo v vseh podrobnostih konenoveljavno sklepalo na občnem zboru JKZ. Občni zbor se bo vršil v četrtek, 9. novembra ob pol U. uri dopoldne na verandi hotela Union. Druga točka je bila razprava o davčnih predlogih vlade. Načelstvo JKZ odklanja brezpogojno ta davčni načrt samo-stojno-liberalne vlade, ki hoče s to davčno predlogo spraviti kmetsko ljudstvo na be-raško palico. Tudi o tem predmetu se bo razpravljalo na občnem zboru JKZ. Na dolgo je načelstvo razpravljalo o gospodarski politiki poljedelskega ministrstva.. Iz sprejete resolucije je razvidno, kakšne »določbe« naklanja g. Pucelj 8 svojimi samostojneži kmetskemu ljudstvu. Resolucija se glasi: Vlada je neverjetno zvišala izvozno »artuo za prašiče in teleta. Za naprej 1® treba plačevati za žive prašiče težke med 60 in 120 kg namesto 200 din, kakor je bilo do sedaj, 1000 din. Za zaklane prašiče težke nad 150 kg se plačuje sedaj namesto 60 din 1400 din za 100 kg. Za zaklana teleta so je pobiralo 60 dinarjev na 100 kg mesa in 120 din pri vsakem teletu za kožo. Za naprej so pa dvignili izvozno carino na 250 dinarjev pri teletu. To ogromno povišanje carine v zvezi z dvigom našega denarja je onemogočilo vsak izvoz. Posledica je bila, da so cene mahoma padle za tretjino. Pričakovati pa je, da bodo padle še veliko hujše, ker ne bomo mogli porabiti vsega blaga v naši državi, kmet pa je prisiljen prodati vsled i pomanjkanja vsake krme prašiče in teleta za vsako ceno. Proti takemu brezvestnemu izrabljanju težkega položaja, v katerega je prišel vsled suše kmetski stan, protestiramo najodločnejše, zlasti pa še proti brezbrižnosti poljedelskega ministra Puc-lja, ki bi bil v prvi vrsti poklican ščititi koristi kmetskega stanu. Carina naj bi se bila zvišala za težke prašiče speharje, ka-korsne redijo v velikem številu banaški in slavonski veleposestniki in izvozničar-ji. Na ta način bi se bila ščitila mast in i slanina. Ne more pa to veljati za lahke prašiče, ki jih redijo mali slovenski kmetje, in ki pridejo le za meso v poštev. —> Vsled tega odločno zahtevamo, da se zniža carina za perSutarje, kakor tudi za teleta. Povest o agrarni direkciji. Zakon predvideva občinske agrarne odbore, ali vsi ti agrarni odbori nimajo nobene veljave. To pa zato ne, ker agrarna direkcija noče pritisniti na veleposestnike v smislu postave, ampak striže reveže. V občini Struge n. pr. ima veleposestnik Modic obširen gozd, ki spada pod agrarno reformo. V teh gozdovih je jelovega in bukovega lesa v takih množinah, da bi lahko krili potrebe vseh onih, v struški in dobre-poljski občini, ki nimajo lastnega lesa. Že tri leta se trudi občinski in agrarni odbor v, Strugah na čelu s svojim županom Pogo-relcem, da bi dobili reveži vsaj za kurjavo dovolj lesa iz Modičevih gozdov. Po dose- daj je bilo vse prizadevanje zastonj: niti vejice jim ne da. Agrarna direkcija in okrožni agrarni urad v Ljubljani pošiljata svojo inženerie in '-—darje v Modičeve gozdove, ti dobivajo svoje dijete, Modic pa končno odloča in sicer tako, da ne dobi nihče ničesar. In to se godi že cela tri leta. In vendar je v Modičevih gozdovih drv, toliko, da kar gnijo in so suše, reveži po zimi pa zmrzujejo, da je »roža. Prosimo, ali imamo zato agrarno direkcijo, da ščiti veleposestnike, za reveže pa nima ne srcai ne pravice? Župan Pogorelec je bil v te} zadevi že dvakrat pri agrarni direkciji, pa: nobenkrat ni dobil direktorja dr. Lukana doma. Prvikrat je bil odsoten, drugič sol mu pa rekli, da je bolan. Ravno isto je doživel pri okrožnem agrarnem uradu. Tudi tam je bil ravnatelj vselej odsoten. ~ Reveži prosijo že tri leta za ies, gospodje pri agrarni direkciji jih pa ne slišijo. Očividno ti gospodje ne dajo veliko na določila postave. Modic gospodari, kakor se mu zljubi, les prodaja, komur hoče in po kakršnikoli ceni. Od reveže v zahteva naravnost oderuške cene. Za kubični meter podrtine v gozdu zahteva 500 K. In okrožni urad si drzne kjub tem oderuškem cenam vprašati občinski odbor v Strugah za njegovo mnenje glede te cene. Ali ne bi bila dolžnost tega urada, da bi te ljudi radi navijanja cen kar naravnost- izročil državnemu pravdnistvu? Dolžnost tega urada bi bila nadalje, da bi v smislu ministrske naredbe z dne 3. septembra 1920 § 1 i veleposestnike prisilil, da nakažejo revežem les po določeni ceni. Pa ta slavni urad ne stori ničesar, vse pritožbe in vsi ugovori ne pomagajo nič. Ta! o jo okrožni agrarni urad prošnjo županstva, naj se les meri na panju, odločil v protislovju z lastnimi odločbami in kljub utemeljenim ugovorom struške občine v prilog veleposestnika Mo-dica, da se les meri v skladovnicah. Že .novembra 1921 je bil nekaterim les oiftazan, do danes seveda še nihče ni lesa dobil. Tako skrbi uprava za agrarno reformo za reveže. Mi v resnici ne vemo, zakaj imamo to oblast in zakaj jo iz državnih sredstev, vzdržujemo. Kako dolgo bo to še trajalo? Spomnite se naših dijakov! r Vojska? Nevarnost za vojsko še ni minila. Turki zahtevajo zase Carigrad in Tracijo, to je dežela od Carigrada proti zahodu skoro do Soluna. Tracija je sedaj v grških rokah. Angleži pa hočejo na vsak način držati Dardanele, ker s tem drže v svojih pesteh Rusijo in v£e države ob Črnem morju. Ke-mal-paša, poveljnik turške armade prodira proti Dardanelnm in Carigradu, Angleži pa pridno utrjujejo svoje postojanke in pošiljajo vojaštvo in vojno brodovje proli Dardanelam. Vse to bi nas nič ne brigalo, ko se_ ne bi Anglija in tudi Grčija z vso silo prizadevali pregovoriti našo vlado, da se očitno postavi na njeno stran in pošlje del svoje armade proti Carigradu. Kaj odločajo v Belgradu, živ krst nič ne ve, dasi bi o tem imela edino pravico sklepati narodna skupščina. Toda smo pač na Balkanu. Naš zunanji minister baje najbolj drži s Francozi, ki so za mirno rešitev in so bolj na strani Turkov, Pašič pa se pogaja z Angleži in bati se je, da bo Pašičeva beseda tudi to pot obveljala. Značilno pa je, da je Rusija poslala naši državi težek opomin, naj se ne prenagli. Turčiji da naj se vrne Carigrad, mors':e ožine da morajo biti popolnoma svobodne, ker je to za Rusijo in države ob Črnem morju življenjskega pomena. Rusija da ne bo priznala nobene odločitve, ki bi bile niej škodljive, Anglija pa hoče zaplesti v vojsko Francijo, Rumunijo in Jugoslavijo, pred čemer Rusija stvari prizadete države in da naj se skliče sestanek vseh držav, ki so prizadete glede Darda-nel in naj se sklene miren dogovor. Bolgarija je za mirno rešitev vprašanja in predlaga naj se da Traciji avtonomija. Oašl zunanji ntisifoni. Tako zelo smo zaposleni z domačim? adevami, da nam skoro ne preostaja časa, da bi si stavili vprašanja, ki gotovo tudi vsakega izmed nas zanimajo: Kako je z našimi zunanjimi misijoni? S kakšnimi težavami se morajo boriti misijonarji? Kako se kaj po svetu — kako zlasti pri nas — zanimajo katoličani za misijone? S točnimi odgovori na samo ta vprašanja, bi napolnili cele knjige. Splošno moramo reči: Hvala Bogu; že gre. Je pač Kristus bil, ki je rekel: >Idite po vsem svetu! Ostanem t vami vse dni do konca sveta.* Letos smo obhajali tri znamenite misijonske obletnice: 1. 800 letnico najvišjega vodstva mlsijonov, takozvane Propagande (1622— 22. jun. — 1922); 2. 300 letnico, kar je Gregor proglasil svetnikom velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverija (1622 —12. marca - 1922) in 3.100 letnico mnogozaslužne misijonske nabiralne organizacije Lijonske družbe (1822 — 8. maj 1022) > V proslavo teh obletnic Bo se vršile po Vseh katoliških deželah večje ali manjše misijonske slovesnosti. V proslavo Propagande se je vršil v Rimu od 1. do 4. jun. velik misijonski kongres, katerega so do- ločili umrli sv. oče Benedikt XV., pri katerem so pa imeli znamenito pridigo sedanji sv. oče. »Če se tudi ena sama duša pogubi zaradi pomanjkanja naše radodarnosti; če mora tudi le en sam misijonar opustiti svoje delo, ker mu primanjkuje sredstev, ki smo mu jih morda mi odrekli, je to odgovornost, na katero morda jako redko mislimo... Zato glejte, se namestnik Kristusov ne obotavlja raz to visoko mesto razpeti svojih rok nasproti vsem, da bi prosil pomoči, podpore in sodelovanja (za sv. misijone) od vseh.-: To so povedali med pridigo, ki bi jo najrajši vso priobčili. Zunaj v misijonskem svetu je zadnje čase stopila v ospredje ogromna Kitajska (400 milijonov prebivalcev). O njej po pravici trdijo, da je zrela za misijonsko žetev. Tako pravijo, da bodo neposredna prihodnja desetletja pokazala, bo li Kitajska katoliška ali protestantska. Protestantski misijonarji dobivajo zlasti iz Amerike veliko denarno pomoč. Z njo zidajo šole, tiskajo knjige, izdajajo časopise in dobro plaču-čuje.o svoje misijonske delavce. Občudovanja vredno je pa tudi delo katoliških misijonarjev in misijonark. Izvršujejo ga ne toliko s pomočjo denarja kot s pomočjo Kristusovo in katoliško požrtvovalnostjo. Število katoličanov je pred kratkim doseglo 2 milijona in še čez. — Severni del Kitajske trpi zadnji 2 leti hudo lakoto. Dasi se ne moremo spuščati v podrobnosti, moramo še vendar omeniti Indijo (Prednjo). V Indiji vre. Indijci se hočejo osvoboditi angleške nadvlade. To politično gibanje pa posega tudi v indijsko cerkve- no vprašanje. Katoliških Indijcev se jo po-lastilo neko hrepenenje po cerkveni samostojnosti. Zahtevajo lastne domače škofe. Sv. oče Benedikt XV. so jim lani odgo. vorili, da te njihove želje niso povsem neupravičene, saj je celo želja sv. cerkve, da vladajo povsod domači pastirji. Toda čag, kdaj je to za kako deželo primerno, naj prepustijo sv. cerkvi, ki Je skrbna mati tudi indijskih katoličanov. V Afriki so misijoni med in tudi nekaj časa po vojski jako trpeli radi po-manjkanja misijev, ker so nemški morali oditi. Sedaj pa že zopet lepo napredujejo. Jfinulo leto je bil v pokrajini Uganda nastavljen prvi zamorec kot župnik. Pomagata mu dva zamorska kaplana. Amerika (Severna) — še pred kratkim sama misijonska dežela ie postala znatna pomoč tudi katoliškim misijonom. Če imajo protestanti svoje dolarske zaloge v Ameriki, zakaj jih ne bi imeli tudi mi?| Koliko se da o misijonih zanimivega pisati, kar bi naše ljudstvo z največjim veseljem prebiralo! Poleg tega je pa misijonsko berilo ne male vzgojne in drugače poučne vrednosti. Ravnokar je izšla knjiga, ki prinaša celo zakladnico silno važnega in tudi jako mičnega misijonskega berila — Marijin misijonski koledar za leto 1923. Ne morem.f ga dovolj priporočiti. Bogato posejan s slikami (nad 40)! Vsakemu bi bilo gotovo žal, če ga ne bi naročil in prebral. (Glej obvestilo med dnevnimi novicami.) O OOC oooooooc Oo§podarski ©Jbzorrail*. OOOOOnOOOOGOOCO D OOOOOOOOOOOODOOO C C^OOOCK^XX--TOOaCCt^.OOOOOOC 0OGOCOOOOOCC OC l>3CCCO JOOOOOOC OvOOOOOOCOOOOOOC* Gospodarska obvestila. DENAR. g Stanje papirnatega denarja t Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dno 15. septembra se je stanje papirnatega denarja od zadnjega izkaza zmanjšalo za 36 miljonov, 154 tiso? 190 Din in znaSa sedaj 5.140 miljonov, 081 tisoč, 270 Din. — Posojila pa so se povečala za 54 miljonov, 920 tiso?, 310 Din 42 p. g Kako jc krit naS denar. V prometu imamo denarja za okoli 5106 milijonov, S06 tisoč, 255 Din, M je pokrit sledeče: t zlatom 63 milijonov, 683 tisoč, 123 Din 74 par; s srebrom 16 milijonov, 458 tisoč. 567 Din 14 par; s tujim denarjem 521 tisoč, 861 Din 33 par; z raznimi valutami 418 milijonov, 860 tisoč, 875 Din 59 par; z menicami 1153 milijonov, 238 tisoč, 950 Din 89 par; z vrednostnimi papirji 68 milijonov, 678 tisoč, 148 Din 75 par; Skupaj samo 1716 milijonov 832 tisoč, 022 Din 44 par. Ostali znesek, okroglo 3450 milijonov, 474 tisoč, 202 Din 56 par, Je nepokrit. g Cene zlatih ln srebrnih kron v Avstriji. V Avstriji plačajo za srebrno krono 5400 K, za dvo-kronpko 10.800 K, za petkronsko 29.400, za goldinar 15.010 K, za desetkronskl cekin 126 tisoč, za dvajsetkronski cekin 252 tisoč, za 100 kronski cekin 1 milijon 200 tisoč papirnatih avstrijskih kron. g Združitev denarja vseh držav v sveti narodov. Svet zveze narodov jc proučeval predlog romunskega zastopnika, da se uiedini denar vseh drla v, ki so članice zveze narodov. Predlog je izročen gospodarsko-finančni komisiji. g >Rženo banko« t Berlinn so ustanovili pred kratkim. Banka bo Izdajala zadolžnice na rf in Izplačevale v rti njihove obresti oziroma v markah t odrom na vrednost rif. v g Pšenica mesto denarja. V JupanlJI Tolna na Mažarskem bo ustanovili stavbno podjetje, katere- ga delniško glavnico se mora vplačati v pšenici. V ironični vrednosti bo dajalo to stavbno podjetje kredite in računalo amortizacijo. CENE. g Ljubljanski trg. Ljubljanski trg je v letošnji jesenski dobi precej ugoden. Množina sadja to gob je letos izredna. Glede mesa Je trg dobro založen. Svinjskega mesa se zelo malo porabi vsled visoke cene 94 do 100 K za kg. Goveje muso prve vrsto 60 do 64 K. druge vrste 42 io 50 K, tretje 36 K. Telečje meso prvo vrste 60 K, druge 68 K. Slanina in mast se vztrajno drži na stari ceni. Riba ln sai 140, mast 160 K. Ameriška čista svinjaka mast se nadrobno prodaja .v LJubljani po 120 K kilogram. Prekajeno meso stoji na starih cenah. Sunka 180 do 150 K po kvaliteti, prekajeno meso prve vrste 120 K, druge 110 K. Perutninski trg j« primerno zadolžen. Kakovost blaga pa slaba, ker ni pri nas ie razvita vzorna reja perutnine, v prvi vrsti vsled pomanjkanja in draginje krmil. Divjačine in rib na trgu letos ni skoro nič. Cena mleku 12 K liter. Moka ae trajno drži na ceni 80 K w it. 0 v nadrobni razprodaji. g Mariborski trg. Na zadnji Eivfnski sejem ' Mariboru so prignali 119 volov, 6 bikov, 889 krav in 1 konja. Cene so bile sledeče: Debeli vol! 1 k? žive teše 82 do 84 K, poldebell 27 do 81 K, plemenski voli 28, biki za zakol 17 do 20 K, debele klavne krave 26 do 29. plemenske krave 19 do 22 K, krave za klobasarfe 14 do 18 K. molzne krave 19 do 26 K, breje krave 19 do 26 K, mlad« Hvina 21 do 88 K. - Na svinjski sejm so pripeljali 279 svinj In 2 kozi. Cene so bile: Mladi praMH 5 do 6 tednov komad 800 do 600 K, 7 do 9 tednov 900 do 1500 K, 8 do 4 mesece 1600'do 1700 K,J do 6 mescev 2600 do 8600 K, 8 do 10 mescev 8010 do 4000 K, 1 leto 6500 do 6600 K. Pol pttane « Mkol 1 kg »ve tež« 60 do 66 K, koze komad 000 kron. — 1 kg prvovrstnega volovskega mesa stane 68 K, drugovrstnega 60 K, meso krav, bikov, lelic 44 K, 1 kg prvovrstnega telečjega mesa stane 68 kron, drugovrstnega 60 K, svežega svinjskega mesa 90 K. g Vinske pene na štajerskem. Iz ljutomerskih goric poročajo: Tu in tam se že oglašajo kupci za novi inošt in prve kupčije so bile sklenjeue po 22 do 25 K za liter na kolodvor postavljeno. Vina je precej in splošna trgatev bo začela okrog »Torezi-jinegat (15. oktobra), ako bo količkaj lepo vreme. Pri ugodnem vremenu pa bodo vinogradniki počakali še en teden s trgatvijo, da dobijo boljšo kapljico. — V Celju se že prodaja novi mošt. Liter stane 40 do 44 kron. g Cene sodov pred trgatvijo. V zadnjem času so cene za sode nekaj popustile. Sedaj plačujejo za vinske sode I. vrste 1 Din 75 par za liter, II. vrste 1 Din 25 par. Cementirani sodi za pivo 25 litrov 180 Din za komad, 50literski 275 Din in 100 litrski 455 Din. g Čisto ameriška mast prodajajo že v raznih krajih naše državo po 120 K kg. Naša domača mast pa stane v Dalmaciji kakor tudi pri nas 100 kg. g Trg s hmeljem. V Žatecu na Češkem padajo cene naprej, čeprav je veliko domačih in tujih, predvsem švicarskih kupcev. Hmelj — 50 kg — kupujejo že po 400 češkoslov. kron, izbrani brnel j po 600. prvovrstni po 500 in srednji po 450 češkoslov. kron. Ponudba je tako velika, da pričakujejo Ee nadaljni padec ceu hmelju, DAVKI. g Izplačilo obveznic. V zakonu o proračunu za leto 1922/28 se nahaj postavka, (la se imajo izplačati obveznice za odvzetih 20 odstotkov pri markiranju bankovcev do 1000 kron. Poslanec Jugoslovanskega kluba Stanovnik je stavil na fin. ministra dr. Kumanudija interpelacijo, v kateri navaja, da je med ljudstvom veliko pomanjkanje denarja, tako da ne morejo plačati uiti davkov. Poslanec je zahteval od finančnega ministra, da izda naredbo, da morajo davčni uradi sprejemati obveznice za plačilo davkov. Na ta način bo država najlaže izplačala te bone. VR031ET. g Nere poštne pristojbine. Po razpisu ministrstva z dne 20, septembra so se v tuzeraskom prometu zvišale pristojbine, in sicer takole: za pisma do 20 g 1 Din, za vsakih nadaljnili 20 g pa še 50 par. Dopisnica navadna 50 par, z odgovorom 1 Din. Tiskovina za vsakih 50 g 20 par. Blagovni vzorci za vsakih 50 g 20 par, najmanj pa 50 par. — 1'riporoka (vpisnina, rekomandacija) 2 Din. — Nakaznice do 25 Din 1 Din, od 25 do 50 Din, 1 Din 50 par, od 50 do 100 Din 2 Din, od 100 do »00 Din 8 Din, od 800 do 500 Din 4 Din, od 500 do 1000 Din 5 Din. — Časopisi za vsak izvod po 5 par za vsakih 100 g. — Paketne pristojbine ostanejo neizpremenjene. g 8 popolnoma urejenih železniških kurilni« dobimo iz Nemčije na račun ojne odškodnine. RAZNO. g Sadna razstava v Celju, ki je bila določena za 8. do 15. oktober, se zaradi prekratkega roka odloži sa 14 dnL Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto 21. oktobra i. L, trajala bo pa 4 dni, torej do vštetega 24. oktobra. Prijave za razstavo se sprejemajo še nadalje, in sicer do 15. oktobra. Sadje in drugi predmeti, ki so namenjeni za razstavo, morajo biti v Celju najkasneje do 18. oktobra zvečer. Prijave in sadje za razstavo naj se pošilja na naslov; Ožji odbor za sadno razstavo v Celju, —- Opozarjamo sadjarje, da se v čim obilnejšem itevilu udeleže razstave, ki naj pokaže svetu, kaj premore Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. — Posebnega pomena bo raz-8wva za večje sadne producente, ki imajo zlasti letos veliko sadja na prodaj. Raz-stavniodbor bo ukrenil vse potrebno, da Privabi na razstavo tudi zunanje sadne trgovce in jim nudi priliko, da si kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolikih množinah in da se prepričajo, kako ga znamo pripraviti za izvoz. — Kdor količkaj more, naj pošlje na razstavo sadje, vloženo v predpisano posodo, kakor bi bilo pripravljeno za odpošiljanje. Sicer pa opozarjamo vse razstavljalce, da se kolikor mogoče ravnajo po programu, ki je bi! objavljen v »Slov. Sadjarju« štev. 7—8 in po drugih časopisih, g Vrtnarska razstava v Mariboru, ki jo je priredilo taraošnje vrtimrsko društvo, jo imela svoj popolni uspeh. Obiskalo jo jo več vrtnarjev iz cela naše domovine, ki so so vsi prav laskavo izrazili. Mariborski vrtnarji hočejo svoja podjetju izpopolniti in polagoma tudi to velevažno panogo napraviti neodvisno od inozemstva s tem, da bolo nuditi po nizkih cenali dobro seme iu prvovrstno rastline. Uzorni vrtič, katerega jo priredilo to društvo, je privabil mnogo ljubiteljev vrtnarstva, katerega se bodo v bodoče tudi oni oprijeli— te našo vele-važne panoge, ki je ne le za narodno gospodarstvo, marveč tudi za narodno moralo in narodno vzgojo velovažnega pomena. Prihodnje leto namerava Vrtnarsko društvo svoje dalo nadaljevati s tem, da bo razposlalo za vzorne vrte iu lepo okrašena okna v mestu posebne uagrade. Tudi z oddajanjem semen in sadik bode šlo društvo občinstvu na roko. posebno pa šolam in ubogim slojem ljudstva, katerim zadnjim se bo delilo tudi brezplačno. g Pokrajinska obrtna razstava r Mariboru je končana. Podatki o njoueui uspohu sicer še niso točno urejeni, vendar vemo že, da je bilo nekaj čez 80 tisoč obiskovalcev in za okroglo 25 milijonov dinarjev sklenjenih kupčij. g Dovolitev paše, dobava trave in sielje pa gozdih. Direkcija šum v Ljubljani je pod štev. 2420 z dne 19. sept t. 1. izdala vsem okr. glavarstvom sledečo okrožnico: Na poziv ministrstva za sume in rudnike z dne 2. septembra 1922, štev. 24.282 razglaša direkcija šuin v Ljubljani sledečo: Vsled hudo suše dovoljuje se v državnih gozdovih in v gozdovih pod državno upravo paša ter dobava trave in stelje do one skrajne meje, ki jo dopuščajo interesi pogozdovanja in varstva mladih nasadov. Vabijo pa se tudi vsi zasebni lastniki gozdov, da letos izjemoma dovolijo živinorejcem ali brezplačno ali proti zmerni odškodnini grabljenje listja po svojih gozdih, v kolikor ga sami ne rabijo, v svrho napravo zadostne nastelje. Razen tega naj gozdni posestniki sedaj v j»-seni ali brezplačno ali proti primernemu plačilu dovolijo p a š n j o iu izkoriščanje trave po gozdih — seveda le tam, kjer bi to gozdoreji ne škodovalo in kjer se to sme iz gozdnopolicijskih ozirov dopustiti, — da bo živinorejcem mogoče čim dalje vzdrževati živiuo na prostem, s čemer se bo pripravljena krma ohranila za zimske mesece. Samoob8eb! se razume, da se živinorejci pri tem morajo ravnati po navodilih, danih jim od strani posestnikov in gozdarskih organov ter vpoštevaH gozdnopolicijske predpise. Posebno bo paziti na to, da se ne napravlja nikakšnih ognjev v območju gozda. Prestopki, kakor tudi morebitne zlorabe bodo po političnih oblastih najstrožje kaznovani g Letošnja letina ▼ Slavoniji. Stanje letošnjih pridelkov je sledeče: Pšenice najmanj 25 tisoč vagonov, ječmena najmanj 15 tisoč 600 vagonov, ovsa 8900 vagonov, rži najmanj 1100 vagonov in koruze županiji v Juliju pšenica 302 Din, Din; v avgustu pšenica 487 Din, koruza 400 Din; v septembru pšenica 375 Din, koruza 300 Din; v sremski županiji v juliju pšenica 387 Din, koruza 325 Din; v avgustu pšenica 375 Din, koruza 325 Din; v septembru pšenica 500 Din, koruza 870 Din; sedaj pšenica 450 Din, koruza 350 Din. g Namesto živine — gospodarsko orodje. Kot zadnjo partije živine na račun vojne odškodnine nam bi morala dati Nemčija 25 tisoič goveje živine, 57.000 ovac in 10 tisoč konj. Ker pa da to Nemčija težko, je predložil nemški poljedelski minister naši vladi, da nam da namesto te živine, katere nam itak ni treba, ker vlada pomanjkanj« krme in vsled dragega prevoza, razni tehnični materija!, posebno poljedelske stroje v vrednosti 16 milijonov zlatih mark. Naša vlad« J« ta predlog sprejela. g Irroi mekinj iz naše države je prepovedan. g Kmeiijsko šole na Češkoslovaškem. Tekom L 1921-22 je bilo na Češkoslovaškem 206 kmetijskih šol z 9650 dijaki. Tekom letošnjega leta bo kmetijskih šol že nad 300. Iu pri uasV Revolucija na Grškem. Nesrečna vojska z Turčijo je Grčijo pahnila na rob propada. Vojsko so zakrivili grški slavolilepni državniki in Angleži, ki so huiskali Grke proti Turkom samo zato, da varujejo svoje kapitalistične interese. Po usodnem porazu pa se je grško ljudstvo dvignilo. Ker je armada stopila na stran ljudstva, ki je zahtevalo odstop kralja Konstatina, je bil kralj prisiljen odstopiti in prestopiti prestol svojemu sinu Juriju, ki ima za ženo sestro jugoslovanske kraljice. Odstopila je tudi dosedanja ske kraljice. — Odstopila je tudi dosedanja vlada, katero je revolucionarna vlada postavila na zatožno klop. Več bivših ministrov je aretiranih. Bivši kralj jO baje zaprt. Revolucionarji se trudijo pregovoriti znanega državnika Venizelosa, ki je bil po prevratu predsednik grške republike, pozneje pa je bila zopet upostav-ljena monarhija in se mudi v inozemstvu« da bi prevzel vlado in rešil Grško popolna propasti. Razorožitev. Na sejali Društva narodov na dolgo id široko razpravljalo o razorožitvi. Zastopniki držav se kar cede same ljubezni dol miru in navdušenja za razorožitev. V istem času pa z največjo naglico oborožujeja svojo armado in se pripravljajo za vojska Svet stoji na glavi in ni ga, ki bi bo postavil na noge. ČEHOSLOVAŠKA. Zunanji minister dr. Beneš, ki je bil dolg« časa voditelj male autante, je zadnji čas popolnoma v.tihiiiL Njegovo mesto v mali antanti je pr®-vzel naš zunanji minister dr. Ninčič. Vzrok je dvojen: 1. mala antanta se je začela radi različnosti interesov zelo rahljati. Posebno Romunija hodi svojo pot in ima tajne zveze z Mažari; 2. Čehoslovaška je na ugledu v Evropi toliko pridobila, da je njeni valuti znatno škodovalo. To se pravi: češka valuta se je prehitro in nenaravno dvignila, za to.se j« izvoz veduo bolj manjšal, industrija je zastajala ia nastala je nevarna brezposelnost — Na Češkem cene vedno bolj padajo in podjetniki napovedujejo znižanje plač delavcem, ld pa se seveda krepko vpirajo. Vendar se zdi, da se ne bodo mogli dolgo upirati, ker cene splošno padajo, brezposelnost pa je velika. p Veliki shodi SLS. Sijajen shod SLS se je vršil v nedeljo 1. oktobra v Cerknici. Od blizu in daleč so prihajale množico mož, starih izkušenih bojevnikov, na shod. Govorila sta tajnik SLS dr. Kulovec in bivši minister poslanec Gostinčar. Na shodu je vladalo najlepše soglasje in trdna volja stranko še prav posebej sedaj ohraniti trdno, močno in edino. — Istočasno so j«l vršil shod pri av. Križu ua Dolenjskem, kjer sta govorila dr. Korošec in 2arn. Soglasno je bila sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu. p Protestiramo. Gospod Pasič nekaj baranta z Angleži, ki bi radi videli, da bi nača vojska šla zanje po kostanj v žerjavico. Po ustavi ima edino pravico o tem skle- ?ati narodna skupščina in nihče drugi, tudi asič ne. Zato najodločneje protestiramo, da se o tako važnih vprašanjih, kjer se gre za življenje naših ljudi in za obstoj države, •klepa in odloča skrivaj brez 'vednosti in privolenja ljudskih zastopnikov. p Kam pride država z brezvestnimi državniki na čelu, nam je najžalostnejši zgled Grška. Vsa tri leta so vodili Grško propali ljudje, ki so se prodali angleškemu kapitalizmu ter za angleške interese vodili vojsko proti Turkom. Ljudstvo je obubožalo in stradalo, gospodje državniki pa so Vodili vojsko in bogateli. Konec je revolucija, ki nikdar ne prinese blagostanja temveč še večje razdejanje. p Angleži so Grke pošiljali v vojsko proti Turkom, zato, da so sami bolj varno sedeli ob Dardanelah in Carigradu ter lažje krotili uporne mohamedance. v Indiji. Grki so bili tepeni za Angleže, le-ti se pa doma za pečjo grejejo. Sedaj pa liočc Anglija dobiti Jugoslavijo, da bi se za njene koristi pretepala po Balkanu. Grčijo je*An-glija uničila, ali hoče tudi Jugoslavijo? Jugoslovanski državniki, pameti • p T-' dr. Korošca na shodu v Celju, fls se naj vlada varuje kakšnega pustokiv-skega podjetja na Balkanu in da naj se turško vprašanje reši miriiin) potom, je iz-, ssvata v belgrajskih vladnih krogih precejšnje razburjenje. Umljivo! ■ •*■ ! p Rusija pomaga Torčiji. Belgrajski listi javljajo; da je Rusija odposlala tri\iiT vizije svojega vojaštva na pomoč Turčiji proti Angležem. p Pred vladno krizo. Demokrati (liberalci) so sc tako sprli med sabo, da na mirno poravnavo ni več upati. Poleg tega so s svojo korupcijo, ki jo uganjajo na ra-Cnn države v korist svojih pristašev, izgubili ugled tudi pri svojih dosedanjih zaveznikih radikalih. Stari Protič je porabil to priliko in skticdl v Somborju Velik shod, katerega so se udeležili tudi trije radikalni ministri. Na shodu so z najkrepkejšimi besedami obsodili demokratsko stranko in sprejeli resolucijo, da mora radikalna stranka vse zveze z demokratsko prekiniti. Ostavka vlade se vsak hip pričakuje in tudi zviti Pašič ne bo mogel nič rešiti. p Radi vladne krize je sklicana narodna skupščina že za v četrtek- 5. oktobra namesto 15. oktobra. Domače novice. d 8. oktobra bo minulo pet let, odkar je preminul naš največji voditelj dr. Krek. d Shod dr. Korošca v Šoštanju. Prihodnjo nedeljo, dne 8. oktobra ob pol 9. uri zjutraj (po ranem sv. opravilu) ima g. dr. K o r o š e c v Šoštanju v glavni dvorani hotela Union shod Slov. ljudske stranke za ves šoštanjski okraj. Govorita tudi g. poslanec Pušenjak in urednik »Slovenca« g. Smodej. Kmetje, delavci in obrtniki t Udeležite se! Rano sv. Opravilo se začne ob 7. uri. 6V f Kanonik dr. Jos. Gruden. Po zelo dolgotrajni bolezni je v nedeljo 1. oktobra preminul v Ljubljani kanonik g. dr. Josip Gruden v 54. letu starosti Pokojnik je bil velik učenjak, ki je doslej najbolje poznal zgodovino Slovencev. Preprostemu ljudstvu je znan po svoji čudovito lepo in mič-no pisani zgodovini slovenskega naroda, ki je v več zvezkih izšla v Družbi sv. Mohorja in ki jo ljudje še vedno z velikim užitkom čitajo. Poleg tega je spisal še več drugih znamenitih zgodovinskih del in razprav. Iz vseh pa izzveneva iskrena in globoko občutena ljubezen do slovenskega ljudstva. Pokojnik je služboval kot kape-lan na Bledu, na Igu, v Mošnjah in v Šmart-nem pri Kranju, potem je bil prefekt in tri leta ravnatelj v Alojzijevišču, nakar je bil imenovan za profesorja zgodovine v bogoslovju in ljubljanskega kanonika. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! d »Zgodovnio slovenskega naroda«,. ki jo je pisal umrli dr. Jos. Gruden in »o je moral radi bolezni prekiniti, bo nadaljeval dr. Mal, ki je strokovnjak v dobi francoske revolucije, kjer jc ravno dr. Gruden moral odložiti svoje pero. d Apostolski nuncij, papežev poslanik v naši državi, Hermenegild Pelegrinetti je te dni obiskal Lubljano. Ogledal si je vse katoliške zavode in naprave ter sprejel odj>oslanstva vseh katoliških organizacij. Visoki gospod dobro govori slovenski. d Za naše dijake. Te dni je razposlal pripravljalni odbor dijaškega podpornega društva prošnje na naše somišljenike po deželi za podporo. V prejšnji številki »Domoljubu« smo objavili na uvodnem mestu tozadeven oklic in danes ponovno prosimo vse čitatelje in druge prijatelje dija-štva, da kaj prispevajo bodisi z denarjem, bodisi z živili. Saj vemo vsi, da bo naša bodočnost le tedaj boljša, če bomo imeli dovolj izobražencev ljudskega mišljenja in duha. d Vse za kmeta. Samostojni ^Ekonom* je dobil od države veliko brezobrestno posojilo, da preskrbi revnemu prebivalstvu cenejše krušne moke. Sedaj .-/Ekonom« res odpošilja to moko — po 25 K, dočim jo pri trgovcu dobiš ceneje. Da pa kljub temu pride nekaj ceneje, dobe nekatere občine nekaj podpore od vlade. Kdo se redi za brezobrestno posojilo dano Ekonomu, gospodje samostojneži? d balkanski sokol komisar Velimir Ni-kasinovič počenja v Starem trgu z ljudmi stvari, ki spadajo v Macedonijo, ne pa v Slovenijo. Zato je poslanec Škulj poslal ministru za agrarno reformo ostro pismo, kjer mu popisuje balkansko surovost ma-cedonskega sokola in zahteva, da se napravi red. d Centralizem. V Mariboru so kupili za urade bodoče mariborske oblasti hišo za 16 milijonov. Preureditev poslopja bo stala še 10 milijonov. Centralizem žre in samo žre, kljub temu so samostojneži navdušeni zanj. d Na pisma je treba znamko za 1 Din, na dopisnico 50 par. Dopisnike opozarjamo na to. d Pošta v Sloveniji je že lansko leto izkazovala dobiček. Kljub temu je poštni minister kar na svojo roko povišal pošt- nino. Tako moramo zopet Slovenci kakor, pri vseh drugih stvareh doplačevati pri.' manjkljaj hrvatskih in srbskih pošt kljuij temu, da je naša poštna uprava danzadnem slabša. d Nema pare. Ministrstvo je odpravilo vse proste predmete v srednjih šolah. Ce; se je hotel dijak poleg šolskih predmetom naučiti še recimo francoščine, laščine, stenografije itd. potem je dobil brezplačen pouk v šoli. Sedaj je po milosti belgraj. skega centralizma tudi to odpravljeno, ker, nema pare. Za sokolstvo pa je seveda dovolj pare. d Na smrt na vešalih sta bila pri mariborski poroti obsojena Fortmiiller Marija in Peter Zemljič, ker sta umorila posestnika Fortmullerja, moža Marije Fortmiiller. d Ljubljanska otroška bolnica je prišla že cisto na psa, odkar jo je dobil v kremplje belgrajski centralizem. Sedaj so zopet črtali tri sestre .od postrežbe, število otrok s j omejili, perila nedostaje, tako da ot.ro-čiči po cel dan leže v mokrem itd. — Samostojni so kljub temu navdušeni za <'.en-tralizem. d Obvestilo službodajalcem. S 1. julijem t. 1. je bil uveden novi zakon o zavarovanju delavcev in služinčadi (razen kmetijske). Podjetniki in službodajalci prihajajo često v zadrego, ker ne vedo, kje dobe potrebne informacije in tiskovine. Opozarjamo s tem vse službodajalce, da dobe tiskovine za bolniško in nezgodno zavarovanje pri poslovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v katere področje spadajo. Tam dobe tudi vse potrebne informacije. Čim bo mogoče, se bodo tiskovine dobile tudi pri občinskih uradib in prodajalnah tobaka, kar se bo pravočasno razglasilo. Navadna pisma delodajalcev okrožnemu uradu in njegovim poslovalnicam v zadevah bolniškega in nezgodnega zavarovanja so poštnine prosta. Na naslovni strani kuverte je spodaj na levi zapisati: Službeno! Po § 191 zak. o zavarovanju delavcev poštnine prosto! Za službena priporočena pisma se plača samo priporočilna pristojbina. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. d Dr. Ivo Cesnikf odvetnik v Novem mestu, je preselil svojo odvetniško pisarno iz prostorov v bivši dr. šegulovi hiši v hišo Katoliškega tiskovnega društva (Krajčevo hišo) v pritličju na levo. d Velike stenske slike (100X86 cm) z najlepšimi prizori z b ruskega orlovskega tabora za društvene dvorane, telovadnice, veže itd. se dobijo pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom in v prodajalni Nič-man po 12 Din komad. d Novi zakonski načrt o neposrednih davkih je tak, da mora kmet popolnoma obubožati, če se sprejme. Prihodnjič spregovorimo več o njem. Upamo, da bo sedanja vlada preje padla, vendar pa je dobro, da ga spoznamo. Videli bomo, kakšnim ljudem v Belgradu smo padli v roke. d Orlič. Izšla je letošnja številka ; Or-liča«. List je za male fante in dekleta tako prijetno in lepo pisan, da moramo našim starišem prav iskreno priporočati, naj ga Bvojim otrokom, naroče. Obilo zlatih zrn bodo otroci dobivali iz njega, starišem pa je krepka opora pri vzgoji. »Orlič« izhaja vsak mesec in stane 5 Din na leto. Naroča ee: Upravništvo »Orličac, Ljubljana, Ljudski dom. d Orlovtki odsek ■■ Home« priredi v nedeljo a okt. 1922 ob 8. uri popoldne v Društvenem domu Moli<5rovo komedijo >Scapinove zvijače«. K prireditvi vabi odbor. — Bog Živi! d Prikrojevalni tečaj ia krojačice v Košnjah ari Radovljici Urad za pospeševanje obrti t Ljubljani otvori 16. oktobra ženski prikrojevalni tečaj t Mošnjah pri Radovljici, f!e neprijavljene in-teresentinje naj svojo udeležbo takoj prijavijo pii Uradu Ljubljana, dne 2. oktobra 1922. d Nad 40 slik! — zanimivih, resnih, Šaljivih — prinaša Mar. misijonski koledar (1923). Ravnokar izšel. Naj ne bo slovenske hiše brez tega koledarja, ki nas vodi s svojo resno, veselo, skoz in skoz zanimivo vsebino po celem katoliškem svetu in nam odgovarja na toliko važnih in tudi radovednih misijonskih vprašanj. Besedo podpirajo kakor rečeno številne slike. Knjiga je tako zanimiva, da je ne boste mogli odložiti, dokler je ne preberete, in tudi. pozneje — skozi celo leto in še dalje — jo boste ob vsaki priliki radi v roke vzeli. Strani ima 130, papir je lep in slike se jako razločno vidijo; stane pa samo toliko, da bomo ravno stroške v tiskarni krili: 5 Din (brez poštnine). Zato pa prosi m o, da koledar — ne samo da ga zase naročite — ampak da ga tudi širite. Po pošti ga lahko naročate V misijoniieu v Grobljah, p. Domžale. — Osebno pa: v Ljubljani v prodajalni K. T. D. (Ničman) in pri Srcu Jezusovem) Tabor 12); — v Celju pri Sv. Jožefu; — na Goriškem na Gradu v Mirni pri Gorici. — Mar. družbe! Koledar prinaša lep pregled vseh Marijinih družb na Slovenskem! Gotovo nam boste ve največ pomogle, da ga vsega razprodamo. — Orli! Koledarjevo vsebino rtujno rabite za predavanja pri fantovskih »ostankih! — Naročajte v večjem številu in pod enim naslovom, da vam pride poštnin;; ceneje 1 d Umrl je v Ljubljani predsednik višjega deželnega sodišča g. Ivan Kavčnik. d Napaden in smrtno nevarno poškodovan je bil lovski čuvaj Jože Selan iz žapuž, obč. Zg. Šiška, ki je v noči od 28. na 29. t m. do 8. ure zjutraj pri pos. Mihi Kušarju v Podutiku kuhal žganje. Ko je šel spat v seno nad hlev, ga je neznani moški napadel z ročico od voza in z nožem. Med Selanom in napadalcem se je vnel boj na življenje in smrt, v katerem je ostal sicer Selan zmagovalec v toliko, da je napadalca porinil iz svisel, zadobil pa je pri tem boju 21 ran po glavi, po životu hi po nogah. p Krvav $in pijanca. V ponedeljek 2. oktobra zjutraj je prišel pijan domov 63-letni vpokojeni užitninski preglednik Ivan Leskovec, pijanec in znana surovina ter ie z revolverjem ustrelil svojo ženo do mrtvega in svojo 301etno hčer, ki se bori s smrtjo. Morilca so že prijeli. d Velika tatvina na želesniei. Med vožnjo v II. razredu iz Metlike v Ljubljano je bn 29. septembra priorju nemškega vitež-kega reda v Ljubljani, gosp. p. Valerijanu ucaku ukraden rjav usnjat kovčeg, v katerem je imel poleg razne duhovske obleke dvojno zlato verižico s križem nemškega vitežkega reda. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša približno 40.000 K. d Vojaški vlak se je ponesrečil v netijo zvečer na postaji Pečej>pvja. Vojaški vlak Je zadel ob tovornega; mrtvih Je 10 vojakov, 20 težko, 80 pa lahko ranjenih. d Gospodična, katera je 14. aept. »večer na Jo& kolodvora pred odhodom dolenjskega vlaka tauro&la v varstvo neki leni dva zavoja, naj se pri Minki Lokar, Cojzova e. 9, Ljubljana, dobi naslov doti Sne žene. d Zgubljena je bila dne 17. julla t i. na poti od Šenčurja do Kranja večja vsota denarja. Poleg denarja, bi je bil v veliki Brni denarnici, je bil tudi živinski potni list glaseč se na lastnika živine Franc Vrankar. Pošten najditelj se prosi, da vrne najdeni denar proti dobri nagradi. Denar naj se pošlje na župni urad Spodnji Tuhinj, ki bo poskrbel, da prejme lastnik denar, najditelj pa polteno nagrado in povrnitev vseh stroškov. Našla se je 8. septembra 1. L na glavnem kolodvoru v Ljubljani usnjata denarnica s srednjo vsoto denarja. Dobi se pri Antonu Zupančič, Gor. Ponikve 19, p. Trebnje, Dol. RIBNICA. V Ribnici smo še vedno v okupiranem ozemlju. Namreč naše šole so okupirane od goriškega učiteljstva, ki ga ljudje gledajo boli postrani, kot Slovenci Italijane v zasedenem ozemlja. Posebno odkar je ravnatelj Mervič tako po-nosito peljal svojo konipanijo na Bled, da tam vneto glasuje v učiteljskem parlamentu za znane kulturnobojne resolucije, ki se jih sramuje celo ves liberalni svet. No, teh ljudi pa menda bi Bič »ram. Ce jih kak liberalec dregne pod rebra, naj vendar gredo k svojim »bratom«, hladno odgovarjajo: »M« pej, kej hočeste? Mi smo sturli prosit, d« sedemo v Ribnici na voditeljska mesta, ma tedaj sedimo!« Tukaj jih narod rine vstran, tam iih narod kliče, pa obojega vprašujejo: »M; pej, kej hočeste?« So pač trde glave ti ljud|el 8e »Avto-nomist« ie pisal: »Ko je kralj prišel v Ribnico, so mu predstavili tudi nekega šolskega gospoda (MerviČa), ki je kralju s ponosom omenil, da ie ! begunec Nato kralj: »Zakaj se pa ne vrnete?« — Odgovor: »Vrnil sc bom, ko mc bo narod klical.« I Odličnemu gospodu povemo, da slovensko ljudstvo v zasedenem ozemlju že zdavnaj kliče nazaj svoje j pobegle sinove — zakaj se torej ne vrnete?« — ; Mi pa pristavljamo, da narod kliče tudi svoje ne- j zveste hčere, ki so mu ušle izpod krova. In ti ljudje šc kralja vprašujejo: »Ma pej, kej hočeste?« Veličanstvo?« — Povedala pa jim je v Postojni tudi italijanska kraljica, da bi vlada rnda odprla bi nas otresla jerebstva ln nam dala vsaj malo pravi« katerih nam belgrajski centralizem ne priznava. Da, to je politika, te želiš boljšega, če ee spomniš, da se ti gedi krivica. Ljudje, ali ni čuda« taktika socialdemokratske stranke? Na shodih vpijejo p« avtonomiji, razlagajo škodljivost centrali*-ma, v resnici se pa klanjajo Pribičeviču in so srečni, če morejo ujeti rob Pašičeve suknje, da ja poljubijo. To vse menda zato, ker nočejo biti nehvaležni. Saj ta vlada, tako pravijo .kar gori za s«, cialne demokrate. Spustila jim je vrsto komunističnih domov v naročje, vse arhive; preskrbela g. Tonetu in Etbinu vsakdanji kruh in dala stranki vso garancijo «a življenje. Ker pričakuje tudi oosp. Cobal, da izprazni sedanja vlada zanj kako mesto, kjer se bo lahko živelo proletarski, zato pozablja, kaj hoče kmetsko delavsko ljudstvo. — Taka je te zgodovina. O resolneijii bomo razprarljzali pri prihodnji seji. Pride na dnevni redi Ker bo Čobal ponovno sitnaril ,vas že vnaprej prosim za prostor. Narodni socialisti so ostali pasivni. Nas je 8, nar. soe. 7. Ako zadnji ne store po vzoru Čobala, potem odpošljemo resolucijo. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo, 8. oktobra, bo ob pol i. uri popafc dne v dvorani Zadružnega doma skioptičuo predavanje o orlovskem tabora v' Brnu. Spored ekiopi tičnih slik: 1. Sprehodi po mesta in okolici. 2. Živ«, ljenje jugoslovanskih iletnikoV v Brnu. 3. Nara-ščajski sprevod in telovadba 80. julija. 4. Sprevod Orlov in Orlie 13. avgusta. 5. Javna telovadba. 6. Tekma. 7. Sprevod narodnih noš 15. avgusta. — Vsega skupaj okrog 69 večinoma barvanih slik. Pred našimi očmi ge bodo ponovili veličastni orlovski daevi v Brno! Kljub dragocenemu materialu bo vstopniaa razmeroma nizka. Zato t«n( lažje kličemo vsem prijateljem orlovske mislit Pridite gledati ! ) IZ BRUSNIC. Dae 8. t. n., to bo v nedeljo, praznuj« tukajšnje »Gasilno društvo« desetlefoieo ustanovitve; društva. Ob tej priliki ho istega dae priredilo društvo veselico na prostem. Pri veseliti sodeluje godba. — Tukajšnje »Slov. kat. prosvetno društvo bo imelo dne 15. t. m. takoj po maši PRVI REDNI OBČNI ZBOR. Želeti je, da te vsi člani ia članice udeleže prvega. rednega občnega zborft v polnem številu. Nadalje je želeti, da fe v_to dru- slovenskc šole, pa so junaški učitelji vsi zbezljali! Ti ljudje pa ne poslušajo nobene kronane glave več in ne naroda, ki jih kliče, pa tudi onega ne, ki jib vstran rine. »Mi sedimo,« pravijo Sedejke, »kej hočeste?« To so pravi prevratni elementi! Tkko je v deželi neodrešeuih. štvo vpišejo tudi dekleta" iz »Marijine družbe«, saj bi vendar ta dekleta morala prva hiti pri katoliških izobraževalnih društvih, a d« sedaj je p* ! bore malo deklet iz »Marijine družbe« vpisanih v ; tukajšnje društvo. Pripominja se pa, da plesa na i harmoniko in vina v našem društvu ni in to jc I vzrok, da te nekateri fantje in dekleta nočejo vpi-i tati v društvo; sicer šteje sedaj naše komaj pred | desetimi meseci ustanovljeno društvo že 80. članov in upati je, da bo še marsikateri zelo rad pristopil , v pošteno treznomisleče katoliško društvo takoj po j prvem rednem občnem zboru, ko bodo' mladeniči j in dekleta prišle do spoznanja, da ni v»e najboljše v alkoholnih pijačah in v plesu. CERKLJE PRI KRŠKEM. 1'ODTURN-TOPLICB PRI NOVEM MESTU, j V nedeljo, dne 24. septembra 1922 priredili j sino ljudsko zabavo kateri dobiček je namenjen ... , .. ... .„„-!»„„ „.,„, mnotu čez ' Bage zvonove katere upamo kmalo dobiti. V ve-Blagoslovitev in v " ° i selo-igrici >Lukavi snuba«< pokazali so tudi doma- rKed Ob » uri b Loslorift deklamSein Zl j «J» sposobnosti ,a oder Med, prosto za- 1 a: ya ' V ' 1 O nri Tfliika vese- baT0 i« Pel »bor Podturnških pevcev nekaj nosto. »Mi j lepih pesmic in igrala godba naših vrlih Orlov To- t rSS: ndave god'»i innpevski ! P««ke tare. - Prired. odbor izreka najprisrčnejS. i . p ^TlS «A norahi t no- ■•••»•lo sodelovaleem posebno pa pevnvedja zbori. - Cist. dobiček veselice se porata t po ^ k|> ^ Ce f j kritje dolga za most. - Odbor za gradbo mostu f priaegc, nekRj prav TMd,h ^ ^scm darQva,ee^ ras vabi. 155 ZAGORJA OB SAVI. srečk — Bog plačaj I — Prired. odbor. Z LOKVIČE PRI METLIKI. Da, da, brihten mož so Oobalov ata. Učeno mislijo pametno govorijo. Zakaj pa tudi ne? Vsaj ; Tudi v naši vasi so sklenili kupiti nove zvo-so že včasih v Belgrad hodili po poslanske dnev- j nove. Res da to Be gre brez požrtvovalnosti m niče; vozili demokratsko barko prirejali shode in tolkli po kapitalistih z jezikom! Odkar so jim pa komunisti izpodlezli tla, so pozabili, da so voditelj proletarita in so Be predali onim, ki kujejo zakone • redu in radu ter navijajo davek kmetu! Ko je na zadnji seji tukajšnega občinskega odbora, predlagal neki odbornik SLS, naj bi se po vzoru dragih občin odposlala tudi iz Zagorja resolucija, ki tahteva samoupravo za ljudstvo, se je zganil gosp. Cohal.Gg. odborniki,to je politika, se , je odrezal edinosti, pa saj. so morali nekoč tudi naši predniki s težavo kupiti one, ki nam jih je ugrabila nenasitna vojna. Obrnili ' smo se na naše Amerikance. In glej, naši zavedni rojaki so priakočili na pomoč. Gospod Anton Nemarni je poslal v Jolietu nabranih 40.000 kron za zvonove, Bog naj stotero poplača vsem darovalcem! Mi pa bomo skrbeli, da te km* Iu oglasi j« novi, še lepši od prejšnjih zvonov, * našem zvoniku, ki kraljuje nad vasjo in njenimi vinskimi goricami. 2e dolgo si želimo zvonov, da moško in pametno razlagal, da ni za stvari, katere j bi nas zopet vabili v božji hram in nam peli pobi državljanom koristile. Res, to je politika, »a- I mi o bratski! jubtzni in lep^m vaščantkem ra*> pomnite si volil«), če človek ieli avtonomije, ki .'.. umevanj«, < - 1 Stran 854. _ Najboljša in najsignrnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik sa IranClSkansko cerkvijo) obrestuje hranilne vlog« ln vloge v tekočem računu po brez odbitka rentuepa in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je uajvefija slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 je imela nad 100 mlljonov kron hranilnih vlog ln nad 1,100.000'- kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke ln v tekočem računu. Pod krivo jelko. Povesi Iz Melemikove dobe. Spisal t Peter 5 o h in j ec. (Dalje.) Fundežkin Tomaž »e jc čutil počešče« nega in je takoj zastavil besedo. »Tistega kozla, ki ga je Tacman pri' nesel harambaši za veziio, sem odvadil trkati.K Vsi se zastnejejo. Agata pa brž pri« stavi: »No, če si ga res odvadil, pa povej, kako? Za plačilo boš smel poljubili palec na moji nogi.« Možakarji se smejejo robatemu dovti« pu svoje glavarice, Tomaž pa začne: »Kozlov pastir iz Gorič je pasel čredo ob Par-nicl Ko pridem mimo, da bi poiskal svoj plen, mi začne fantiček praviti, kako hudega kozla ima v svoji čredi in da ga vsak dan dostikrat prevrne po iravniku. Jaz mu razodenem, da znam čaratl Fantič sc prekriža in nič več ne reče. Slečem mu suknjo in jo obesim na palico, zasajeno v tla ob potoku. Na palico privežem dolg srobot in se skrijem za bliinji grm, ki je rasel ob potoku. Kmalu se kozel pripase blizu suknje. Jaz začnem potegati za sroboi, suknja pa se zamaje. Kozel gleda nekaj hipov majajočo sc suknjo, kar se zakadi vanjo z Vso močjo — štrbunk — kozel se je prevrnil v sredo potoka. Ves moker prikobaca iz Parnice. Nič več ni trka! odslej.« Zbor se krohoče zgovornemu Tomažu, Ia pa siopi pred Agato, da bi poiskal palec na nogi. V tistem hipu se začujejo trde stopinje in harambaša vstopi z Vranjekom pod vi* »oko skalo. Sede na prestol poleg Agate. Iz družbe pa se vzdigne majhen mož, trSaste rasti, začmelega m koščenega obraza. V roki ie nosil debelo gorjačo, nizek, lirokokrajnat klobuk je ime) potisne« globoko na čelo, ternnovišnjev, širok plolč mu je segal skoro (k>. peta. Bil ie Mali Oroga. »Harambaša, danes si dosegel petin* sedemdeset let. Vsak izmed naših ljudi je po svoje počastil ivoj veseli god in iz srca vseh ti voščim, da bi med nami prebil še petindvajset let. Dosli si prestal na zemlji. Devetindvajset let si služil cesarja, pa se moraš še potikati z nami po gozdovih; dvakrat si bil v vojski, pa si jo srečno odnesel. Samemu Napoleonu si služil 12 let, sedemnajstkrat si ušel iz ječe, in kdo bi preštel palice in šibe, ki so se razbile na tvojih plečih) In vendar si po petinsedemdesetih letih zdrav in vesel tu med nami. Naj le živi in ohrani naš bog!« Oromovil »na mnoga leta« se je razlegal po dolu. »Hvala vem, kapitani moji! Hvala za darila, hvala za voščila! Postara! sem se in moč pesli me zapušča. Samo možgani mi še niso prepereli. Zato vam povem na kratko: dokler bo moj palec migal, se lahko /aneseie name. Ako bi me pa le kak brič zadavil, tedaj se obračajte na Vranjeka, ki ga izvolim za svojega naslednika. Danes ga poročim s svojo hčerjo.k Kapitani so bili osupli. Niso pričakovali Grcgove novice o nasledstvu. Ako bi bil izbral Malega Grogo za svojega na-stopnika, bi se ne bili toliko čudili. Ah Vranjek, ta nežni fani s poluhneno glavo naj bi bil odslej njihov vodja? ln vendar so molčali. Niti eden ni zinil besedice v prilog Fundežu. Železna disciplina jih je izučila. Cislo hladno so pripo-vedavali po vrsti svoje dogodke, svoje pridobitve, dokler se spet ni oglasil harambaša: »Dobro, moji kapitanil izvrstno ste se obnašali, zlasti Mali Groga nam je pravil stvari, ki bi se nam zdele neverjetne, ko bi ne poznali njegovega poguma in njegove predrznosti. Strajhar, ti pa si preveč ble-betav, kadar se napiješ, Mali Jožek, za te morajo vselej ljudje vedeti, koder si ii zra-venl Ti Bresa, si prevelik babjek! Kadar gre za naskok, kadar gre za rop, je treba hitro odpraviti in odriniti, ne pa še za ženskami stikati. Kam prevelika pogoltnosl pri" vede človeka, imate najboljšo pričo pri Tacmanu. Svoje tovariše je utaknil v ječo, sebi pa odjedel kapitansko službo. Sicer pa ukazujem: Fundežkin Tomaž, glej da rešiš naše brate iz Pajkove mreže! — Mali Jože, ii skrbi, da spraviš izpod nog Pangerca iz Strahinja, ki je škodljiv naši stvari, ker nas izdaja. — Strajhar, ko bo svatba v Dupljah, Boltarjeva in Smoletova, izmakni Smoletu najbolj tolstega pujsa, Bol-iarju pa najdebelejšo junico. Olavi obeh živali pa obesi na vežna vrata lik pred poroko. Anžonovec iz Poljan, ti poskrbi, da bo Kozlova hiša v Goričah pogorela, ker je to poslednje naročilo Pograjčevega Jaka. Ti, Agata, naroči ženskam, da mora biti na smajni dan v Kranju najmanj deset ar-žatov odrezanih Ti pa. Mali Groga, da laže pozabiS svoje srčne bolečine, zasedlaj takoj z Miklavžom oba moja konja in od-jahaj proti Celovcu. Tu jih ne smemo postaviti na semenj, ker jih poznajo. Izkupljeni denar prinesi meni — polovico pa obdrži zase. Zdaj pa na finfranjel« Možakarji se usujejo izpod lubja na plan, ognji so svetili kakor kresovi. Strajhar je 2e zabijal pipo v sod, Bresa je obračal na ražnju koštruna in bril surove dovtipe bližnjim dekletom Anžonovec je deval iz kože mlado iele, Travnov Janez je s tesar« sko sekiro kosal tolstega pujska. Sunka* rica, ki je zijala za odhajajočim Fundežem, je mešala žgance z orjaško kuhalnico, mla-i da Metenka in še mlajša Groza pa sta im pili krompir in venomer cukali Fundežkinoi vega Tomažka za hlačnice, nagovarjaj« ga, naj gode. "iravnove tri so sedele pod krivo jelko in delale pušelce za ženina in ne* veslo. Tomažek je strga, z lokom po svojih goslih, dekleta pa so pele: Halo, na finfranjel Sroci, goleovno pritragaite! Makarone bomo pahni' Z judovno zamohnene.* Cvrlo se je in peklo, da je dišalo da« leč naokoli. Z veliko slastjo so rokovnjači in ro* kovnjačkinje posegle po ocvrtih in pečenih kosih, le Večnova Mica je sedela bolj ob strani in molzla kozo, da je nahranilo z mlekom svojo dveletno hčerko. Pridno so zamakali slano meso z vinom, ki je bilo močno in je lezlo v glavo. Nekaj strastnih igravcev je posedlo po tleh in so metali karte, igrali cvik za visoke denarje. Tudi Groga in Vranjek sta bila med njimi. Mhiši so se začeli vrteli po trati in godcu Tomažu pritiskali na prste. Tam ob robu so ženske prepevale: Ce v koenrsko privolhamo, Lufte prefolakamo, Kumše jim zafinfrumo, IMinke iim pokumamo* Kar se harambaša vzdigne, stopi pod krivo jelko, ki se je zibala od lahnega ve-« tra, pokliče Vranjeka in svojo hčer Mico. Harambašica potisne nevesti v roke pušel«; spleten iz smrečja in bršlina, ženinu pa ga pripne na klobuk Mesec je svetil, gosic zvezde so sc ulrinjule. Sever je pihal čez plan in šumelo je zapoznelo listje na hrastih. Godba ulihne, ples preneha, igra se prekine, molk vlada nad glavami rokovnjueev, zbranih krog krive jelke. • Veliki Groga začne: »Le stopita sem, Andrej in Mica! Saj vem, da že iežko čakata.« Vranjek stopi na desno stran, Mica na levo stran svojega očeta. Vmes je bil glo-« bok jarek. Harambaša nadaljuje: »Poskočita čez jarek, ko začnem jaz latinski govoriti.« Ženin in nevesta poskočita, da so to-« larji zarožljali ob nevestinem pasu, Vranje-i ku je pal klobuk raz glavo v jarek. Veliki Groga pa izgovarja obredne besede: »in nomine patre, Vzem' jo na kvatre« -h Pa beseda mu je zastala, glas se mu je tresel — ni mogel dalje... Ali gledavci niso čakali nanj. Ko je Vranjek skočil v jarek po klobuk, skočila je tudi nevesta za njim. Objela sta se in poljubila. Priče rokovnjaške pa so obred izpopolnile: Ce ta nI za tebe, __jo vrzi od sebe. • Halo, na vcselicol Otroci, drv prinesitel Znance bomo kuhali, s slanino znbeljene. • Ce v vas pridemo - Ljudi prefepemo -tlile um zapalimo — Denarje jim pokrademo. In spei se je pilo in pelo, nazdravi Ijalo in odzdravljalo, plesalo in igralo... Ko po je zarja zardečila na sinjem nebu, ko so jeli peli ptiči na vejah, iedaj so po-spali ponočni vasovalci, onemogli od vina, ulrujeni od zabave, nezavestni v svoji ve-sli —--- Ivnilhll Ban due septembra v Ljubljani od l&yUUII Sdineider - Verovška do glav. kolodvora denarnico z nad 2000 K. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne Matevžu Klamplerer, kovaču v Podkorenu pri Kranjski gori. 4145 _ Preklici Podpisani Jakob Kepic, posestnik in mlinar v Zalogu, obč. Brezovica, prekličem ve« žaljive in ■eresnične besede in obdolži t ve, ki sem jih govoril o Francetu Vebovcu iz Kokošen. — Z a 1 og, dne 28. sept. 1922. JAKOB KEPIC. Preklic. Podpisana Marija Orošel iz Kokošen štev. 9, obžalujem ter prekličem vse žaljive besede, ki sem jih govorila proti Mariji Kunavar iz Kokošen. MARIJA GROSEL iz Kokošen itev. 9. ZilrsonEh dr.ZnrlnJoSt ordinira ŽALEC STEV. 26 (Kodretova hiša). Suh« gobe, deteijno ln korenfevo teme, proč«, t i- žol m druge deželna prldeU« kupuje po DaJrlSJi ceni Seair ft Komp., Ljubljani, Wolfova ulica 12. knvrftlfra Vsled izse,i(vc prosu kovač- I r\Uvairlliua. nica g kovaškim orodjem, na pro/netoem kraju z enim, oziroma dvema družinskima stanovanjema, hlev, »adni vrt in nekaj polja, •C da v najem. Prevzame 8e lahko takoj. Ponudbe in vprašanja naj ae pošiljajo na upravništvo »Domoljuba- pod naslovom >Kovačnica< ti 4120. Kmečka firiiira v Radovljici obrestuje bran. vloge od 1. okt. naprej po 5°/o brez odbitka reafr^ga in invalidnega davka. Popolna varnost vlog je zajamčena v nepremičninah, rezervah in pooojilih, ki se dajejo samo na kmetska posestva. POROČNE PRSTANE ** v veliki izberi, priporoča JOSIP JANKO, «rar v KAMNIKU m 6utal, naproti tarae <*ri"e._4144 Posodo za mošt, vino Itd. dobit«, dokler traja zaloga, pri tvrtDd L Augustia, Sp. giSk«, Jernejev« d >Krim »Domoljuba« v Ljubljani. upravo tw zveza z Hew Varim preko Bremena, Southamptona, Cher-bourga potom prekrasnih velikih osobnih parnikov vlade Zjedinjenih držav. »Georg Washington«( »Amerika«, »President Pierce«, »Presidet Taft«, »President Roosevelt«, in drugih. Krasne sobe, najboljša kuhinja, vsaka udobnost. UNITED STATES LINES BEBL1N W 8 ZHGHEB Unt. d. Linden i Vlator Konačište, Mihanovičevo ul. ter vse večje potovalne pisarne. .NTfl^LT K. PEČENKO IJUBLJANA :: Sv. Peha ceste šiev. 13 (vogal Kolodvorske ulice štev. 2) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne : Postrežba solidna Najboljše in najtrfcežneje °sleitc si nažc skladišč«-manufakt. blago kupite pri Oblačilnici za Slo- ^ -a un^eul. ven i jo V Ljubljani Zadružan podjetje!- Svoji k stojim! Izdaj« konzorcij »Domoljube«. 1* Odgovorni urednik Aatoa Sašalk v UubUani. Tiska Jnfoalovaatk« ttak«rw<