GLASILO KOMBINATU DELAMARIS INTERNA IZDAJA LETNIK VII. IZOLA, marca 1965 ŠTEV. 3 VOLITVE Letos poteče mandat polovici odbornikov občinske skupščine — to je vsem odbornikom na neparnih volilnih enotah. Volitve bodo 26. marca 1. 1965 v delovnih organizacijah, kjer bomo volili odbornike za zbor delovne skupnosti ObS. Na terenu pa bomo voliiii 28. marca 1965 odbornike v občinski zbor ObS. Tega dne voli tudi kmetijska skupina. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. V dobi evidentiranja so bili na raznih sestankih in od posameznikov predlagani možni kandidati za odbornike in poslance. Skupaj je bilo evidentiranih 73 možnih kandidatov za 21 izpraznjenih mest, kjer poteče mandat odbornikom. Zbori volivcev, ki so bilii zadnje dni februarja, pa so dokončno odločali o kandidatih, izmed katerih bomo volili bodoče odbornike 26. im 28. marca. Nekateri zbori volivcev so osvojili predloge, ki so bili zbrani v dobi evidentiranja, drugi pa so tudi predlagali nove kandidate in izvršili ožiii i/Jbor izmed predhodno evidentiranih. Zbori volivcev so se večinoma izrekli za 2—3 kandidate. Skupaj je bilo osvojenih 53 kandidatov, od tega 19 žensk. Kandidature ni hotelo sprejeti pet kandidatov, in sicer Rosita .Tež, Marjan Jerman in Klavdij Čok za občinski zbor in inž. Aleksander Slekovec ter Alojzija Kapelj za zbor delovne skupnosti. Kje bodo volitve in kdo kandidira? Kandidata: 1. MIRAN BLAZINA, rojen leta 1924, srednja šolska izobrazba, Izola, Tomažičeva št. 4, vodja obrata Mala oprema Izola. 2. MARJAN SAJINČIC, roj. leta 1942, srednja šolska izobrazba, Dantejeva 18, uslužbenec Me-hanotehnilke Izola. III. volilna enota obsega Prešernovo cesto, Vodovodno ulico, Ulico E. Vatovec, Kosovo ulico, Pri vodnjaku in Kajuhovo ulico. Volišče bo v novi osnovni šoli. Kandidati: 1. JELKA PAVLICA, rojena leta 1937, srednja šolska izobrazba, vzgojiteljica v otroškem vrtcu Izola, Izola, Kosova ulica št. 1. 2. ADREINA PEČAR, rojena leta 1942, srednja šolska izobrazba, Izola, Ob vodnjaku, tehnični tajnik samoupravnih organov v Mehanotehniki. 3. ALMA STUBELJ, rojena leta 1930, osnovnošolska izobrazba, šivilja v bolnišnici Izola, Izola, Pri vodnjaku 5. V. volilna enota obsega Ulico svobode, Brkinsko ulico; Cankarjev drevored in Plenčičevo ulico. Volišče bo v pisarni krajevne skupnosti v Plenčičevi ulici. Kandidata: 1. GIOVANNI CAVALICH, rojen 1. 1927, osnovnošolska izobrazba, vodovodni rajonski mojster pri Rižanskem vodovodu Koper, Izola, Brkinska ulica 5 a. 2. LILIJANA CUK, rojena 1933, osnovnošolska izobrazba, Izola, Brkinska ulica 20, finančni knjigovodja pni Obnovi Izola. VII. volilna enota obsega Ulico ob starem zidovju, Trg padlih, Kosovelovo ulico od 1. do 18. hišne številke, Zuštovičevo, Premr-lovo. Piransko in Gortanovo ulico. Volišče bo na sedežu Lovske družine — Trg padlih. Kandidata: 1. CIRIL KOPRIVC, rojen 1939, višja šolska izobrazba, Izola, Kosovelova 6, socialni delavec v Mehanotehniki Izola. 2. HELENA STARC, rojena 1925, osnovnošolska izobrazba, Izola, Premrlova 7, poslovodkinja trgovskega podjetja Soča Koper. IX. volilna enota obsega Ulico ob stani bolnici, Koprsko in Dvo- riščno ulico. Volišče bo v šiviljskem servisu. Kandidata: 1. ANKA MRMOLJA, rojena leta 1923. nižja strokovna izobrazba, zaposlena pri Obnovi Izola, kjer izvršuje tajniške in blagajniške posle, Izola, Gregorčičeva 53. 2. ANTON BUIČ, rojen leta 1921, osnovnošolska izobrazba, skladiščnik v Delamarisu, Izola, Koprska 17. XI. volilna enota Obsega Gregorčičevo, Cegnarjevo in Kažipot-no ulico. Volišče bo v dvorani Italijanskega kulturnega krožka. Kandidata: 1. ALBIN COTIČ, rojen leta 1927, osnovnošolska izobrazba, Izola, Gregorčičeva 42, opravlja strojno mizarska dela v Mali opremi Izola, 2. SLAVKO STUBELJ, rojen leta 1919, tehnična šola, Izola, Gregorčičeva 68, kmetijski tehnik v KZ Izola. XIII. volilna enota obsega Trin-kovo, Gramscijevo, Krpanovo, Smaregljevo in Kopališko ulico. Volišče bo na sedežu III. KO Socialistične zveze pri ribarnici. Kandidata: 1. MARKO KNEZ, rojen 1. 1942, sedem razredov osemletke in vajenska šola, orodjar v Mehanotehniki v Izoli, Izola, Trg JLA 10. 2. IVAN inž. PIVAC, rojen 1930, visoka šolska izobrazba, Izola, Verdijeva 2, vodja vzdrževalne službe v Mehanotehniki Izola. XV. volilna enota obsega Ulico ob pečini, Kosovelovo od 19. do 38 hišne štev., Tovarniško ulico, Ulico 11. julija in Aškerčevo ulico. Volišče bo v prostorih Doma onemoglih Izola. Kandidata: 1. POLONCA ZIDARIČ, roj. 1933, srednja šolska izobrazba, Izola, Kosovelova št. 38, gospodinja, osnovni poklic medicinski tehnik. 2. LJUDMILA CEGLAR, rojena leta 1926, nižja šolska izobrazba, gospodinja, Izola, Giorda-nova 6. XVII. volilna enota obsega Ba-redi, Šared tol Vinico. Volišča bodo v Baredih v bivši šoli, v Šaredu v bivši gostilni in v Vinici v zadružnem domu. Kandidati: 1. DANILO ROZAC, rojen 1928, osnovnošolska izobrazba, Izola, Šared 2, trgovski pomočnik pri trgovskem podjetju Mavrica v Izoli. 2. FRANC BECAJ, rojen 1. 1924, nižja šolska izobrazba, Šared 7, referent HTV v Mehanotehniki Izola. 3. EMIL KALIGARIČ, roj. 1923, osnovnošolska izobrazba, Vinica 8, delavec v Mehanotehniki Izola. XIX. volilna enota obsega vas Malijo. Volišče bo v bivši osnovni šoli. Kandidata: 1. ERNEST BABIC, rojen 1922, osnovnošolska izobrazba, Izola, Malija 49, zidarski mojster — privatnik. 2. FLORIJAN KLEVA, roj. 1929, nižja šolska izobrazba, Izola, Malija 28, materialni knjigovodja v KZ Izola. Kandidati za zvezno in republiško skupščino Za zvezni zbor zvezne skupščine je bil na območju občine Izola predlagan Eržen Jože iz Izole, Gasilska 6, sedanji predsednik skupščine okraja Koper. Predlagan je bil na zborih volivcev, ki se jih je udeležilo 549 občanov. Za gospodarski zbor zvezne skupščine sta bila predlagana, Bajželj inž. Uroš, glavni inženir rudnika živega srebra iz Idrije in Rožič Marjan, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper. Zborov volivcev se je udeležilo 2357 ljudi al 60,8°/». Za prosvetno - kulturni zbor zvezne skupščine, sta bila predlagana Abram Mario, direktor Radia Koper in Titi dr. Julij, predavatelj na Visoki politični šoli v Ljubljani. Predlagana sta bila v skupini prosvete in kulture, kjer se je zborov volivcev udeležilo 64 zaposlenih ali 41,2 Vo. Za socialno - zdravstveni Zbor zvezne skupščine, je bila predlagana Sič-Stegelj dr. Mita, zdravnica iz Postojne. Predlagana je bila v skupini socialno zdravstvenih delavcev, zborov delovnih ljudi se je udeležilo 96 zaposlenih ali 39,6 %. Za organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine sta bila predlagana Vižintin Svlto, sekretar Občinskega komiteja ZK Ajdovščina in Šinkovec Janez, predsednik sodišča v Novi Gorici. Predlagana sta (bila na zborih delovnih ljudi, ki se jih je udeležilo 2579 zaposlenih ali 59,3 %>. V republiški skupščini poteče letos mandat poslancu v gospodarskem zboru in poslancu v prosvetno-kultumem zboru. Vo- lilno enoto za oba zbora tvorita občina Izola 'in Piran. V občini Izola so bili predlagani za gospodarski zbor republiške skupščine: 1. Kolenc (inž. Filip, direktor SGP Stavbenik predlagan v petnajstih volilnih enotah, kjer je bilo prisotnih na zboru volivcev 2357 volivcev ali 60,8 %>. 2. Cotar Rado, tajnik koordinacijskega odbora za maloobmejni promet pri Gospodarski zbornici Koper, predlagan v štirinajstih volilnih enotah, kjer je bilo prisotnih na zboru volivcev 2092 volivcev ali 54 %>. 3. Ravnik Angelca, uislužbemka Turističnega društva Portorož, predlagana je bila v enajstih volilnih enotah, kjer se je zborov volivcev udeležilo 1809 zaposlenih ali 46,7 °/o. 4. Kosovel Franc, direktor Hotela Lucija Portorož, predlagan je bil v petih volilnih enotah, kjer s.e je udeležilo zborov volivcev 737 ljudi ali 10,9 %>. Za prosvetno-kulturni zbor sta bila predlagana v obeh volilnih enotah v prosvetno-kultumi skupini Gojkovič Avgust, ravnatelj osemletke v Sečovljah in Agostini Enio, ekonomist — direktor Italijanske ESŠ v Izoli. Zborov delovnih ljudi se je udeležilo 64 zaposlenih ali 41,2 %>. Kandidati za zbor delovne skupnosti I. VOLILNA ENOTA — STAVBENIK Kandidati: Domadenik Štefan, rojen 1930. leta, gradbeni tehnik, Izola, Industrijska 1, vodja DE pri SGP Stavbenik. Kadič Ahmet, rojen 1938. leta, kvalificiran zidar. Dabič Sreto, rojen 1932. leta, kvalificiran tesar. III. VOLILNA ENOTA — GOSTINSTVO IN TURIZEM Kandidati : Hrovatin Aleksander, rojen 1927. leta, računovodja v trgovskem podjetju Mavrica. Klančič Bruno, rojen 1921. leta, direktor trgovskega podjetja Mavrica Izola. Škulj Angelca, rojena 1928. leta, računovodja gostinskega podjetja Hotel Zora, Izola. V. VOLILNA ENOTA — OBRT Kandidata : Biščak Franc, rojen 1930. leta, poslovodja mlečne restavracije — obrat Pekarne Izola. Erjavec Viktor, rojen 1930. leta, upravnik »Kroj« Izola. VII. VOLILNA ENOTA — DELAMARIS Kandidata : Palčič Romana, rojena 1923. leta, preddelavka. Kocjančič Marija, rojena 1923. leta, delavka. IX. VOLILNA ENOTA — DELAMARIS Kandidat: Benigar Amalija, rojena 1943. leta, administratorka. XI. VOLILNA ENOTA — DELAMARIS Kandidata : Pavletič Tomaž, rojen 1932. leta, vodja analitičnega oddelka. Grbec Stanko, rojen 1924. leta, preddelavec v oddelku živil v prahu. XIII. VOLILNA ENOTA — MEHANOTEHNIKA Kandidata : Gašperini Bruno, rojen 1934. leta, strojni ključavničar. Moiimas Bruno, rojen 1920. leta, tehnolog. (Nadaljevanje na 3. strani) Razgovor z ljudskim poslancem Ob poteku polovice mandatne dobe smo obiskali našega poslanca v republiškem socialno zdravstvenem zboru tovariša Tihomila Javorška in mu zastavili nekaj vprašanj, ki zanimajo brale »Našega glasa«. Vprašanje: Pri finansiranju otroškega varstva doslej še nismo našli takšne oblike, ki bi po redni poti zagotovila vrtcu zadostna sredstva in da bi bili pri sofinan-siranju enako udeleženi vsi občani. To vprašanje izhaja iz predpostavke, da je skrb za vzgojo in razvoj otrok stvar nas vseh in ne samo staršev. Odgovor: Izhodišče za učinkovitejše urejanje problemov var- KANDIDATI ZA ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI (Nadaljevanje z 2. strani) XV. VOLILNA ENOTA — KMETIJSTVO Kandidata : Bonača Lucijan, rojen 1937. Leta, kmetijski tehnik. Munda Jože, rojen 1933. leta, kmetijski tehnik. XVI. VOLILNA ENOTA P 1 — SLOVENSKA OSEMLETKA Kandidati : Umer Angel, rojen 1931. leta, predmetni učitelj. Mejalk Jože, rojen 1933. leta, učitelj. Bolje Marija, rojen 1933. leta, profesor. XVIII. VOLILNA ENOTA Z 1 — ZDRAVSTVO Kandidati: Cilenšek Majda, rojena 1926. leta, magistra, upravnik Lekarne Izola. Cetina Marija, rojena 1932. leta, višja medicinska sestra, Zdravstveni dom Izola. Celec Alojz, rojen 1925. leta, upravnik Bolnice Izola. XX. VOLILNA ENOTA — ORG. POLIT. SKUPINA 1 Kandidati: Dolenc Amalija, rojena 1923. leta, tehnični sekretar Občinskega odbora ZB NOV Izola. Vrabec Valerija, rojena 1924. leta, uslužbenka Občinskega sindikalnega sveta Izola. Sočan Marjan, rojen 1935. leta, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Izola. stva in vzgoje otrok v naši komuni mora postati program komune, ki z načrtno enotno in s Skladno politiko — kulturno prosvetno, socialno, zdravstveno, politiko urbanizma in stanovanjske izgradnje zagotavlja tudi zadostna materialna sredstva iz družbenih skladov (sklada za šolstvo, socialno varstvo, stanovanjsko izgradnjo in drugih) za investicije in vzgojo. Na primer: socialno varstvo mora skozi socialno politiko zagotoviti družbeno skrb za vsakega otroka, ki je potreben nege, oskrbe im vzgoje (čeprav je to hkrati naloga šolstva in drugih organov), urbanizem mora prevzeti skrb, da se planirajo prostori za otroke po določenih normativih, komunala in stanovanjska izgradnja, da se ob stanovanjih grade tudi prostori za otroke, skupščina komune in zbor delovnih organizacij, skrb za zagotovitev življenjskih in delovnih pogojev proizvajalcev z urejanjem problemov 'njihovih otrok in družin, družbene organizacije pa morajo s svojo politično prodornostjo in vztrajnostjo mobilizirati občane za aktivno sodelovanje pri urejanju teh vprašanj in za ustvarjanje političnega razpoloženja in razumevanja za enakovredno reševanje teh problemov v Okviru komune in krajevne skupnosti. Tudi skupščina socialnega zavarovanja Koper ne sme in ne more mimo vprašanj otroškega varstva in bi morala del sredstev usmeriti tudi v preventivne ukrepe mentalnega ter fizičnega zdravja otrok, ki bo zagotovljeno z dobrimi pogoji za njihovo rast prav v okviru oblik otroškega varstva. Krajevna skupnost v Izoli pripravlja ob sodelovanju z ostalimi JAVNO TRIBUNO, po vprašanju otroškega var- stva v Izoli pa je prav, da ta vprašanja temeljito razčistimo in se enotno zavzamemo za hitrejše reševanje te problematike. Vprašanje: Visok slalež bolnih precej obremenjuje naš poslovni uspeh. V l. 1962 smo imeli 41.380 izgubljenih dni, v lanskem letu pa kar 56.092 izgubljenih dni zaradi bolovanj, kar nas stane 53 milijonov 891.760 dinarjev. Vemo tudi, da so bila v tem času vložena pomembna sredstva za preventivo in zaščitna sredstva, saj smo za zaščitna sredstva dali zadnji dve leti nad 27 milijonov. Kaj predlagate za normalizacijo tega stanja, oziroma kaj je treba storiti, da tu ne bodo prizadeti resni bolniki. Odgovor: Ta pojav mi je znan in mislim, da je zanj več vzrokov, zato bi ga morali tudi po več smereh reševati. S tem, da imamo ambulante v vsakem Obratu, je omogočeno, da je zdravniška pomoč lahko vselej pri roki in da delavci ne hodijo in čakajo nekje izven podjetja. S tem pa je tudi omogočeno, da ljudje hodijo v ambulanto za manj resne stvari, kar normalno samo mine — zdravniku pa le vzamejo dragoceni čas. Zaradi takega navala na ambulante sta imela zdravnika v minulem letu 20.000 pregledov. Če bi trajali vsi pregledi enako dolgo, bi trajal vsak pregled 6 minut. Razumljivo, da to ni čas za ugotovitev zanesljive diagnoze, kar nekateri izkoriščajo, prizadeti so pa lahko resni bolniki. Znani so tudi primeri, da nekateri »Zbolijo« čisto načrtno, drugi zbolijo, če ne dobijo dopusta takrat, kakor si ga želijo. Nekateri gredo tudi raje v bolniški stalež kakor na drugo delo. Za odpravljanje teh pojavov je sama zdravstvena služba brez moči, če ne ho tesnejšega sodelovanja delovnih enot in drugih služb. Zdravnika Sta že izrazila svojo pripravljenost, da bi se udeleževala delovnih sestankov v enotah, da bi bili vsi čim bolj seznanjeni z vso problematiko v podjetju. Tudi za porast nesreč od 353 v letu 1963 na 375 v lanskem letu ni pravega opravičila. Ob izboljševanju delovnih pogojev in smotrni uporabi zaščitnih sredstev bi bilo normalno, da bi se število nesreč zniževalo, tako pa smo prišli od 3000 izgubljenih dni v letu 1963 na 4590 v lanskem letu. Ureditev teh razmer prav gotovo predstavlja za podjetje pomembno notranjo rezervo, na 'katero imajo svoj vpliv poleg zdravstvenih delavcev tudi oddelkovodje in druge službe v podjetju. Del visokega odstotka bolnih gre na račun strukture, ker v kolektivu prevladuje ženska de-(Nadaljevanje na 4. strani) Pred sprejemom novega zakona o delovnih razmerjih Veljavni zakon o delovnih razmerjih je bil sprejet že 1. 1958. Od tedaj so se v našem družbenem razvoju mnoge stvari spremenile in uveljavljanje samoupravljanja je rodilo nove odnose in kriterije, ki jih ni več moč spraviti v kalup starega zakona. Z novo ustavo &o samoupravna načela in pravice na področju delovnih razmerij dobile tudi pravno osnovo, ki zahteva popolno zakonsko Obdelavo. Pred šestimi meseci je zvezni sekretariat za delo izdelal 'prvi osnutek novega zakona o delovnih razmerjih. Osnutek je bil ves čas doslej v razpravi in tudi večkrat spreminjan ter dopolnjevan. Danes imamo pred seboj že načrt zakona, ki ga bo obravnavala zvezna skupščina. Prvenstvena naloga novega zakona o delovnih razmerjih je in-stituiranje, spodbuda in zaščita delovnih odnosov na temelju samoupravnosti. Podjetje ne more biti več kompromis med državo in samoupravljanjem — delovni RAZGOVOR Z LJUDSKIM POSLANCEM (Nadaljevanje s 3. strani) lovna sila, 'ki sorazmerno več bo-luje ikalkor moška. Ce upoštevamo, da je v kolektivu 'približno 10 odstotkov bivših borcev in internirancev, pri katerih sedaj na starost prihajajo na dan posledice vojnih let, nam bo njihovo bolehanje razumljivejše. Vprašanje: Naše obalne tri občine so po statističnih podatkih, katerim, lahko verjamemo, glede življenjskih stroškov na prvem mestu v naši republiki. Te cene se opravičujejo s turizmom, ki omogočajo prodajo po višjih cenah, kot so v notranjosti dežele. Glede osebnih dohodkov pa smo pod republiškim povprečjem, čemur je zopet vzrok turizem, ki z anuitetami pritiska na občinske proračune, ker jih gostinski obrati ne zmorejo. S čim bi se dalo prizadetim občanom nadoknaditi to, kar jim turizem odnaša? Odgovor: To vprašanje sem si že sam večkrat zastavil, vendar nanj ne najdem primernega odgovora, ki bi bil v skladu z razvojem turizma in standardom 'Prebivalstva. Za ta odgovor se obrnite na koga drugega, na primer na poslanca republiškega Zbora Bruna GIACHINA. odnosi niso razmerja med delavcem in organizacijo, temveč so to odnosi med enakopravnimi delavci, saj organizacija ni nič drugega kot skupnost delavcev, ki samoupravno urejajo vse medsebojne odnose pri delu na družbenih sredstvih. Z novim zakonom je bilo torej treba iz delovne zakonodaje izločiti vse ostanke administrativnega gledanja družbene lastnine proizvodnih sredstev kot področja, ki mora biti nadzorovano in usmerjano. Cim so interesi družbe in delovne skupnosti identični, tak administrativen nadzor ni več potreben — samoupravljanje je zadostno poroštvo za pravilno izvajanje družbenih norm. Druga naloga zakona je ureditev osnovnih odnosov in uzakonitev družbenega položaja delavcev pri urejanju medsebojnih odnosov in materialnem ter socialnem standardu. Pri tem je treba z zakonom potrditi ustavna določila o osnovnih, splošno družbenih pravilih, kakor so: skrajšanje delovnega časa od 48 na 42 ur tedensko in zvišanje najmanjšega dopusta od 12 na 14 delovnih dni. Ostala določila delovne zakonodaje morajo biti takšna, da puščajo čim več svobode samoupravljanju, ki je po novem zakonu sestavni del dela. Po veljavnem zakonu je samoupravljanje dopolnilo zakona, novi zakon pa daje le okvire in naravnost sili organizacije, da s samoupravnimi akti snov 'samostojno obdelajo, prilagodijo svojim potrebam ter razmeram. Pravilniki in statut organizacije ne smejo biti več prepisan zakon, ampak resničen odraz teženj delavcev v okviru osnovnih načel, ki veljajo za vso družbo in so uzakonjena. Ta način bo dal samoupravljanju novo vlogo v razvoju in ga afirmiral v neposredni izvir družbenih norm. Če pogledamo posamezna določila zakona, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti delavcev, vidimo mnogo bistvenih razlik s starim zakonom. Naj naštejemo samo nekatere. — V skladu z načelom, da delovno razmerje ni pogodba med dvema strankama, so izrazi: skle- nitev delovnega razmerja, odpoved in odpust, preživeli in načrt zakona uporablja: vstop na delo, prenehanje dela in izključitev iz delovne skupnosti. — Za vsa delovna mesta, za katera delovna organizacija določi razpis, je treba razpisati vsaka štiri leta ponoven razpis. — Ce se delovno mesto izpolni z razpisom in če udeleženec razpisa smatra, da odločitev ni bila pravilna, ima možnost sodne zaščite. — Delovnega razmerja na poiz-kušnjo ni. Za določena delovna mesta se lahko s statutom določi rok in način preizkušnje. — Skupni delovni čas v tednu ne more biti razporejen na manj kot pet dni. — Letni dopust traja od 14 do 30 delovnih dni. Dolžino dopusta in kriterije določi sama organizacija. Delavcem do 18 let se redni dopust podaljša za 7 dni. — Porodniški dopust traja 133 dni. — Disciplinske kazni so: opomin, javni opomin, in izključitev iz delovne skupnosti. Kazen izključitve iz delovne skupnosti lahko izreče samo delovna skupnost in to s tajniim glasovanjem. — Delavec, ki samovoljno zapustil organizacijo, je disciplinsko in materialno odgovoren. — Delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, lahko po sklepu delovne skupnosti preneha delo v organizaciji. — Proti vsaki odločbi je dopustna pritožba. Iz vsega povedanega vidimo, da bo v našem podjetju treba čim-prej pristopiti k delu in sestaviti nov pravilnik o delovnih razmerjih, kakor tudi dopolniti statut. Obsežno gradivo in nujnost res temeljite obdelave bosta terjala mnogo dela, saj je želja nas vseh, da bo ta pravilnik izraz naše lastne volje in hotenj. Vsi delavci bodo odslej obveščani o delu pri izdelavi pravilnika, tako da bo ob razpravi po delovnih enotah in pri sprejemanju res vsakdo vedel, da je pravilnik stvar slehernega člana naše delovne Skupnosti in da si z njim, da tako rečemo, sami krojimo usodo v podjetju. 26. in 28. marca vsi na volišče Lanski ulov v Jadranu Minulo leto je bil ribolov v Jadranskem morju dokaj boljši od prejšnjih let in se je približal rekordnemu letu 1961, ko so jugoslovanski ribiči nalovili 25.560 ton rib, lansko leto pa 25.332 ton. Torej le 228 ton manj kot v letu 1961.' Ribiška sreča pa ni bila naklonjena vsem enako. Medtem ko so nekatera področja dosegla vzpon, v hrvatskem Primorju in Kvar-neru skoraj ne opazimo razlike vseh zadnjih pet let. Ce primerjamo stanje z letom 1960, pa opazimo celo nazadovanje. Nazadoval je tudi črnogorski ribolov. Pregled doseženega ulova po posameznih širših jadranskih področjih: Skupen ulov izražen v tonah Delež v %> Področje 1960 1961 1962 1963 1964 1964 Slov. Primorje 1.608 2.497 1.803 2.448 2.475 9,8 Istra 4.028 7.476 4.927 5.893 6.682 26,3 Hrvat. Primorje in Kvarner 3.607 3.182 3.023 3.019 3.081 12,2 Dalmacija 11.662 12.112 8.451 9.595 12.850 50,7 Črnogorsko Primorje 371 293 243 283 244 1 SFRJ SKUPAJ: 21.276 25.560 18.447 21.238 25.332 100 "/o V Dalmaciji, ki predstavlja polovico vsega jugoslovanskega ribolova, so bili najuspešnejši na Kolektivno nezgodno zavarovanje Pred kratkim nam je Zavarovalnica v Piranu ponovno poslala ponudbo za kolektivno nezgodno zavarovanje naših delavcev. Smo namreč eno redkih podjetij, če ne edino na področju zavarovalnice, ki te oblike zavarovanja še ni sprejelo. Kolektivno nezgodno zavarovanje — kot pove že ime samo — je zavarovanje vseh članov kolektiva za primer nezgode. Prav ta masovnost zavarovanja omogoča, da so premije kar za polovico nižje kot pri individualnem zavarovanju. Zavarovani delavci imajo v primeru smrti ali invalidnosti, povzročenih zaradi nezgode, pravico do visokih odškodnin — odvisno od višine mesečne premije. Kot nezgoda ne šteje samo nezgoda pri delu, temveč vsaka nezgoda, bodisi na delu, doma, na potovanju, doma in v inozemstvu, na suhem, na vodi in v zraku. Tudi v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi nezgode je za zavarovance poskrbljeno — prejemajo dnevno odškodnino, ki se glede na višino premiie giblje med 200 in 1500 dinarji. V ilustracijo naj navedemo le dva primera zavarovalne tabele: Zavarovalna kategorija Mesečna premija 300 dinarjev Smrt Invalidnost Dnevna odškodnina I. 675.000 1,350.000 675 II. 450.000 900.000 450 III. 337.500 675.000 337 IV. 270.000 540.000 270 V. 225.000 450.000 225 Mesečna premija 360 dinarjev I. 810.000 1,620.000 810 II. 540.000 1,080.000 540 III. 405.000 810.000 405 IV. 324.000 648.000 324 V. 270.000 540.000 270 Zavarovalna kategorija oziroma razred se odmerja glede na nevarnost poklica zavarovanca. Ker je pri nevarnih delih več možnosti za nezgodo, ima zavarovalnica večjo nevarnost in so odškodnine zato nižje. V prvi razred spadajo delavci v pisarnah, v drugi so vratarji, čuvaji, trgovski potniki in podobno, v tretjo pridejo delavci, ki ne delajo pri strojih, v četrto delavci pri strojih in v peto šoferji. Z zavarovalnico pa se da s pogodbo dogovoriti, da se izračuna povprečni nevarnostni raz- red za celotno podjetje in se v tem primeru izplačujejo tudi odškodnine v povprečnem znesku, za vse delavce enako. Koristnost kolektivnega nezgodnega zavarovanja za vsakega delavca je očitna. Postavlja se samo vprašanje, če je podjetje upravičeno in dolžno plačevati premije za zavarovanje, ki gre v izključno osebno korist delavcem. O tem naj razpravljata upravni odibor in delavski svet, končno odločitev pa naj izreče kolektiv. zadarskom področju, saj so ustvarili 20,9 "/o tega ulova. To so dosegli predvsem s tem, ker so ladje podjetij »Adrija« iz Zadra in »Mardesič« iz Sali redno odhajale na lov drobnih plavih rib v severnem Jadranu. Pregled ulova po vrstah rib pa nam pokaže, da smo imeli 1. 1961 sardel 10.845 ton, lani pa 5428 ton, medtem ko je ulov papaline v tem času porastel od 2190 ton na 5040 ton. Na posamezne ribiške ladje odpade lansko leto najvišji povprečni ulov na »Adrijo« Zadar, kjer je povprečni ulov na ladjo 125 ton, najnižji pa na »Školjko« Poreč, kjer je povprečje 91 ton. »Delamaris« in »Kvarner« z Malega Lošinja si delita predzadnje mesto s 94 tonami na ladjo. Razumljivo, da samo visok ulov po tonaži še ne pove vsega. Če ni ujeta riba 'kvalitetna in v količini, ki jo lahko prebavi proizvodnja in tržišče, je 'bolje da je ni. Zaito tudi količine o doseženem ulovu ne povedo vsega, ker ni znano, kakšen je bil komercialni uspeh pri tem lovu. MALI OGLAS OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Naslov v uredništvu. NOVA DVORANA PREDJEDI Ekonomski, tehnični in zdravstveni činitelji so narekovali graditev nove dvorane, v 'kateri naj bi se predelovali predjed in sorodni prehrambeni artikli. Veliko prizadevanj je bilo treba za bolj smotrno, bolj zdravo in bolj varno delo, kakor je bilo do sedaj v starih dvoranah, kjer so morale naše delavke delati pri temperaturah nižjih od 10 stopinj Celzija in pri relativni vlagi do 95 %> ter na prepihu. Primanjkovalo je tudi svetlobe. Vsi ti nedostatki so se odražali tudi v zdravju zaposlenih. Pri sistematičnih pregledih smo ugotovili, da je bilo pri predelovanju zelenjave le 25,3 "/o ljudi, ki so imeli nad 70 °/o HB v krvi, 53 °/» je bilo delavk, ki so imele od 65—70%. HB in 21,7 °/o pod 65 odstotkov HB v krvi. To se pravi, da so bile izrazito slabokrvne. Ribja kuhinja. Temperatura pod 14 stopinj, vlaga 95 "/o. Nad 70 °/o HB je imelo 27,77 °/o delavk, od 65—70 »/o HB je bilo 38,88 "/o delavk. Pod 65 %> HB pa 33,35 odstotka delavk. Ce primerjamo dvorano v Kozini, v kateri je delo zelo podobno delu v dvorani predjedi, vidimo naslednje: temperatura 19 stopinj Celzija, vlaga 63 °/o. Se lepše rezultate nam pokaže HB v krvi teh delavk. Nad 70% je imelo 65,39 %> delavk, od 70—65"/« HB je bilo 26,9 % delavk, le 7 %> delavk pa 65 °/o HB. Številčno teh slabokrvnih znese 4 delavke. Se od teh je bila ena, ki je prebolela močne krvavitve iz maternice, in ena, ki je v kratkem .prebolela pljučnico. Če upoštevamo še ti dve bolezni, vidimo, da se vzrok slabokrvnosti na zunanje faktorje še zmanjša. Zato prav lahko rečemo, da v Kozini sploh ne moremo govoriti o slabokrvnosti, čeprav delavke delajo v Kozini še skoro pod slabšimi pogoji izven tovarne: daljša pot od doma do tovarne, zigodinie vstajanje, pozno prihajanje domov, slabše malice, večinoma mrzle. Praktično jedo samo enkrat in le domačo hrano, ki je dostikrat manj beljakovinska, ne razlikuje se pa od prehrane naših delavk v Tzoli. Res da kozinske delavke stanujejo v bolj odprtem in ne tako stisnjenem naselju, kakor so hiše v Izoli, kjer so stanovanja zelo vlažna in dostikrat temna in brez sonca. Zato je toliko nujnejše, da smo morali napraviti novo dvorano, ki bo imela dovolj svetlobe, dovolj sonca, manj prepiha, manj vlage in višjo temperaturo, to se pravi temperaturo okrog 20 stopinj Celzija in relativno vlago približno 60°/o. Na ta način bomo nudili delavkam boljše klimatske pogoje, kar se bo nedvomno po- kazalo v večji storilnosti pri manjšem trudu in obolelost bo sigurno upadla, ker bo manj pre-hlajenj. Ob primerni hrani se bo odpornost telesa zvišala, telesna vzdržljivost povečala, utrujenost zmanjšala, storilnost pa bo gotovo narasla. S tem bo narasel tudi zaslužek in z zaslužkom se bo dvignilo tudi blagostanje, ki bo imelo za posledico tudi zmanjšanje živčnosti. Vsi ti činčitelji bodo vplivali tudi na zmanjšanje poškodb, katerih je veliko, dasi so le lažjega značaja. Še je nekaj nedostatkov, katere bo treba odpraviti. Predvsem je treba pomisliti tudi na držo telesa in na nepotrebno uporabo mišic na rokah in nogah, ki dostikrat povzročajo vnetja, ki so podobna revmatičnim. Zaradi nepravilne drže pride tudi do nespecifičnih vnetij sklepov v zapestju, kolkov, hrbtenice, v ramah itd. Da se bo to odpravilo, je treba predvsem prilagoditi delovne mize. Te ne smejo biti previsoke. Ce so visoke, se po nepotrebnem obremenjujejo mišice v nadlehti in ramenih, kar ima za posledico vnetje mišic v nadlehti in ramenih. Te bolečine so zelo podobne revmatizmu. Tudi noge morajo menjati svojo lego. Zato so zelo primerni podstavki, ki pa ne smejo ovirati stegovanja in krčenja nog. Ko že govorimo o podstavkih, si moramo biti na jasnem, da so leseni podstavki in lesene rešetke zelo nehigienska naprava. Les je vedno moker in često spolzek. Tak les je res pravo gojišče za glivice, ki imajo v njem idealna hranilna tla: vlago, toploto, razmehčan les. Če stopamo z bosimi ,iin 'toplimi nogami na tak les, se lahko okužimo z glivicami in dobimo vsa mogoča vnetja kože v obliki raznih izpuščajev, ker so te majhne glivice neprestano na les,eni površini rešetk in podstavkov. Te glivice so zelo odporne in težko odpravljive. Posebno uspevajo na 'kožii in med prsti. Tu sta vlaga in toplota. Človek misli, da se mu potijo noge, v resnici pa ima kožno bolezen. Tudii luske se tvorijo med prsti in nastanejo ranice. Zato bi morali vse lesene podstavke odstraniti, posebno rešetke in jih zažgati. Lesene podstavke bi morali nadomestiti s takimi iz plastične mase, ki se dajo dobro čistiti in tudi dezinficirati (z lugom). Gori omenjenih obolenj pri nas ni malo. Le na gornii način bi jih lahko odpravili, kar bi spet zmanjšalo stalež in delavke ne bi bilo treba vedno prestavljati na drugo delo, kar bi se odražalo v ekonomiki, čeprav bi bila trenutna investicija nekoliko večja. Ta naš novi oddelek še ni popoln in ima še nekaj napak oziroma pomanjkljivosti. Če hočemo spremeniti držo telesa in odpraviti bolečine v križu in nogah, moramo zamenjati toge lesene klopi s primernimi stoli, ki naj bi imeli naslonjala in bi se dali primerno dvigati. To pa zaradi tega. ker pač niso vsi ljudje enako veliki. S temi stoli bi dosegli, da se roke prilagodijo delu na mizi ter sedeži bi bili bolj primerni fiziološki drži, naslonjalo bi pa služilo odpočitku hrbtnih mišic. Zaradi boljšega kretanja je priporočljivo, da so stoli tudi vrtljivi in da niso preblizu skupaj kot v stari cesarsko-kraljevi oficirski menzi. Človek mora roke tudli od roč iti in ne sme jih stiskati ob prsni koš. Na.ta način bi bilo delo bolj komodno, sproščeno in bi se tudi druge mišice bolj razgibale, čeprav niso trenutno zaposlene pri delu, katerega zahteva izdelava dotičnega predmeta. Obtok krvi bi se v njih povečal in ne bi okorele. Druge delovne mišice bi se odpočile in tako nadomestile izgubljeno energijo, ker bi kri dovedla novih hranilnih snovi in odpravila utrujenost povzročujoče snovi. Te pojave so posebno raziskovali v Angliji, Franciji in predvsem v Nemčiji in so prišli do naslednjih zaključkov. Pri vsakem delu razpadajo beljakovine v telesu, predvsem v mišicah. Tvori se fosforna kislina — oni tem se energija sprosti — fosforna kislina se veže s sladfcor-iem in razpade do mlečne kisline. To poteka brez uporabe kisika. Ta se uporabi za zopetno sestavo beljakovin. Pri dovajanju kisika pa razjpada mlečna kislina dalje v CO2 in H-_'0 (ogljenčeva kislina in voda). Del mlečne kisline se re-sintetizira, dve molekuli mlečne kisline dasta zopet eno molekulo sladkorja. Zaradi tega moramo imeti na razpolago več beljakovin in ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati se deponirajo v obliki glikogena v jetrih, mišicah in drugih organih, na primer v krvi. Predvsem pa v jetrih in mišicah. Najprej se uporabi sladkor v mišicah, ko ga v teh zmanjka, ga kri dovede iz jeter zopet v mišice. Po določenem času, kar je odvisno od dela samega, nastopi hipoglikemija (pomanjkanje sladkorja v krvi). To se pravi, da se sladkor v krvi uporabi in zaradi tega izgine iz krvi. To stanje nastopi v približno 3 do 4 urah dela. Zaradi tega je treba napraviti pavzo pri delu, da se krvni sladkor zopet obnovi in da človek na novo pridobi notrebno energijo za nadaljnje delo. Po vsem je važno tudi dovajanje kisika iz zraka. To do- vajanje je odvisno od dejavnosti srca in pljuč ter od sestavine zraka (vlaga, prah itd.). Pri delu porabimo 1 do 2 litra zraka na minuto. Pri težkih delih celo 35 litrov zraka na minuto. Odvisno je tudi od števila vzdihov in izdihov. Pri delu se nabere 0,015 % mlečne kisline v krvi. Ta mlečna kislina vpliva na ikrvni obtok in zelo na živčevje. Živčni sistem se utrudi. Iz tega vidimo, da je vzrok utrujenosti mlečna kislina, pomanjkanje kisika in ogljikovih hidratov. Utrujenost je torej obrambno sredstvo, da se ohrani še del energije za primer potrebe. Ce pa pri utrujenosti forsiramo delo, pride do nesreče. Iz tega vidimo, kako važna je pravilna razporeditev ljudi na delovnem mestu, primerna in pravilna fiziološka drža, čim bolj čist in ne prevlažen zrak, primerna temperatura in kako je škodljivo nepotrebno napenjanje mišic in togo sedenje ter nepravilna drža. Na vse to bi morali paziti še posebno zato, ker je pri nas pri predelavi predjedi delo kot tako zelo enolično. Pri enoličnem delu nastopi poleg utrujenosti še naveličanost, katero bolehni ljudje zelo težko prenašajo. Taki ljudje postanejo živčni, razvijajo se v psi-honevrotike. Še iz enega vidika je za nas važna odprava vlage iz dvorane. Pri konserviranju zelenjave se uporablja tudi žveplasta kislina SOs. Vlažen zrak jo zadržuje in SOs oksidira v HsSO.i. Iz žveplaste kisline se tvori žveplena kislina. Čeprav v zelo majhnih količinah žveplena kislina pokvari sluznice, povzroča katarje, vrtoglavice, astmatične napade in ekceme. Tako dobimo vzroke za pogostne nabode in bronhitise, ki so včasih zelo trdovratni. Seveda vplivajo na kataralna vnetja tudi aromatični amini, katerih je vse polno v naših zelenjavah. S tem, ga skušamo odpraviti vlago, prostore primerno ogrevati do 20 stopinj Celzija, dovajati čisti zrak, odvajati porabljeni zrak in druge pline, bomo zmanjšali anemije, s tem pa vzdignili odpornost človeka, preprečili kataralna obolenja, vrtoglavice, astmatične napade in ekceme. Zrak naj bi imel Gostoto pri 0° C in 760 mm Hg = 1,293 — 103/gr. cm3. To bi bil idealen zrak. Mi se mu skušajmo čim bolj približati. S pravilno fiziološki diržo, s pravilnim nameščanjem strojev, delovnih miz, pravilnih sedežev in pravilne razmestitve delavcev pa bomo zmanjšali utrujenost delavcev, hitrejše okrevanje mišic, preprečili krčevUost in napetost mišic, zlasti tistih, ki niso potrebne pri dotičnem delu. S tem bodo delavci trošili manj nepotrebne energije in jim bo ostalo več prave delovne energije za opravljanje svojega posla, kar se bo po- kazalo v večjem doprinosu, večjem zaslužku, manjšem trudu in živčnost se bo zmanjšala. V letošnjem letu se je zgodilo precej nesreč zaradi spolzkih tal in zaradi padcev na gladkih tleh. Tla v dvorani bi morali prilagoditi ustrezno delovnemu procesu, tako da bo hoja varna. Posebno nevarna se mi zdijo tla, ki so pokrita z debelo pločevino. Morda bi se dala zamenjati ta tla z drugim, ustreznejšim nespolzkim materialom. Da ne bi bila tla tako spolzka, bi se morala tudi večkrat dnevno čistiti ali pa napraviti transport surovin tako, da bi se čim manj Izcejale po tleh. Že sedaj pred dokončno ureditvijo dvorane naj se pomisli na odpravljanje vlage posebno v delu dvorane, kjer je sterilizacija. Zato je tam nujno potrebna pravilno nameščena ventilacija, ki ne bi povzročala prepiha, odvajala pa bi odvisno vlago in onesnažen zrak ter dovajala sveži zrak. Ta problem nli lahek, ker že pri projektiranju ventilacija ni bila vključena v osnovni projekt objekta. Posebno prezračevanje je Dne 11. marca se je v Modeni začel kongres GGdL (Camera generale del lavoro), ki združuje v enotni sindikat delavce komunistične in socialistične stranke ter stranke proletarske enotnosti PSIUP (Partito socialista Italiano Unione Proletaria). V mestnem gledališču se je zbralo nad 500 delegatov, izbranih na predkongresnih sindikalnih zborovanjih širom po pokrajini Emilie. Na štiri dni trajajočem kongresu se je pred mikrofonom zvrstilo veliko število govornikov — sindikalnih funkcionarjev in direktnih proizvajalcev. Beseda je tekla o sedanji gospodarski situaciji v Italiji, o petletnem državnem planu, o politiki privatnega kapitala, o veliki brezposelnosti, o plačah, o zavarovanju in podobno. Da bi v svojih zahtevah sindikat čim boli uspel, so vsi disku-tanti pozivali k enotnosti in avtonomnosti sindikatov. Vedeti je namreč treba, da je zaradi različne strankarske pripadnosti v sindikatu čutiti poedine struje, ki ne delujejo vedno enotno. nujno, ker se z njim odstranjujejo škodljive substance, ki so v malih množinah v zraku. Te substance sicer počasi, zato pa neprekinjeno in trajno kvarijo delavčevo zdravje. Samo delno odstranjevanje in odsesavanje teh delcev ni 100-odstotno popolnoma uspešno, ker različni mali delci odplavajo po vsem delovnem prostoru in prav ti mali delci so zelo škodljivi in povzročajo razna kronična obolenja, kakor smo jih že zgoraj omenili. Z ureditvijo garderob in sanitarij se bo ta oddelek približal sodobnim higiensko tehničnim zahtevam v korist delovnemu kolektivu in ekonomski upravičenosti. Želimo, da bi se našla še za druge oddelke finančna sredstva, da bi iz zastarele in nesodobne tovarne postala moderna tovarna, v kateri bi bilo delo lažje in bi delavci dosegali pri manjšem naporu večji ekonomski učinek. Dr. Roman Vidmar P. S. Temperatura in vlaga sta bili merjeni v začetku januarja leta 1965. Zato je bila razumljiva izjava odgovornega sekretarja CGdL iz Modene, da lahko štejejo za enega naj večjih uspehov kongresa popolno enotnost stališče v zaključni listini o nadaljnjem delu. Kongresu v Modeni je prisostvovala tudi delegacija okrajnega sindikalnega sveta iz Kopra. Delegacijo je vodil tovariš Marjan Rožič, ki je kongres pozdravil v imenu vseh delovnih ljudi našega okraja. Sodelovanje med CGdL iz Modene in okrajnim sindikalnim svetom iz Kopra se je pričelo približno pred dvema letoma. V tem času je prišlo že večkrat do izmenjave mnenj, stališč in izkušenj v delu sindikata na tej in na oni strani. Stiki so se razširili že tudi na posamezne občine, v zadnjem času pa je prišlo že do direktnega sodelovanja med posameznimi podjetji. V času kongresa je bila izražena s strani prehrambenega pod-ietja Cooperativa industriale iz Modene želja po takšnem sodelovanju tudi z našim kolektivom. Prav bi bilo, da iniciativo sprejmemo in tako spoznamo tovariše, ki — čeprav v zamejstvu — prav tako delajp v prehrambeni stroki. VII. kongres CGdL v Modeni JOŽE ŠKRLIC ALOJZIJA ŽIGON JOŽE BAJT roj. 1. aprila 1915 roj. 16. aprila 1915 roj. 15. aprila 1915 < > petdesetletnikom že limo mnocjo Srečnih in ueielih let z SO D ELAVCi ’♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Od taverne do svetilnika Naše mesto, ki sicer ne spada med največje, je sorazmerno dobro osikrfoljeno z gostinskimi lokali. Imamo jih deset in vsi vemo, da člani našega kolektiva — seveda v rekreacijske namene — prebijejo iprecej časa v njih. Uredništvo »Našega glasu« naju je z željo, da svojim bralcem čim bolj objektivno prikaže naše gostinske lokale in gostince, zaprosilo, da kot posebna reporterja obiščeva vse naše lokale. Ugotovila naj bi hitrost in solidnost postrežbe, urejenost in čistočo, kvaliteto pijače in kot najvažnejše tudi cene. Istočasno naj bi se no-zanimala, kako so gostinci vključeni v komunalno življenie, posebno če poznajo svojega župana. Seveda sva z največjim veseljem sprejela zaupano nalogo. Odločila sva se, da bova poskušala najbolj običajno pijačo — osminko črnega im pelinkovec. Začela sva ob štirih popoldne in zavila v stavbo z napisom GOSTIŠČE TURIST, ki ga bolj poznamo kot Taverno. Sprejela naju je obupno prazna soba. Plašno sva sedla v kot k mizi s čistim modrim prtom in počakala pol minute, da je iz drugega kota sobe prišla mlada in ljubka natakarica. Naročila sva piiačo, ki se je čez tri iminute pojavila pred nama. Pelinkovec ie bil serviran brez vode, vino je bilo dobro, obo- jega je do polne mere manjkalo dva milimetra. Poklicala sva natakarico, počakala tri minute, da je prišla in jo zapletla v pogovor. Gojenka gostinske šole nama je povedala, kaj se uče, na vprašanje, kdo je predsednik izolske občine, pa je rekla, da ga še niso iemali. Račun s postrežnino je znašal 120 din — natakarico lima-va na sumu, da se ie zmotila za 1 dinar v svojo škodo. Polna delovne vneme sva šla do najbližjega HOTELA ZORA, kjer sva padla med šahiste in kvarto-nirce. Natakar v črnem puloverju je takoj prihitel, vljudno pozdravil in nama hitro prinesel naročeno. Na beli prt je postavil nadmorski pelinkovec — z vodo in osminko črnega, ki pa je bilo neznansko slabo, vodeno in prava kazen za reporterja. Natakar se je pri sosednji mizi zatopil v branje stripa — šahisti so mirni gostje — dokler ga nisva vprašala, kakšno je to vino. »Navadno,« je rekel. Za predsednika občine nama je vedel povedati, da je to tisti Kolenc, ki je bil prej pri Me-hanotehniki in ima brke. Ko sva plačala račun 143 dinarjev, se nama je lepo zahvalil in naju ob odhodu pozdravil. Odšla sva naravnost v BIFE JADRAN, ki je bil precej poln. Pri večini miz v ozadju so kvartali, zato sva sedla k oknu in počakala minuto. Naročila sva pijačo, počakala še minuto in že sva dobila za tri milimetre »skrajšani« pelinkovec in točno mero povprečnega vina. Na najino dodatno vprašanje je natakar v čistem belem suknjiču kar ustrelil: Korenčan in še dodal, da ima prejšnji župan — kako se že piše — Opel rekorda. Računal nama je 121 dinarjev. Od Jadrana ni daleč do gostinskega šolskega centra RIVIERA. Natakar naju je nemudoma slekel in posadil k mizi, ki je imela na prtu ostanke vina — edina v dvorani. Med redko posejanimi gosti je nato odhitel k šanku in nama v treh minuta-h dostavil pošten pelinkovec in dobro mero vina, ki je bilo čisto dobro. V dveh minutah nama je napravil račun za 143 dinarjev, predsednika občine ni poznal, videl ga je večkrat, imena pa ne ve. Čez blato na nogometnem igrišču sva se prebila do razmeroma nove gostilne JERMAN, ki je bila začuda prazna. Zelo hitro sva dobila skromen pelinkovec in merico dobrega vina. Tudi plačala sva hitro — natakarica je v službi šele dva meseca in predsednika občine ne pozna. Račun je bil 104 dinarje. Nekaj vtisov iz Moskve (Nadaljevanje in konec) Ob enajsti uri zvečer postanejo moskovske ulice skoraj prazne. Tedaj utihnejo orkestri tudi v gostinskih lokalih in Moskva se umiri. Nočnih lokalov z vsemi mikavnostmi nočnega življenja, ki v zahodnih velemestih privlačijo moški svet, sploh ni. Veliko pa je športnih objektov, predvsem stadionov in dvoran z ogromnimi kapacitetami. Imela sva Naslednja postaja je bila v pristanišču, kjer so zbrane ikar tri gostilne. Prva Okoli vogala je SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA, vsem znana kot menza. Prazna soba je bila v mraku. Prihitela je natakarica, prižgala luč, da sva lahko videla čist prt ter nama takoj postregla. Mere ravno niso bile najboljše, pijača pa povprečna. Tudi za ime župana natakarica ni slišala, presenetila pa naju je z izredno nizkim računom — samo 93 dinarjev sva plačala. Odšla sva čez cesto v gostišče PRI RIBIČU, sedla in poklicala precej zaposleno natakarico. Hitro sva dobila pelinkovec, ki je bil prikrajšan za pol centimetra — serviran z vodo in dobro vino. Tudi ona predsednika občine ni poznala, računala nama je 116 dinarjev. Nič več se nama ni mudilo, posedela sva in razpravljala o stvareh, ki jih običajno v gostilni obravnavamo. Nato sva se potrudila 20 metrov do bifeja SIDRO in postala edina sedeča gosta. Do pijače nisva čutila več pravega veselja, a natakar nama je, kot bi vedel, takoj prinesel pelihkovec z vodo in vinom, obojega dobro mero. Plačala sva 105 dinarjev in vprašala po imenu župana. Odgovor je bil »Droč«, nato čez nekaj trenutkov »ne, on je tajnik — predsednika pa imam na jeziku in se ne spomnim«. 2e sva se odpravljala, ko je prihitel k mizi in nama povedal, da je to Korenčan. Zvedela sva tudi, da je odprta tudi gostilna pri svetilniku. Dolžnost je dolžnost in tako sva odšla v gostišče SVETILNIK, kjer je samevalo nekaj gostov. Sedla sva k peči in takoj dobila pijačo, dobrega vina kar centimeter več. Ko je bila gostilna prazna, sva načela z natakarico pogovor, v katerem nama je povedala, da je promet še slab in da župana ne pozna — v Izoli je šele štiri leta. Po tem obisku sva ugotovila, da je že pozno, da sva utrujena priložnost videti hokejsko tekmo med Švedsko in SSSR. Ogromna dvorana v parku športov je bila do kraja zasedena, milijoni gledalcev pa so spremljali tekmo pri televizijskih sprejemnikih. Tudi druge vrste športa so zelo razvite. Ko človek vse to gleda, razume, zakaj dosegajo sovjetski športniki tako lepe uspehe v raznih vrhunskih mednarodnih srečanjih. in bi rada nokaj pojedla. Kljub najboljši volji nisva mogla več na drugo stran Izole do nove gostilne LOVEC, kar pa je razumljivo in bi se najbrž zgodilo vsakomur. Bilanca najinega obiska ni slaba. Ugotovila sva, da je postrežba v naših gostinskih lokalih — vsaj izven sezone — hitra in solidna, le pri žganih pijačah gostinci šte-dijo z vodo (če bi bilo to pri vseh pijačah!). Prti, mize in obleke natakarjev so bili ob najinem obisku čisti. Tudi točenje je bilo v povprečju pošteno. Le cene so zelo različne: od najnižje v menzi, kjer sva plačala 93 dinarjev za črnino in pelinkovec, do Zore in Riviere s 143 dinarji. Vidi se tudi, da so privatniki cenejši. Očitno je tudi, da predsednik občine v naših gostinskih vrstah ni znan. To je seveda razumljivo, saj svojo furtkcijo opravlja šele dve leti. Za njegovo dobro mu svetujeva, naj večkrat obišče svoje občane v teh »rekreacijskih« centrih, ker jih je na zborih volivcev težko dobiti. Za zaključek lahko samo izraziva upanje, da bosta hitrost in kvaliteta sedanje predsezonske postrežbe vzdržala čez vse leto in da našega časopisa ne bodo dobili v rolke gostinci, ki so kaj hitro zmožni uskladiti cene — kot vedno na potrošnikovo škodo. Zelo obiskovana je nekaka stalna razstava sovjetskega gospodarstva in znanosti, imenovana Vystavka. Na obsežnem področju se vrstijo paviljoni raznih sovjetskih republik, ki s svojo arhitekturo dajejo značilno obeležje tiste republike. Razstava obsega prav vsa področja dejavnosti sovjetskih ljudi, od znanosti, turizma, športa in gospodarstva do zadnjih dosežkov znanosti na področju kozmonavtike. ) Razstavljeni so tudi originalni sateliti, ki so se vrnili s svojih potovanj okrog zemlje. V posebnem paviljonu je tudi kino panorama, t. j. zadnja beseda na področju kinematografije. V okrogli dvorani je neprekinjeno platno okrog in okrog. Obiskovalci stoje v sredini in projekcija z vseh strani jih postavi v sredino dogajanja. Med drugim smo gledali tudi parado na Rdečem trgu. Če si se obrnil v določeno smer, si videl prihajati kolono proti sebi, če si se obrnil za 90 stopinj v levo ali desno, si videl kolono (v bok, če pa si se obrnil za 180 stopinj, si videl odmikajočo se kolono v hrbet. Vse je seveda snemano v barvni tehniki in s stereo-zvokom. Zaradi omejenega časa si nisva mogla ogledati vseh značilnosti Moskve, kajti za lak ogled bi bilo potrebno daljše bivanje v Moskvi. To je le nekaj bežnih vtisov, ki jih dobiš, ko se prvič mudiš v tem velemestu. Morda bi kazalo odgovoriti še enkrat na številna vprašanja, ki so nama jih postavljali razni ljudje ob povratku v domovino. Glavno, za kar so se ljudje zanimali, je bilo vprašanje, ali sva se svobodno gibala po Moskvi. V tem pogledu ni bilo nobene razlike med ostalimi evropskimi velemesti. Obvezna prijava v hotelski recepciji, kot je to v navadi po vsem svetu, sicer pa nikakršnih omejitev gibanja, niti kakršnekoli opazne kontrole. To velja seveda za celotno področje mesta Moskve in njene Okolice, za vsako potovanje izven Moskve pa si je potrebno priskrbeti dovoljenje policije. Poudariti moramo namreč, da je najin vizum veljal za Moskvo in ne celotno Sovjetsko zvezo. Ni pa — kot so nama povedali — nikakršen problem izposlovati si tako dovoljenje za potovanje tudi v druga mesta SZ. Te moje ugotovitve so popolnoma v nasprotju z ugotovitvami nekega Ljubljančana, ki se je svojčas mudil v Moskvi kot turist in s katerim sem se imel priliko razgovarjati še pred najinim odhodom v Moskvo. Trdil je namreč, da je bil vedno pod neko kontrolo oziroma vodstvom, da ga je portir telefonično poklical v so-(Nadaljevanje na 10. strani) Od taverne do svetilnika Odkrite rezerve v gostinstvu Povišanje nagrade vajencem (Nadaljevanje z 9. strani) bo in da ga je v recepciji že čakal nekdo, ki ga je vodil skupaj z ostalimi člani ekskurzije, ki jo je organiziral Kompas, po raznih muzejih in razstavah po določenem programu. V tem primeru je šlo za organizirano ekskurzijo pod strokovnim vodstvom in je seveda ta turist videl v tem neko kontrolo, ki je verjetno n. pr. v Parizu ali Rimu v enakih okolnostih sploh ne bi opazil. V Moskvi pa si je to strokovno vodstvo pač tolmačil v duhu tistih skrivnostnih razmer, o katerih sem uvodoma govoril. Ne trdim seveda, da ni kontrole nad tujci. Ta obstaja v vseh državah in prepričan sem, da je v tej državi celo natančneiša kot drugod, vendar nikjer ne doseže take stopnje, da bi jo tujec opazil. Druga stvar, ki vsakega zanima je vprašanje standarda. Težko je v nekaj (besedah oceniti nivo standarda sovjetskih ljudi. Ce uporabim ocene tistih, ki s.o se že večkrat mudili v Sovjetski zvezi, potem lahko govorimo o občutnem porastu standarda v zadnjih nekaj letih. Ce bi ocenjevali standard po potrošnem 'blagu, ki je državljanom na voljo in po njegovi pestrosti, potem bi ga moral oceniti dokaj niže kot n. pr. pri nas. Izdelki iz umetnih mas so še redki in je zato cena teh artiklov zelo visoka. Tudi v oblačilnih predmetih ne moremo govoriti o pestrosti in naju je prav prijetno presenetila pohvala nekega Moskovčana, .s katerim sva se slučajno spoznala, da nosi obleko jugoslovanske konfekcije in da ima tudi njegova žena naše škornje. Povedal je, da je moral večkrat v trgovino, da je prišel do naših artiklov, ki so zelo iskani in seveda tudi takoj razprodani, kljub zelo visoki ceni. Gnečo v trgovinah z živili bi bolj pripisoval pomanjkanju lokalov kot pa pomanjkanju blaga. Ko je že govora o živilih, ne smem pozabiti izreči pohvalo moskovskemu sladoledu, ki ga prodajajo na vsakem koraku na ulicah in v raznih lokalih. Pravijo, da velja ta sladoled za najboljšega v svetovnem merilu in je potrošnja ogromna, ker ga prodajajo vse leto, tudi v zimskih mesecih. Od rib pojedo največ slanikov in to v številnih izvedbah, od sušenega in dimljenega do konzerviranega. Knjigarne so bogato založene, tudi trgovine s tehničnimi predmeti so dobro oskrbljene, posebno z urami, fotografskimi aparati, radijski aparati, televizorji ipd. Občutno negativna postavka v splošnem nivoju standarda pa so stanovanja, ki jih močno primanjkuje in o čemer je že bilo govora. To so moje ocene na osnovi tistega, kar sem imel priliko v tem kratkem času videti, kar je pa zelo, zelo malo in morda tudi kaka ocena ni v skladu z dejanskim stanjem. Svet za industrijo, gradbeništvo in obrt je obravnaval pritok vajencev v te panoge in ugotovil, da je vajencev vedno manj. Nekatere stroke so sploh brez naraščaja. Vzrokov za to je več. Majhna razlika v osebnih dohodkih med polkvalificiranim in kvalificiranim delavcem ne odtehta 3 let brezplačnega dela in izgubo treh let delovnega staža. Nizke vajenske nagrade s.o tudi zapirale pot v uk marsikateremu mladincu, ker se v tem času ni mogel 'preživeti. To velja 'zlasti za družine z več otroki. Dosedanja višina nagrad je bila določena z Uradnim listom leta 1962 in je znašala za prvo leto 4000 din, drugo 5000 din, za tretje učno leto pa 6000 din. Res, da so bile te nagrade predpisane kot minimalne in da so imela podjetja možnost s svojimi internimi predpisi določiti višjo nagrado. V kombinatu smo od lanske jeseni dalje povišali te nagrade na 6000 din za prvo leto, 8000 din za drugo leto Prejšnji teden je bil v Trstu troboj odbojkarskih ekip v organizaciji športnega združenja Bor. Nastopili so AUDAX iz Gorice, ki zaseda peto mesto v italijanski C ligi, »Bor« iz Trsta, ki zaseda četrto mesto v italijanski B ligi, in gostje iz Izole, ki bodo letos tekmovali v drugi republiški ligi. Odbojkarji SZ »Bor« iz Trsta so se za srečanje dobro pripravili, vendar je bilo za Izolo zanimivejše srečanje z ekipo iz Gorice, s katero se ni še nikdar srečala. V prvi tekmi turnirja sita se srečala večletna rivala »Bor« in Izola. Tekma je bila monotona z redkimi trenutki izrednih tehničnih in duhovitih akcij. Zmagala je Izola z rezultatom 3:1 (15:9, 15:11, 13:15, 15:5). Izola je bila tehnično in kondicijsko bolje pripravljena ekipa, tako da ji ne bi bilo treba izpustiti iz rok niti enega seta. Pravo »neurje« so doživeli Tržačani v drugem setu, ko je Izola vodila že s 13:0, pozneje pa dovolila, da so se ji gostje približali na 13:10. Tretji set je po enakovredni igri pripadel »Boru«, ki ,NAŠ GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni j urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru. in 10.000 din za tretje učno leto. To so storila tudi druga podjetja, le zasebniki izplačujejo po Uradnem lisitu. Da 'bi se vajenske nagrade vsaj približale porastu življenjskih stroškov in postale sti-mulativnejše za strokovni naraščaj, je občinska skupščina upoštevala predlog sveta za industrijo, gradbeništvo in obrt, ter sveta za delo in sprejela ustrezen odlok. Ta odlok nalaga gospodarskim organizacijam, da s svojtai internimi predpisi uvedejo vajenske nagrade in sicer: za prvo leto 10.000 din, za drugo leto 13.000 din, za tretje učno leto pa 17.000 din mesečne nagrade. Poleg teh nagrad lahko gospodarske organizacije uvedejo še dodatne nagrade, ki pa naj bodo odvisne od vajenčevega uspeha. Ta dodatni variabilni del nagrade je važen zato, da bo vajenca navajal na pridnost in disciplino, obenem pa lajšal težko materialno stanje naših mladincev. pa v zadnjem setu ni več nudil večjega odpora. V drugi tekmi sita se srečala gosta Izola in AUDAX iz Gorice. Zaradi izredno ostrega sojenja in dobre prstne igre AUDAX je Goričanom uspelo v prvih minutah igre vzeti vajeti v svoje rake. Izolčani so se hitro prilagodili načinu sojenja in igrali na »čekič«, tako da se je v nadaljevanju ostro sojenje bolj opletalo AUDAX kot Izoli. V tej tekmi so igrali Izolčani lepo in povezano. Vse je delovalo brezhibno, tako da s.e je vsaka akcija končala s točko. Akcije Goričanov pa so se večinoma razbile že ob dobro postavljenih blokih, ostalo pa je bilo ulovljeno v polju. Ekipa AUDAX ni imela tolkača, ki bi lahko ogrozil obrambo Izole. Rezultat srečanja je bil 3:0 (15 :5, 15:4 in 15:11) za Izolo. Najlepša igra turnirja pa je bila prikazana v drugem setu te tekme. Izola je v tem setu igrala lepo, vsaka akcija pa se je končala z izrednim udarcem na mreži. Goričani so prav v tem setu prikazali dobro obrambo, ki pa ni mogla roditi sadov zaradi prešibkih udarcev tol-kačev. V zadnji tekmi je »Bor« premagal AUDAX s 3:1 (15:13, 11:15, 15:3, 15:10). Velika preizkušnja čaka odbojkarje Izole v dogovorjenem srečanju s tržaškimi gasilci, ki zasedajo peto mesto v italijanski A ligi, kjer tekmuje 12 ekip iz vse Italije. O tem srečanju vam bomo poročali prihodnjič. db Izolski odbojkarji v Trstu Napad na Izolo (Ob 20-iletnioi osvoboditve) Tisto leto je bila zgodnja in lepa pomlad. Vsa Isrtra je dehtela v pomladnem cvetju in zelenju. Najlepši od vseh čarov, ki jih je prinašala pomlad leta 1945, pa je bil dih svobode, ki je ogrel topleje kot sonce, saj je prinašal novo življenje — svobodo. Novice iz domačih in svetovnih bojišč so bile vsak dan spodbud-nejše, napovedovale so skorajšen konec naci-fašistične tiranije. Četrta armada je prodirala ob jadranski obali proti Istri in drobila okupatorjeve postojanke. Na našem, istrskem področju so se še vedno držale nemške enote generala Kesselringa, ki ni in ni mogel doumeti, da ni nadčlovek, ampak zločinec. Prav ta bližajoči se konec je povzročil v okupatorjevih vrstah fanatičen odpor in navdih za nova grozodejstva. Poglejmo, kaj se je tisti čas dogajalo Okrog našega mesta, okrog Izole. 2e v jeseni leta 1944 je v tukajšnji okolici delovala skupina partizanov mornariškega odreda Koper. V piranskem muzeju je ohranjen dokument iz tistega časa, ki pravi, da je bil mornariški odred Koper ustanovljen z odredbo glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Odredba se glasi: »Na operacijskem področju VII. korpusa bo poseben oddelek mornarice, ki ga vodi major mornarice narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije tovariš Janez Tomšič. Naloga tega oddelka bo pripraviti vse potrebno za formiranje posebne mornariške vojaške enote na obalnem sektorju Slovenskega Primorja in Slovenske Istre — ustanovitev prvih borbenih odi ni c Ob našem morju...« Da bi ta odločba dobila hrbtenico, je bil na sektor Slovenske Istre poslan poročnik mornarice tovariš Franc Dermota. Dne 26. septembra 1944 je tovariš Dermota že poslal mornariški grupi pri IX. korpusu poročilo, v katerem med drugim piše: »V Kopru ima sovražna posadka na razpolago razen ostale oborožitve tudi 12 metrov dolg motorni čoln s protiletalskim 20-mi-limetrskim mitraljezom. Bojno ladjo »Cavour« je sovražnik iz koprskega zaliva odvlekel proti Trstu. Sovražna posadka v Izoli prav tako razpolaga z motornim čolnom in protiletalskim mitraljezom. V Portorožu sta v hddroavi-onski bazi dva hidroplana. V Piranu je sovražnik postavil štiri pomorske topove kalibra 152 mm z 200 mož posadke, ki jo sestavljajo nemški vojaki. Tudi ta posadka ima na razpolago motorni čoln z mitraljezom. Na Savudrij- skem rtiču ima sovražnik 5 pomorskih topov kalibra 152 mm in 10 težkih mitraljezov.« V ostrem nasprotju s prihajajočo pomladjo — vsa Istra je bila takrat odeta v belo odejo češnjevega cvetja — so bile tiste dni čez morje štrleče topovske cevi... Vsa narava je že dihala prebujajoče se življenje — iz dvignjenih in odprtih topovski žrel pa je grozeče prežala smrt... Partizani mornariškega odreda Koper pa se niso ustrašili niti teh cevi. V številnih postojankah v notranjosti Istre so ostudni nacistični hobotnici že posekali ovijalke. Pri morju se je še vedno krčevito Oklepala obale -in obalnih mest: Kopra, Izole, Pirana, Portoroža, Umaga in Novigrada. Iz svojega utrjenega Skrivališča v Trstu je še naprej krepko priklepala s svojimi ovijalkami ta obrežna mesta mase. Partizani-mormarji pa so že usmerjali svoje delovanje tudi na ta mesta ... Izola. Prve dni aprila 1945. Dva partizana mornariškega odreda Koper pazljivo pregledujeta izza priprtega okna neke hiše na periferiji mesta zaliv in življenje v mestu. Tisti, ki so vedeli za ta dva partizana v uniformah, so se čudili takemu pogumu. Bila sta v mestu, kjer je bilo polno Oboroženih sovražnikov. Mornarja-par-tizana pa nista prišla iz štaba zato, da bi tu počivala. Vse prej kot to. Imela sta izredno važno nalogo. Mornariški odred Koper — takrat je bil štab nekje med Marezigami in Borštom — je nujno potreboval orožje. Večja skupina v odredu ie imela le nekaj pištol in vsega pet ročnih bomb. Skrita partizana sta pripravljala načrt za napad in zbirala potrebne podatke o številu in oborožitvi sovražnika v mestu. Po nekai dneh opazovanja sovražnikovega premikanja, navad in patruljiranja sta partizana prav tako neopažena kot sta prišla odšla nazaj v štab, nekam v šavrinske griče. Nihče v mestu ni niti od daleč slutil, da se pripravlja — napad na postojanki nemškega »Landschutza« in fašistične milice v Izoli. »Landschutz« je bil v hiši, kjer je bila kasneje vajenska šola. sedaj pa otroško varstvo. Fašistična milica na v vogalni hiši na Trgu padlih, v kateri imajo sedaj sedež izolski taborniki. Preteklo ie znova nekaj razmeroma mirnih dni. Življenje v Izoli ie teklo naprej brez večjih dogodkov. To navidezno zatišje pa je bil le — mir pred viharjem. Nihče ni opazil, da je v mesto prišlo več tovarišev, ki so se poskrili po hišah zavednih aktivistov. Podnevi so se skrivali, ker bi bilo preveč tvegano kazati se na ulicah. Skupno je bilo v sršenovem gnezdu 21 neustrašnih borcev mornariškega odreda Koper in GAP (udarna grupa partizanov), ki so jo 'sestavljali domači civilisti. Nestrpno so čakali noči. Darko, domačin — Italijan, zagorelega obraza in prodimega pogleda je tovarišem dajal še zadnja navodila. Razdelil jih je v dve skupini. Prvo skupino, ta je štela 15 tovarišev, je zaupal tovarišema Gvidu in Emilu. Ta naj bi bila, oborožena samo z dvema pištolama, udrla v zgradbo »Landschutza«, kjer je bila posadka SS italijanske narodnosti. Druga skupina šestih tovarišev pa naj bi udarila na postojanko fašistov — zagrizenih črnosrajčnikov. Prva skupina je brez večjih težav prišla na mesto. Tovariš Gvido — plečat in močan kot Car-nera — se je uprl v zadnja vrata in jih vlomil. Stražarja so kar prijeli in razorožili, nato pa so vdrli v spalnico. Gvido je odsekano in ostro zaukazal: »Roke u vis« in na prestrašene »Land-schutzovce« nameril pištolo. Vsi so se kakor na povelje stisnili v zadnji kot spalnice. Stara partizanska pištola jim je v kosti in mozeg pognala smrtni strah. Z rokami nad glavo so čakali, kaj se bo zgodilo. Gvidu, Emilu in ostalim tovarišem pa ni bilo veliko do njih. Poznali so jih, da so prodani hlapci velikega rajha. Bliskovito so partizanom švigali pogledi po prostoru. Iskali so orožje. Tega pa je bilo več, kakor so pričakovali. Na mah je bilo na ramah 50 pušk s pripadajočimi naboji. Res, lep plen... In še tako poceni... Prod odhodom so prestrašeni posadki zagrozili: »Da se do jutra nihče ne gane z mesta! Zunaj bo čuvala naša straža ...« Druga skupina pod vodstvom tovariša Darka pa je imela težji opravek. Vdrla je v postojanko fašistov in jih presenetila. Vendar se je eden izmed črnosrajčnikov znašel in planil skozi vrata. Ta pobeg je spravil v nevarnost vso skupino. Čeprav so za fašistom streljali im ga tudi ranili, je ušel v temo. Tako je uspeh akcije visel na nitki. Po kratki im ostri borbi so ostali fašisti ušli, pustili dva mrtva in tri ujete pajdaše. Delali so naglo in brez razburjenja. Tovariš Tagano je pograbil mitraljez in še brzostrelko in izginil v temo. Trdno je držal strojnico in si mislil: Kmalu bi nam bila ušla, ti drdrajoča ptička. Zdaj te imam. Pela boš v naših rokah in sejala smrt na sovražnika ... Kmalu za njim je pritekel tudi tovariš Darko. Ni bilo časa, da bi bil odnesel puške. Pobral je samo (Nadaljevanje na 12. strani) Nagradna križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 BS 16 17 m 18 Ufl 19 101 20 21 Efi 22 IHi 23 24 S»3 25 EO! 26 ■ 27 iiil 28 29 30 31 32 33 34 lovna organizacija med zadnjo vojno, 9. avstralski noj, 10. vzklik veselja, 11. ibivši nemški kancler (Konrad), 12. avstrijski mladinski pisatelj (Enrich, »Pikica in Tonček« itd.), 13. seznam zemljiških parcel, 17. prvotni prebivalec naših krajev, 19. roman Maksima Gorkega, 20. ameriški skladatelj zabavne glasbe in operet (Cole), 22. slovenski umetnostni kritik in esejist (Filip), 23. rastlina, iz katere izdelujejo bonbone in osvežujoče ter alkoholne pijače, 25. zaliv v južnem Jadranu, 26. pripadnik antičnega naroda na ozemlju Irana, 27. zvišana glasbena nota, 28. predvojni slovenski skladatelj (Oskar), 30. osebni zaimek, 32. sgolasnik in samoglasnik. Rešitve pošljite na »uredništvo do 10. aprila 1965. Vodoravno: 1. črnsko pleme v Kongu, znano iz časa tamkajšnje krize, 7. tolažba, pomiritev, 12. slavnostni mrtvaški voz, 14. kos, posamezen del, 15. žensko ime, 16. vrsta papige s čopom, 'ki živi v Avstraliji, 18. vulkan na Siciliji, 19. pošiljatelj, 20. okrajšava na pismih, 21. enota za mer- NAPAD NA IZOLO (Nadaljevanje z 11. strani) zapirače in jih tako onesposobil za borbo. Drzna akcija je uspela. Vsa skupina se je brez težav vračala 'težko obložena s plenom — 50 pušk, strojnico in večjim število nabojev — vračala skozi vinograde, ki so že nastavljali gnezdo. Dobro razpoložena je skupina prišla na Malijo in tam počivala. Udeleženec akcije je takrat v beležnico zapisal nekaj vtisov: »Morje pod nami se je v mesečini lesketalo kot srebrna ravan. Tisto Jadransko morje, kjer bodo kmalu zaplapolale naše zastave z rdečo zvezdo... Približali smo se obali... Kmalu bo prišel dan, ko bomo z obale stopili na morje, na naš element... Na naše ladje ... Na naše morje ...« Komaj deset dni po tej uspeli akciji je komandant mornariškega odreda Koper poročal mornariški grupi pri štabu IX. korpusa: »Mornariški odred Koper se pripravlja, da prevzame pomorsko oblast v vseh pristaniščih, ki spadajo v njegovo območje.« Svoboda je pred vrati. Z datumom 2. maja 1945 sledi slavnostno poročilo: »Mornariški odred Koper je 28. aprila očistil od okupatorja Izolo in jo zasedel. Dne 1. maja 1945 je odred napadel mesto in pristanišče Piran in Portorož. V Izoli, Piranu in Portorožu je odred prevzel vojaško oblast nad mestom. Isti dan so bila postavljena zastopstva v pristaniščih Koper, Piran, Izola in Portorož.« jenje gostote motornih olj, 22. prvotno izročilo do židovski veri, 23. izumrla ptica velikanka z Madagaskarja, 24. okrajšava za: tega meseca, 25. vrsta tkanine, 26. država v Južni Ameriki, 27. velikan, orjak, 28. največji italijanski pesnik (Božanska komedija), 29. morala, 31. ubežnik, odpadnik, 33. kraj v Boki Kotorski, 34. kmetavs, neolikan človek. Navpično: 1. kategorija pri boksu, 2. glavno mesto evropske države, 3. orika deska, 4. nacistična filmska družba med vojno, 5. oznaka za barij, 6. velik atenski državnik, sodobnik Sokrata, 7. prevara, zvijača, 8. nemška de- RESITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno: 1. Nikolas Ap-pert, 11. Ob, 12. sel, 13. ml., 14. oje, 15. Bagnomaria, 18. as, 19. erro, 20. Aron, 22. ovo, 24. ah, 25. iuha, 27. Achard, 30. Adrian, 32. Luan, 33. ii, 35. besni, 36. Unna, 38. mt, 39. ro, 41. Frankolovo. 44. Ero, 46. or, 47. NZA, 48. rl, 49. Doljna Lendava. Navpično: 1. Nobel Alfred, 2. Ibar, 3. osnovan, 4. Leo, 5. Al-ma, 6. Amroha, 7. plin, 8. eo, 9. rja, 10. Tesla Nikola, 16. Grohar, 17. ara, 21. tristo, 23. or, 25. premlad, 26. han, 28. Cu, 29. Dinara, 31. Db, 34. Inn, 36. UROJ, 37. akne. 40. oro, 42. OZN, 43. vrv, 45. ol. V poplavi različnih kvizov in testov smo se tudi mi odločili, da vam olajšamo odgovor na vprašanje: Kakšen delavec ste? Za vsako teh vprašanj izberite odgovor in število točk ob odgovoru obkrožite. Pri tem je važno, da ste v svojih odgovorih iskreni. nikoli 0 točk včasih 3 točke pogosto 5 točk ne 1 točka če se da 2 točki vedno 4 točke no 2 točki samo v družbi 3' ‘tc^ke da 4 točke ne 0 točk da, če sem utrujen 2 točki da 4 točke na sestanku 0 točk med delom 2 točki v gostilni 3 točke Seštejte število vseh točk in poiščite, v katero skupino spadate. 5 točk: Rešujte še enkrat, verjetno ste se ušteli. 6—9 točk: V kombinatu želimo čim več delavcev, kakor ste vi. 10—12 točk: Ste dober delavec, imate pa svoje majhne napake. 13—17 točk: Nagrajevanje po učinku za vas ni dobro. 18—20 točk: Pri nas vam je dobro. Obdržite svoj položaj za vsako ceno! 1. Ali zamujate? 2. Radi podaljšate malico? 3. Če greste v Argo ali Iris se ustavite v mlečni? 4. Ste radi v bolniškem staležu? 5. Kje iznašate probleme podjetja in vaše enote?