PROI.ETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATIH JE PROLETAREC Official Organ Yug»*lav Federation, S. I*.--planilo Jug»*iovuiiNke SocialiMirn«* Zvrze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. L. $ J _ NO. 1705. M *Uu Dm *> •» »St p* *mw * C*tM*. II!.. ntfar tka JU* * Cn»m * Imii S, l«f« CHICAGO, ILL., 15. MAJA ti". To je bil prvi resen signal, da se Evropi bližajo težki dnevi. Memtf, pristaniško me>*o Lil vin- »ke, je osvojil 22. marca 1939. Dattzfr (Gdaosko), ki je biti pod upravo lige narodov, toda samostojno mesto in le gospodarsko združeno s Poljsko, ka-tsri je služilo s svojim pristan i-&Vm za izhod na morje, je prišlo pod Hitlerjevo vlado 7. septembra 1939. Varšava se je po večdnevnem obleganju in napadih iz zraka podala nemški urmadi 27. septembra 1939. S tem je poljska republika bila zbrisana z zemljevida. Ka/.delili sta si jo Nemčija in Rusija. Dansko in njeno glavno mesto Koipcnhagen je Nemčija zavratno zasedla 9. aprila 1940. Oslo, glavno mesto Narve-žke, m več drugih strateg tonih norvežkih krajev je nemška o-borožena siia, ki se je pritihotapi* n« Norvežko ta jno s pomočjo "pete kolone**, okupirala ponoči 9. aprila 1940. Kneževino Luxemourg je nemška armada napadla ponoči 10. maja 1940 in jo osvojila v par urah. Iste noči je nemška armada udrla v Belgijo in Ni-zozemsko. Miroljubnost zasmehovana Vse te dežele, z izjemo Poljske, so b.Oe miroljubne in irtro-go nevtralne. Hitler jim je svečano zagotavljal, da bo njihovo nevtralnost spoštoval in sklenil e njimi tudi "častne" nenapadalne pogodbe. A za-vraKno pa je ves črns kovai načrte za napade. Njegov "bf.itz-krieg" preveva narode z grozo kakor nekoč turške invazije ljudstva v krščanskih deželah Pod jarmi j en i m narodom se ne goidi pod Hitlerjem nič bolj- (Nadaljevanje na 5. strani.) Štirideset zastopnikov na milvvauški konferenci Konfc rcmce JSZ in Prosvetne inačice prešlo neimljo v Mil-^aakeeju se je udeležilo 40 za- Jtopn kov. Za predsednika je bil iavo-li« n Frank Zaitz iz Chicaga in za nikar>o Kristina Pod-javuršek, Milvvaukee. Referenta >ta bfta An'.vwi Garden in Frank Zaitz. Slednji je bi J za tajnika konferenčne ot ga nizati ie ponovno tevUjem, za delegata na XII. rtdni Z'jcr JSZ in l'«» vetne matice pa L onar.l Alpner. Prihodnja konferenca bo v Vvj. ike^anu kondom *ept?m-1,1 a i\ i pa v zjčc.ku novembra. iz poicčii član yv prc«?vetnc»-Pa cdbrra, ki js bil izvoljika so bili izpuščeni. NorrLs pravi, da so zvezni detektivi z njimi zelo grdo ravnali. Diesov odbor ima včasi težkoče z z*;*li*sanci, ki hočejo Ui-dt argumentirati.' M samo pojasnjevati. Eden izmed njih je bil Michael J. Quill, pre izjaviti, du ni komu-ihst, kakor ga dotl/že. Isto je storilo več drugih. Zavezniki so v petih tednih potopili 300,000 ton teže nemških ladij, največ v Baltiškem morju in ob Norvežki. A trupa k aiiU Nemci so »pravili mnogo zavezniških birk na morsko (ino. Taka jo vojna. Uničevanje na obeh straneh obojim v škodo. Prohibicijska stranka se je spet ipojavlla. V Chicagu je imela konvencijo tri dni, na kateri je bil nominiran za predsedniškega kandidata znani a*attafcSčar Roger W. liabson. V VVashingtonu je zborovala skupina žen.«k jnid imenom "Hčere amtrifcke depresije". Stvar so si umi lili komunisti, dasi večna u4eCeženk ni niti vedela, da imajo komunisti kaj opraviti zna ven. Govorile so o brezposelnosti, -prejele resolucije in apelirale na oblast, naj se spomni tudi problemov te dežele, ne samo tujih. Med za-autnicami tega tgibanja je bila označena tudi žena predsednika Roo-^velta. Rusija je še na nemški strani, To priča .sovjetski tisk, ki je celo po najnovejši! Hitlerjevi invaziji napadal le Anglijo in Francijo, NemtHjo pa predstavlja kakor da se bori proti •imperialistični vojni"... Se veliko bo!{j sovražna v svo«ji propagandi proti vtavfcizaiikom p* je Italija. Kaj neki si misli o vsem tem odstavljeni sovjetski komi->iir vnanjih zadev Maksim Litvi no v? Angleška vlada je vsled strahu ipred "pt :o kcilono" poMlaka v koncentracijske tabore več tisoč Nemcev, ki so živeli v An. mnogi »zmed njih že precej liet. največ kot begunci. Vlada pravi, da je po njenem mnenju večina w*U'rnira»ncev nedolžnih. Toda ako je na vsakih tri slo magari en sam nacijski agent, je za Anglijo najvarnejše zapreti vseh tristo. Jugorlavija straši Italijo in Nemčijo z ekonomskim, politi-cn nr in obrambnim paktom t Kini jo. Leta 1914 se je carska Rusi ja rticer šla tdpsti za Srbijo (Nadaljevanje na 5. strani.) SOCIALISTIČNE AKTIVNOSTI Socialistična .stranka v Montani bo imela konvencijo 21. maja v Ctforadu 16. jonija, cia nominirati kandidate. Maynard C. Krueger se bo udd.ežil radijske razprave o a-merski nevtrailnoefti. Oddajana bo z radio ipoMtaje WGN v Chicagu dne 19. maja ob 10:15 zvečer (CtST). Glavni kampanjski stam soc. stranke, ki vodi agitacijo za so-ciaitatična kandidata Thomasa iu Kruegerja, je bil UHtanovkjen nedavno v Nevv Yomku. Glavni urad soc. rtranfee pa ostane v Chicagu. Norman Thomas bo govoril v radiu v soboto 26. maja. čuti ga bo s postaj National Broad-casting kompanije ob 6. *fečer, ea.-tem da>l.i|ght time. Soc. stranka zbira kampanjski akfad $100,000, v katerega skuAa zbrati polovico po en do-•lar od prispevatelja. Kajti brez zadostne gmotne podpore ji bo uvpešna kampanja onemogočena. : . , > • Koncert slovenskih pevskih zborov / V nedeljo ld. maja bo v &te-fMirkovi dvorairi na 2448 S. Pu-laski (CrawfondJ rd. v Chicago koncert, ma katerem nastopi sedem pevskih zborov. Podrobnosti so v dopisu in v oglasu v tej števiVki. it rs* Neameriške aktivnosti Agenti Diesove kongresne komisije, ki ao udrli brez sodnega dovoljenja v urad kom. stranke v Philadelphiji, ao ravnali nepostavno. Tako ja dne 3. maja odtočil zvezni sodnik, ki je dejal, da veljajo civilna svobodščme tudi za manjšhijske stnrje. ^ Kdo bo živel Norvežane? Nemčija si je podjarmila ves najvažnejši del Norvežke in si ob enem nakopala problem prehrane ne4e za svojo okupacijsko armado nefcro za vae norvežko prebivalstvo. Norveška skoro vsa živila uvaža, kajti doma pridela jako mado. Sedaj ji vsled biokade tega ne bo mogoče. Nemčiji sicer lahko da vse svoje produkte, toda Hitler jih ne more plača*i z živili, ker jih nima. A prepustiti Norvežane, da bi giadu pomrli, tudi ne -gre, pa se zanaša, da jim bo največ pomagal ameriški Rdeči križ in pa raani ameriški odbori, kakor ao pomagali Fincem in Ae pomagajo Poljakom, ali kakor so aram-bo, kajti edino oborožena moč te dežele 'predstavil j a naša mornarica in še ta je nezadontna braniti obe obali. In tako se o-4(tafta poslanec za poslancem, senator za senatorjem, člani vlade, admirali, generaii in drugi vojni ve&čaki z zahtevami, da naj hitimo z graditvijo vojne sile, ki bo v stanju odbiti napad, kadar itn ako se pojavi. Vprašanje pokojnin spet stara politična žoga ' Tovvnsendova pen^ijaka zveza je v sedanjih volilnih bojih skuhala poraziti pri (primarnih volitvah kongrftmrke, ki so glasovali protii njegovemu načrtu in nomin»ra'ti ene, ki so mu bili pripravljeni vse obljubiti. V 11 jnofcrj »politiki slepomišijo v le^gistoturi s predlogi za zvišanje pcmzlj. . Oglasil se je z dolgim Člankom im igovorom tudi predsednik AFL William Green, ki pobija "rftftjaflke načrte", češ, da sc z njimi vara tfare ljudi z ob-i ljnhami, ki se ne uresničijo. Kakor po zadnjih volitvah ! nekateri kongresniki in predsednik RooseveK, tako zdaj tudi on dokazuje, da ti^ti, ki Obljubljajo visoke pokojnine tjavendan, ne mislijo resno. Pravi, da v\ak dolar in vsak m?!.'uon dolarjev, ki ga vlada ipotrosi, mora nekdo zaslužiti in isto pravilo velja za pokojnine. Ako bi dobuval' kdo po $200 na mpuec brevz dela, je ja«no, da mora nekdo drugi delati zanje. Wm. Green priznava, da je vprašanje pokojnin nujno in >aipotavlja, da pripravlja AFL konstruktiven načrt, ki sicer ne bo olHjubmal gradov v cbtokih, bo pa izpopolnitev sedanjega socialnega zavarovanja, G< iovo si bo marsikaik kan-d dat skušal priboriti suižJk) v ker./r,i'u z obljUbovamjem voli Icem, kaj vse bo storil zanje, ako ga iz vol i jo. V zbornici pa >nnnje pozabi, kakor so pozabMi na f )čne obljube zadnjič. Vprašanje pokojnin je važno. Sedanji zavarovalninaki .datem probl ema ne pokriva. Za stare ljudi bo treba sknbeti bo4j ku l\or se brigajo zanje zakonodaje sedaj. To zahtevajo tudi njihovi otroci, ker jim sami ne morejo pomagati, bodisi ker so brezij-o.selni, ali 'pn premalo zaslutijo. Vprašanje fltaroatmih pokojnin je gospodarskega značaja. Naša dežela je dovolj bogata, da tj ekonomijo uredi tako, da se bo tudi star človek počutil za človeka, ne pa za zaivržen-ca, čim mu v krdts tri ji povedo, da ni več za rabo. Za pravitmo rešitev tega vipra-Janja pa bo treba poseči po so-cila stični h sredMtvrh. V sedanji ekonomiki urcicebne zmerom samo drob-tine. Primere, ki vlečejo Agitatorji <^t>oix>ževanja, ki razlagajo svoja ve^čaška mnenja pred merodajnimi kongresnimi komisijami in v člankih ter na tpredavainjih, apelirajo, naj nikar ne posnemamo Kitajske, s katero se igra in jo muči mala Japonska, in dalje, da naj se učimo iz skušenj Velike Britanije, ki se je začela oborože-vati v velikem šele ko je bila Nemčija že vsa militarizirana. Vsi ti propagandisti poudarjajo, da niso za vstop Zed. držav v sedanjo vojno, pač ipa, d« se naj pripravimo na vse even-tuainosti. Časopisje tekundira Dnevno časopisje, razen malih izjem, im velika večina revij ter drugih listov, jih v agitaciji za oboroževanje (pridno podpira. Enako radio družbe. Vplivni Časopisi, ki odkrito simpati-zirajo z Angilijo fn Francijo, in oni, ki so za absolutno nevtralnost dežele bodisi iz sovraštva do Angiije, ali pa prikritih simpatij do Nemčije in njenega nacizma, so saglasni v zahtevi, da je treba ameriško industrijo mahoma pri\apoditi produkciji v prid obrambe, to je, za oboroževanje. Zahteve za naglo večanje armade na suhem se množe. Velika večina kongresa je edina v geelu, da naj hodo Zed. diržave najjačje na morju, v zraku in na puhem. Pacifizem odrinjen Ti.^ti pa^1 ifirtti v ameriški javnosti. ki so ne le proti umešava-nju te deželle v vojno in za ofo-^olutno nevtralnost, nego tudi proti obot\j«ževajnju, so v teh o-kolšc-inah brez visliva. Tudi ipo-vprečen navaden človek je za zgraditev mogočne obivunbe. Kajti argument, da če si nepri-l>ravljein in brez moči, boš prej ali slej žrtev napadalcev, drži. Dokazov imajo pokno vsanao-l:rog. Oboroževanja torej v sedanjih razmerah ne bo mogoče ipreprečiti. Vprašamje je le, kam nas atmosfera, v »kateri se bo vršilo, lahko privede. Civilne svobodičine v nevarnosti Propagandisti, ki dellujejo za ameriško intervencijo v Evropi v pomoč Angliji in Franciji, in naciji ter komunisti, ki delujejo v prid Nemčije pod krimtko borbe za mir, ustvarjajo v ameriški javnosti na/petost, katere iprva poslcdica bo omejevanje civi'.T»ih svobodščkn. Kongresnik Dies nastopa na shodih patriotičnih organizacij in trgovskih ikrogov z zahtevo, da je treba pod vzet i drastične naredbe i*roti komunistom »n nacijem. ker so vsled službovanja tujim režimom za to deželo zeOo nevarna "peta kolona". Skušnje v Spamijji v času civilne f vojne ter sedaj na Norveškem, na Danskem, v Belgiji itd. jasno pričatjo, da sta "trojanski konj" in "ipeta kolona" res nevarna sila vwaiki deželi, ki taka (Nadaljevanje na 5. strani.) Naši in drugi problemi Na prihodnjem zboru JSZ in Prosvetne matice bomo imeli svoje in druge probleme. Pod označbo "svoje" mislimo aktivnosti med našim ljudstvom. Zanje se ne bo brigal nihče na svetu, ako se Ml ne bomo. Drugi problemi so splošni, oziroma mednarodni. Na primer, vojno, mir, preureditev sveta. Običaj je, da laglje rešujemo to, kar je nam najtežje razvoljati, in zanemarjamo tisto, kar je za nas najnujnejše delo. Ako se snidemo 4. julija v Clevelandu vsi z mislijo KORISTITI delu, radi katerega naš pokret eksistira, bo XII. redni zbor JSZ izvršil svoje zgodovinsko poslanstvo. Če pa se odgovornosti ne bomo zavedali, je možno, da bomo potrošili le tri dni časa ne da bi koristili našemu .gibanju na kateremkoli polju. Nedvomno bomo šli na zbor vsi z eno samo idejo: POMAGATI vsemu, kar služi DELAVSKEMU razredu med nami in v splošnem. In če se bomo te ideje držali tudi v razpravah in sklepanjih, tedaj XII. redni zbor JSZ ne bo oogrebni zbor nego uvod v prerojenje našega gibanja. = PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. III. IZHAJA VSAKO SREDO. lad«ja Jh«mUmm1m Delavtka TiAovna Oreška. Chicago. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedmjtnih driavah za celo lftu $3.00; sa pol U>U |1.75; sa detrt leta 91.00. Inosematro: sa eeto leto 93.60; sa pol leta $1.00, far rokopisi in oglasi morajo biti ¥ aaAam uradu najpoineje do pondaljka PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., 1 Latakliahad lUOrt. MKM ^^^M l Editor.h,.................................................... Business Manafcr........................................ A sat- Editor and Aaat. Buaineas Manager. Frank Zaitz .Charles PogoraUn* .......Joaepfc Drasler PROSVETNA MATICA IN NJENO DELO PISMO IZ CLEVELANDA WW f Piš« CHARLES POGORELEC Piše IVAN JONTEZ SUBSCRIPTION RATES: United Sutea: Oa. Ye»r $3.00; Six Month* $t.7J; Tkrcc Month. $1.00. Foreig. O.untrk«, On. (ur $».»•) 8u M »s tki |2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. T.lephona: ROCKWELL 2S64. GEORGE LANSBURV IN MIR Ko je George Lansbury pustil predsedništvo kluba poslancev dela veke stranke v angleškem parlamentu, si je zasnovali mirovni načrt m se podal zanj na obiske k državnikom ttrom Evrcnpe. Lanisbury je začutil krivičnost obstoječega družabnega reda še ko je bil deček. Od teda j je bil vodno proti njemu. Ob »nem je bil pacifist Ko je prevzel vlado Anglije Ramsay Mac-Donald, dta e^kutpno planirala problem razoroževanja in ae ogrevala aanj. Anglija je faktično zmanjšala svojo vojno mornarico m skoro povsem opustila armado, v kateri ai je ohranila le Se nekaj deset tisoč mod. Mnogi se še spominjajo, da je bM MacDonald v prejšnji svetovni vojni tudi načelno pacifist in je moral vsled svo|je®a stališča stopiti iz aktivnosti delavske stranke. Po voij«* se je vmil vanjo. Toriji sedaj radi očitajo, da Anglija zato oi mogla v bran čehotlDovaske, ker je delavska stranka zanemarila oboroženo silo Velike Britanije. Chamberlain ae j« izgovarjal, da je privedel Hitlerja in Anglijo v monakO¥wki pakt zarsdi potrebe. 44V vojni bi Angliji sedaj trda predia," j« reikel takrat, in totima-čH, da je reši. Cehoslovaško -pred razdejanjem in pomagal ohraniti neodvisnost vsaj tistim deblom Beneševe republike, ki so po narodnosti pretežno češki in slovaški. Upokojeni voditeflj delavske stranke George Lansbury se ja tedaj podal na romanje v Pariz, Rim in Berlin. Obiskal je naegsske predstavnike m jih rotil, naj se raj&e lote politike miru in se sporazumejo z Angflljo tn Franctjo za sodelovanje v Evropi m ipo svetu. Povsod so ga lepo sprejeii. Povsod ao mu ofctijirbiii, da kar se njtfh tiče so popolnoma za mir, toda posreduje naj v enak namen drugod. Stari Lansbury se je veselil, kakor vmk pacifist, ki misli, da ja z lepimi apeli in z v src« segnjočimi pridigami kaj opravil. Kmalu, ko se je vrnil v Anglijo, je dognalj^tSfco bila njegova mirovna romanja zaman. In ti videl je raordaj^da j« Anglije <*rt»fta v oboroževanju daleč za Nemčijo m da pacifističnih vlad diktatorji ne spoštujejo, ker se jih n« boje. Ko se je pričel lanskega septembra v Evropi vojni vihar, je George Lansbury do dobra spoznal, da se zgolj s pacifiz-mom tn mirovnimi apefH vojn ne more preprečiti. Bil je nasprotnik klanja in če bi le bilo v njegovi moči, «bi Evropa ne planila V vojno. Saj je bil 'predstavnik najjačje delavske stranke na svetu in mogočen zagovornik miru in demokracije. Minuli teden (dne 7. maja) je veliki apostoli miru, George i*nabury, umiH. Star je bil 81 'let. V svojem dolgem življenju je videl ie marsikatero vojno in zastavil svoje moč!, dk se jih odpravi. Toda kakor marsikdo drugi v pacifističnih inVdelavdcih krogih, je %udi on deloval veliko bolj za preprečetvje vojne, kakor sa odpravo sistema, ki jih povzroča. Plreminui je v dnevih, ko je druga evropska vojna po osmih mesecih vojevanje šele portaša "totalna" afi "popolna " vojna, ki bo od dne do dne slraAnejle. človek, ki je »bil iskren pristaš miru, ga j« zase dosegel. Ne pa deiel e in ljudstva, radi katerih ec je trudil za mir. (Sledeil članek je priredil Chat. Pogorelec u v Majski Glas. Kar ai MU prostora tanj, ga objavljamo v Proletarcu. > Prosvetna matica, ki deluje pod okriljem JSZ, je dane* ena nrvfvažnejiih ustanov naprednega slovenskega delavstva v tsj deželi. Svoj početek ima v letu 1921. Na sejah eksekutive JSZ ln uprav noga odbora Proletarca »la tajnik JSZ FY. Potrič in u-rednik Prani k Zaitz, ki je bili takrat tudi upravnik, ipredoče-vala položaj kakor je bil. V tiskarni dolg, ki naraAča. V JSZ resigniranost, ki se veča. Mivogo sodrugov je bilo sicer de zvestih, toda vendar jih je bilo veliko premalo. Kajti sami j» svojfmi prispevki gmotno našega gibanja ne bi mogli oteti. Pa si jc Frank Patrich zamislil načrt za pomožno organizacijo, katere naloga naj bi bila razbremeniti aktivne člane J. S. Z. vsaj nekaj skrbi, kje in kako dobiti gmotna sredstva. Predlagal je ustanovitev •'Pomožne izobraževalne akcije JSZ." V eksekutivi so bili nekateri skeptični, a končno je bil Pe-tričev načrt odobren. Njegov glavni namen je bil »pomairati aktivnostim JSZ v gmotnem ozirg. Petričeva nada se sicer ni u-resničila. Kajti v svojem proglasu, ki ga >e v imenu JSZ poslal novembra 1921 vsem društvom naprednih jednot in zvez v tehnično in vsebinsko zelo dobrp prirejenem letaku, je dejal med drugim: "V Ameriki j« dane« »ad TOO dr«, it«?, M aa itejeje aa aapraiaa i« m-hodomUelna. Cm vsako sprejme pred-loieni načrt in sklene prispavati po $1 aa msMC, bo to pomenilo koncem mascca $700. S to vsoto »e ie da »a. kaj načeti, n«d tom ko bi bile »rtv« poaamaaaika vsak aaaoc neaoatne." del aktivnosti te ustanovo. Tajnika ia* voli članstvo klubov JSZ, direktorje pa imonajo prosvetni odsek, katere mora odobriti eksekutiva. C. Proevetna matica ima oiji odbor t rab članov, mn prosvetni odsek. N« sejah eksekutive JSZ imajo vse odfcorauk« praviae. Kandidati v ta odbor so nomiairani in isvoljeni pa t-nsk način kakor kandidati v ekseku lie« in v »edaorni odbor JSZ... Pto> ivetremu odseku predseduje tajnik. Prsswiai adsok vodi afitacijo mod podpornimi in drugimi društvi sa pri. stop v Prosvetno matico; dalje dela načrte aa prosvetne akcijo in se po-irttajf na tvojih sejah o vsem. kar spada e področja Prosvetne matico, s»oja priporočil* pa predlog* sajam eksekutive JSZ. Vsi liani odbora Pro-svolae matica (trije člani) imajo pra* vico udeležiti so s bora, stroška pa sa jim plača la k on veni nega fonda. 7. Prosvetna matico iadaja knjige, brošur« i« pamflete isobraievalne vsebine tov jih rnedaja »od članstvo pridruženih drvita v kolikor mogoča breaplačno, drage proti odikodaiai, da »O pokrijejo atroiki natisa. a Najmanj enkrat vsaka tri me s C s« »« objavi v glasil« Prosvetne asa-tira sesaam vsak pridr«ie«ik organi aad j a »oslovi njihovih tajnikov. 9. Glasilo Pro* vat ne matice ja Proletarec. O dala la »stanova in dragem, kar spada e njeno področje, »aj sc obvoiča javnost t»di potom dr«g»h naprednih listov. 10. lašvas Prosvetne matica pre s'*d«j« nadaonsi odbor JSZ. 11. Ovganiaacija Prosvetne matice imajo na ahorib JSZ pravic« vsaka do svoje«« delegate V raapravah in sklepanjih • prosvetnem dol«, o raa nih «s t a no vab h«lt«r»aga a»ačaja, e i^lošnih aadevab ia « problemih, ki sa vsem skupni, imajo na afcor« vse dr legatske pravic«. V sadevah erganiaa cijshe lorme JSZ i« s««, strank«, i» p strankinem t«r svesinem političnem delu po imajo posvetovalen glas D»ov»ka in voinje stroške delegotov Prosvetne matice plačajo organiaaci jo. katere jih poiljojo. 12. Na obročnih konferencah klubov JSZ in orgoniaacij Prosvetne mili« imajo d«Ug«ti slednje vse pra* VMM v smislu 11. točke toga čle«« i« kakor d«l«ča XIX. čl«« sv«anih pravil. izobraževanju naftega l judstva. Naj navedemo nekatere: Priče evolucije i« Adami pr«d Ada. ml. Spisal Ivan Molek. Proletarska etike ia morala- Spisal Iva« M«Uk. Elementi modem« iaobrasba. Spi* tal Iva« MoUb. , Socialni idmili i« kako »i Je človek ustvaril boga. Po J«hn Kerachorju priredil Ivan Moleh. Taškvnt, kruha bogato mest«. Spisal Aleksander Never«v, prevel Ivan Vuk. Kari Mara, njegovo iivljenje in nauk. Spisal M. B««r, prevel C. Stru* kelj. Nekolika pravopisa. Priredil Veno Ve»en»«r. Papeževe enciklika rastrgana Spisal James Ona al, pr«v«l Ivaa Molek Dva svatov«. Spisal Iva« Molek. Veliko mravlji**«. Spisal Ivan Mo-lak. Sesuti stolp- Spisal Ivan Molek. Hiša br*a ok«n. Spisal T««« Seli-škar- Rok. Andrej« Podlipnika. Spisal 1 one SeUžkar. itefka Spisal Ladvik VV.nder telesna raka. Spisal A. Sarafimo-vid. Španski testament. Spisal Arthur Koovtler, prevel N. N. Marseljesa Spisal H«r«sa» Wand«l. Poleg teh je razfioslaJa Prosvetna matica 4e raznih drugih knjig v nad 38,000 izvodih. Za letos je Prosvetna matica s sodelovanjem Cankarjeve družbe v Sloveniji izdala tudi1 knjigo Karamora, ki jo je spisa) pokoun* sloviti ruski socialni pisatelj M»Nm Gorki. Naročamo jih tam, ker dobimo na ta način vsled velik« naklade knjige prilično poceni mi za naše članstvo in oni za svoje. Toda te po&tjatve mamo dobili, d ari je bfta odposlana. Le knjigo Marseljezo ter nekaj drugih iz založbe Cankarjeve družbe smo prejeli. Kje so o-stale dmge, ne vemo. Mogoče >o šle s kako tako ladjo, ki je zdaj na morskem dnu z našimi knjigami vred. Danes bom začel kar z našim j P« bo pel celotni zbor, obenem klubom, da ne bi kdo mislil, da \ pa smo *e obrnili tudi na, collin-mi je manj pri srcu kot kaka druga organizacija, pri kateri Konvencija S. S. P. Z. V pondeljek 20. maja se prične v Clevelandu deseta redna Konvencija Stovenake svobodomiselne i pod po me pveze. SSPZ je bila ustanovljena leta 1908. Po velikosti je to druga največja slovenska svobodomiselna podporna organizacij*. SSPZ je nastala vsled notranjega boja v SNPJ. Pred okrog 20, leti »e je z njo pogajala za združenje in se je v enak namen posvSbovafla spet pred to konvencijo. &Sm je solventna, Izdaja svoje glastto (tednik), kakor dtruge in skuša ohraniti svojo stabHnost v sedanjih razmerah, kakor si 1» prizadevajo ostale jednot«, zveze in zajednice. Delegacija na 10. redni konvenciji bo imeia pred sabo približno iste (probleme kakor na prejšnjih, z eno razliko. Stara, prisefljenMka generacija Slovencev naglo izumira. Vsako leto se 1» čevdalje bolj pozna. Kaj storiti, da se redčenje prkelje-nih Slovencev nadomesti z novimi, mladimi člani? Kje j*h do-bati? , ,«t Današnje kampanje so vse dražje kakor nekoč. Kajti med tu rojeno generacijo Slovencev in drugih nanodrosti so konku-renč>ne sile celo jačje, kakor so bile, ko so sem prihajale ie pOOne ladje im igran tov. Dedegaltje »bodo o tem razmišljali, razpravljali tn sklepali, kakor bodo smatrali, da bo njihovi organizaciji rrajbolj v korist. Tako delajo zastopniki vseh. Včasi se zmotijo in to je povsod največja nevarnost. Delegaciji 10. redne konvencije SSPZ želimo uspeh in jo pozdravljamo. Kazen, ki zadene lainjivca prej aH tflej, je, da začne • časoma sam verjeti iivojhn laiem. — A. G. Mnogi "pronemci" r Zed. državah napadajo Anglijo Francijo v prid hitlerizma pod masko radikalizma. In Dogodilo se je drugače. Namesto vsatk mesec po $700, do-nafta ta ustanova povprečno le kak tisočak na leto. 2n namesto TOO drufttev ji je »pridruženih le kakih 200, oziroma manj kot toliko. Med temi so poleg društev podpornih jednot in zvez tudi klubi JSZ, kulturna društva, slovenski domovi in razne druge zadružne skupine. Prva leta je bila Izobraževalna akcija J6Z res zgolj podporna podružnica sa JSZ. Toda ipolagoma je začela vr-Siti prosvetno delo v svojem področju, seveda pod okriljem JSZ in kmalu je ibilo očitno, da ima ta ustanova v naši javnosti velike možnosti za razmah in zadelo. Na zboru JSZ leta 1930 v Detroitu ji je bilo spremenjeno-ime v Prosvetna matica in dobila je v pravila svojo točko, ki se gJasi: 1. Pod okriljem JSZ deluje la«-braževlna ostaneva, sva»a Prosvetna asatica. Pripadajo jii a) kulturna dr«itv« in drug« napredne is«braževalne ustanove, ki so isNŠsjs ■« sodelovanje s Prosvotn« matic«, kot pevski i« dramski sbori, čitalnice ia knjiž«ic«, slovenski domovi, organiaacije sa t«l«s»» vsgojo f športni klubi) itd. b) napredna podporna društva jednot i« sv«s ter napredne samostojna društva. c) posaanosniki kot člani at large. 2. članarin«. Vsak« organiaacija Prosvetne matica plač«je najmanj dolar čla««ri»« mesečno. V isjemnih slučsjih, kjer s« mora kak« pridruž«a« podpor«« «11 kultnrn« orgsnisacija boriti s velikimi gmotnimi težkočami, sm« prosvetni odsek sniftsti članarin« na SOc mašeč «o. 3. Pridružene organiaacija so u-pravičana dobivati vsa finančna ln druga poročila Prosvetne matice ter JSZ. 4. Nalog« Pr«sv«tn« matice j« gojiti kulturno delo v delavskem duku in V ta nam«« sod«l«j« a vsemi danimi sredstvi s kulturnimi, podpornimi i« drugimi «rg«»iB»cij«ml, ki s« Aktiv«« «11 pomagajo n« prosvetnem polj«. Pomaga a viri. ki ao jt na raapo-Isgo pri iirj«nj« literat«re, n« polju dramatik« in gl«sb«, čitalnicam i« knjižnicam, prireja ali pom«g« aranžirati predavanja ter večje pred« vatel j-s k« ture. V t« svrho vadrftnjo svojo dramsk« knjižnico, aalo«« not sa p«v-•ke i bore kolikor jI to dop«lčaj« »rodstv«, pomaga dr«štv«m pri aran-žlranj« sporedov sa priredbe, oskrb«* j« jim pesmi a« dekla«melje i« sode-I«jo s njimi v vsekem drugem «airm V področju svojih »olo«. 5. Prosvetna matica im« sv«j«g« tajnik«, ki j« abenem tajnik JSZ. Tomo V pomol |« direktor «11 več direktorjev Prosvetne matic«, katerih aa* log« j« itvrševsti predvsem prosvetni sem aktiven. Kot sem že zadnjič omenil, je klub M. 49 od lonskclja decembra sem že dvt»ji| dtev^o svojega član-tva In spet začel postajati vpliven faktor v nail nasefcini, Zanimanje zanj je večje kot kdaj poprej v zadnjih desetih letih. In članstvo *amo s« v resnici zanima zanj, tako da ni ve? u-panja, da bi zadostovala za nase seje telefonska govorilnica. Tudi na majski redni seji j« bila tako lepa udeležba, da nekateri sodrugi menili, da bo treba kmalu najeti eno večjih sejnih dvoran, ker čitalnica Slovenskega delavskega doma jc začela postajati res pretesna. Kakor navadno, smo tudi na tej seji razpravljali o raznih problemih, pred katerimi stojimo. Sodrug Jauch od št. 27 je poročal o svojih vtisih z vvashing- wo~d«ki pevski zbor Jadran, da sodeluje. Delegati, ki «e bodo prezgo-ti a j odrinili domov, si bodo v nedeljo po banketu lahko ogledali prijazne inetntfke prostore c leve lan dake j federacije N. P. J., kjer se bo vršil piknik kluba fr, 27 in njegovega zbora Zarja. Izvdljen je bil tudi stanovanjski odsek, ki »(? bo p;»bri-ijal za stanovanja delegatov in drugih zunanjih udeležencev zbora. Kdor nima v Clevelandu znancev, pri katerih bi se u-fctavil, naj se glede stanovanja obrne na predsednika (pripravljalnega odboru Milana Medvedka, 16202 A made* ave. Naj omenim ie prireditev Progresivnih Slovenk, ki bedo v nedeljo 26. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. uprizorile Kinžgar-jevo dramo "R*zvaf.ina življenja". Progresivne Slovenke so tonske konvencije AmerMe so-! vedno pripravljene podpirati Angleške knjige Niti ni Prosvetna matica prezrla svojih nalog med našo tu rojeno generacijo. Mednjo je ra*potfpla 12 različnih angleških knjig v veliki nakladi in mnogo drugih po par sto izvodov. Prostor nam ne dopušča navesti vse z imeni. Ugotovljeno naj bo 1«, da so bile vse angleške knjige filozofične, socialne in druge ipi^ane z delavskega stališča. Tako smo od teta 1921 storila pod okriljem Prosvetne matice kolikor v danih okotAHnah največ mogoče za vsoto, ki je med mano naliegia pjisSljeništva — Meje kak četrt miltjona ljudi — bila jako nizka. A uspeh je velik, in to je, kar šteje! AGITATORJI NA DELU sesn«* In res. Prosvetna matica je dobila po detroitskem zboru nov zamah. Toda bolj v aktivnostih, kakor v dohodkih, ki so ostali povprečno le nekaj nad tisoč dolarjev na leto, ali manj, kot pa jih dobi povprečna velika slovenska župnija na Božič Veliko noč. S temi dohodki in s pomočjo sodrugov in sodružic smo razvili aktivnosti na prosvetnem polju v velfko večjem obsegu nego smo jih imeli prej. K temu je mnogo pomagal tudi klub 1 USZ v Chicagu, ki je poklonil Prosvetni matici *vc(j bogati arhiv iger in vlog. To zbirko je potem Prosvetna matica še bcT«j izpopolnila z novimi dobavitvami dramskih del iz starega kraja in še posebno pa je izboljšala tudi svoj arhiv iger v angkdčini. Iztpopolnjuje tudi zbirko not in pesmaric za naše pevske zbore. Samo na dramskem polju in na raznih jubilejnih slavjih je z nasveti, s iprimemimi igrami, s pesmami in z drugimi pripomočki pomagala v gmotni vrednosti veliko več, netfo prejema za to delo v gotovini. Mi smo veseli tega dejstva, ker vidimo, d« je med nami veliko ljudi, ki delajo nesebično za dobro Stvar, za napredek na kulturnem polju, neglede na graje, ki so jih deležni, namesto T>riznanja. To kajpada ni bilo edino delo Prosvetne matice. Pod njenim pokroviteljstvom .♦e je vršilo tudi že mnogo predavanj in shodov. Aranžirala je ie večkrat tudi posebne predavateljske ture, vse z dobrim usipehom. Trea Šalita in drugih na-stlbin. Splošna atrakcija za vse čikaške in druge Slovence bo spomladanski festival sedmih zborov, ki se letos vrši pri nas. Zbrali se bomo v Stefanikovi (nlovaftka) dvorani na 2448 So. Pulaski rd. Za sprejem gostujočih zborov — Napreja in mladinskega zbora SNPJ iz Miiwaukeeja. zbora SND iz Waukegana in Soče iz I^a Safia — je že vse pripravljeno. Oskrbo tejga festivala imajo v rokah Sava, Prešeren in Slovan. Na programu bo okrog dve uri in pol petja, skupaj 23 tečk, nakar sc prične ples, za katerega bo i-grala radijska godtba Rudvja Dekhmana iz Jolieta. Ker bo-t.ta obe generaciji precej pomešani, tudi ne bo manjkalo polk in valčkov. Toliko slovenskih zberov v Chicagu še nismo slišali na kakšnem programu. In da bo vsakdo imel deber duSevni užitek, so nam garancije »piretekli festivali v tem okraju. Kdor ga bo zamudil, bo zamudil nekaj lepega. Uljudno vabiieni vsa. Pričetek ob 3. popoltdne. Odbor. Volitve in razprava v klubu Št. 1 JSZ Chicago. — Klub ftt. 1 JSZ jc na prihodnjem zboru upravičen do dveh delegatov. Izvolili ju bomo na redni seji v petek 23. maja. Poskončanem dnevnem redu bo raziprava o problemih našega gibanja, o agitaciji m drugih zadevah, ki pridejo pred delegacijo prihodnjega zibora. Ker bo torej fa seja važna radi volttev in diskuzije, je potrebno, da se je udeleže vsi člani in članice. Prične se ob 8. zvečer. — P. O, Dvojna mera Kongresnikom se zdi tisoče dolarjev plače sanje in njihove tajnike premalo, dočim mnogi izmed njih smatrajo, da je mezda SOc na uro za delavce vsaj ua jugu prevkkat NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite ]0 čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. e PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ IZ BOGASTVA V BEDO (Nadaljevanje.) Spet smo .sedeli v večnem hladu na vrtu Bellevue nad Tivolskim parkom AingeloCer-kveiiik, profesor Favaj, Ivan uk. midva in neikaij drugih ter gledali i>o raizuvtfcljeni IJub-ljani pod nami. Na hribu proko mesta je odtavali v siju električnih žarkometov grad. ("a opisi, ki smo jih imeli na m zi, so |»i. ali, da v Parizu in v nmc.rih drugih me^h koipljejo /akluie. V drugi kclloni je bil objavljen govor nemškega dik-u:»,rja, ki je izjavil, da ne bo miroval, dfckfler ne dobi deset mili j nov podjarmi j enih Nemci v tolAtafjrajh z njihovo zean-jo vred in nastane v Evropi red Miavice. Kila je to predigra nove krvave drame, ki je evorppski državniki tudi z žrtvovanjem če-ho lova^ke ribo mogli preprečiti. "Kdaj prično tpri nas z za-ttninjevanjem mesta," je rekel m-kdo kakor sam zase. "Krna-!u," je odrinil drugi. Naše ipre-bivaUtvo ob Jadranu ae že veji ha v temi za beg na varno." Lep je pogled poneači s tetfa vrta. z xrada ali z Rožnika na Ljubljano. Dasi nima razkošnih električnih reklamnih napisov. kakor ameriška mesta, ali velemesta v Evropi, je vseeno , uleti z vrha luč pri luči. "Kaj bo z našo kulturo," je pripomnil tretji, "ako postanemo plen Itat ije, ali Nemčije, ali obeh.'* Vsi smo oprijeli tega vprašanja in se dolgo pomenkovali. Kajti v Ljubljani je to vo&en predmet. Ona je glavno mesto dravske banovine, kar samo na s<*bi ni nič posebnega. Banovina j.od tem imenom je nova označba za Slovenijo. Zgodovine in tradicij nima za sabo in med ijudst.cm ta tvorba nima zanimanja, ne privlačnosti. Važnost Ljubi j«ne je v le m, da'je ona glavno mesto in kulturno sredice slovenskega na-reda. Bila je to pred svetovno vojno, ko so bili slovenski kraji razdeljeni še pod upravo Gradca. Celovca, Gorice, Trsta in Ljubljane. Se bolj je ona centi um malega slovenskega naroda dane«. Nekdanji dežeDni dvorec na Kongresnem trgu, v katerem je nekoč zboroval kranjski deželni zbor, je sedaj slovensJea uni-veiza. Tik nje wo pričeli leta 1937 graditi veliko knjižnico po načrtu arhitekta, univerzitetnega profesorja Jožefa Plečnika, ki je izdelal načrt za moderniziranje Ljubljane. Mnogo stavb, posdbno javnih poslopij, se k rad i po njegovih osnutkih. Knjižnica, ki jo imenujejo sedaj univerzitetna knjižnica, je v novem pos.tapju prideljena univerzi. Mile Klopčič naju je vodil v nijeno staro poslopje in tj; redita Vil doktorju temu m profesorju onemu. "Kdaj dobimo nadailjne letnike Ameriške* ga družinikc|2,i koledarja? Povprašujejo po njih." "Ne vem. Cenzorji na policiji io jih pr.Vt'1 zali. čemu jih bi v a j vam ne pu tili?" aem vprašal. Pa i-mo zaradi »čudnih, nevarnih časov obrnli ipomonek drugam. ! Univerza v Ljubljani ima tudi ime, kot vsaka druga na f/e-tu. Ljubljani ko označujejo z "un!verza kralja Aleksandra I." Bila je doba počitnic, ko sva uj'a tam, virh tega je bilo vro-}e, profesorji in dijaki pa večinoma na detželi a'i pa "pri morju". Zato se zanjo nisem zanimal teiiko, da bi dobil o nji kake posebne vtise. Rekli o mi, da ima to vseučilišče fi-lezofrko, jurid'čno, teološko in tehniško fakulteto ter nižji oddelek medicinske fakultete. Slušateljev ima blizu 2000, med njimi kakih 600, ki se uče za "pravdne dohtarje". Prav-Jajo t^a ;e po Slovenskem zelo radi bodisi imovitj ali revni.' Profesorjev je imela 53 rednih, 14 izrednih, 18 docentov in o-knotf 30 predavateljev z raznimi nazivi (honorarni predavatelji, lektorji). Tudi gimnazij je v Ljubljani dovolj. Eni izmed njih so rekli včasi realka. Zdaj ji pravijo realna gimnazija. Uršulinke uspevajo z žensko gimnazijo. V ti ižnjem ftt. Vidu je zavod ali gimnazija sv. Stanislava (pral 35. leti «o ji Tekli "ftkofovi zavodi"). Staro pokopališke pri i>. Krištofu »o namenili za novo semenišče. Osnovnih šol je v Ljubljani kakih 15 in poleg teh mnogo drugih učnih zavodov, kot za slerpe, gluhoneme, gospodinjska šola. gi!a->bena šola, obi lna tehnična šola. salezijan-&ki zavod itd. V šoLski dobi so ulice zjutraj polne v šolo hiteče mladeži. Kajti LJubljana je mesto šol, obrtni j in cerkva. Kogar vesel) i č itat i, v Ljubljani ni v *titfta delegatom in (gostom. V p« tek zvečer bo priredba z mešanim p. .>gramom in domaia zabav« v avditoriju SDD. V soboto se vrši banket v spodnji ■lv'»»...ii CDD. V nedeljo »e pa ! zastopani klubi št. 27, ** in 40. g ede stanovanja in ^rane za delegate in goste bo pravpčasno poročmoo. Bodoči zbor JSZ bb z ozirom na vojno in politične homatije — 'precejšnje važnosti, zato bi morali biti zastopani vsi klubi — direktno. Dalje je izredno važno, da pošljejo svoje zastopnike na ta zbor vse podporne in kulturne organizacije, ki so včlanjene v Prosvetni matici. Prosvetna matica vrši zelo va-žno kulturno misijo v tej deželi. Brez nje bi bili naši dramski in pevski zbori večkrat v zadregi. Poleg tega izdaja podane knjige in jih razpošilja pridruženim organizacijam. JSZ ima pred seboj važne naloge (vzlic temu, da je po mnenju na iprolnikov bankrotirana). Amerika ftoji na pragu vojne. Fašistična reakcija dviga glavo. Brezposelnost je t , vsakim elnem opasnejla. Politi-jčni šailatani vedijo narod v p rop «t. Vsega tega seveda ne ho rešil na* zbor, pač pa lahko zbistri pojme in zadrta smernice za bodoče dek). Poleg tega bo treba najti metodo za oja-čanije naših kubov, Provvetne matice in Proletarca. Ako to dcseŽemo, bomo izvršili gvojo nalojo 1 — Frank Čatan. ne umetnosti). B!Czu nje je Ja-kopiče\' paviljon, kjer so razstave slik slovenskih umetnikov. Tu sv« videla prvič siiare-ga, sivolase»ga sLCcarja Jakttpi-ča in več dmgih. Med njimi kiparja in risarja Nikota Pinia-la. Vid m! a sva ga pe^em Ae dotiki at v Ko&iko.i restavraciji, na razstavi na vcleuejmu in pri Jutru. Mo£ je zelo zanimiv in umetnik tudi "pa naturi". Ko so ga vzeli k vojakom, mu je bilo silno zoprno, zalo se je začel "sumljivo" obnašali. Hlače si je obuval tako. da si jih je zapenjal zadaj namesto spredaj. Vojaški zdravniki so ga parkrat preštudirali in ugo-tovfti, da je "duševno manje-vreden". Iz armade so iga e>d-pustili in hlače si je ii;et začel praviino oblačiti. Kulturnih društev je v Ljubljani visoke sorte. V vsi Sloveniji jih je bilo one dni, in menda pribliižno toliko sedaj, 831. Mnoga so le na papirju, a mar-sikako nes tudi dehije na prosvetnem polju. S poudarkom sa nama povedali, da ni v Sloveniji niti 6 odstotkov nepisme nih d j udi. UneivnHci v Sloveniji imajo okrog 53,000 naročnikov in ne-eleljske izdaje blizu 200,000. Seveda je tu treba za pravilno razumevanje upoštevati, da hodi čitati lis*« v L j ufaljs.ni in v drugih krajih po Sloveniji tisoče ljudi vsak dan v kavarne in gostilne, ali pa si jih sosedje iz pogojuje drug od drugegn. Tako ima vsak časopis vtCiko več čitateljev kakor pa naročnikov. Na ostale liste (tednike in mesečnike vseh vrst) je naročenih v Sloveniji 340,000 tisoč ljudi. Tudi književne družbe uspevajo. Gfcvne so I>ružba sv. Mohorja, Vodnikova družba, Cankarjeva družba, Slovenska matica in Šolska maitica s približno 100,000 članov, ki prejmejo na Veto okrog 400,000 knjig. Pt i eg teh izdwjo knjige na-zne knjigarne, ki jih je precej v Ljubljani. Kulturni -značaj mesta označujejo tu»di spomeniki. Majhen kakor je sioven^ki narod je postavil nebroj spomenikov ne le v Ljubiljani ampak tiudi v Mariboru, Cankaiju n«a Vrhniki, na pokopalfAčih, vzidal je spominske plofcče in zgradil razne list ano ve v rpomin svojim zaslužnim ljudem. Težko, da je kje v Zed. državah mesto enake velikosti, kakor Ljubljana, ki bi imelo toliko omeni kov. Nekateri so res urhetniika d-el-n prvega reda, mno^ri »pa so majhni, ker ni bilo denarja za velike, ka.kršn? vidimo v bogatih ameriških velemestih, Glavni spj-roeniki so Pidšeren, Vodnik, Trubar, Val-vazor, Simcn GrcfortLS Miklošič, Zohi*».» piramid«, obelisk Ilirije z verzi Oion« Zupairvči-ča in razni drugi. Vodnik je nama ti'Ji'1, da je pod sled-rtjim prikopan h tudi nekaj "neznanih" Napoleonovih vojakov. Slovenci so ponosni na to»svojo Ljubl jano in v s^ahu zan jo. Rakek je bl izu in tam preko ter povsed drugod ob itruj-anuki meji preti-tnali Sloveniji večna nojotovost: Od sevtim« shrani piha nacijski veter. Pod AV'tro-Ogmko so v LJ ubljani radi nemčuriH tudi narodni Slovenci. Vsakdo, ki je hotel v druM kaj pomeniti, af.l veljati za inteligenU, je moral obvladati nemttino, tudi če ni bil v šo'ah: Mnd-loči "osvoboditi" to deželo, "ki je nemška po zgodovini in kulturi". Ako se to res izge>di, bo nem- cunrtvo v Sloveniji vzblstelo in uspevalo kakor nekoič. (Dalje prihodnjič.) RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Se vedno tod o k mg pohvalno govore o majski priredbi kluba št. 11 JSZ. na kateri je s svojimi točkami soc. zbor Zarja iz Clevelanda na vso moč ugajal. Onim, ki jih ni bilo na prireditev, jim ie zdaj žal. Zamudili so priložnost. kajti kaj takeg« tukaj niso pričakovali. i Nekateri so me vprašali: "Snoy, kako ti ftpraviA toliko ljudi skuipag?" Odgovoril sem jim: "To je bilo delo soc. Zarje, ne moje." Mi, to je, naši sodrugi in so-družice se pa radujemo uspeha, ki ga niti z daleč nismo tolikšnega pričakovali. Kako veliko je bilo zanimanje za to manifestacijsko prireditev. sem omenil že v prej-šnniem dopisu s tem, da smo imeli obilo udeležencev iz "daljnih" naselbin. Vabili «&mo namreč ljudi, kot je običaj, "od biten m daleč". Naj omenim še nekatere, ki so prišli od daleč: družina Selak, Star City, W. Va., Tone Zupančič iz Point Mnriona, dalje iz mest Tumer, Ba.vsville, W. Va., Pongratz iz New Philadertphia, Zaveršniko-vl in Žlembrnarer h. Piney For-ka. rojaki iz Mavnarda, Glen-coe in iz mnogih drugih naselbin so bili častno zastopani. Ziutraj po prireditvi *k> šli pevci in pevke na Izlet po n«ših gorah. Tako so mi namreč drugi prtnovedovali. Jaz nisem u-Uf7tnil z njimi. Spal sem par ur in na«to snet na de'o, da uredimo kar je bilo treba še skon-čati t>o nriredbi. Popoldne na smo ?meli *ejo federacije SNPJ, OHUhiiem, ker nVm mogel biti na^im goltom Clevelanda na razioolapo. kakor hi bil rad, ampaik oni to razumejo. *ai so zmerom 7apomleni zdaj v tej. zdaj v kaki drugi prireditvi. fte noseibno sem si že>l bHI v družbi sodruga in »odru-žice Poljšak, ampak ubij se, če ne moreš drugam kot na delo. Mladi ipevci in pevke »e>c. Zarje so imeli — kakor ao mi pravili, vzlic vsemu prijetno zabavo. Rekli so, da bodo Še pri-*li na naše hribe in v doline. Tudi mi želimo, da nas še obiščejo. i Ko to pišem, mi bo'naročeno število izvodov Majskega Glasa menda spet zmanjkalo. Ako bi ime! priliko iti ven na agitacijo, kakor nekdaj, bi ga še mnogo razprodal. Anvpak sem privezan na ta ki«j z vseh strani. Za malo vse>to 25c bi bilo tako obsežno revijo pač vredno raz pečati v tisoče več izvodih kakor sedaj. Ako bi vaakdo, ki mu je naše gibanje pri srcu in je za napredek delavstva, pomagal tudi ipri širjenju Majskega Glasa, pa bi zlahka dosegli ve>1tko cirkulacijo. o • o Tajniki klubov JSZ in društev Prosvetne matice so dobili obvestilo, da so volitve za etelegate na XII. redni zbor, ki se prične 4. julja v Clevelandu, ra/t;ii>ane. Ta ribor ibo eden izmed najvarnejših, kar se jih jr.z spominjam. Treba bo trezno razpravljati o vseh problemih in imeti bodočnost pred «.čmi. Previdnost bo na mestu, da ne bomo sprejemali i resolucij nepremišljeno, kot je to storila minula konvencija soc. stranke, da je moralu njena eksekutiva že dan pozneje biti z eno v protislovju. človek vedno upa in čaka, da pride do zM&anja progresivnih skupin, >pa ti že pride kaka hipna, nepremišljena poteza, ki ae srem**ni v zapreko stvarnemu delu. Nahajamo se v dobi naiglih dnevnih sprememb po vsem »vetu. Položaj je sik)vito resen in delavstvo tga mora imeti vedno pred očmi, ako noče tavati v konfoziji. Propagande delujejo na vseh koncih in krajih. Inteligentno delavstvo se jim ne pusti zavajati, toda koliko pa je takega delavstva? Socialisti imajo v teh razmerah še posebno odgovornost, ki zahteva previdnosti. Ko enkrat stvar proglasiš za svoje stališče, jo je teiiko spremeniti, čeprav frpoenaš, da je bila zmota. Nasprotniki se posmehujejo in nabadajo. braniti pa se je lahko le. Če stojiš na trdnih tleh, ne pa na takih, ki se ti majejo pod ) ogami. Kar se tiče JSZ, je nam potrebna ravno, tako kakor ob njeni ustanovitvi. Prav tako potreben nam je Proletarec in drugi dve naši publikaciji (A-meriški družinski (koledar in Majski Glas). Ako bomo to iskreno upo&tevali, bo XII. zbor naše zveze uspešen. Svojih ciljev pe bomo še bolj oklenili in pridobMi v naš delokrog na-daljnih moči. Potrebujemo jih i.osebno za prometno delo. Vse to se bo pretresalo na zboru. Volitve za detlegata se bodo v klubu št. 11 vršile na prihodnji seji 19. maja ob 10. dopoldne v društveni dvorani. Potrebno je, da izvolimo ratzsodnega sodruga, ki bo na zboru zastopal edino socialistično postojanko, ki še obstoji v vzhodnem Ohiu, in kateri 'želimo ne le obstoj ampak povečanje v članstvu. Pridite torej na sejo 19. maja vai. Culi boste tudi poročila o izdatkih in de>hodkih nafte majske proslave, katerega vem da boste veseli. Vrh tega bomo imeli na seji par drugih nujnih stvari. m m m Drugo važno zborovanje v tem o»kraju bo konferenca Prosvetne matice v nedeljo 26. maja ob 10. de>p. pri s. Josephu .škofu v Bartonu. Zberemo se na njegovi farmi. Na nji je zelo prijetno pastfcno v maju, ko vse ozeleni. Je pri dobri cesti in blizu postaje električne železnice. Po konferenci bodo udeležencem na razpolago okrep-čila, imeli bomo zabavo in tudi zavrteli se bomo lahko. Ako bi Clevdandčani vedeli, kako prijetno je na tej farmi pri mrzlem studencu, bi nas tudi oni obi kd:i. Sicer pa morda kdo izmed njith pride, kajti zaeVijič so si tu pridobili mn<|;o novega poznanstva. Na »keHiferenci bomo izvolili tudi delegata na foor JSZ in Prosvetne matice v Cleveland* Razpravljali! bomo* kako po-rpeftiti na*e aktivnosti, dalje o agitaciji, da pridobimo še ostala društva v Prosvetno matico, in o bodočem zboru. Zato jej potrebno, da poAljejo pridružena društva čimveč zastopnikov. Na minuli seji federacije S. Štev takoj ipo konferenci, da se zberejo zastopniki njenih društev takoj po konferenci, da se domenijo glede traiiuportacije tukajšnjih članov in članic na prireditev, označena za SNPJ Day, ki se bo vniila 28. julija v Clevelandu. Torej bomo na tej konferenci izvršili kar dvojno delo. Tretje pa bo zabava na zeleni trati ftkofovega vrta, plesalcem pa bo na razpolago prostorna soba. Kako kaj delavske razmere? Lorain Coal Co., ki uvaja v rove nove stroje, delavcev ne e>d-slavlja, pač pa obratuje par dni v tednu. V prostore v maj ni stlači čimveč premogarjev, da vsak nekaj zasluži", kar pa je premalo za preživljanje. S tem jim je vzeta tudi ^pravica vprašati za brezposerinostno zavarovalnino, ker so "zaposleni". Kongresni kom pošiljamo resolucije proti 'pred o-gom v zboinici za spremembe v Wag-nerjevem zakonu, ki ga hočejo trgovske in industrijske komore čisto uničiti. Da-li bodo taki protesti kaj zalegli, bomo videli v bližnji bodoč nosti. Jageph Snoy. DELEGATI BODOČEGA ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE Delegata federacije društev SNPJ v VVesUmoreland County, Pa., bosta na zboru I*rosvetne matice John Fradel in njegova soproga Mary, ki živita v loi-trobe, Pa. Oba sta aktivna v JSZ m v društvih, John pa tudi v uniji. Klub št. 49 JSZ v CoMin-vvooelu bo zastopal Andrew Bozich. Delegat društva M. 87 SNPJ, Herminie, Pa., bo Anteni Zornik. On je deloven v naših vrstah ±e m na/o let in vztrajen agitator za napredne liste. Delegat severovzhodne ohlj-ske Konference JSZ in Prosveti nc matice je Louis Zorko, u-pravnik Cankarjevega glasnika. Društvo Slavij a At. 1 SNPJ, bo zastopal Frank Aleš, ki je star znanec v iui£em društvenem in delavsko političnem gibanju. Zaeknji pondeOjek smo prejeli o volitvah delegatov nad al j-na obvestila. Konferenco JSZ in Prosvetne matice za VVLscon-sin in severni Illinois bo zastopal Leonaird Alpner. Dele&ati-nja kluba št. 37, Mihvaukee, je Kristina Podjavoršek. France« Mihevc, Salem, O., bo zastopala federacijo SNPJ za vzhodni Ohio rn Penno (okrožji Girarkl-Farrel) in John Terčelj federacijo zaipadne Pennsylvanrje. Volitve delegatov na XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice se bodo vriile do 15. junija. Pričele so se 4. maja. Referenti ali poročevalci, ki jih je določila eksekutiva JSZ do sedaj, so sledeči: Ivan Molek : "Nasi kulturni -ptoblemi: Ali je kultura cilj ali je sredstvo?" Frank česen: "Možnosti za ojačenje delovanja Prosvetne matice." Etbin Kristan: "Svetovni položaj delavstva." Matt Petrovič h: "JSZ in Prosvetna maitica v Clevelandu." Anton Shular: Agitacija za Proletarca, naš koledar in Majski Glas. O tem predmetu sta določena za referente tudi Anton Jankovch, Cleveland, O., in Anton Zornik, Herminie, Pa. Joško Oven: Pet i nt ri desetletnica Proletarca. Milan Medvedek: Cankarjeva utstanova, njena revija, njeno delo in namen. Anton Garden in Jos. Jauch bosta poročala o prošli konvenciji se>c. stranke in pojasnjevala njene zakljueVke. Z« referente o situaciji med ameriškimi Hrvati in Srbi je določen Geo. Maslach, ki pa je t d govoril, da priporoča za to nti ogo Petra Kokotoviča. i John Rak in Donald J. Ix>-trich sta referenta o predmetu, "Ali vršimo naše delo med tu rojeno slovensko generacijo kakor potrebno?" Mary Dum, Cleveland, bo referirala o našem delu in nalogah med ženstvom. Referat o zadružništvu poda zastopnik, ki ga določi slovenska zadružna organizacija v Clevelandu. Frank Pcdbov, Park H Ml, Pa., je bil d< ločen za referenta o unijah. O tem predmetu bo imel referat tudi Anton Garden. Fred A. Vider, gl. tajnik SNPJ in Anton Zaitz, gl. pomožni tajnik SSPZ. bosta referenta o podpornih organizacijah z ozirom na delavsko giba-rje. 'Zbor bo otvoril tajnik Chau. Pttfiorelec. Uvodni govor poda Frank Zaitz. Poročevalci o na- ših publikacijah, o »tanju Prosvetne matice, JSZ in o splošnem delu v našem uradu bodo Chas. Pogorelec, Joseph Drasler in Frank Zafttz. Vsi referenti so smatra ni ea enakopravne člane zbora. Prične se v četrtek 4. julija v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo rd. v Clevelandu. Skončati bo v soboto 6. julija, v nedeljo pa se udeležimo slavja 30-letniee kluba št. 27 JSZ na iziletnem prostoru cleveland-ske federacije društev SNPJ. Mladino in mi i Cicero, III. — Vsak, kdor se zanima za delo mod mladino, ve, da ni lahko pridobiti jo, ela se bi zanimacialne iprobleme. Najilag-Ije je zainteresirati tiste, ki že doma deibe tega znanj« iz pomen kov s starši. Za tiste izmed nas, ki smo imeli šolsko vzgojo in boj za kruh že tam, tposebno še z« one, ki smo ipreživeli t«m tudi let« med svetovno vojno, nam ni bilo težko spoznati krivice, ker smo j-ih občutili od rane ml&dotJti. Zato smo bili dostopnejši tudi za organizacijo in delavsko gibanje. Lahko rečem, da povprečen Olrok tukaj ne tnpi toliko kakor tam, pe**ebno ne v mestih. Večinoma se jim godi mnogo boljše, ako le ni brezposelnosti in bolezni v hiši. V metkih jim ni treba takoj majhnim začeti delati, kakor smo moraki tam na deželi. Spominjam se, d« sem morala pomagati doma in na polju še zetKo majhna, d« je bWo orodje, ki so ga nam dali, večje nego jaiz. čimbolj sem odraščala, težje delo so mi odkazo-vali po šoli. "Pridite na to ali ono njivo," je nam n«roč«J« mati. Sama je tudi tako težko delala ves dan, da se je zvečer komaj vzravnati«. Vrh tega smo imeli še slabo hrano in borno obleko. V tem položaju smo dorašča-li in videli, da se nekaterim go. di mnogo boljše kot nam. To je nam pomagajo misliiti. Nič se ne čudim tukajšnjim otrokom, ker imajo drugačna zanimanja kot smo jih imeli mi. Zanje skrbe starši in jih pošiljajo v šolo mnoge do 18. leta. Kako pa naj tak otrok ve o živ-iljenakih težavah, če ima dewolj hrane, obledee in ke>mfe>rta? O-kusil jih bo šele kadar mu bo treba iskati delo. Tod«j šele se začne živijenska šola tudi zanj. Posebno ako ne dobi dela. Tedaj šele se vpra&a, čemu ga mu ne dajo in prične razmišljati o vzrokih. Možno je, da se v takih momentih spomni itudi "m-dikalnih" idej svojih stardev, če sta kdaj govoril« o njih. Morda je mimogrede «v mladih lertih čul tudi delavskega govornika in le kar tjavendan vjeil nekaj njegovih besed. Sedaj vidi, da so za radik«lizem vzroki. Delavska vzgoja otrokom koristi, kajti prej ali slej se bodo morali postavki n« svoje noge. LagMje jim bo ra»zume\ati ipolitične boje. unijo in ^stem, ki bo tudi i?tjih izkoriščal, če imajo že od mladega podlago za tako vzgojo. Razumeli bodo, da je njihovo mesto v delavski organizaciji in d« je prava vera le vera v pra»vico in resnico in v enakopravnost ljudi. Kristina Turpin. Sta naročnino it obnovili? KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI V Clevelandu >e prične 20. naju konvencija SSPZ. To ne oo le "redna" konvencija. Kajti delegati in odborniki, ki se /berejo na nji, bodo odgovorni ta bc dednost zveze. — J. P. "Jugoslovani so izmed Slovanov na)b(Vj nadarjen narod," je rekel msgr. Vitus Hribar na nekem predavanju, ali kjer, je ie bilo. Cehom bi »e U ugotovitev prav nič ne dopadla. Klub 'Ljubljana", ki je bil nedavno ui »tanovl/jen v župniji sv. Štefana (Chicago) v namenu izboljšati -ose^čino, si je na-Icžj! veliko delo. Najboljše bo tam okrog vse podreti in začeti graditi po novi modi. Pa bo lepo. Nerodno je le, da tudi silno drago. '1 V VVaukeganu so se prve dni me.-eea maja vršile keglja&ke tekme pod pokroviteljstvom SNPJ. Uspeh sijajen. Dvorane polne na iplesnih zabavah in igralcev ter gledalcev na igriščih. Vse iziborno, vse veseto. Le nekaj starejših ljudi se je ukvarjalo v lobijah tudi s politiko. Pričkali so se zelo, med tem pa so kefeljači in njih prijatelji vriskali in ob poslovitvi so retfi: "How wor*derfufl!" "Blitzklieg" ni šala, kakor ni šala, kadar ti '"holduper" podane cev- svojega revolverja .v trebuh. Eno kot drugo je "hold-irp". Pacifizem ne more drugega kot dvigniti roke in dopustiti, da mu tolovaji izpraznijo žepe. Radikalne sekte so proti vojni. Ampak med seboj se vojskujejo, da se celo od besed krešejo iskre. Kaj šele bi bilo, če bi take struje imele tudi armade na razpolago! Teoretičen pacifizem torej nič ne velja, kar je le v besedah. Bojuje se z besedami, ker orožja ne zmore. "Radnički Glasnik" se zelo veseli porazov Anglije in Francije. To Ob enem pomeni, da se raduje Hitlerjevih zmag. Ali ni bilo škoda denarja,, ki so ga zmetali hrvatski delavci Radni-ku za 'antifaiizem"? In denarja slovenskih delavcev, ki so pomagali financirati "antifaši-stični" list Naprej- Pomagali so "peti koloni". Jugoslavija je imela pod Stojadinovičem dva prijatelja: MuHsoflinija in Hitlerja. Oba ?ta ji obljubila ščititi njeno nevtralnost in njene meje. Ampak besede in obljube diktatorjev nimajo trohice zanesljivosti. Vseern) se je Jugoslavija o-brnila k tretjemu in ga projila. naj posreduje pri torarrtu Hitlerju in Mueolinlju, da ne bosta spustila svojih volčjih hord preko meje. Pravijo, da se je Moskva tega' natrveta oprijela in rekla, da naj ostane na Balkanu vse nespremenjeno. Sicer je to ze'o dobro 'posebno za Nemčijo in Italijo, ker ju te dežele zalagajo z živili, oljem in raznimi drugimi potrebščinami. • Rusija je s svojo kominterno proti "imperialistični" vojni. To je pametno, ako bi bila iskrena v svoji politiki. Ni pa pošteno, ker o>b enem zailaga Hitlerja z oljem,"rudami in žitom, da lahko nadaljuje in zmaguje v "imperialistični vojni!" "Čudo božje!" Radnički Glasnik z dne 7. maja ima u-redniški članek, v katerem ten-deneiozno brani Mussolinija in Italijo pred hrvatskimi "šovinisti" in dokaizuje, da je pravi sovražnik Hrvatov v resnici Anglija, ne pa Italija in Nemčija. Buuuu, 'i Ali veste, da je hrvatsko "komunistično glasilo" še vedno neunijski list? In da oglaia kakor že več let prej tudi letos demokratske in republikanske kandidate? Faiisti za besede niso v zadregi. Posebno ne za voditelje. Hrvataki fašisti s^, dali svojemu vodji naziv "pbglavnik". Njihov "firer" živi v Italiji in se piše dr. Ante Pavelič. Slave Trošt ni odslovitve iz jugoslovanske diplomatske službe prav nič vesel. Celo huduje *e, oziroma drugi v njegovem imenu. Pa mu ne bo nič pomagalo. čudno je le, da jo je imel toliko časa. Klemen Vorošilov je bil poleg Stalina poslednjih nekaj let najpcipul.arnejši človek v Sovjetski Uniji. Prvega maja mu je Stalin še pustrl govoriti, nato pa ga odstavil — Vorošilov je bil namreč vojni komisar — in mu v nadomestilo dal titel šestega podpredsednika - ruske države, časniki poročevalci pravijo, da je Vorošilov moral iti, ker se je Stalin zbal njegove priljubljenosti v armadi. V.^ak dikator se boji tudi sence, ako ni njegova. Prvi krematorij na Balkanu bodo zgradili v Beogradu. Denar zanj je zapustil neki bogati član društva "Oganj", katero se že dolgo prizadeva, da bi mu ga oblast dovolila »zgraditi in mestna občina pa vzela v upravo. Najbližji krematorij je sedaj v Gradcu v Avstriji. 0 Komunisti niso edini, ki znajo glodati od znotraj. Nekaj let je bj1 to sicer le njihov monopol, a sedaj imajo tekmece vseh vn*t: nacije, "krščansko fronto", KKK, Coughlinovce in Še mnogo drugih sličnih skupin, 1 poje? njih pa še agente provo-katorje in špijone v službi privatnih interetsov. "Poštenje je buržvazna čednost", je učil svoje pristale Had nič k i Glasnik. Pa so vzeli io za resno in Radnički Glasnik je bil prvi, ki je imel škodo od norčevanja s ipoštenjem. Kajti marsikdo, ki je kolektal, ni poslal denarja nikamor. Saj ga tudi komunistični uradi često-krat niso dali v nabrani namen! čemu bi ga pcsameov JSZ in pevci ter pevke soc Zarje bi zelo radi videli, če bi vam v Bridgeportu in okolici *bik> mogoče priti na jesenski koncert Zarje (na Zahvalni dain) v večji skupini, na primer s poseb-Cleveland, Ohio. — Letošnji ni m busom. Na tem koncertu Majski Glas je v vsakem oziru boste slišali vse Zarjane, ki na-eden najbo»lj«ih, kar je bilo iz- stopijo skupno in potem v due-danih doslej. V njem devcem in pevkam pri i«*ta, to je 25c izvod, dasi je vre- soc. Zarji najboljše priznanje, den za vsakega, ki se količkaj Mi pa vam bomo postregli ena-zanima za branje, 50c. Pošteno ko vljudno, kot ste vi nam. v povedano, vreden jc tudi, da si vseh ozirih. ga vsakdo ohrani, kakor hra- i S. Snov ol»enem piše, da se je nimo letnike Druž. koledarja, ob tej priliki z mnogimi prvič kajti ob eni ali drugi prflcki ga olcdeči članek: Prva svetovna vojna je močno zrahljala tako zvani liberalni kapitalizem, to je tisto obliko kapitalizma, za katero je značilno svobodno tekmovanje, razmeroma majhno vmešavanje države v gospodarske zadeve, prost ljudski, blagovni in kapitalni promet med državami ter mednarodna zlata valutama ipodlaga. Današnja nova vojna pa je našla kapitalizem sredi tistega njegoveiga razvoja, ki ne nadomešča samo "svobodnega" gospodarstva z "organiziranim" — ki je polno kartelov, trustov, koncernov itd. — ampak napravi ja državo za vrhovnega dirigenta in nadzornika gospodarstva; bistvo kapitalističnega produkcijskega načina, pro-fitno' gospodarstvo na podlagi zasebne lastnine produkcijskih sredstev, pa ostane nespremenjeno V diktatorskih državah se seveda gospodarstvo neopaizno bliža stopnji popolnega državnega gospodarstva, ki postopoma omejuje lastnikom produkcijskih sredstev (proizvodnje) svobodno razpolaganje. V ostalih državah, predvsem v Angtfa-ji in Franciji, pa žene vojna ta Slovenski delavski center i™™* ***** n* ^ pot: Go- . .. .. . . Ispodarstvo se uravnava vedno Chicago. — Na seji direkto- bo|j C€ntralizirajo£e, če že ne V nekaj dneh se prične v Slovenskem de4. domu konvencija SSPZ, Sodružno pozdravljeni! Anton Jankovich. njegovega sina. šok je predsednik naše Zarje že mnogo let in prav tako mnogo let tudi tajnik društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. V o-beh uradih slovi za vestnega odbornika. Njegov sin pa je iz-boren igralec in opremljevalec petja na klavir. Tudi Milana Medvedka s. Snoy doslej nii še osebno po-anal. PflSe v dopisih, da je ta mladi inteligentni fant napravil nanj in drmge zelo doiber vtis in da je vreden sfn svojega očeta Ludvika Medveška. Deluje n«i kulturnem in društvenem polju, »je aktiven v SNPJ in J8Z in Fimo lahko ponosni nanj. On je tudi član 'gil. nadzornega odseka SNPJ. V svojem delovanju veliko žrtvuje časovno Hi materialno. Priprave za XII. redni kibor JSZ in Prosvetne matice, ki bo v Clevelandu 4.-6. juMja, so v polnem teku. ' Upam, da bodo vsi klubi in društva popita I i delegate. Zavedati se moramo, da je to zborovanje v teh časih še posebno važno. 0 0 0 V prejšnjem dopi-u o (podpornikih Proletarca sem zapisal. da Ciril Obed sedaj ni član rija Slovenskega delavskega centra dne 8. maja je bilo sklenjeno, da se prostorov družabnega kluba letos ne bo predelovalo. Vzrok je. ker bi bilo treba v tem slučaju instalirati popolnoma nov kurivni sistem s pečjo (furnazem) na olje, kar bi .«talo kak tpctdruff tisoč dolarjev, vrh tega pa še predelava klubovih prostorov tudi pre-tej sto ta kov. Denarja v ta namen pa ni zadosti. Popravnih pa bomo to pomlad okna in sči«tili ter prebarvali vse prostore, ograjo ob balinišču rn iz vršili i druga nujna de a. Cvetlični vrt v Centru je od lami v oskrbi Johna Chemazar-ja. O njegovem dedu je poročano več na angleški strani v tej številki. Morda bo to zanimalo tudi našega bivšega vrtnarja M. Readinga, ki sedaj vrtnari c^n« ... v San Marin u, Calif. l>ani je Sodrug"Poij- IMm (iH mu Je 1>acifična /v l\ n 1 n ra « tA Mm* obala zeilo vmč. Oskrbuje vrt nekemu bogatašu in pravi, da se z njim prav dobro razumeta. 2etli, da unpeva vse tudi na našem vrtu. To poletje bo zares lep. Naravno, da veliko raznega dela iva »vrtu opravijo tudi Groserjevi koit vsako (Leto prej. Math Kure Je napravil oib cvetlični gredi tik južne stene hiše nov lijak, da ne bo s strehe curljalo ipo rožah, favtilil je tudi nekaj drugih popravil. John Sprohar bo poskrbel za potrebna dela na balinišču, ki ga balincarjj že pridno uporabljajo. Obiskovalcev smo imeli to pomlad nunoigo tudi iz drugih krajev, med njinmi operno pevko Zinko Milanovo ter njenega soproga, ki sta prišla v spremstvu Jakoba Zupana in D. J. Lotrich a. Dallje »brata Kumer, John Rak in novoporočenca Oeo. Remer.o iz Pa. Par tednov prej pa je iprtšel prvič v naš center John Kvartich iz Brrdgevilla, Pa., glavni predsednik SSPZ, gl. tajnik Wm. Ruas, gl. blagajnik Mirko Ku-helj, gl. podjvredsednik Ru-dc/ph Lisch « Cievelanda in pomožni tajnik Anton Zaitz. PriAli so sem po skonč«ni seji, diktatorsko, in država že pose.-ga v nekdaj še tako sveto zasebno področje podjetnika. Na dlani leži, da radi takega razvoja tudi politična oblika liberalne države ne more ostati nedotaknjena, vojna že itak sili na odpravo demokratičnih naprav in če bodo centraliizirajoči vplivi na gospodarskem polju vedno močnejši, bodo tudi meščanske demokracije precej hitro korakale po poti, ki vodi v totalitarno**. Razume se, da zgledi za taksno bodočnost vznemirjajo mnogoštevilne meščanske demokrate in da iAcejo poti, kako preprečiti takšen razvoj. Večina izmed njih predlaga, da se naj zapet poživi gospodarski liberalizem. kar pomeni povra-tek v liberalni kapitalizem z zasebno lastnino produkcijskih sredstev, svobodno konkurenco in lovom za dobičkom; na kratko; vpostavi se naj popolna gospodarska svoboda z močno in-dividuallzacijo (vse naj bo zopet prepuščeno posamezniku). Vendar pa je velika utopija, če se misli, da je mogoče preprečiti razvoj v državno totalitarno gospodarstvo na ta način, da se po ploii zasebna lastnina produkcijskih sredstev. Delo jc že v tako visoki meri pc:iru-žabljeno, da je nemogoče delovna sredstva Š2 bolj individualizirati (pc-osebiti). Možno pa je nekaj drugega; prepad med zasebno lastnino produkcijskih sredstev in njih družbeno uporabo tako premostiti, du >:e tudi lastnina delovnih sredstev posploši, demokratizira, ali drugače povedano, da postane celokupna ljudska družba lastnik in uporabnik vse proizvodnje. Podružabljenje lastnine produkcijskih sredstev je prava pot! ftele na ta način bo zlomljeno gofnpodstvo zasebnega monopola in konec bo fa rabljanja delovnih sil po zasebnih lastnikih kapitala in omogočena bo pravilna razdelitev dohodkov in premoženja. Le tako bomo ušli nevarnosti diktature in totalitarnosti. Podružabljenje, socializacija produkcijskih sredstev ni isto kot podržavljen je, centralizacija in birokracija, am4>ak je predvsem demokracija in omogoča pri načrtnogo^podarski organizaciji veliko svobodo in gibčnost gospodarstva in široko samoupravo njegovih posameznih vej. Če hoče človeštvo preprečiti nadaljni usodni, skoroda nujen razvoj kapitalizma v totalitarno gospodarsko državo in politično diktaturo, more to storiti le s socializacijo produkcijskih sredstev. Ako do tega ne bo prišlo, bo tudi konec politične demokraeje in človeške svobode. Južnjaki niso uspeli Kongre**niki z juga, ki so se najbolj prizadevali zmrcvariti z raznimi spremembami v prid izkoriščevalcev zakon o delavniku in mezdah, v kongresu letos niso mogli uspeti. HIGHLAND PARK Beer Distributer STEVE PAVKOV1C, Ustnik Rnzvaiam SVEŽE PIVO najbolje vrate ka.kor SCHMIDT'S — Sp.rklinff Bcer RHEIN-BRAU—The Ari.tocrat 147 VICTOR AVE. HIGHLAND PARK, Michif.n Tel. Town.vnd 8-1778 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI t PODPORNI JEDNOT1 I NAROČITE SI DNEVNIK : "PROSVETiV j < ► Slane aa celo leto $6.00, pol lota $3.00 Ufttanavljajte nova drufttvaj Deset članov (ic) je treba ta novo druAtvo. Naslov za list in xa tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. ' CHICAGO, ILL. Mm»H»MMMMMMIIM I ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS i; Zapisnik konference Prosvetne matice in klubov JSZ, ki se je vršila 31. marca v Girardu, 0. SOLE IN "DOBR^ SLUŽBE" Tajnik konference Prosvetne i matice za severovzhodni Ohio John Krebel otvori zborovanje ob deseti uri. Za »predsednika konference je soglasno »voljen s. Louis Zorko, za zapisnikarja pa s. Milan Medvešek, nakar se čita zapisnik zadnje konference, ki je sprejet kot či-un. Prečita se i>ismo glede izvolitve delegata za kongre« JSZ. Odločeno, da se delegata izvoli pozneje. Poročilo tajnika: Skupna imovina znaša $10.16. V North American Mortgage Co. je zmrznjena vlog« sa $49.80. Organizacija i| usedu je tudi eno delnico Labor Centra, in sicer za $25; Račune g*ta pregledala in jih našla v redu sodruga Milan Medveiek in Joseph Lever. Tajnik John Krebel nato pcda splošno poročilo o dedovanju P. M., o delavskem gibanju na političnem in kulturnem polju, o naših ipotrebah in nalogah itd. Povdarja, da moramo naše delo podkrepiti z vero, da je delavstvo upravičeno do boljšega življenja in se vreči na defo z vsa energijo in navdušenostjo. Tajnikovo finančno poročilo in druga priporočila so soglasno sprejeta. * Poročilo organizatorjev: S. Lever poroča nakratko o delu in težavah, ki jih ima na agitaciji za naš tisk v svoji naselbini. S. Magode poroča, da njihova naselbina še vedno veliko dela za P. M. in splošen delavski pokret. S. Louis Zorko pcda poročijo posebnega odbora, ki je imel a-raniirati predavanja. Pravi, da je bi! ta odbor zaposlen z raznimi kulturnimi zadevami, za predavanje pa zaenkrat ni bilo posebnega zanimanja, zato se pa ni araniiralo. Poročilo organizatorjev in posebnega odbora je sprejeto na znanje. Za klub 27 JSZ poroča Josephine Turk. Klub je zelo živahen. Zadnje oa-se se je pridobilo 15 novih člJanov. Klub se bavi s tekočimi delavskimi problemi. člani tega kluba so v ospredju pri raznih naprednih društvih in ustanovah ter se u-dejstvujejo .povsod, kjer gre za delavsko stvar. Klub ima tudi izobraževalne tečaje, v katerih ne trenira mladina za delavske agitatorje. Klub je naročil 250 iztisov Majskega Glasa. Z« klub sL 28 JSZ poda poročilo s. Joseph Lever. Ta klub je v središču močne klerikalne trdnjave, zato ima velike težave in ga je težko ojačiti. Za klub št. 49 JSZ podata obširno poročik) sodruga Jankovich in Milan Medvešek. V »p učnem je collinwoodska naselbina, kjer ima sedež ta klub, napredna, toda klub je navzlic temu nazadoval zadnja leta. Bati se je bilo, da bi prenehal eksistirati. Nekateri sodrugi od It. 27 JSZ so se končno zav zeli, da klub zopet postavijo na trdne noge in sd vzeli prestopne Cist« k št. 49. Danes klub zopet rapidno napreduje. Članstvo se je več kot podvojilo, pričelo se je podajati pod učna predavanja z dobrim uspehom in sedaj se še vedno vodi intenzivna kampanja za nove Člane. Pričakovati je, da bo klub (postal največji v JSZ in da postane trdnjava naprednosti v collin-vvoodski naselbini. Za klub št. 222 J&Z poroča s. John Bogatay. Navzlic temu, da klub po članstvu ni tako velik kakor nekateri druigi klubi, pa vri!« uspešno delo na svojem polju, -podpira delavsko časopisje, daruje lepe vsote v tiskovni fond Proletarca in priskoči na pomoč vsaki delavski napredni akciji, ki se izkaže, da je zanesljiva in vredna pomoči. S. Andrevv Krvina poroča na kratko v istem smislu. Poročila društev včlanjenih v Prosvetni matici: Za društvo Naprej št. 5 SNPJ poročata Louis Kocjan in Milan Medvešek. Imenovano društvo želi konferenci veliko uspeha in bo tudi v bodoče podipiralo P. M. in druge delavske napredne organizacije. Društvo izda veliko denarja za naše napredne stvari. Za št. 126 SNPJ poroča Louis Zorko. Društvo je napredno in podpira vse napredne akcije. Za društvo M. 147 SNPJ poroča Anton Jankovich. Društvo ve tik o pomaga napredni stvari, P. M. in je agilno za vsako dobro stvar. Za društvo št. 49 SNPJ poroča Louis Btazich. Društvo je v vsakem potgJedu aktivno za delavski pokret. Za društvo št. 312 SNPJ poročata Andy Božič in John Strancar. Tudi njihovo društvo ne stoji ob strani, kadar gre za dobre stvari. Za društvo št. 321 SNPJ po-tvča Jakob Peršin. Društvo je včlanjeno v P. M. šele dve leti, a v tej dobi je ie veliko pomagalo delavski Stvari. Za društvo Št 262 SNPJ poroča Joseph Garm. Priporoča, da bi P. M. aranžirala debate o splošnih delavskih problemih ter bi na ta način dosegli več živahnosti v našem pokretu. Dobro bi bilo, da bi dajali v časopisju stalna poročila o aktivnostih P. M. Za društvo št. 643 SNPJ poročata brata Matekovich in čeme. Njih društvo stoji *U>-•procentno za delavskim gibanjem. Za federacijo SNPJ za severovzhodni Ohio in Pa. pa poroča sestra Mikolič. Nakratko tudi omeni, da bo njih federacija v vsakem oziru delala za uspeh obijskega SNPJ dne vaco**- ♦nji svetovni vojni postal neka- vol a «*> novem, samostojnem jo k€(r je za R|wij|> doUn| ko *ed*fie novo i»fijajače M življenju zavednega pro eUn- ^ ^Unej<) dežde na Bclkanu widu> trije po Sloveniji. Kjer ja ata, ki se mu hoče s vet jc de. industrija, tam so delavci. In kjer eo delavci, tam to aktivnosti za unijo in vrše jih socialisti. V informacijo navajamo o delavskem gibanju v Kranju iz D. P. sledeče poročilo: V mesti x Kranju imamo v Sloveniji pOle? Maribora največje središče tekstilne industrijo, ki je v povojni dobi zadnja leta popolnoma spremenila lice mesta Kranja, a se prej desetletja ni moglo nikamor razviti. Zajeto med Kokro in Savo je (živelo to mesto evoje čiste posebno patrijarhalno hi mirno Pionirji delavskih organizacij, »trakovnih in kulturnih, sol tudi po polomu neustrašeno vztrajali na bojišču, držali s težkimi žrtvami zadnje ostanke in danes lahko rečejo, da so najhujše težave prebrodili. Iz nezadostnih in mračnih prostorov gostilniške verande so se te neodvisne in svobodne delavske in kulturne organizacije preselile v svoj "Cankarjev dom", ki tudi v bodoče samo »lojne, je za status quo na BaUkanu, dasi Moskva uradno to zanikuje in trdi, da »o porciMla o kovanju zveze med njo in Jugof.avijo iz trte zvite. Delavska atranke v Angliji je imela doslej v parlamentu in v državi vtotfo opozicije. Minuli teden pa je zahtevala, da Chambctfaun odstopi, in ako to stori, je pripravl jena sodelovati v vladi. Zki naselbini. Zbor in klub št. 27 imenitno kooperirata med seboj. Priredbe skoro z mira j žanjejo deber uspeh. Zbor ima sedaj 60 pevcev in upati je, da botpri-dcbil v bodočnosti še ve4iko novih članov. Priporoča »borova I -cem, da se udeleže Zarji nega spomladanskega koncerta. Poročila klubovih in društvenih zastopnikov se vzamejo na znanje. Predsednik Zorko nato govori o splošnih nalogah našega gibanja, kako poživeti naš pokret in razširiti časopis Proletarec. ki izhaja in izobražuje naše de«lav?rtvo zadnjih 85 let. Kazvije se debata o agitaciji za razširjenje Proletarca. V debato posežejo Lever, Jež, Boga-tay, Krebel, Jankovich, Medvešek in drugi. Zastopniki Proletarca menijo, da bi bilo dobro od časa do časa poslati zunanje zastopnike v njih naselbine, da bi ti imeli več uspeha kakor dneva oni. kjer ustvarjamo delavsko kulturo. HITLER HOČE ŠILOMA POSTATI "VARUH" MALIH DEŽEL (Nadaljevanje s 1. strani.) šc kakor se je nekoč podjarm-ljenim ljudstvom pod "krvoločnimi" Turki. Ako "divja be^ti- 7ma, je združila v boju proti njemu vse elemente na Angleškem, razen fašistov, komunistov ki nekaterih ortodokrnih pacifistov. Slednji se drže pravila, da če te kdo udari po desnem licu, na -tavi mu še levo. Komun.! »ti in naciji pa se pač ravnajo po navodi1 ih svojih dveh vnarijih pci/lavarjev. , Danske ladje v Angliji Rlizu po!cvtet> danskih trgovskih ladij, ki so bile v čarn nem>ke invazijfc v tujih vedah, se je rajše vpisalo pod angte- Jj PRISTOPAJTE K ^ J SLOVENSKI NARODNI j 5 PODPORNI JEDNOTI i \ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ ^ ČLANOV HO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO % J --S S NAROČITE SI DNEVNIK jj | "PROSVETA" j k Naročnina sa Zdruiene driate (lavoa Ckkaga) ia Kaaado $6.00 k W a« leto; $3 00 m pol lotai $1.00 aa iotrt letat aa Ckicag« la Clear« k ^ 17 S0 aa eaU lota; $3 ?» sa pol latat sa iaosom.tva $».00. ^ l Naslov za list in tajništvo je: ! y '20.»7 Ko. Lanadiile Avenue % ^ Chicago. Illinois | Milan Medvešek stavi predlog, da se da navodilo našemu daletgatu, da priporoča na prihodnjem zboru JSZ, da sprejme v pravila točko, ki bi določala, da mora biti vaak član JSZ naročen na Proletarca. Ako pa je v družini več članov JSZ, potem mora biti vsaj eden naročnik na Proletarca. O predlogu se precej debatira. S. Tancek izraža bojazen, da bi prisiljena stvar škodovala. Nagode tudi govori v tem smislu. S. Kocjan tudi mieli, da bi bil ta način pridobivanja naročnikov preveč po diktatorskem vzorcu. K besedi se priglasijo še Božič, Previc, Lever, Zorko, Jankovich in drugi. Nekateri zastopniki govore tudi o stališču Proletarca glede evropskega polodaja in sovjetske Rusije. Nekaj jih meni, da bi bilo dobro, da ne bi zavsemali preveč ostro stališče proti sovjetski Rusiji, a drugi pojaanu-jejo, da je list Proletarec samo proti tiranski diktaturi, ki jo brutalno izvaja Stalin, ni pa proti sovjetski Rusiji v splošnem. Končno se debata zaključi in pride na glasovanje stavljenega predloga, ki je s večino glaeov sprejet. Preide se na točko o agitaciji za JHZ. Uvodfri referat poda s. Louis Zorko. Za pridobitev novih članov nato govore sodrugi Tancek, Jankovich, Medvešek, BcitfaUjr in drugi. Na kratko se razpravlja tudi o Cankarjevem ffplaeniku. Tone .lankovieh nakratko dokaže, da loči dnevnice. S. John Bogatay stavi predlog $7 na dan. S. Nagode stavi iproti predlog, in sicer za $5 na dan. S. Medvešek pa rta vi posredovalni predlog, in sicer naj bo dnevnica po $5, če je delegat izven Clevelanda, ako pa je iz Clevelanda pa po $8 na dan. Posredovalni (predlog sprejet. Za delegata so no-minirani: Jankovich, Tancek, Medvešek, Bogatay, Zorko in Lever. Nominacijo sprejme L. Zorko in je soglasno b. vol jen. Zbornica nadalje odg.asuje, da ostane dosedanji1 odbor P. M. polnomočen do prihodnje konference P. M., katera se naj aranžira v Kenmorju, O., če pa se je ne more sklicati v tem o-kraju, pa naj tajnik izbere ki kšen drug okraj. Konferenca se ima vršiti v oiktobru mesecu, feidlog v trni smislu stavi A. •Jankovich. Pod točko razno se razpravlja tudi o SNPJ dnevu, ki se bo vršil letošnje poletje na zadružni farmi društev SNPJ v Clevelandu. Ker je prišlo med nekaterimi zastopniki federacij do nesporazuma glede SNPJ in ker so ti zastopniki navzoči na konferenci, se prične pojasnjevati celo zadevo od ebeh strani in končno pridejo zastopniki do splošnega sporazuma. Loui< Zorko naznani, da bo tajnik konference razposlal peticije za B^gelow Act, ki pride na volitve v jeseni in apelira na JMistopnike, da se tedaj potrudijo s pobiranjem ipodpiaov. Sodrtng Jež predlatga, da ae pobira prispevke za Proletarca. Meel navzočimi se nabere $7.10. Seja se nato zaključi ob dveh popoldne. Louis Zorko, predsednik. Milan Medvešek, zapisnikar. V nedeljo 26. maja konferenca na Syganu Moo« Run. Pa--Prihodnja konferenca klubov JSZ in dnu-šteV Prosvetne matice za za-padno Pennsytvanijo se bo vrnila v nedeljo 26. maja v dvorani društva št. 6 SNPJ na Syga-nu. Pridne !»e ob 2. popoldne (D8T). Društva in klubi so pro-Šeni, da odipoSljejo čimveč zastopnikov. PojJeg drutgih važnih problemov, o katerih bomo raz-motrivali na tem zborovanju, bomo imeli tudi volitve za dele-*.-ata na prihodnji redni zbor JSZ. Torej je potrebno, da pošljete zartopnlka tudi vsled volil ev. Na svidenje na zborovanju 26. maja na Syganu. J. Ambrozich, tajnik konference. ja", kakor je Hitlerja označil ško kontrci o in varstvo kot $a bivši angleški premier z mare- «e vrnilo v danska pristanišča, o. Nevrlie Chamberlain, v se- — danji vojni premaga Francijo i fkflBIgtt^ KLUBOV •I* S* z. dajo eedaj na domačih tleh, kako ee ta tuji kapital prevaljuje še vedno naprej preko meja in se useda tam, kjer najde za sebe toplo gnezdo — ceneno delovno sita primitivnega, neizobraženega delovnega ljudstva. Ni torej čuda, da je ravno v Kranju tako strahotno odjeknila ponesrečena stavka, ki je vzbudila v našem delavstvu nenavadno borbeno silo, a bil je to le trenuten vai prebujajočega se naroda, ki ee strahu radi preganjanja po zgubljeni bitki še do danes ni mogel ot renti. "Narodni ^voditelji", ki rabijo za rvojo politiko zaledja, so mislili, da bode na razvalinah tega prvega delavskega zanosa ugnezdili svojo de.odajalsko otfranUacijo. Toda tudi oni so se zmotili. Prestrašeno delavstvo noče niti njihove organizacije, ki imajo taiko mogočne za- in Anglijo, bo tudi "nenapada 1-ni pakt", ki ga je skdenila z Rusijo, kmalu zavvžen. Kajti Hitlerju je zavreči pogodbo toliko kakor onim, ki zveiijo tobak, pljuniti. SkiU bo tudi na ameriški kontinent, do katerega mu po doBavltvi kolonij v Afriki ne bo vetf datleč. In tudi Italija bo v Hitlerjevi Evropi nehala biti vrinili. Mamljive obljube • "Supcriorno ljudstvo" čkCe aryske rase bo razvilo svoj prapor in živeto v izobilju in sreči, kaker nekoč Rimljani, ki so zasužnjili druge, da so delali zanje. TakSen raj obeta nemškemu narodu Hitler. Nesreča je, da mu ta narod verjame, mu ftl e po sledi in izvršuje njegova •povelja s hlapčevsko udanocrtjo. Toda kakor cezarji, Napoleon in drugi močni csvojevalci, tako bo končal tudi sedanji nemški "Netpodeon", njegov narod "arijskih nadl judi" pa ba drago plačal blazno igro svoja- j zaVje ga razdivjanega militarizma. VELIKA KAMPANJA ZA POSPESENJE OBOROŽEVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) * rediva nasprotnikov tolerira. F lasticnost izjemnih nered b Pod geslom, da hoče konte res z izjemnimi naredbami -proti "nacijem" in 44komuniatom" obvarovati to deželo "pete kolone", ker sluiijo Hitlerju in Stalinu, pa bodo z njimi prav gotovo kmalu nato aHi pa takoj od vsega začetka »prizadete vite resnično radikalne ki liberalne GTganizaciije, čeprav ne družijo nobenemu tujemu režimu, kakor komunfcti in narisi. Prav tako bodo iejemne naredbe lahko uporabljene za oviranje in zatiranje unij. Ako se torej kongres uda takim zahtevam, bo vojna histerija dobila nov podvig. Nadejati se je, da Ae bo etabilo dovolj poslancev, ki bodo znali položaj in tak dogodkov hladno pree«ojati ter ščititi one, ki ao za preuredbo raamer v tey deieli zato, ker zastopajo koristi tukajšnjega prebivalstva, ne pa totaflitame režime v Evropi. Kaj bo s nevtralnostjo? Hitlerjevi novi vpadi v Evropi so udaree tudi na nevtrai!-noet Zed. držav in ctougih dežel na ameriškem kontinentu. Ar-crentimski vnanji minister J ose Maria Contilo je ameriškim republikam predlagal revidiranje nevtralnosti, kafti ona, ki so Jo sklenile na evoji konferenci v Panami, se je izkazala za "nepraktično". Izjavil je dalje, da nevtralnosti ni. Pravilen argument Ni potrebno, da se dežela zaplete v vojno, pa je vendar la- hko odkrku na strani ene ali druge vojskujoče se sile, pravi med vrsticami omenjeni minister. Po tem pravilu se ravnajo pcrcbno Italija, Rusija in Ja-pen. ka, ki so več ali manj s Hitlerjem in mu pomagajo v diplomaciji, s propagando im materialno. Zed. države na diru^i ttrani pa so z zavezniki, čeprav h linijo nevtralnost. Predsednik Roosevelt, ki je v svojem govoru ostro obhodil Hitlerjev vpad v nevtralno Nizozemsko in Belgijo, je ob e-nem rzraizil nado, d« se Zed. države vzKc vsemu ne zapletejo y vojno, toda spoprijele tse bodo s komurkoli, ki b« o&nažal ameriško celino. Kampanji za oborožitev te dežele on veliko pomaga. &e celo čikaška Tribuna, ki je za almer. nevtralnost V korist nacijev, zahteva zgraditev vojne sdle, ki ji ne bo primere. Pravi, da so Zed. države v 10. letih potrošile za oboroževanje bHiizu 9 milijard, pa nimajo (ka^i pokazati. Torej je sedaj treba hiteti, vzklika Tribuna, toda ne v prid Anglije FVancitfe, ne«ro za obrambo. Toda kakor se stvari sučejo sedaj, se bo leto 1917 za Zed. dr-1 žave ponovilo. MAJ BARTON, O..— Konferenca Pro-•vetn«-matice in JSZ sa vzhodni Ohio in W. Va. v nedeljo 26. maja ob 10. dop. no formi ». J. Skeffo v Bartonu. SYGAN. PA. — Konferenco ki«, kov JSZ in dročtev Prosvetne matico v nedeljo 26- maja v dvorani druitva it. 6 SNPJ. t JUNIJ ARMA, KANS. — Piknik kluba it. 21 JSZ v nedeljo 9. junija. CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu V Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik Loa-ference klubov JSZ ia Pro.vetao matice sa sap. Penn.jrlvaiujo v nedeljo 30. junijo no Drenikovih proatorih. VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba it. 45 JSZ v nedeljo 30. junija na Stanovnikovi farmi. JULIJ CLEVELAND. O — Slavje 304»»-niče kluba it. 27 JSZ in piknik »oc. nedeljo 7. julija aa farmi federacije SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. -- Piknik kluba it. 11S JSZ v nedeljo ia. avgusta na Drenikovih pro.torih. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dram.ka pred »tava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvoroni SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND. O. No Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert .oc. Zar.ie v SND, St. Clair Avo. CHICAGO. ILL. — Koncert Save. v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvo.trova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Ma.onic Tem* ple, 23rd St. in Millard Ave. • 1941. MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba v ko-ri.t Proletarca v nedeljo 2. marca » dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO. ILL. — Koncert Sovo, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. : BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »»♦a ot Palandech's Yugoslav-American Radio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P. M. Sta tion WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Stotion on your dial.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C -4:00; 7:00—8 530 Daily At 3724 W. 26th Street Tol. Cravrford 2212 , At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dally Tol. Canal 1100 Wcdnesday and Sunday by appointmenta only Re.idoneo Tal. t Cr.«l«d 6440 If •• an.vrer — CaN Au.tin 8700 - ; - . » - % ' A Y ugasla v Weekly Devoted to tbe Intereat of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKKATIVE COMMONWEALTH NO. 1705. Poklubod W««kly al 1301 So. Law*dalr Ava, CHICAGO, ILL., May 15, 1940. VOL. XXXV. More Relief Cuts Marin Weather Given Politirul Autliorilte* Mra for Relief Outrter Ortler The annual summer purge with vvhich that vast unfortunate army of America's unemployed is by this time well aquainted materializer each year just as sure as the grass in the Spring. No less than 200.000 vvorkers will be čast adrift in lhe mcnth of May alcne as a result of orders promulgaled by Col. F. C. Harrington, vvork commissioner. ' This drastic step, held necessary to keep within the ap-prcprialion, added to the i.neasiness vvhich eaists in Congress over the relief situation. However, vvhile capitalism's law-rnakers are vvorried by the prospect of vvhat must happen, their ituLbom determination to preserve the private-profit economy fcaves them w>thout any other alternative. A small group of Senators offered a resolution in the Senate direeting Harrington to keep his rolls at present strength and nullifying the VVoodrum amendment. requiring the WPA to make ite money last the full 12 months of the fiscal fear. If the resolution is approved, it will be necessary to vote abcut $65,000,000 to carry the WPA through July. Meanvvhile the House Appropriations Committee began consideration of the relief appropriation for 1941 by launching an investigation of the WPA. This vvas not regarded as an en-couraging sign. It vvas recalled that a year ago the committee cr.gaged in a Msmearing" expcdition preliminary to slashing tunds for the needy and imposing harsh restrietions on its spending. ■ i JUG0SLAVIA'S R0LE Latest nevvs about Jugoslavia has it that new p act plans are in process of formation betvveen the homeland of Slovenes and the large Slav nation to the north, Russia. Jugoslavia's inspeetor of national defense, Gen. Vojin Maximovic, ia reported heading a military mission to meet with soviet Russian diplomate« to draw up a pact calling for milctary co-operation and far-reach military assistance. Like all of the small Balkan countries, Jugoslavia has been in a precarious position since Germany began her aggressive drive for povver and vrorld supremacy. No one has realiaed and felt this more profoundly than the peasant Slovenes, Croats and Serbs vvho for many years have looked to Russia for proteetion. Apparently the course Russia has follovved in recent times has not changed the attitud? of Jugoslavia. It U doubtful if the combined strength ol the small countries of southern Europe can protect them from invasion once the fast spreading vvar reaches the Balkana. In view of thia it is easier to understand Jugoslavia'« Mscurrying for cover" move, before the storm break«. We, Slovenes m America, ought to reconcile ourselves to the fact hovvever, that the future of Jugoslavia, dark as it seems todayf can be changed but little if any by anything vve may bo able to do materially for it here. deapite our most fer-vent wish to spare it the fate of Czechoslovakia, Poland, Finland and other parts of Europe vvhich the bloody hand of fascist dictatoes aided by their nevv neifhbor to the north, have stained. First Delegates To JSF Convention • jWe«tmoreland Oounty Federation, one of tin* mont prominent and large-t fdfistigna in the sntlre SNPJ, elect-ed John and Mary Fradel, "livevvire" members in l-at robe, Ps., to repre-«*nt it at the XII Re«rular Convention of the Jugoslav Socialint Federation in Collinwood, 0., July 441. Bnanch 49 JSF. Cleveland, haa elected Andi ew Bosich. Lodge No. 87 SNPJ, has elected Anton Zomik, Proleta-iec'a "key man" in Weatern Pa., and the JSF Ohio Diatrict Conference ha« delegated Louis Zorko. Busines« manager of Cankarjev Glasnik. Lod^e No. 1 SNPJ, Ohioafo, vvill be represented by Friuik Alesh. These are the fimt delegate« elected and heard from. As others respond to the call send out last vveek, vve will publiah their name«. Eleetion U open till June 16. Spring Son k Festival In Chicago, Sunday CIUCAGO.—The combined vocal sluength of no less than seven Slovene choral groupa, among them one iuven»ie and six adult choruses, vvill be heard at the Sprim? Sonr Festival Sunday, May 19, at Stefanik Hali in dlicago. The hali ia located st 2448 S. Pulaski Road and ia within eaay t each of local and out of town troupa. Choruses narticipoting «re: "Sava," "Preieren," and "Slovan" of Chicago, Slovene Choral Society SNI), VVsukogsn, v "Naprej" of Milvvaukee, "Sala" of U Salle. and the All Star Juvenile Chorus of Milvvaukee. Here undoubtedly is a real treat for music lovers. Muny hear individual performances ot one or more of these choral group« tbrsughout the course of the year, but rarely are we affordod an opf^rtunfty to hear them all in one day. In view of this unususf treat, and the enjoyment in store for you, we »nvite you to get your ticketa im-mediatelv. You can purchaae them from members of either chorus, at the Slovene I.abor Center, or at Ber-ger's. Admisaion fan 40c, advance sale, and 50c at the door. Program hegina al 3 p. m. Dancing after the program. Music by Rudy Deichman'a Or-chestra. THE MARCH OF LABOR CAtfttMTCtS SOCkCiV Of PHlLAttirHiA1 CS6AMIZI0 1724. INCLU0IM6 BOTH MASttRS AKO JOU«HeVMCM,WA» nu eatuesi A550CUTKMI ee CAArrsMiM »j AMCRICA . rf fUt FAMOuV tflCOMl ORPtft ISTABUSMllJO T»4C na-HOJR XMY 0»f GCMefis^SMf W0*K. Wt1MooT KtPOCTlOJof rfMtV AFtfeR CAHPAtO^ fRo*» LABoR 7 — ONt HmM£0 VčAfiSAGC W B 29 a&ooi /r ooo rf«*o*>> tJut AtMloAuv iMevt.so»Jio aoa D€ST ijJ THt ' MOST ** SMAU osatso« THAaJ +K). M? ® Branch No. 27 JSF, In Busy Season , Xarja\ Trip To l)rike forth into a cJear melodious tinue to he a» busy as the first four uhistling whlch took eveiything by Workm Defense League 11940 Circulotion Gain C Convention In New York At Toman Branch Library The first National Convention of tbe VVorkers Defense League will be hold in New York, June lst and 2nd. This is the most important event in the history of an org-»ni*ation in whic4i Socialists have been so aetive and whose work ia so vital in this ia'riod of confusion and the befrin-nings of new and the revival of old form« of suppreaaion. ?Cvery local and branch that has it vrithin its power should take steps to aid by any of the following meaa. ures: 1. En mire that an y onganiaation affiliated with the W. D. L. of which you know sends delegates. This in-cludes affiliated trade union and fraterasi badies, etc., as well as bianch aad distriet organizations of the VVorkers I>efense League itself. 2. Where poesible. take the initia-tive in getting delegates at large by inspiring and aidirvg individuals to get the signatures of five W. D. L. meiriSers to go as de>'egates-at-large from your particular arva. 3. Interest any unaffiliated labor ot civil rights groups to send ob- Herald For cm ost English• Slovene Publication of the Day 96 illustrated pages of short stories, poenu. and articles of general Interest treating cf Slovenes and their activities throughout the past 35 years. For the unbelievable priče of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the ,i|ewsstands. Get a copy or more and seli them to your friends. Order from t PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. Chicago, III. CHICAGO.—The Jarge ineresae in circulation since the firat of the year ot the John Toman Brsnch L»hrary, 2Tth Street and Pulaski Road, is at-ti ibuted to the addltlon of more than 1,000 new books and to the simplifi-estion of the rtiles for obtaining liorary carda. The registration of figures show an inerease of about 225 new library use rs over laSt year. The new ruling enables any adult to take booka who signs a card in the preaence of the lihrarian upon presentation of proper indentifiration. Ctilldrsn must hsve P»rent's or gusrdisn's signsture on the »pplication blank. The total gain for the first four months is over 3,000. In the circulation of foreign books, for which the lotal library leads the city branches, the irain was about 1.000. By far the greater number of foreign books bor-roaed ia Bohemian. Other languages books are: Polish, German, Croatian, S'.ovukaan, Slovenian and Spanish. The library offers service on every variety of subject, and is open every «lay exc<*pt Sunday from 9 A. M. to 0 P. M. ••ervera and visitors. Parlieularly for erganirations are the appropriate location for this flovver bewenty pere en t of these are hardy perennials requiring no transplanting Fail or Spring; and the remainder are annuala. They cover approximately two-thirds of the flovver bed space wh*le the remaining seetion« have -lieen planted in fk>wer seed. Three flovver boxes extending over a jlistance of about seventeen feet hnve been build just below the ban-iafer of our re ar porch, with four trellises extending from them. Pieture for n moment in your imagina. tion the beatitiful appearance this .»ill i?ive the vvhole ,porch vvhen the petuniaa ptanted in these boxes sre all in bloomf It vvill be pretiy pieture; that ia assured. 'Our gardener further informs ua that out of the ptanting already made. and planting is about complete, blooming In our girden this summer from novv until the FaM frosta, vvill Im* about IflO varieties of flowers. aml betvveen 100,000 aml 150,000 flowera in blooaom throughout the Spring, Summer and Fall. It is understood thst some of these plant*, ne»*ly set, vvill not be in their best until next year, as it take« at h sat two years for many varieties \,o hlottom fully. —- Jotoph DratUr. SSPZ CONVENTION OPENS IN CXEVELAND Firat sesa ion of the Tenth Regular Convention of the Slovene Progressive Benefit Society vrill commence on Monday, May 20, 1940, at 9:00 s. m. (E.S.T.), in the Slovene Work-nien'a Home, located at 15335 VVaterloo R«)ad, Clevelaml, O. Dele«rates from the society'a lodges from all aections of the country vvill meet for the greater part o. May 19. National V»*tec Cultural Festival, including talent from all part« oran's pri*e wa« avrarded for hi« original Amerkan play, "The Time of Your Life," performed iu Nevv York and regardeETR01T, Mich.—Homer Martin, depo>;ed leader of the United Auto-t>iobile VVorkers has announced his rtsignation a« head of the UAVV-AFL to take ef/ect June 1. Ha stated that he vvas going to lake a varat ion, "my firat In five years." and vva« then going to enter private businesa. Defeat Amendments To Wage-Hour Act Amendments to the iwage-hour act vvere killed in the house of represent-alive« May 3 by a roll call vote 205 to 175. Th»- vote. to recommit the amendments to the house lnbor committee came after the house rejeeted by a roll rall vote of 211 to 171 a bili on vvhich it hnd been vvorking for over a vveek. utorm. Variety? Quality? Ye«, Zarja lias them. < "Neutra.! Justice," vvritten by Ivan Molek, i« the title of the play pre-«ented in the «econd. half of the program. An anti-^vvar play, interspeiHvd by comedy, a« interj>reted by Anton tppich, Carried the audience from one eztreme of aomber reality to the other extrenie of such hilarity that brought tear« to their eyes. The re«t of the capable čast iwaa compose«! <»f M dan Msdrsask, Tony Perušek, Jo-««>phine Turk, Louia Zorko, Ivan Cech, and John Krebel, all very able pLuyers. To those vvho were there, I vvant to say, thanks! Come again, in behalf of Soc. Zarja, and to those vvho vvere uot there, Zarja saya, "See u« on Thankagiving Daj." M A Y FIRST CELEBRATION IN BRIDGEPORT Havin« acce^pUd Ae invitation from Branch 11, JSF, to participate at their May I>ay celebration, it vvas only natural for a group' of Zarja singers to find itself on the way to Eridgeport on Saturday, April 27. As vve drove MKiUh from Cleveland, vve v/atehed vvith grosving interest the land begin to KweU. Aa vve travele