Stev. 257>
V Ljubljani, ponecteifefe, 14, novembra 1921,
Leto L
ESnM!MMB«giaa&BB3«igSSaf3BggaB^^
Izhaja mk delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo teto K 144'— *a poi leta K 72*—>
NOVIC
L
Braf’a!S1»« « Dpravnft*«« * K* piitsj-jetrt sfiri 5tw. 6 —> T*5*f«i tfraieištn ftn. 5B — tutef#1
e* ii#raw!iš!v« st«, Ž21 e=r
GENE PO POSTI:
za četrt lota K 36*-»-ta en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI OST
POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN
tam mmaamrnea&tafea
Ay«KBnaAc žets zaoralo iz Hibanife.
zmagala v albanskem vprašanju,
Angiežki kspitailstlinl interesi.
ZaželaS« razcrožltoeffie hassfereoce v Ufastriiigtonu.
Rim, 13, nov. Na seji veleposianiške konference dne 9. t, m. so se sprejeli končni sklepi o albanskih mejah ter se je med Zavezniki dosegel sporazum, ki v alban-?..®m vprašanju sprejema italijansko sta-“šče. Konferenca je odobrila tudi noto, ki 1° je zveza narodov poslala vladama v Tirani in Belgradu glede albanskih mej. Po Vs_®j priliki je veleposlaniška, konferenca P11 jugoslovanski vladi energično zahtevali da umakne svoje čete. »Petit Parisien« «°daje na to, da je Italija prva priznala albansko vlado v Tirani, da jo priznavata danes tudi Francija in Anglija in da so ^banske meje definitivno določene, p ®elgrad, 13. nov. Iz Pariza poročajo: “elo Lin ob Ohridskem jezeru, ki je pri-Pad»lo nam, se je pridelilo Albaniji. Karakteristično je, da se je pred nekim časom ustanovil v Londonu sindikat za eksploatacijo ribolova na Ohridskem jezeru in da l_e Potem angleški eksport Temperly za-crtal mejo, po kateri pripada Lin k Albaniji. Da se to razume, je treba vedeti, da je okolica sela Lina in njegova obala najvažnejši kraj za ribolov na Ohridskem je-
zeru in da morejo skoro izključno vršiti ribolov samo oni, ki imajo to selo v svojih rokah.
Belgrad, 13. nov. Politika« poroča iz Prizrena: Miriditi so zmagovito končali svoje poslednje uspehe proti četam tiranske vlade. Po zadnih poročilih beguncev na našem ozemlju so tiranske čete popolnoma potolčene ter se je izvedla tudi razorožitev njihovih ostankov na našem ozemlju, kjer bivajo Miriditi. Desorganiza-cija tiranskih čet je zagotovila popolni uspeh Miriditov.
Belgrad, 13. nov. Iz Podgorice sc poroča: Miriditi so včeraj zavzeli selo Kal-medi na potu med Skadrom in Lješem. S tem je pretrgana zveza med Skadrom in Tirano, V Skadru je zavladala silna panika. Misli se, da bodo miriditske čete v dveh, treh dneh prišle v Skader. Zastopnik vlade dr. Ašiku je dobil od Marka Gjonija, predsednika miriditske republike, brzojavko, v kateri se kot absolutno neresnična dementira vest italijanskih listov, da so naše čete podpirale Miridite,
Washington, 12. nov. Danes se je tukaj dvorila razorožitvena konferenca, za katere predsednika je bil izvoljen Hughes, Washington, 13. nov. Po programu državnega tajnika Hughesa za omejitev vojnega oboroževanja na morju bi ustavila Anglija gradnjo štirih novih enot tipa »HoocU in gradnjo vseh oklopnih ladij prve ih druge vrste tipa »King George V.« Japonska bi sc morala odreči graditvi dveh oklopnih ladij in štirih oklopnih križark ter treh enot prvega razreda kakor tudi štirih oklopnih križark, ki so še v ladjedelnicah, razen tega tudi desetih dreadnoughtov. Zedinjene države bi morale opustiti gradnjo petnajstih ^klopnih ladij, ki se že na-
hajajo v delu in petih oklopnih ladij, ki so projektirane,
Pariz, 13. nov. »New York Harald« poroča iz Washingtona: Na prvi seji raz-orožitvene konference se je zlasti opažalo, da sta bila dva silno važna sedeža prazna, namreč sedeža Rusije in Nemčije. Državi, ki sta po številu prebivalstva največji v Evropi, sta bolni. Dokler obe državi ne bosta mogli na konferenco, ta ne bo mogla ukreniti nič važnega brez Nemčije in Rusije, Hughes je izjavil, da bodo morale prevzeti velesile imoralično poroštvo za Rusiio, potem pa se je to vprašanje prepustilo odločitvi časa.
Kraau spopad nsei zagrebškim dij^iuom.
Demokrati streljajo na oetozlcionake. — Dva tetk«
ranjena.
2@ sfr&si&ars&e ali sSe-lamle Morfsfl?
(Iz delavskih krogov.)
V četrtek, 10. t. m., smo bili pi'iča na. javnem protestnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani, ki je bil sklican od neznanega sklicatelja proti ukinjenju ministrstva H socialno politiko. Vsak pameten človek, r1 le količkaj pojma, kolike važnosti ministrstvo za vse delavne sloje, bi 5^cakoval, da bo udeležba na takem sho-^ do zadnjega delavca in delavke. Ravno-teJco bi bilo pričakovati, da se takega sho-r4 udeleže vsi tisti,, ki imajo še kaj čustva 10 Srca za vojne invalide, vdove in sirote, Zanemarjeno mladino, vojne slepce itd. Saj Vendar gre za ministrstvo, ki ima skrbeti za ^ibednejše in najbolj brezpravne državljane, Tu ne gre za to, kdo je slučajno mi-^ster lega resorta, gre le za načelo.
. Toda žal, da smo morali biti priča ve-^tetnu razočaranju. Namesto natlačene ^orane je bilo ob 6. uri zvečer natančno *teto — reci in beri: dvainosemdeset ljudi JT* med katerimi je bilo tudi pet žensk. 9^ 6. uri 20 min., ko je sodrug Kopač otvo-shod, je bilo navzočih 130 zborovalcev.
zborovanjem, ki je trajalo do 7. uri minut, se je nabralo še kakih 50 ljudi. In to naj bi bil protestni shod celokupnega ljubljanskega proletariata! Poleg tega j® došla na ta shod še brzojavka trboveljske rudarske zveze. In to je bilo vse.
. Vprašamo: Ali niso bili krivi, da ni bilo na shodu vsega tako težko prizadetega delovnega ljudstva tisti neznani sklicanji protestnega shoda, ki so hoteli ta«o *®sno in važno stvar izrabiti za svoje strankarske namene? Strankarske namene pra-v*mo, ker če bi bili imeli splošne namene 2a dobrobit celokupnega delavstva, bi bili Pripravili za shod vse potrebno, da bi bila tjdeležba popolna do zadnjega delavca in Rjavke. Zastopani bi morali biti tudi vsi v°jni invalidi, vdove in sirote, zastopniki v°jnih slepcev, zanemarjene mladine itd. Govorimo odkrito. Sklicatelji shoda napravili vtis, da jim gre edino za to, se pokažejo kot stranka. Nobene drugo franke niso povabili na sodelovanje, z nosnim se niso posvetovali, nikomur niso j?® povedali, kaj namerava/jo. In kar te Iju-? spravlja v najbolj čudno luč, je dejstvo, i niso sami prav nič agitirali za ude-
leiV
Predsednik shoda, Svetek, je konšta-' da vidi pred sabo same voditelje in pdbornike socialnodemokratičnih društev 111 organizacij in je grajal njih malomar-®0st, da niso pripeljali rta shod niti svojih tovarišev članov.
Človeku se nehote vsiljuje misel: Da "i se celokupno delavstvo in vsi prizadeti vzdignili kot en mož proti temu, da ukine ministrstvo za socialno politiko, so socialisti hitro sklicali protestni shod in Poskrbeli, da ne ho udeležbe. Njim gre
menda nedvomno za to, da rešijo vlado iz .neprijetnega položaja, ne pa, da bi se resno postavili na stran delovnega ljudstva in brezpravnih revežev, ka-li?
Toda kakor se vidi, socialni demokrati niso osamljeni v svoji strankarski zagrizenosti. Jože Kopač ima verne posne-mavce ravno v tistih »Zvezarjih«, katerim jc on sam najbolj v želodcu.
Za danes ob pol 8. uri zvečer sklicuje Z. J. Ž. v Mestni dom protestni shod, ki je naperjen proti vpeljavi nove službene pragmatike za železničarstvo. Kakor socialni demokrati, tako skrbijo tudi Zvezarji, da izrabijo skrajno kritični položaj železni-čarstva v svoje strankarske namene. Z, J. Ž. sklicuje, kakor je razvidno iz »Jugoslovanskega Železničarja« in vabila, ki so ga poslali koalicijskemu odboru, protestni shod »Zveze«, na katerem bodo milostno dovolili dostop tudi vsem članom vseh drugih organizacij, namesto da bi sklicali skupen shod »vseh železničarskih organizacij«, kakor je bilo neobvezno dogovorjeno, v torek 8, t. m. v njih pisarni v Gradišču.
To je tista Zveza,* ki vedno in vedno poudarja, da je nestrankarska in nepolitična, ki pa ne more biti v tako resnem in kritičnem trenotku, kjer gre za živ.ijenske interese celokupnega železničarstva, niti toliko lojalna, da bi hotela nastopiti zložno in sporazumno z vsemi drugimi organizacijami, čeprav je solidarnost tako nujno potrebna.
Prijatelji Zvezarji in socialni demokrati! Povejte enkrat jasno in javno, zakaj nastopate sami tam, kjer bi bilo brezpogojno potrebno le skupno nastopanje vseh organizacij in strank? Mi pravimo: Kdor je pošten politik in pošten strankar v kaki organizaciji, bo sklical shod svoje stranke ali svoje organizacije tedaj, kadar gre le za ožje strankarske zadeve in kox*isti. Kadar gre za splošne koristi, ki tičejo ljudi, ki ne spadajo vsi v eno samo stranko ali organizacijo, bo pošten politik ali strankar sklical skupen shod brez razlike strank, da se tako doseže enotnost in solidarnost vseh prizadetih.
Mislimo, da je v tem z nami enih misli ogromna večina delavstva,
■ turistična zarota
Budimpešta, 13. nov. Policija jc odkrila komunističen komplot, ki ga je vodil komunist Demeny iz ječe. Denar mu je pošiljal komunistični komisar Landler, ki se nahaja na Dunaju. Aretiranih je več oseb. V spisih te organizacije je našla policija seznani političnih, vojaških in drugih osebnosti, katere so komunisti nameravali odstraniti v svrho, da se izpremeni režim. Razen tega je policija našla mnoao denarja in orožja.
Zagreb, 14. nov. (Izv.) Včeraj se je vršil redni občni zbor akademskega podpornega društva na tukajšnji univerzi. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve, ki so trajale od 12. do 4. ure popoldne. Volitve so se v splošnem izvršile mirno in brez pomembnejših incidentov. Predložene so bile štiri liste: Kat. akad. dr. :: Do-magoj«:, Hrvatski blok. Neodvisna lista (Trumbičevi pristaši, ki se zbirajo okrog ;/Slobodne Tribune«) in skupna lista de-zemljoradnikov, slovenskih liberalcev (»Triglav:), republikancev in beguncev. Zadnjo listo so podpirali tudi komunisti in ruski dijaki. Dobili so: Lista Domago-ja 128, Hrvatskega bloka 277, združeni demokrati, radikalci, socialdemokrati itd. 547 in neodvisni 78 glasov. Po končanih volitvah se je zbralo okrog 300 demokratskih. radikalnih in komunističnih študentov in šlo manifastirat '"■o mestu, na kav so se vrnili na prostor pred vseučiliščem. Istočasno so manifestirali po zagrebških ulicah dijaki Hrvatskega bloka, ki se jim je pridružilo nad 3000 občinstva. Ko so
prišli mimo vseučilišča, so jih tam stoječ* demokratski dijaki pričeli izzivati t naj-grlimi priimki, na katere ti niso odgovarjali. Da ne bi prišlo do kakih izgredov, se je postavil med obe* stranki močan kordon policije, ki se je obnašal precej pristransko. Ko so se dijaki Hrvatskega bloka in občinstvo pričeli pomikati naprej, so iz vrst demokratskih dijakov nenadoma padli trije revolverski streli. Ena krogla je zadela nekega meščena, ki je dobit strel v trebuh in je ležko, da bi ostal pri življenju. Druga krogla je zadela nekega visokošolca, pristaša Radičeve stranke. Med občinstvom je nastol velik nemir in razburjenje in se je le pomirjevalnemu vedenju visokošolcev Hrvatskega bloka zahvaliti, da ni prišlo do večjega fcrvo-prelitja. Policiji se seveda ni posrečilo dognati, kdo je streljal. Zadevo preiskuje akademski senat, ker se je zločin zgodil nu akademskih tleh. Zagrebško meščanstvo je radi nastopa demokratskih visokošolcev razburjeno in najostrejae obsoja njihov nastop. , - — •	-
Vlada o dentisijf.
Boi za portfetis.
Belgrad, dne 14. dovembra. (Izv.) Politična situacija se ni premaknila z mrtve točke. Vlada se nahaja v demisiji; radikalna ministra Trifkovič in Gjonovič ne marata več ostati na svojih mestih, z drugimi ministri pa radikalci niso zadovoljni in hočejo nove može. Od svoje zahteve, da se miora. Pribičevič umakniti iz ministrstva notranjih, del, niso kljub vsemu prizadevanju demokratov popustili. Demokrati so se glede Pribičeviča že umaknili, Da bi svoj umik maskirali, so pričeli v koluarjih parlamenta siriti vesti, da bo prevzel ministrstvo zunanjih zadev. Tem vestem pa seveda niti sami ne verjamejo,
ker je izključno, da bi radikalci prepustili zunanje ministrovo, posebno še Pribiče-viču, ki je s svojo »močno« roko največ kriv današnjemu nevzdržnemu položaju v državi. Včeraj ni kakor rsčeno nastopila nobena sprememba. Tudi ni bilo ni'ti se klubov niti ministrskega sveta.
Belgrad, 13. nov. Radikalni klub je na koncu svojih sej, na katerem so razpravljali o naši politični situaciji, danes končno sklenil nastopno resolucijo: Radikalci vt j načelu pristajajo na to, da se tudi za na-i prej nadaljuje skupno delo z demokrati, da j pa se imajo takoj obnoviti pregovori z de- * mokrati radi sporazuma,
HaMmrsaBg zs osdiio lzMliu£eni iz Hlaiarskc.
London, 12. nov. Mažarska vlada je izjavila, da je pripravljena prevzeti nase obveznost v obliki mednarodne pogodbe z velesilami, da bo habsburška dinastija za vedno izključena od mažarskega prestola, j ?-,avezniki so ta predlog sprejeli, ker je ta j predlog povsem pripraven, da končnove-Ijavno ukine ‘z dnevnega reda vprašanje Habsburgovcev v zvezi z mirom Evrope, ludi mala ententa je bila obveščena o tem, S tem je Karlov incident končan.
Budimpešta, 13. nov. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil v nekem in-terviewu, da so akti glede vprašanja kralja zaključeni. Kakor hitro se sestajie narodna skupščina, bo predložila vlada zakonski načrt, kateri se bo tikal prepovedi propagande v vprašanju kralja. Ureditev zapadno-mažarskega vprašanja je v teku. Razmerje do sosednih držav bo, kakor je upati, v kratkem zopet normalno.
r,	;,	s	^
Hostrija zaseda Zapadno fllaiarslta.
Brez vsakega odpora.
Dunaj, 13. nov. Uradno se poroča: Na podlagi naročila, katerega je dobila vlada, je danes zvezna vojska pričela zasedati Burško. Zasedla bo vse nakazano ji ozemlje razen glasovalnega okrožja šopronjske-ga. Ker število avstrijske vojske in orožja, ki je določeno v st. germainski pogodbi, ne zadošča za istočasno vkorakanje v vse ozemlje, katero je treba zasesti, se bo vršila zasedba po odsekih. Z ozirom na to so danes vkorakale kolone zvezne vojske z orožništvom čez dosedanjo avstrijsko mejo r<a Burško in so zasedle ozemlje severno
od odseka Šopronj. Tekom dneva so vkorakale naše čete v Martiniček (Eisenstadt) in v večje kraje severnega dela Burške in v ozemlje severovzhodno od Nežiderskega jezera ter so zasedle Nežider ob jezeru, Novo vas in Parndorf, vsepovsod prisrčno pozdravljane po tamošnjem prebivalstvu.
Dun, Novo mesto, 13. nov. Pri vkorakanju zvezne vojske v Burško ni vojska nikjer zadela na kak odpor vstascv 'in tolp. Povsod je prebivalstvo zvezno 'oj-sko prisrčno pozdravilo*
Stran 2,
»Noiv Čas«, dne 14. novembra 1921»
Štev. 258.
KaSa ferotia rastu?.
Zagreb, 14. novembra. (Izv.) Ob 12. uri so na zagrebški borzi notirali sledeči kurzi: Dunaj 4.60, Berlin 100, Praga 300, dolarji 270, Italija 10.80, Budimpešta 28. Tendenca je v splošnem zelo slaba. Danes pričakujejo na zagrebški borzi veliko de-ruto. Vznemirjenje je splošno.
Frfflut s iilažsrsfeo
BllHlfiSB.
Ljubljana. 14. nov. Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja, da se jutri, 15. novembra, zopet odpre promet 5 Mažarsko preko Kotaribe.
Sitaki peli fcllsferai a Himu.
Vsled krvavih spopadov med fašisti In socialisti povodom zadnjega fašislovskega kongresa v Rimu je italijanski delavski obrambni svet proglasil v Rimu generalno stavko. Stavka naj bi trajala, dokler se ne odstranijo iz Rima zunanji lašisti. Fašisti pa so sklenili, da ostanejo zbrani, tokler se stavka ne konča in so si ustanovili nekako vrhovno vojno poveljstvo. Vlada je ukrenila stroge varnostne odredbe in prepovedala vsako zborovanje in zbiranje po ulicah. V spopadih je bilo več oseb ubitih mnogo pa ranjenih.
Rim, 13. nov. Predvčerajšnjim in včeraj je prišlo še do nekaterih majhnih incidentov med fašisti in stavkujočimi delavci v Rimu, Na nekaterih krajih so streljali. Vlada je odredila najstrožje korake, da se obdrži mir in red, in storila vse mogoče, da bi si fašisti transportirali nazaj v kraje, odkoder so došli. Odpeljali so se različni vlaki, na katerih so opravljali službo prostovoljci. Vrnilo se je tudi mnogo delavcev na delo in je upati, da se danes vzpostavi v Rimu normalno življenje. Iz province prihajajo vesti, da vlada povsod največji mir in red in da železničarji savkajo samo v rimski pokrajini.
Rim, 13, nov. Stavka v Rirnu se nadaljuje. Železniški promet omogočujejo železničarji, ki se stavki niso priključili.
Francija m Japasha.
j..jfj Naucn. 13. nov. Kakor se javlja iz Že-tieve, se je maršal Joffre dne 10. t. m. vkrcal v Marseilleu, od koder bo potoval na Japonsko, Nemški listi pišejo, da se zdi, da Francija poizkuša sedaj rešiti ruski problem preko Japonske, ker se ji na drug _ način ni posrečilo. Pot Joffrea je baje v zvezi s tem francoskim prizadevanjem,
(Politični dogodki.
+ Izpremesnba socialističnih nazorov
o katoličanstvu. Da se izpreminjajo socialistični nazori o katoličanstvu, je opaziti tudi na Nemškem. Podobno kakor na Laškem in povsod drugje so se socialistične stranke preverile, da so politične stranke, ispirirane po načelih katoliških v astini socialne in da je socialni napredek mogoč le s pomočjo katoliških načel. Socialni demokrat Heilman je napisal: » Samo dve sili morete pomagati svetu: socializem in pa katolicizem, te dve, danes najvišji formi politike in vere, delujete pri obnovi kraljestva božjega na zemlji.« — Doslej
SSopsalt.
Spisal Henrik Conscienee — prev el M. J.
(Dalje.)
Vili.
Kaet je prebila že skoro tri dni na skopuhovem domu. Toda videla ni ničesar, kar bi dalo sklepali na kako zlo, zato je že skoro začela mislili, da se je v Tisu vendar le nekoliko zmotila. Ta je kazal do starega moža toliko skrbnost in govoril o svojem dobrotniku tako sočutno, da se je Kaet v vsej resnobnosti spraševala, morda ne klijo v njegovem srcu tudi plemenita čustva. Da je stari stric težko bolan, temu ni več verjela, saj je Tis dvakrat na dan kuhal zanj meso, pečenko in krompir; če pa je mogel uživati lako težko hrano, je moral biti v resnici še dokaj krepak in čil. Toda Kaet se je motila. Če bi hinavcu sledila po temačnih hodnikih, kadar je nesel jedila staremu stricu, bi bila opazila, da sc je med potjo obrnil in odnesel tečno jed v svojo kamrico. Bolni starec pa ni dobival drugega kot slabo hrano, ki se mu je pri-studila tako, da je imel še najraje črni kruh, dasiravno ga je težko prebavljal.
Sicer je začel z vedno večjo nestrpnostjo in nezadovoljnostjo zahtevati boljše hrane, čimbolj je čutil, da ga bo strl — giad. Toda Tis ga je znal že tako pregovoriti ali pa se je tako malo zmenil za njegovo moledovanje, da je ubogi starec, ves izčrpan in izmučen, opustil vsako nadaljno prošnjo.
smo čuli dan na dan iz socialističnih ust čsto nekaj drugega. Socalisti so dosihmal brezmiselno ponavljali in pogrevali liberalne fraze o sovražnem »katolicizmu« do delavstva, o »srednjeveškem Rimu« i, t, d. Kakor je videti, se svet izpreminja.
+Shod SLS v Mariboru. Iz Maribora: V soboto 12. t. m. zvečer sc je vršil v dvorani J. S- Z. mnogobrojno obiskan shod S, L. S., na katerem je poročal dr, A. Korošec o političnem položaju in o naših socialnih in gospodarskih težnjah. Govoru, ki je trajal 2 uri, so zborovalci sledili z velikim zanimanjem. Predlagane resolucije so bile soglasno in z odobravanjem sprejete, tudi od nasprotnikov, katerih je bilo precej na shodu, navzočih,
+ Rusko vprašanje. V splitski »Novi Dobi« se je med tamošnjimi Rusi razpredla polemika o raznih protiboljševiških prizadevanjih in akcijah. Tu očita ruski učenjak Nikola Klimenko pripadnikom bivšega carskega režima in absolutistične Rusije, da so povzročili polom dobrovolj-skih vlad zaradi svojih razrednih interesov. Klimenko piše: »Armada (dobrovolj-ska) je junaško branila svojo domovino proti lopovom. Generali Dcnjikin in Vran-gel so bili častni in junaški možje. Toda vsi ti ljudje niti v lem težkem stanju domovine niso mogli pozabiti prejšnih svojih privilegijev in niso hoteli priti nasproti narodno-demokratičnitn zahtevam narodov.« Kakor znano je Denjikinova vlada smatrala Ukrajince, ki so stremili za federativno ureditvijo Rusije, za izdajalce in jih tako odbila. V nasprotjufs carističnimi Rusi smatra demokratični del ruskih beguncev konfederativno ali federativno obliko Rusije kot enostavno dano in neob-hodno potrebno.
3)nevni dogodki
— Delavsko pridige v Mariboru. Delavske konference — pridige so vrše od 27. novembra do 4. decembra 1821 v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Spored je sledeči: 27. nov. ob 7. zvečer: Množica se mi smili«. 28 .nov. ob 7. zvečer: . Ali ni ta tesarjev sin . 29. nov. ob 7. zvečer: .»Navidezni prijatelji delavstva . 30. nov. ob 7, zvečer: Slepil odelavslvac. L dec. ob 7 zvečer: Kdo bo rešil delavstvo . 2. decembra ob 7. zvečer:	Varhinja delavstva«. 3. decembra ob 7. zvečer: /Vir sre-č edelavstva«. 4. dec. ob pol 7. zjutraj:
Strup delavstva", in ob 7. zvečer (sklep): Ali *— ali?« Te konference aranžira on-dotna krščanskosocialna delavska organizacija. Tudi drugod bi to kazalo posnemati.
— Mariborski škof dr. Napotnik, ki je nevarno obolel, je bil v petek, 11, t. m., zjutraj slovesno previden. Previdel ga je stolni prošt dr. Matek ob asistenci kapitlja, duhovnikov in bogoslovcev.
— Gorje. Dne 5. t. m. smo spremili k večnemu počitku g. Terezijo Cundrč, mater predsednika naše skupine J. S. Z. Naše iskreno sožalje.
— Umrl je na Katinari pri Trstu odličen slovenski mož Franc Pečar, cestni asistent. Pokojnik je zapustil vdovo in devetero otrok, katere je vse vzgojil v narodnem duhu.
— Ministri kot — državni uradniki in draginjske doklade, — Uradinikovo premišljevanje: Koliko imajo ministri pri nas ptlače in koliko vseh dohodkov sploh, res ne vemo točno. Nekaj pa se nam je le posrečilo zvedeti. Namreč, da sc smatrajo gospodje ministri za državne uradnike. S
Koncem tretjega dne, ko je hotela Kaet domov, jo je Tis naprosil, naj pride še na večer, ker prosi stric Jan tople kopeli in je radi tega treba zavreti mnogo vode.
Kaet je spravila svojo Miciko v posteljo in se ponovno vrnila na samostanski clvorec. Tis ji je pa povedal, da je zdaj starec odklonil kopel, toda jo je poprosil, naj le ostane, da bi čula, posebno v slučaju, da bi moža napadla mrzlica in se ne ve, če bi ne bilo treba poklicati zdravnika, če ne celo duhovnika. Sicer, da se starcu stanje ni poslabšalo, toda stari ljudje ne prenesejo več mnogo in zato je treba previdnosti in imeti za vsak slučaj pri sebi človeka, če bi se stanje vzlic upanju, zresnilo.
Kaet se ni dala vsled teh besed popolnoma prevariti. Slutila je, da gre starca slabše kot so ji govorili. Zato je sklenila v teh razmerah s Tisom popolnoma prekiniti in pozvati duhovnika in zdravnika, ki naj bi s postavo ugotovila, če no tiči za vsem tem kale skrivnosten zločin.
Sama je sedela pri ognjišču in premišljevala, na kak način bi najlažje naznanila gosposki kako nečuveno sleparstvo se počenja v samostanskem dvorcu, da bi se odvzelo Ceciliji dedsčino; mogoče, je pomislila, se tudi župnik ne bi obotavljal napraviti poskus pregovoriti starega Jana in ga spraviti s Cecilijo. In tako bi se ji mogoče posrečilo doseči v prid svojim dobrotnikom cilj, ki ga ji je zdaj bilo nemogoče, saj ni mogla priti s stricem v dotika
tem v zvezi nam je sedaj jasno, da so hiteli z zvišanjem svojih dnevnic v obliki dravinjskih doklad takrat, ko se je prc-čanskih uradnikom letos zvišala osebna draginjska. doklada z celih 10 %, kar ne znese niti 200 K mesečno. — Takrat so se proglasili ministri za državne uradnike ad hoc. — Take-le so naše informacije; Dnevnice o žirom a, draginjske doklade gospodov ministrov znašajo 436 Din X 4 — 1744 kron dnevno, ali mesečno X 30 dni — 52.320 kron. Letno znese to v kronah 1744X365—636.560 K lahkega zaslužka, brez raznih drugih postranskih prihodkov. M o g o č e, da ti računi niso do vinarja natančni. Dosti diferenc bržčas ne bo. Če se pa kaj ne vjema, prosimo gospoda prof. Reisnerja, ki se intenzivno peča z uradniškimi draginjskimi dokladami, da stvar pojasni. — Vendar pa se vidi iz gornjega, da se gospodom ministrom zato nikamor ne mudi z ureditvijo uradniškega vprašanja in uradniških dra-ginjskih doklad, ker s svojimi dohodki lahko prav uspešno — pobijajo draginjo.
—	Če bi se dalo uradništvu, bi utegnilo zmanjkati za ministre.
—Službena leta učiteljev. Parlamentarni odsek za prcfšnje in pritožbe je sklenil, da sc definitivnim učiteljem vštejejo v službeno dobo vsa provizorična leta, izvzem ši onih, ki so jih morda doslužiii pred svojo polnoletnostjo.
—	Uredništvo in vožnja po železnici. Koliko je bil ogovorjeni« in pisanja o ugodnostih, ki jih je baje dovolila uredništvu železniška uprava (ministr. saobra-čaja) glede znižanja vožnja po železnici. A kaj je pri tem Ugodnosti? Dobe se legitimacije še-le na prošnjo za enkratno vožnjo. Toda za vsako prošnjo moraš plačati kolek 2 din. in za rešitev priložiti 5 dinarjev. Če hočeš n. pr. v Radovljico ali v Velike Lašče (ker nisi minister, torej v 111. razr.), plačaš polovično vožnjo 24 K tja in nazaj, a za prošnjo pa 28 K, skup torej 52 K. Če pa ne prosiš za znižano vožnjo, ampak plačaš celo karto na obe plati, te stane 48 K, torej 4 K manj nego znižana vožnja. Brez komentarja! Saj smo v — Jugoslaviji, kjer prostozidarjem in nedeljskim lovcem za polovične vožnje ni treba še-le prositi in trošiti za kolke, pač pa mora to beraško plačani uradnik.
Jujubljanski dogodki.
h' Predavanja v Rokodelskem domu.
Redna predavanja v dvorani Rokodelskega doma so vsak ponedeljek zvečer ob 8, uri.
—	Danes, 14, novembra, bo predaval gosp. msgr. Viktor Steska o prav zanimivi tvarini. Vabimo k obilni udeležbi!
lj Ceue kruha. Iz krogov konsumentov: Danes v ponedeljek zvečer se vrši na mestnem magistratu seja občinskega sodišča za pobijanje cen, na kateri se bo sklepalo o določevanju cen kruha za bodočnost. Dosedanjih cen v Ljubljani v praksi nihče več ne drži. Veljajo pač še številke, toda pekovski mojstri si znajo pomagati s tem, da težo kruha pridno zmanjšujejo, včasih pri kilogramu kar za 16 dek, kar zuači zvišanje krušne cene na 18 do 22 kron. Res je, da se moka od dne do dne draži, in v tem oziru ne bo moglo občinsko sodišče mnogo ukreniti. Pač pa bi lahko mnogo ukrenila mestna aprovizacija za Ljubljano, vlada pa za celo deželo, če bi pravočasno poskrbea za nakup moke .na debelo in jo oddajala mojstrom po primerni ceni pod pogojem, da se pošteno drže določenih krušnih cen. To je dolžnost vlade, kajti kaj napravijo ljudje, ki so že itak goli in bosi in brez kurjave, baš na zimo, če si še kruha ne bodo mogli kupiti? Če pa vse nič ne bo pomagalo, naj pa občina kratkomalo ustanovi veliko moderno občinsko pekarno in naj male neracijonel-ne pekarije enostavno zapre. Mi smo prepričani, da bo že samo ta grožnja zadostovala, da zlomi odpor trdovratnežev. Denar za pekarno dobi občina lahko, če ustanovi z denarjem Mestne hranilnice čimprej — komimalno banko.
lj Izredni občni zbor »Podpornega društva jugoslovanskih akademikov« v Ljubljani se je vršiti v soboto ob 14. uri v zbornici bivšega deželnega dvorca. Akademska omladina je zavzela odklonilno stališče napram stališču ministra prosvete, ki zahteva, da mora vsak dijak, ki re-dektira na državno podporo, podpisati izjavo, da bo po dokončanih študijah odslužil še enkrat toliko časa v državni službi, kot je dobival podporo. Debata na občnem zboru je bila živahna in mestoma zelo bu;rna. Vladino zahtevo je branil edino-le odbor liberalnega d ni sva' »Jadran« z nekaterimi pripadniki, vsa druga akademska omladina z večino članov »Jadrana« pa je bila in glasovala proti, V debati je predsednik »Jadrana« protestiral, ker se je skupščina smejala izvajanjem li »alcev, kateri protest pa ni imel uspeha, ker je smeh vedno nujna posledica dovtipa, katerih so »Jadranašje« izustili na vsak drugi stavek precej. Ko je ogromna večina odklonila vladino zahtevo, ja r. > cdse-anik »Jadrana« Goslar izja-
vil pod garancijo, da bo sedaj ali prenehalo društvo PDJA ali pa ne bo nihče več dobil državne podpore. Ker je bilo že
10. t. m. znano, da je to stališče sugeriral »Jadranu« Adolf Ribnikar, je z garancijsko izjavo Goslarjevo postala zadeva politična, in se bo morala pečati z njo širša javnost. — Deinokratje so pokazali v svoji nezmožnosti pravo lice. —- Vse skvarjeno je ...
* lj Delavec izgubil ves svoj zaslužek. V nedeljo, dne 6. novembra t. 1., je. zgubi! ubog delavec od trafike na Zaloški cesti do pod Rožnika ves svoj zaslužek 960 K-. Ker je sedaj siromak brez vseh sredstev, se naproša najditelj, da bi oddal najdeno vsoto magari proti odškodnini v uredri štvu »Novega časa«.
JCaša društva.
d Seja odbora Prom.4ne zveze bo v torek ob 7. uri zvečer v prostorih Jug’ Strok. Zveze, da starem trgu št. 2, I. nad*
d Občni zbor Slav. kat. akad. Starešinstva se vrši v nedeljo dne 27. novembra t. 1, ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma s sledečim dnevni® redom: '1, Poročilo odbora in odsekov. 3. Volitev odbora. 3. Volitev preg e dni-kov. 4. Ev. predlogi. 5. Slučajnosti. — Člani, ki žele slaviti na občnem zboru kake predloge, se opozarjajo, da jih mara o prijaviti 8 dni prej društvenemu odboru. Posamezni klubi naj izvolijo poslati na občni zbor vsaj enega zastopnika. — Dr. Božič, predsednik. Dr. Pivec, tajnica.
d Orel Sv, Jakob—Ljubljana. V torek 15. t. m, ob 8. uri zvečer fantovski večer. Pridite vsi člani. Sprejemajo se tudi novi člani. Točno ob polosmi uri odboiUVa seja Bog živi! — Predsednik.
JCultura.
k O I. reciiacijskem večeriš DafrnJajših*
ki se je sinoči vršil v Mestnem domu, smo prejeli in priobčujemo:	Večer	je	otvoril
Vladimir Premru in prečital v svojem imenu in v imenu svojih dveh tovarišev izjavo, ki je naperjena proti pesniku Antonu
Pod-
bevšku vsled njegovega absolutističnega, takorekoč despotičnega obnašanja, proti njegovim demagoškim govorom, zmašeni® iz najrazličnejših citatov (kakor znano, !e Podbevškov programatični govor »Nihanje čudodelne ure« na zadnjem njegovem literarnem večeru le zmes citatov iz zagrebškega »Zenita«, manifesta italijanskih ^u* turistov itd.), in ki so točno preračunani za hipnotiziranje mase. Izjava obljublja tudi razkrinkanje Podbevškovcga umetniškega ustvarjanja. Cel večer je bil po tej izjavi vplivan in je ostali spored minil kakor kratek film. Nekoliko je ogrela le poezija Frana O n i č a , katerega pesmi si bo treba natisnjene natančneje ogledati. Drama Bartola Stanteja »Moje kraljestvo ni od tega sveta« diha nekaj novega, a vse sile revo-lucionalnih mladcev gotovo ne vsebuje. Vladimir Premru od zadnje recitacije, ki jo je priredil še skupno s Podbevškom, ni napredoval. Koncem so vsi pričakovali škandala, a pesnik Podbevšek je ostal tih in nem. Tako se je večer mirno zaključi!«
—	Včerajšnji večer pomenja. nov literarni dogodek. Razen tega, da se je skupina Jarc-Pretnar-Vodnik-Čebokli že izrekla principielno proti Podbevšku in se je pozneje skupina rajnega Pibra in tovarišev odtegnila Podbevškovemu vplivu, ker se predvsem ne strinja z njegovim že davno preživelim Nietzschejansko - buržoaznim pojmovanjem nadabsclutne nadosebnosti umetnikove, je pretrgala ž njim stike še »najmlajša« struja Premrua in prelomila z »mlado« strujo Podbevška, stvar, ki se je po kavarnah pletla gotovo že par tednov. Literarna »šola«, ki jo je ustvarjal pesnik Anton Podbevšek in med katero je štel (on sam seveda!) pesnike: Mirana Jarca (!!), rajnega Jožeta Pibra (!), Vladimirja Premrua, Vido Taufer in dr., bo doživela jake žalosten finis finalis!...
k Hviezdoslav mrtev, V Dolnjem Ku-binu je umrl 8. t. m. največji slovaški pesnik PavelOrszag-Hviezdoslav. S smrtjo, Hviezdoslava je izgubila slovaška poezija svojega največjega klasika, pesnika mogočnega poleta, neusahljivih ustvarjajočih sil, moža širokega obzorja ter inteiigenta-globokega verskega prepričanja, ki ga j® nosil v svojih prsih od rodne mladosti in katero je v njem še oživilo trpl enje slovaškega naroda. Bil je v prvi vrsti romantik, a je strastno ljubil svojo deželo in narod svoj. Napisal je več zvezkov poezij, H" ričnih in epičnih, dramo Herod in Hero-diada, prekladal je: Schillerja, Goethea, Schakespeara, Aranya, Mickieviča, Slo-vackega, Puškina, Lermontova in dr. Ro-jen je bil 1- 1849. Njegovo ime se blesti v zlatih črkah v povestnici slovaškega naro da. Slava mu!
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar-lzdaju konzorcij »Novega Časa«.
11.\a Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.