TRST, petek 3. oktobra 1958 Leto XIV.. št. 235 (4080) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Goriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini 37-338'—''® «» »• — TELEFON §3-80* IN 54-63« - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — OGLASOV: Za odruznica GORICA: Ulica S. Pellico 1—II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 ' CENE ^ * vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir,'celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -• FLRJ: v tednu 10 d:n. nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založnistv« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Še dve jedrski eksploziji v Sovjetski zvezi Uradno sporočilo vlade ZSSR gj)bnovitvi jedrskih poskusov stoik** vlada obtožuie ZM m AnsWo, da so si hotele z nadaljevanjem njih poskusov zagotoviti vojaško prednost ■ Izjava francoskega zunanjega inistrstva - Japonsko zunanje ministrstvo izreka «grenko razočaranje», ker so v SZ spet začeli poizkuse S? je Sovietsi- ~ Agenciia TASS je nocoj sporočila, *Use, ker f, j zveza spet začela svoje jedrske poiz-Ameriška t za^°^ne države nadaljujejo svoje. javiia> , K kl kopičita n tej zadevilr?- z-a sP°lazum E prakti- .žeb>, da nadnje in . fn. korak za ta-?°l2kusov p osn° prenehanje v ‘n da i . Jedrskim orož-h' k°ra)c 7aSa ?m naPravi pr-vVar6osti dokončno odpravo ,il* Za čin a!ornskega uniče-9 zve^r^vo, Je Sovjet-^ Prekin'* 31- marca inVSemi vrat v Sz Poizkuse lv°dikovevaami .atolp'skega d vlada u, Ja- Scvjet-i * če bodn6 , krati opozorila, i j° to druge države ki > Poirkn02-'6’ "udaljevale v 9 Brn„. e' bo sovjetska k? kar ,psv°jeni ravna- ^V' Zavedaf,.rJed:Sk‘h '>oiz' iJVstfav®dajoč se interesov ^ uPala w3eneifaZ iti pri sPreiemu >k a untf; sk.,eP* sovjetska in da bosta vladi i a- ki “roženega kralje-. „>„i.azP°lagata z jedr- 6,11 PlemŽ)em' sledili Piene-bj*va !mtemu zgledu.« h°St UBan^3!3’ da Se na Za" r! llresrn Sovjetske zveze k 2v°j ka* °’ ‘n da zadnji " it«^e' da ZDA in Veli- ,i'Ja *niti zdaleč ni- »» n'. So sv®9 ter^f s.°vjetskega pred-v,--8klen h okoristile so v je t- tak)0 Vojašlf S1 zag°tovijo čim %0r ko prednost za svoj voljo ..-r n. ” nsuiiosi z a‘0d0v# °ziraie se na ta l>' dve iZJ3Va dodaja, da dali. i, zav' od 31. mar-je SZ prekinila Poizv0 JC »A pre s»510 dosedam 1ZV™U naJ' Of!-.2 atnrv, . Vrsto poizku-Zjein - les in vodikovim Jj13.0 v lzJava dodaja, da so e. ledrskit napravili okoli C- *S7 Poizkusov v tem kov°. skleni6 ,.Prlčakovala' da »D, lakov konference stro-ds dško ;„V Ženevi napotili ti.,Prekinp.P britansko vlado, iUta s S0Vje‘?tlzkuse in skle' h, v , Je.sko zvezo spora- k* ,s‘» t,Y ! s tem- Vendar erenci ,?Ve, vladi p° tej ^v£ Vanje fadn° javili na- Sredi >e k!t»"so ,Poizkusov. _________ čr,?°, Poleni sporočile, da *56et Poizkn Je vrste Je' >2k v ^jkdsov na Pacifiku v «rS°v- T- nova vrsta po- ŽJIa Vadi V6 iedaj v teku stv^ in 'vj dejanja vlade biev^žejo rPzeneSa ^ralje-Pt.^)ata h na en‘ strani d,: kat j' . sta pripravljeni vsjatlsk0 idrske poizkuse, d0 3° tekn, 0strujeta oborože-Poizkusom, da i9žS‘eenieJ bke prednosti za vie?®kričo0ite 'a 'dt. Ka vi.a “e more so-tidites* Van«3 dovoliti, da bi kbt=teb ai.Postl SZ trpeli za-bije. i. ZDa in Velike Jo je „ 0 Je vzrok izjave, ovjetska vlada po- ,eh Sroi Sv°je Politike vo- S.1:* nanjega ministrstva pa je izjavil: »Francija noče na no- ben način ustvarjati težav ZDA in Veliki Britaniji, ki morajo zavzeti stališče do sovjetske note, ki se tiče konference zunanjih ministrov v zvezi z dokončno prekinitvijo jedrskih poizkusov.« Predstavnik je dodal; 1, da ne more dati nobenega uradnega odziva na omenjeni predlog, ker Francija ni dobila take note; 2. da so takoj stopili v stik z Londonom in Washingtonom; 3. da ni še znano končno stališče ameriške in angleške vlade. Toda javno mnenje v teh dveh državah je na različen način reagiralo; Angl, ži so namreč bili manj nepopustljivi kakor Američani. Japonsko zunanje nSnistr-stvo je objavilo izjavo, v kateri pravi da sta japonska vlada in ljudstvo grenko razo. čarana, ker so v Sovjetski zvezi spet začeli jedrske poizkuse, ter upata. c,a se bodo ti takoj prekinili. Japonska vlada, nadaljuje izjava, poziva tri atomske države, naj se čimprej mogoče in za -'sako ceno na ženevski konferenci sporazumejo za prekinitev jedrskih poizkusov. Nezadovoljstvo Japonske je tem večje, ker Sovjetska zveza spet začenja svoje poizkuse komaj nekaj tednov pred začetkom ženevske konference o prekinitvi jedrskih poizkusov.« Izjava omenja zatem, da je japonska vlada pozvala sovjetsko vlado, naj ostane v veljavi njena prekinitev poizkusov ne glede na stališče drugih držav. Neodvisni list «Asahi» piše, da so v Sovjetski zvezi sklenili spet začeti jedrske poizkuse na zahtevo vojske ker da se razlika med opremo z jedrskim orožjem v ZDA in SZ veča. «Ta sklep,« dodaja list, «bo vsekakor vrgel nevarno senco na možnost sporazuma na prihodnji konferenci treh.. kov in da lahko obrazloži to mačenje o niegovi zadnji li- stališče Cangkajškovi vladi. Ko so ga danes vprašali, ali je res, da je poslal pismo Cangkajšku, da ga pomiri, je Dulles odgovoril, da je dobil pismo od ameriškega poslanika, v Tajpehu, v katerem «se prikazuje zgrešeno mnenje, ki se ima v kitajski nacionalistični prestolnici glede ameriške politike«. Dulles je dodal, da je poslal odgovor ameriškemu poslaniku, zato da po-stn’-i stvari na pravo mesto. Na vprašanje, v kakšnem smislu si v Tajpehu ustvarjajo napačno sliko o ameriškem stališču, je Dulles odgovoril, da si na Formozi ustvarjajo »pretirano sliko o morebitni spremembi ameriškega stališča«. Dodal je, da so časopisi v Tajpehu dali »netočno tol- skovni konferenci« in da so to netočno tolmačenje »slabo razumeli v kitajskih nacionalističnih krogih«. V poučenih krogih zatrjujejo, da Dulles poudarja v svojem pismu, da se ameriška politika v Formoški ožini ni spremenila. Ameriški obrambni departma jei javil, da so začeli do-bavljUti Cangkajšku »omejeno številki letal «R. B. 57’S», ki so ameriška verzija angleškega reaktorja «Camberra» V Tajpehu je medtem predstavnik ameriškega letalstva izjavil, da je danes prispela iz Okinaive na Formozo prva skupina šestih ameriških prevoznih letal vrste «Flyng Box-car«. Uporabljali jih bodo za oskrbovanje Kvemoja. Zaključeni razgovori Kardelj-Gerhai dsen Albanski predstavnik brez vzroka odklonil sprejem note FLRJ zaradi protijugoslovanske gonje (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 2. — Danes so se v Zagrebu končali jugoslo-vanskonorveški politični razgovori, ki so se začeli 26. septembra, dan po prihodu predsednika norveške vlade Ger-bardsena v Beograd. Med razgovori, ki so potekali — kot to poroča , uradno poročilo *— v ozračju prijateljskega medsebojnega razumevanja, so iz menjali misli o mednarodnih vprašanjih in o razvoju medsebojnih odnosov. Obe vladi s Ig ugotovili, da je danes glavna naloga zavzemati se za popuščanje mednarodne napetosti in ustvarjati pogoje za mi-loljubno koeksistenco. Vladi sta nadalje poudarili važnost vloge OZ.N pri utrditvi miru in neobhodnost odločnih naporov ^ za rešitev vprašanja razorožitve. Glede medsebojnih odnosov sta se obe vladi sporazumeli še nadalje razvijati izmenjavo misli o vprašanjih skupnega interesa in poglabljati politične, gospodarske kulturne in družbene odnose. Predsednik Gerhardsen je iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiHiiitiiiiftiuiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiminiitimuiiitHnimmmitiiMtHHHHHti Afera Giuffre pred parlamentom Parlamentarna preiskava se bo začela že 15. L m. ? Komisija bo o svojem delu poročala do 30. novembra 1.1. Giuffre se preseli v San Marino? (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Kot je bilo predvideno, so poslanci danes vzeli v vednost mišljenje, ki ga je izrazila finančna komisija glede parlamentarne preiskave o aferi Giuffrč. Nato se je sestala finančna komisija sama in po kratki seji odobrila Malagodi-jev zakonski predlog z majhnimi spremembami, za ustanovitev preiskovalne komisije. Poslanci bodo dokončno predlog odobrili prihodnjo sredo. Nato bo prišel na vrsto senat, kjer bo o predlogu razpravljala — zopet po vrsti — najprej finančna komisija in nato ves senat, nakar bosta predsednika obeh zbornic določila imena 15 senatorjev in 15 poslancev, ki bodo komisijo sestavljali. Tako je končno zaradi vsestranskih prote stov proti demokristjanskim zavlačevalnim poskusom, uspelo spraviti vso zadevo z mrtve točke, in verjetno je, da se bo parlamentarna preiskava lahko začela že 15. t. m. Po sprejetem načrtu bo komisija delala en mesec in pol ter do 30. novembra predložila rezultate preiskave. Med kratko razpravo v poslanski zbornici je njen predsednik dejal, da je takoj zavzel odločno stališče proti zavlačevalnim špekulacijam. Mo- ral pa se je posvetovati — je dejal -— s predsednikom senata zaradi enakosti sklepov V obeh zbornicah Na podlagi sprejetega besedila zakonskega načrta bo komisija morala ugotoviti zlasti, *li so krajevni čuvarji javnega reda, nadzorniki kreditne aktivnosti in davčni organi sporočili svojim predpostavljenim ter nato vladi vse, kar so ugotovili o delovanju »Ano-mma Banchieri« kakor tudi o dvomih, ki jih je to delovanje sprožilo v tisku. Komisija bo morala ugotoviti, ali so bili sprejeti potrebni ukrepi bodisi s stran vlade in drugih organov jayne uprave — vse na podlagi člena 82 u-ctave. Vsi člani komisije in njeni pomožni organi pa bodo morali v smislu členov 230 in 307 zakona o kazenskem postopku držati vse spise o preiskavi v tajnosti. Iz Bologne poročajo, da je Giuffre že sklenil, da se bo preselil s svojo «božjo banko« v republiko San Marino, ki av°Vjetska vlada po-i^U|.ta’ da so deja-»L vs r p ^druženega kra-v ,,32,10sti ^Psd,e enostranske hoaj^tiju j 1 jo je prevzela vlli drža 3 ^°do vlade za-df°, kSr „V r>akazale dobro bltiJrih r>„e, tiče prekinitve 1 -- ,,H01zkt ■ * JO je prev: v«lia‘k drža i°do vlade — V.k*r „V r>akazale dobro r,„e, tiče prekinitve fo aPo°bla£kusov- ^SS je '■L so ena izjaviti, da iV,Btitatii6ianja ZDA in Ve- ijS?. iedrskePriSil-la SZ' da 'i« Z Se , ‘SKe poizkuse, se ‘tl « a talt„(J-e trudila, da pri-S6kodčn<,gSanjega. splošnega z J; Prenehanja po- M* Orož! sklm in vodi- ‘1 P*vek zlei« To bo velik š. °šne fa °branitev miru 18 i dstavnLarSosti » fV3avil « Foretgn Officea IW. da ' a se sedaj lahko '«V ditvj . 0 konferenca o N l Zet,«, ?edrskih poizku-ftl, kakor , začela 31. okto-^(Lr^A i„°. Prvotno predlani i )* d Velika Britanija. kak^-niso nič skle' Potoč r.avni Dodo raz-f°v0mnia io ^a razna 9|tiia 1 da Predstavnik od-’V »osveto bo Velika Bri' N ,Z. Vče!.°V-ala z ZDA v >,* Li^tei-o “snj° sovjetsko Ni1 k°nf°orse predlaga- nai sodeiujeju ti* 'v'tciiel'ot°na ni še urad i.'»5«'ddar 3 s°vjetski pred-n kro3 t trdijo v po- s"to s°dat ’ da Je seda3 ^dsČUnaniiv1gOVOriti ° se' ^»ik rnmistrov. k tranceskega zu- Dulles se opravičuje pred Čangkajškom WASHINGTON, 2. — Ameriški državni tajnik Dulles je poslal pismo ameriškemu poslaniku v Tajpehu, da mu obrazloži stališče ameriške vlade do. kitajskih obalnih oto- imiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiiMiiiitiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiitiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiitiiimMitiiiiiiiiiiitiiiiiiuimiiiiiiiiiiiii Včeraj svečana neodvisne republike Gvineje Za neodvisnost se je pri nedeljskem referendumu izreklo 95,4 odst. volivcev - De Gaulle je v Orleansville izjavil: «0dločeno je. Francija in Alžirija bosta skupno krojili usodo» - SFI0 se skuša izvleči iz zadrege KONAKRI, 2. Teritorialna skupščina za Gvinejo ' vsaj do volitev, ker se boji, je na svoji današnji izredni seji svečano proglasila ne odvisnost Gvineje in se je spremenila v suvereno ustavodajno narodno skupščino, katere člani bodo odslej poslanci. Nova država se bo imenovala gvinejska republika. Vlada Gane je sporočila, da je sklenila priznati neodvisno Gvinejo. Danes so objavili tudi naslednje končne rezultate referenduma: V Gvineji: Vpisanih volivcev 1.408.500 Udeležilo se je volitev 1.203.875 Izraženih glasov 1 193.305 »Da« 56.981 (4,6 odst.) «Ne» 1.136.324 (95,4 odst.) Predsednik skupščine je razglasil novo republiko po 68 letih francoske okupacije. U-stavodajna skupščina je tudi sklenila, da se Seku Ture i-menuje za ministrskega predsednika ter za zunanjega in obrambnega ministra. Vsi člani skupščine so soglasno izglasovali investituro novi vladi, ki jo sestavlja e-najst ministrov in pet državnih podtajnikov. Zatem je skupščina razglasila, da nova država sprejema načela OZN, ter je pozvala vlado, naj napravi vse potrebno, da doseže priznanje pove republike od drugih držav in od OZN. V svojem govoru je ministrski predsednik Seku Ture ned drugim izjavil, da bo Gvineja zahtevala pogajanja za pridružitev s Francijo na podlagi člena 88 nove francoske ustave, ki pradvideva to možnost. »Neodvisnost Gvineje, je izjavil Ture, je same etapa na poti ustvaritve močne afriške države« AL2IR, 2. — General De Gaulle, ki je odpotoval davi ob 7 iz Pariza, je prišel pozno popoldne v Alžir. Iz Pariza je odpotoval v Oran, zatem pa v Tiaret jugovzhodno od Orana. Obiskal je nato še Orleansville, od koder je odpotoval v Alžir. V Tiaretu in Orleansville je De Gaulle govoril zbrani množici o nedeljskem referendumu. V Orleansville je izjavil, da je v Franciji o-gromna večina prebivalstva «pokazala svojo voljo, da hoče ostati ob strani te večine, da skupno z njo gradi prihodnost Alžirije«. »Sedaj se je Alžirija obvezala do Francije, in Francija se je obvezala do Alžirije. Odločeno je. Skupno bosta gradili lastno usodo.« »Odločeno je: Francija in Alžirija bosta skupno krojili svojo usodo.« Te besede generala De Gaulla v Orleansville so znova poživile v Parizu , polemiko o rešitvi alžirskega vprašanja. Toda politični opazovalci poudarjajo, da De Gaulle ni zapustil svoje rezervirano-ti in iti še zavzel dokončnega štališča. Zalo s še večjim zanimanjem pričakujejo njegov jutrišnji govor v Costantini Prevladuje pa mnenje, da ne bo povedal svojega mnenja | je baje že drla svoj prista-' nek. Giuffre bi v San Marinu ustanovil le urad za obnovi-*tv dokumentacije o skupnem znesku dolgov njegove organizacije, ker da so bili do-kumenti delno uničeni V prvih dneh po izbruhu škandala, tako da se Giuflrejevo o-sebje ne bi preselilo. . Ma seji senata so danes končali z razpravo o proračunu ministrstva za delo. Minister Vigorelli je napovedal predložitev zakonskega načrta za učinkovitejše delovanje zavoda ENPI, tako da se ta ne bo ukvarjal več samo s statistiko. Nato je govoril o .zahtevah sindikalnih organizacij, zaradi katerih «država ne more biti več samo sredstvo ravnotežja, temveč sila, ki bo dajala pobudo in ki bo odločala, da se upravičene potrebe kolektivov uresničijo z ustvarjanjem ugodnih pogojev«. Dejal je, da je potrebno predvsem skrbeti za splošno preureditev politike socialnega skrbstva in podpor, da bi se dosegla popolna socialna varnost. V tej zvezi je minister govoril obširno o uzakonitvi kolektivnih delovnih pogodb kot je pred kratkim sklenila vlada. Senator Fiore (KP») je zahteval, da se ponovno vzpe-■ tavi sklad za pokojnine, ki je bil v kratkem prikrajšan kar za 64 milijard. Minister je obljubil, da bo vlada poravnala svoj dolg v tem skladu, takoj ko bo to državni proračun dopuščal. Iz Bejruta poročajo, da se je poslanec Rondolfo Pacciar-di sestal z novim predsednikom libanonske republike Se-habom ter predsednikom vlade Karamijem in zunanjim ministrom Taklo. Popoldne pa je obiskal bivšega predsednika Samuna. Dolg razgovor je imel tudi z ameriškim vele-loslanikom Mc Lintockom. Pacciardi bo jutri zjutraj odpotoval v Carigrad. Novi veleposlanik Italije v Beogradu markiz Cavalletti je bil danes na svečanem kosilu, ki so mu ga priredili italijanski diplomatski novinarji. Novi veleposlanik je bd doslej načelnik tiskovnega urada pa-iače Chigi. V italijansko veleposlaništvo v Beogradu je premeščen tudi dr. Tozzoli. Dosedanji veleposlanik v Beogradu dr. Guidotti je por.tal namestnik načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu, za načelnika pa je bil imenovan svetnik Matacotta. A. P. -.ovabil podpredsednika Kar-uelja na obisk na Norveško; Kardelj je vabilo sprejel. Ger-hardsen je danes obiskal tovarno zdravil »Pliva« in tovarno orodnih strojev »Prvomajska). Nocoj je Edvard Kardelj priredil v Zagrebu intimno večerjo na čast predsedniku Gerhardsenu, ki bo jutri s svojim spremstvom odpotoval na uraden obisk v Avstrijo. Državno tajništvo za zunanje zadeve je izročilo včeraj (dpravniku poslov albanskega poslaništva v Beogradu noto, v kateri jugoslovanska vlada izraža zaskrbljenost albanski vladi zaradi protijugoslovanske gonje albanskega tiska in al-banskih voditeljev, ki ima namen ne le poslabšati odnose med obema državama, temveč tudi dajati »argumente« i a nadaljnjo razširitev spora med socialističnimi državami. Jugoslovanska vlada opozarja na članek »Nacionalna šovinistična politika jugoslovanskih revizionistov prot' Albancem na Kosovu, v Makedoniji in Crni gori«, ki je bil objavljen v listu »Baškimi« 29. septembra, v katerem so uporabljeni izrazi kot; »rablji«, »kolonizatorji«, »sadistični ljudje«, »Titova fašistična banda«, »fašistični teror«, in v katerem lažno prikazuje položaj Albancev v Jugoslaviji. Nota ugotavlja, da je ta članek samo del široko zasnovane sistematične gonje, kar dokazuje tudi vrsta izjav odgovornih albanskih vodite,jev proti Jugoslaviji, med njimi Envera Hodže, Spire Koleka in drugih «Očitno je, ugotavlja jugoslovanska vlada v svoji noti, da predstavlja članek v listu «Baškimi», kot del sistematične gonje in določene politike, vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, napad na njeno integriteto in poskps, ria se zaostrijo odnosi na jugoslovansko - albanski meji«. Jugoslavija opozarja albansko vlado na odgovornost za tako politiko in na morebitne posledice ter izraža upanje, d« bo albanska vlada v skladna svojo politiko z dobrimi sosedskimi odnosi. Odpravnik poslov albanskega poslanstva je noto dvakrat prebral, toda je ni hotel sprejeti kljub opozorilu, da z odklanjanjem note ustvarja pre-c^dent, ki otežkoča normalne stike med obema vladama. B. B. Nove ostre besede v OZN med Gromikomin Lodgeom Gromiko obtožuje ZDA in Anglijo, da zavlačujejo umik iz Libanona in Jordanije in kritizira Hammarskjoeldovo poročilo • Koča Popovič poudarja, da je potrebno razširiti metode pogajanj in sporazumevanja NEW YORK, 2. — Na dat ašnji seji skupščine OZN je najprej govoril jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič, ki je med drugim izjavil, da je za poslabšanje položaja na Daljnem vzhodu krivo tudi dejstvo, da Kitajska ni bila sprejeta v OZN. Dodal je, da so Formoza in obalni otoki nedvomno sestavni del kitajskega ozemlja. Zato je potrebno najti mirno rešitev in imeti kot prvi smoter vprašanje kitajskih obalnih otokov. Poudaril je, da je treba vztrajati in razširiti metodo pogajanj in sporazumnih rešitev. Zatem je Popovič olsodil vsako politiko, ki temelji na sili, ali pa ki grozi z uporab-..miljeni sile. Dodal je da »to, kar se imenuje ravnotežje sil«, ne nudi nobenega jamstva proti vojni. «Ne moremo se v nedogled zadovoljevati, da na en ali na drug način zadnji hip preprečimo vojno«, je dejal Fopovič, ko je poudarjal potrebo pogajanj za rešitev iprašanja kitajskih obalnih o-tokov. Glede Srednjega vzhoda je Fopovič izjavil, da dogovori tajnika OZN sporazumno s prizadetimi vladami ustvarjalo dejansko stanje, ki bi moralo olajšati umik angleških in ameriških čet iz Jordanije in Libanona. Odločno se je postavil proti vsakim novim pogojem Washingtona in Londona za ta umik. Zalem je Popovič posebno poudarjal važnost razorožitve-rega vprašanja in je Izjavil, da ni mogoče pričakovati no- benega stvarnega napredka, če oonio imeli opravka s položaji, ki nas vodijo na rob vojne. Bolivijski predstavnik Don Marcial Tamavo se je zavzemal za gospodarsko integracijo Latinske Amerike, kubanski delegat Portuondo pa je predlagal, naj si člani Varnostnega sveta razdelijo stroške za vzdrževanje stalnih policijskih sil OZN. Na popoldanski seji je govoril sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je poudaril, da je zadnja izjava britanske vlade o umiku čet iz Jordanije »polna trdovratnega pomanjkanja volje, da bi določili datum o končnem umiku britanskih čet iz Jordanije«. (,Ce se moramo naslanjati na to izjavo, je dejal Gromiko, ni težko videti, da je vprašanje dneva končanega umika čet še vedno v zraku, poleg tega britanska vlada ne omenja svoje prve izjave, v kateri se postavljajo nekateri politični pogoji za um u čet, in ne pove ali je ta izjava še veljavna ali pa je zgubila vsak pomen«. Gromiko je tu mislil spomenico, ki je priložena . Hammarskjoeldovemu poročilu in ki pravi, da je IIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMIIiniltlllllMIlllllllllIMMIIIIIIIIIIMIMIIMUlllllltlllllHIIIMIt V Srbiji blizu Zaječara da drugače ne bi dosegel namena, ki si ga je zastavil. Opazovalci poudarjajo tudi, da vlada v Franciji kljub večini, ki jo je De Gaulle dobil pri referendumu, še vedno velika zmeda med strankami. Nova stranka, ki jo je ustanovil Soustelle in ki nai bi jo De Gaulle bolj ali manj odkrito podpiral, ni še prišla na dan z imeni ustanoviteljev. Jutri pa bo njen glavni odbor imel svojo prvo sejo. Toda Soustellov položaj ni še jasen. Soustelle se skuša povezati z Bidaultom in z desničarskim radikalom Mo-ricem ter z voditeljem neodvisnih Duchetom. SFIO pa skuša dokazovati, da je bil referendum zmaga levice,' in si prizadeva, da bi pritegnila komunistične volivce. Očitna zadrega socialistov je prisilila Molieta. da skuša odložiti sklicanje novega državnega sveta, ki bo moral določiti stališče stranke na prihodnjih volitvah V takem razpoloženju je vodstvo stranke na svojem včerajšnjem sestanku odobri- lo resolucijo, v kateri izreka P°6°Je za delavce in kmete zadovoljstvo nad izidom refe-1 ter. ukvarja veuno bolj ostre , . . -I kncialnp r»7lllrp P ril a cral i« renduma, «s katerim se jasno izraža volja francoske le* Izvršni odbor CGIL RIM, 2. — Danes je bila v Rimu seja izvršnega odbora CGIL z dnevnim redom »Borbe delavstva na vasi za boljše življenjske pogoje in za novo agrarno politiko«, o čemer je poročal generalni tajnik Zveze kmečkega delavstva Caleffi. Poudaril je zaostalost pri obdelavi zemljišč in pri proizvodnji, kar ima za posledico slabe življenjske Gronthi na kongresu novinarjev v Milanu MILAN, 2. — Danes je bi-ia ob navzočnosti predsednika republike Gronchija svečana otvoritev VII. kongresa italijanskega tiska v gledališču »Piccola Scala«. Navzoči so bili tudi: minister Gonella, senator Bergamini, predsednik »Nacionalne zveze italijanskega tiska«, dr. Azzarta svetnik-delegat Zveze, milanski župan Ferrari in drugi. Kongres bo jutri nadaljeval delo v Gardone. HUDA NESREČA v rudniku Podvis Zaradi okvare na transformatorju in požara je izgubilo življenje 30 rudarjev, medtem ko jih še 17 pogrešajo BEOGRAD, 2. — V premo-1 sreča zpada med največje, ki govniku Podvis blizu Žaječa- so se po vojni zgodile v Jura v Srbiji se je zgodila vče-1 goslaviji. i a j zelo huda nesreča. Zaradi okvare in požara na transfor. matorju je izbruhnil požar v glavnem jašku, v katerem je bilo v trenutku nesreče 188 rudarjev. Reševalne skupine so po napornem delu. ki e trajalo vso noč, uspele danes okrog 13. ure pogasiti požar v jašku in vzpostaviti stik z jamo. Rešili so 141 rudarjev, 30 pa jih je v tej hudi nesreči zgubilo življenje. Pogrešajo še 17 rudarjev, ki so verjetno še zakopani v jami. Reševalne skupine so prišle takoj na kraj nesreče iz vseh večjih bližnjih mest. iz Beograda pa tudi z letali. Zvezni izvršni svet LR Srbije je takoj določil 5 milijonov dinarjev za prvo pomoč družinam ponesrečenih delavcev. Do nesreče je prišlo v 600 metrov globokem jašku N«- Tass o izjavah Eisenhowcrja MOSKVA, 2. — Agencija Tass pravi v svojem komentarju o Eisenhovverjevi tiskov, ni konferenci, da skušajo ZDA »vsiliti Kitajski svoje predloge za tako imenovano ustavitev sovražnosti, zato da vzdržujejo Čangkajškov režim« Komentator ugotavlja zatem, da je Eisenhower označil zb,-ranje Cangkaiškovih čet na K>'emoju in Macuju za »malo pametno«, ter dodaja: «F.i-senhoiver spremlja te izjave z vrsto označb, s katerimi skuša naslikati ameriška izzivanja na obalnih otokih kol obrambo načel svobodnega sveta.« Zunanjepolitični program angleške laburistične stranke Bevan poziva na aktivno delovanje za mir • Poziv trem državam, naj ne nadaljujejo jedrskih poizkusov vice. da se peta republika usmeri k okrepitvi in spopol nitvi demokracije«. Resolucija poziva francoske delavce, »naj imajo sedaj zaupanje v socialistično stranko. ki ni nikoli v svoji doktrini in v svoji akcij ločila obrambe svobode in korakanja v napredek«. socialne razlike. Predlagal je tako agrarno politiko, ki bo sposobna hkrati rešiti vprašanje povečanja zaposlitve in povečanja dohodkov, za kar je potreben vsedržavni načrt za spremembo kultur, agrarno reformo, reformo pogodb itd. Po diskusiji o Caleffije-vem poročilu je odbor izglasoval resolucijo, katere besedilo bo objavljeno pozneje. SC AR BOR OUGH, 2. — lan Mikardo, ki je poslanec in predsednik novobevanistične skupine »Zmaga za socializem«, je bil izvoljen za podpredsednika laburistične stran, ke. Na kongresu stranke so sklenili, da ne bodo glasovali o resoluciji, ki se tiče Francije in ki kritizira prihod De Gaulla na oblast ter ravnanje francoske socialistične stranke. Razpravo o zunanji politiki je začel Aneurin Bevan. Izjavil je, da bodo laburisti, če bodo prišli na oblast takoj prenehali s poizkusi vodikovih bomb. »Ne bomo čakali, da to napravijo druge države,« je izjavil Bevan. »To bomo napravili mi v upanju, da bodo druge države sledile našemu zgledu.« Poudaril je tudi da «že sami ugovori 2 moralnega stališča zadostujejo za prenehanje poizkusov z vodikovimi bombami«. Ugotovil je, da je Sovjetska zveza — država, ki je uradno brezbožna — leta 1958 pozvala druge države sveta, naj sledijo njenemu zgledu, naj napravijo konec poizkusov. «Prav krist-janske države so bile tiste, ki so odklonile sovjetsko vabilo,« je' izjavil Bevan. Zatem je laburistični voditelj pozival na aktivno politiko v korist miru. «Mir.» je izjavil, «ni samo odsotnost vojne ali pa odklanjanje, da hi se zapletli v spopad. Imeti mora konstruktivno stališče.# Glede Cipra je Bevan izjavil, da je vladni načrt za ta otok brez upanja, ker temelji na delitvi otoka in ne na njegovi enotnosti. Zatem je Bevan ostro napadal zunanjega ministra Set-wyna Llovda ter ga obtožil, da si je nabral celo zbirko neuspehov. Kritiziral je delitev sveta na dva dela; krist-janskega in brezbožnega. »Dullesova govorica verskega svetohlinstva,« je dodal Bevan, «ni primerna za današnji svet.« Glede Srednjega vzhoda je Bevan izjavil, da bi bilo pametno povabiti Sovjetsko zvezo, naj sodeluje pri gospodarskem razvoju tega področja. Velika Britanija bi morala skušati doseči izvedbo konfederacije na Srednjem vzhodu za mirni gospodarski razvoj tamkajšnjih držav. Poleg tega bi se morala truditi, da prepriča države proizvajalke petroleja da pomagajo revnejšim državam. Zaključni govor je imel Gaitskell, ki je govoril o vseli mednarodnih vprašanjih in je med drugim svečano pozval ZDA, SZ in Veliko Britanijo, naj ne delajo novih jedrskih poizkusov pred ženevsko konferenco. Kongres je zatem zavrnil nekatere resolucije, ki so zahtevale enostransko pri kinitev izdelovanja vodikove Bombe v Veliki Britaniji, in je soglasno odobril program o zunanji politiki, ki vsebuje: 1. Napori za konferenco naj-v iš ji h in za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. 2. U-stanovitev mednarodnega sklada za pomoč nezadostno razvitim državam. 3 Ustano- vitev stalnih sil OZN. 4. Velika Britanija v celoti sprejema jurtsdikcijo mednarodnega sodišča v Haagu. 5. Prekinitev jedrskih poizkusov in pomc.iša pogajanja za sporazum o splošni nadzorovani razorožitvi. 6. Nobenih oporišč za izstreljevanje raket v Veliki Britaniji pred konferenco najvišjih. Ameriška izstreli-šča v Veliki Britaniji morajo priti pod angleško nadzorstvo. 7. Nobenega jedrskega orožja Zahodni Nemčiji pred konferenco najvišjih. 8. Načrt za postopno razrešitev obveznosti v Srednji Evropi v sledečih etapah; a) Postopen in nadzorovan umik tujih čet iz obeh delov Nemčije, iz Poljske, CSR in Madžarske. b) Mednarodno nadzorstvo števila čet in oborožitve v teh državah. c) Združitev Nemčije sporazumno med štirimi velesilami na podlagi svobodnih volitev, ki pa naj pusti Nemcem poti in sredstva, d) Sklenitev pogodbe o evropski varnosti, ki naj jo jamčijo štiri velesile e) Istočasni umik iz NATO in iz varšavskega pakta držav Srednje Evrope, ki so v teh paktih. 9. Ciper; Odložitev izvajanja britanskega načrta in pogajanja. 10. Srednji vzhod; Federacija arabskih držav in ustanovitev regionalnega organizma za gospodarsko pomoč. 11. Daljni vzhod: Sprejem Kitajske v OZN.. Izpraznitev kitajskih o-balnih otokov. Nevtralizacija Formoze pod vsruštvom OZN in plebiscit, ki naj odloča o prihodnosti otoka: neodvis- nost ali priključitev h Kitajski. »pogoj za umik britanskih čet stabilnost v Jordaniji«. Gromiko je nato izjavil, da uporabljanje teh formul ni slučajno, pač pa da je rezultat premišljenih računov, katerih namen je zavleči umik čet. Dodal je, da britanska izjava ne more veljati za dobro znamenje, v zvez' s pričakovano izjavo ameriške vlade, ter da bi ZDA slabo ravnale, če bi sledile zgledu britanske vlf.de in bi še dalje podajale nejasne izjave, ki bi pokazale samo obstrukcionistično voljo. Skliceval se je nato na resolucijo posebnega zasedanja skupščine, ki je pooDla-rti!a tajnika OZN, naj se trudi, da doseže «praktične sporazume«, da se olajša nagel umik čet iz Jordanije in Libanona, ter je obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da so pritiskale na Jordanijo in Libanon, da se kolikor mogoče zakasni izvajanje sklepov o tilniku čet. Dalje je Gromiko izjavil, da pomeni imeti načrte za nadaljevanje napada na Libanon in Jordanijo, če se za umik čet postavlja kot pogoj temeljito izboljšanje odnosov med arabskimi državami, medtem ko skušajo zahodne države o-remogočiti-to izboljšanje. Dodal je, da ZDA in Velika Britanija skupno delujejo pri zavlačevanju umika čet, kakdr sc to delale, ko so napadle Libanon in Jordanijo. V zvezi s Hammarskjoeldo-vim poročilom o načrtih za ustalitev v Libanonu in Jordaniji je Gromiko izjavil, da ta načrt vsebuje »znatne napake«, kakor je n. pr. trditev, da bistvo resolucije skupščine OZN ni v zahtevi naglega u-mika britanskih in ameriških čet, pač pa v elementih, ki se tičejo odnosov med arabskimi državami. Na koncu se je Gromiko skliceval na nekatere trditve, da bi Izrael napadel Jordanijo, če bi se britanske čete umaknile, in je pripomnil, da 'Izrael, »na. bi niti mignil z mezincem« brez angleško -ameriške odobritve, ter da bi vsi tolmačili morebitni izrael-ski napad kot angleško-ameri-«Jci napad. Predsednik skupščine je zatem vprašal Gromika, ali formalno zahteva, naj se Ham-marskjoeldovo poročilo vpiše na delovni spored skupščine. Gromiko je odgovoril, da »nima nič dodati k jasni izjavi sovjetske delegacije, ki je bila pred kratkim spopolnjena«. Ameriški delegat Cabot Lod-pe je iziavil, da so • Gromiko-ve obtožbe »nasilne in lažne«. Dodal je, da ZDA ne izvajajo obstrukcionistične taktike m da so že umaknile tri bataljone mornariške pehote ter d« bodo »strogo spoštovale resolucijo Združenih narodov«. «Nismo hujskali ene arabskih držav proti drugi«, je t f.daljeval Lodge. »Nimamo nobenega namena izzivati. Naš smoter ie ustvariti miren svet, in če ne bi komunizem vedno hujskal, bi imeli miroljuben svet«, Gromikove izjave je Cabot Lodge imenoval »odkrito žalitev . . . napad, ki je posledica temnih namenov, ki odkrivam prezir do Organizaci-'e združenih narodov in ki žali inteligenco njenih članov«. Skupščina bo nadaljevala delo jutri popoldne. —«»----- Nova zaostritev na Cipru PARIZ, 2. — Seja sveta stalnih predstavnikov NATO v zvezi s Ciprom, ki je bila določena za jutri, je bila odložena na ponedeljek. Tajnik NATO Spaak pa je poslal predsedniku grške vlade Ka-ramanlisu pismo, v katerem obrazložuje stališče, ki ga j* prikazal na dosedanjih sestav kih sveta NATO glede Cipra. Tudi grški kralj Pavel je skupno s kraljico Federico prekinil počitnice v Avstriji in se danes vrnil z letalom v Atene zaradi zaostritve spora. V Nikoziji pa so britanske oblasti zaradi protiangleških demonstracij tamkajšnjih Gr kov določile policijsko uro, ki so jo pozneje ukinile. Veljala bo samo za grške mladeniče. Demonstracije se je udeležilo poleg velike množice tudi več tisoč študentov iz vseh šol. Študentje so no ulicah Nikoziie nosili grške zastave ter vzklikali «EOKA, Makarios«. Danes sta bila na severovzhodnem delu otoka ranjena dva angleška vojaka, ko so pripadniki EOKA vrgli bombo proti vojaškemu vozilu V Larnaki je bil ubit s streli iz samokresa neki angleški civilist. V Limasolu je nocoj nastala ob vhodu v neki hotel močna eksplozija. Ranjena sta bila en Anglež in en Turek. V Nikoziji je tudi nastala eksplozija v bližini turškega dela mesta, a ni povzročila žrtev. Angleški minister za kolonije je danes sporočil, da je od 1. aprila 1955 do 30 septembra letos bilo ubitih na Cipru 445 ljudi. Od teh je ciprskih Grkov 250, ciprskih Turkov 79. angleških civilistov 27. pripadnikov angleških oboroženih sil 89. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — oktobra 19$ Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 23.1, najnižja 17.8, zračni tlak 1005,2 se dviga, veter 11 km jugozahodnik, vlaga 71 odst., padavine 7 mm, nebo 8 desetin po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura mor-j* 21.2. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 3. oktobra Miran Terezija, .,743 Ponče vzide ob 6 04, zaide ^ uoi/ina dneva 11.39- Luna.* ob 20.53 in zatone ob 1W* Jutri, SOBOTA, 4. oktobra Frančišek, Dejan Zborovanja NSZ na Proseku, Opčinah in v Križu Svetovalci NSZ so vedno branili koristi okoliškega prebivalstva Tržaški Slovenci dobro vedo, kako so jim demokristjani vedno kratili pravice, zato ne bodo glasovali za njihove podrepnike Včeraj je imela Neodvisna socialistična zveza tri volilna zborovanja. Na Proseku je 'ob 20,30 uri govoril nosilec liste NŠZ dr. Jože Dekleva, ki je prikazal proseškim volivcem važnost prihodnjih občinskih volitev za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Dr. Dekleva je dejal, da so se svetovalci NSZ v prejšnjih občinskih svetih vedno odločno borili za pravice delavcev in za pravi ce Slovencev. Na pobudo in na zahtevo svetovalcev NSZ je občinska uprava morala nekaj storiti tudi za okoliške slovenske kraje, čeprav so demokristjani skušali vedno i-gnorirati najnujnejše potrebe slovenskih občanov. Zlasti velja to za kmetijstvo in za javna dela. To, kar je občina storila v preteklih letih, je storila zaradi odločnega posega svetovalcev NSZ ki so v občinskem svetu skoraj na vsaki seji predočili županu in odboru velike potrebe okoliških krajev. Zato je dejal dr. Dekleva, morajo slovenski volivci na prihodnjih občinskih volitvah glasovati za tiste kandidate, ki so jih vedno branili in ki so vedno zagovarjali koristi slovenskega prebivalstva. Zato je potrebno, da se Neodvisna socialistična zveza še bolj okrepi, da bodo lahko njeni svetovalci v občinskem svetu lahko še nadalje delovali v korist vsega tržaškega delovnega ljudstva. V Križu pa je govoril tov. V premislek... Kot preteklega maja, ko je vladDi komisar izdal poseben ukaz o prepovedi govora v slovenščini na Trgu Unita, se tudi sedaj šovinistični tisk in reakcionarna desnica sklicujeta na »žalitev Italijanov«, če bi se na tem trgu, ki je »svet kraj za italijanstvo Trsta«, spregovorila slovenska beseda. Tedanja prepoved je zbudi, la med vso slovensko javnostjo veliko ogorčenje in proteste vseh slojev slovenskega prebivalstva. Omenjeni Palami rov ukaz Je bil ena izmed najhujših kršitev pravic Slo-vencev v Italiji. Vladni komisar je globoko žalil slovensko prebivalstvo, grobo kršil izjavo o človečanskih pravicab, osnov na načela republiške ustave ter še posebno londonski memorandum, ki ga je italijanska vlada, katero vladni ko-misar zastopa na našem pod ročju, podpisala in se obve. zada, da ga bo izvajala. Proti temu ukrepu niso nastopile samo slovenske organizacije, ampak tudi vse napredne stranke, ki so videle v njem od krito podporo nazadnjaškim in fašističnim silam, ki v našem mestu ob vsaki priložnosti dvigajo gtavo in jim oblasti dajejo potuho. Upajmo, da je vladni komisar do sedaj dobro preudaril, kaj je storil preteklega maja Ut da bo popravil veliko krivico, ki jo je tedaj storil slo venskemu prebivalstvu ter da ne bo poslušal teh izzivačev In šovinističnih prenapeiežev. Ce je kdo, ki hoče motiti javni red, so to prav reakcionarne in fašistične stranke in organizacije. Zato morajo čuvarji Javnega reda nastopiti proti vsem, ki bi boielj motiti katero koli volilno zborovanje, na katerem koli mestnem trgu. Franc Stoka, ki je pozval Križane ji a j glasujejo za kandidate Neodvisne socialistične zveze, da bo NSZ še naprej vodila borbo za tržaško delavstvo in za tržaške Slovence. Nato je polemiziral z Agnelet-tovo SDZ, ki je preteklega maja pozvala Slovence, naj glasujejo za Krščansko demokracijo in ki se je tudi v občinskem svetu mnogokrat pridružila demokristjanom in jih podprla. Tržaški Slovenci pa dobro vedo, kaj so tukajšnji demokristjani in kako »skrbijo« za slovenske ljudi. Zato Slovenci in tržaško delavstvo ne morejo glasovati za takšne ljudi, ki jim je delovno prebivalstvo deveta briga. Na Opčinah je sinoči govoril na zborovanju NSZ tov. Samsa, ki je podrobno orisal tržaški gospodarski položaj in dokumentirano prikazal neutemeljenost in neresnost de-mokristjanskih volilnih obljub. Pozval je volivce naj ne oddajo niti enega glasu tej stranki, saj je največja sovražnica Slovencev, kot tudi naj ne oddajo glasu tako i-menovani «slovenski« listi, ki v resnici služi izključno de-mokristjanskim interesom. Tudi včeraj je bilo mnogo volilnih zborovanj v mestu in v okolici. Danes pa bodo trgi ponovno precej zasedeni, ker se vse stranke trudijo, da bi bile čimbolj v »stiku z volivci«. KPI napoveduje kar dvanajst volilnih zborovanj. Najvažnejše zborovanje bodo i-meli komunisti na Trgu Garibaldi ob 18. uri, kjer bo govoril sedanji komunistični župan iz Bologne Dozza. PSI pa napoveduje za danes šest zborovanj v raznih krajih mesta. Volilna zborovanja NSZ Lonjer ob 20. uri (inž. Jože Pečenko), Sv. Alojzij ob 19.30 (Bortolo Petronio). Število učencev v tržaških šolah V ital. šolah je število padlo za 4,9 odst., v slov. šolah pa za 5,3 odst. Po neuradnih podatkih se je vpisalo v osnovne slovenske šole v letošnjem šolskem letu 1.472 otrok (lani 1.679 otrok) in v prvi razred 239 otrok Gani 235 otrok). Za italijanske osnovne šole pa je položaj naslednji: vpisanih 13.118 otrok (lani 14.068). V prvem razredu 2.071 (lani 2 399). V slovenskih srednjih šolah je bilo vpisano v letošnjem šolskem letu 1.326 (lani 1.270) in v italijanskih srednjih šolah 13.590 (lani 13.989) dijakov. Med temi 13.590 dijaki, sn tudi slovenski dijaki v tistih srednjih šolah, ki jih Slovenci nimamo (kot na primer srednja industrijska šola, pomorska šola itd.) To pomeni, da je znašalo lani skupno število slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učencev in dijakov 2949, letos pa 2.798 ali 151 učencev manj, to je 5,5 odst, manj kot lani. V italijanskih šolah pa je bilo skupno lani 28.057, letos pa 26.708 ali 1349 manj, to je 4,9 odst. manj. K tem številkam se bomo še povrnili. KRITIKI IN Začenja se gledališka predsezona •imiiiiiiimiimaiiiiiiaiiiiiiiiiiHiMitiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiimimiiitiiiiiifiiiiiiiiittiititiitiiiiiiiHitmiiiiiHiiiiiii lz sindikalnega življenja Delavcem ladjedelnice Sv. Justa bodo izplačali dva tedna mezde Delavci gradbene stroke zahtevajo zvišanje brezposelnost* nih podpor - Ponovne vesti o odpustih v bolnišnicah Včeraj se je razgovarjala delegacija delaviev z lastnikom ladjedelnice Sv. Justa. Lastnik j« zagotovil delavcem, da bo j danes izplačal dvotedenske prejemke. S tem sicer ne bodo izplačani vsi zaostali prejemki, vendar pa bo napravljen pomemben korak na-P rej.. | g Lastnik je tudi izjavil, da je naredil prve Jtorakea za nakup potrebnih surovin zato, da prično graditi ladje, za katere so že podpisali pogodbe, in da bo ladjedelnica na tak način ponovno pričela z delom. Na osnovi teh izjav lahko ugotovimo, da obstaja u-panje, da se bo zadeva v resnici rešila in da bodo delavci lahko pričeli z delom. q tem bo danes skupščina delavcev, kjer. bosta sindikalni organizaciji godali podrobnejše poročilo. Predstavniki FILEA-OGIL so poslali ministru pismo o podpori za brezposelnost, kjer u-gotavljajo, da sistem sloni na uredbah od 1935. in 1939. leta in da je višina podpore določena z dekreti od 1947. in 1949. leta. V tem času pa so se življenjski stroški podvojili in zato zahtevajo, da povišajo prispevek z 200 na 400 lir dnevno in od 60 na 110 lir za otroke. Istočasno zahtevajo tudi normativne izpremembe in predvsem skrajšanje potrebnega časa za dosego pravice do podpore. Izvedelo se je, da so se sestali predstavniki sindikata Delavske zbornice z direkcijo splošne bolnišnice in da so prišla na dan določena pojasnila. Tako kaže, da ni nobenega dvoma, da bodo odpustili osebje ki so ga začasnos zaposlili (za razdobje dppu Dl zaradi finančnih težav odpustili še nadaljnjih 40 zaposlenih. Po teh uradnih vesteh je imel včeraj dr. Pasino razgovore z direkcijo in pričakujejo, da bodo že danes na pogajanja poklicali sindikalne predstavnike. Vse kaže, da so sindikalne organizacije odločene .takoj proglasiti stavko, če bi odpustili tudi enega samega zaposlenega, dokler se ne bojo končala pogajanja. Wm bo gradila v Zavijali tovarno Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je poslal zakladni minister Andreotti brzojavno sporočilo vladnemu generalnemu komisarju in predsedstvu rotacijskega sklada, da je 1. t. m. odobrilo ministrstvo posojilo 1,5 milijarde lir za družbo Fil-SNIA, katerega je že svoj čas odobril odbor za rotacijski sklad. S tem se je končalo nerazumljivo zavlačevanje pri o-dobritvi tega posojila in bodo lahko pričeli graditi v žavelj-skem industrijskem pristanišču nov industrijski kompleks, ki bo zaposloval večje število delovne sile. Obvestilo volivcem Županstvo sporoča, da so zdravniška potrdila v volilne namene, ki jih izdajajo občinski zdravniki, brezplačna. Volivci, ki ne morejo voliti sami zaradi raznih zaprek (slepi, invalidi brez rok, mr-tvoudni itd.) se lahko obrnejo do 11, oktobra na občinske zdravnike od 8. dd 9. Ure Za so ga fazdbbj stov^in pčifobttolr tn da Sodci Jz sodnih dvoran Misovskega pristaša pisanje politične Proces o poneverbah se Prizivno sodišče potrdilo bo nadaljeval jutri obsodbo izsiljevalcu Dva članka objavljena v številki 27 revije »Trieste« sta precej razburila pomorskega komisarja Tržaškega Lloyda v pokoju »commendatore del-la corona dTtalia« in «caval-liere della stella dTtalia« Giu-seppa Sangulina iz Trsta, ki je zvest pristaš in, tudi volivec misinske stranke. Tako vnet pristaš je, da se je med črtanjem revije užalil, ko so mu oči padle na vrstice članka «Tri stranke ali komisar« na prvi strani. Pisec je namreč omenil «da bi morala kriza julijskega neofašizma pripraviti do razmišljanja najbolj kretenski in politično nepismeni del naše buržoazije«. Nadalje se je čutil užaljene, ga in ponižanega zaradi vprašanja na strani 44, ki je veljalo prav misinom. V članku «Fascisti spapolati« sprašuje pisec «kaj bodo rekli bedaki, k so volili MSI, prepričani, da so volili za veliko enotno stranko, znak rimske, latinske in cesarske moči ...» in dalje »Tudi stranka Italije umira, bodo rekli ti melanholični možgančki .. .». V tožbi proti Giorgiu Česa-reju iz Ul. F. Severo, Nicolu Ramaniju iz Gornje Carbole in Guidu Migli iz Ul. Giaggio-1; je Sanguiin navedel, da so v omenjenih člankih izrazi, ki talijo njegov ugled in čast kot pristaša MSI, zakonito u-stanovljene stranke kakor tudi kot volivcu, ki je oddal glas v korist te stranke. Kot vedno v teh primerih, je obramba zahtevala teden dni odloga zaradi proučitve aktov, na kar je sodišče pristalo in razpravo odložilo na torek 7. t. m. ob 9. uri zjutraj. * * * Zaradi predolgih govorov zagovornikov obtožencev vojaških poneverb ni bilo mogoče sodnikom izreči že v teku včerajšnjega dne razsodbe, kot se je splošno pričakovalo. Zato se bo moralo sodišče sestati še enkrat v soboto zjutraj, ko bo lahko vendarle prečrtalo sodbo, ki jo vsi od obtožencev pa do njihovih zagovornikov nestrpno in z radovednostjo čakajo. Ni treba posebej omeniti, da verjetno r.ihče od prisotnih ne bo presedel niti dneva v zaporu, ker je tožilec zanje zahteval o-prostitev z eno ali drugo for-mulacijo in tudi zaradi zastarelosti obtožb. V jutranjih urah so spregovorili odv. Jacuzzi, Pado-vani in Morgera, v popoldanskih pa Presti, kateremu je sledil odv. Ferrero, ki pa govora zaradi pozne ure ni zaključil in ga bo nadaljeval v soboto zjutraj. * * * 28. septembra 1956. leta je Bianca Scherl prijavila policijskim organom, da je bila žrtev poskusnega posilstva po 48-letnem Giovanniju Corna-chini iz Ul. Malcanton, ki naj bi jo dva dni prej poklical v njegovo stanovanje z izgovori.m, da jo želijo nn telefo-iu. Dekle je stopilo v njegovo spalnico, kjer je bil tele- fon in se usedlo na posteljo. Tu naj bi ji mož nekaj predlagal, kar pa ona ni mogla .n tudi ni hotela sprejeti. Od tod tudi poskus posilstva. Naravno je, da so Corna-china zaslišali in mož Je potrdil le del njenih izjav. Na posteljo se je dekle, ki je bilo v drugem stanju, res u-sedlo, a takoj jo je prosil, naj se dvigne, da ne bi pustila za seboj . . . uši. Corna-thin je povedal celo več. Po dogodku naj bi se pri njem zglasil Scherlin zaročenec Giuseppe Grazioso, ki je hotel od njega 50.000 lir zato, da zadeve ne bi prijavil pristojnim organom. Tudi Grazioso se je moral zagovarjati pred policijo in tu je seveda tajil obtožbo ter dogodek obrazložil po svoje. Cornachinu naj bi zagrozil, da ga bo dal obsoditi na 3 leta zapora in da bo moral plačati 50.000 lir za odvetnika. Toda Cornachin je bil bolj pameten in je imel nekaj prič, kar je zadostovalo za obsodbo Graziosa zaradi izsiljeva-nja na leto dni zapora in na 5.o0o lir globe. Cornachin pa se je na istem procesu rešil obtožbe ugrabitve za nemoralna dejanja, ker dejanje po mnenju sodnikov sploh ni obstajalo, ter poskusnega posilstva zaradi pomanjkanja dokazov. Oba sta vložila priziv in medtem ko so sodniki zavrnili Cornachinovo pritožbo, so Graziosu v celoti potrdili prvotno obsodbo. pregled; prav tako pa lahko pokličejo zdravnike na dom. Zdravniška potrdila bodo izdajala tudi tistim volivcem, ki sicer lahko gredo na volišče, pa bodo imeli zaradi obolelosti prednost pri vrstnem redu. 10. in 11. oktobra bodo od 9. do 12. in od 16. do 19. ure izdajali zdravniška potrdila tudi v oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana št. 18. 12. oktobra od 6. do 22. ure in 13. oktobra od 7. do 14. ure bodo izdajali zdravniška potrdila samo v tem oddelku za volivce iz mesta in predmestij, v gornji okolici pa jih bodo izdajali občinski zdravniki. Prometne nesreče Do manjše prometne nesreče je prišlo včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro na Ul. Colaut-ti po kateri se je v smeji Elizejskih poljan vozil s kolesom 14 let stari Guido Cele-ste iz Ul. Calvola 12. Ko je fant privozil do križišča z Ul. Carli, je s pločnika stopila 19 let stara Nerina Casagrande od S. M. M. Sp. 915 in naenkrat stekla preko ceste. Cele-ste je sicer poskusil zavreti, vendar je bilo že prepozno, in tako je zadel v Nerino ter se skupno z njo in kolesom prevrnil na tla. Oba sta bila nekoliko poškodovana, tako da so ju z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so mladenki obvezali poškodovano levo koleno, medtem ko so Ce-lesteju ugotovili poškodbe na desni strani prsnega koša, tako da se bo prva morala zdraviti 6 dni, kolesar pa 10 do 20 dni. Popoldne okoli 16. ure p« je Srišlo na Ul. XXX. oktobra o trččnja dveh skuterjev. Po omenjeni ulici se je v smeri Korza vožil na lambreti 19 let stari Alberto Pugliese, ko je na križišču z Ul. Torrebianca zadel v iiParilto«, ki jo je proti Ul. Carducci vozil- prav tako 19 let stari Marino Ru-mez s Stare Istrske ceste 163. Oba motociklista sta seveda padla in medtem ko se je Pugliese nepoškodovan dvignil, je Rumez dobil nekaj manjših ran po obrazu in drugod po telesu, z nekim zasebnim avtom so ga kmalu po nesreči odpeljali v bolnišnico kjer pa so mu le nudili prvo pomoč in mu priporočili nekaj dni počitka. Obe vozili sta utrpeli škodo. Končno naj omenimo še nesrečo, ki se je okoli poldneva zgodila v Sesljanu, in sicer v bližini restavracije »Grmada«. 36 let stara Giuseppina Borsci iz Tržiča se je hotela s svojim avtom fiat 110g u-staviti pred omenjeno restavracijo, vendar je po vsej verjetnosti prehitro in premočno pritisnila na zavoro, tako da je vespist, ki je vozil za njo, trčil v zadnji del avtomobila in padel. Z nekim zasebnim avtom so ga nato odpeljali v bolnišnico, kjer je tudi ostal. Tu so ponesrečenca identificirali za 36 let starega Maria Maraspina iz Sesljana 101, medtem ko se ne ve, koliko časa bo potreboval za zdravljenje. « »------ Posledice mokrega asfalta rta ortopedski oddelek splošne bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli s prognozo o-krevanja v treh mesecih 59 let staro Natalio Periatti vd. Veronese iz Ul. Mazzini 17, kateri so zdravniki ugotovili verjeten zlom levega kolka. Periattijeva je ob prihodu v bolnišnico povedala, da je na Trgu Libertš zdrsnila na mokrem asfaltu in padla, pri čemer je zadobila omenjeno poškodbo. V bolnišnico so jo pripeljali z avtom RK, J. Gledališko delo SNG se je 06 koncu trinajste sezone zavleklo do 10. avgusta.. Po nekaj tednih letnega oddiha je gledališče od IS. septembra do 2. oktobra gostovalo s tremi igrami (Sopotnika, 'Naši ljubi otroci, Dežurna služba) zlasti po mnogih okrajih goričkega okraja v Jugoslaviji, kjer je odigralo 30 predstav, včasih isti dan po tri predstave v različnih krajih. Jutri ob 21. uri se bo vršila otvoritev tržaške predsezone u Avditoriju s sodobno poljsko dramo »Dežurna služba« Jer-zija Lutoivskega. Kot viden znak, da se določbe londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954 delno izvajajo. se dviga v Uligi Petronio stavba novega Kulturnega doma. a dokler se ne izpopolni in opremi, mora gledališče kakor do zdaj skrbeti za to, da se predstave ne vršijo samo po obrobnih dvoranah, temveč po možnosti tudi v mestu. Ob desetletnici delovanja SNG se je pokazalo ,kakšen pomen ima ta ustanova v kulturnem dogajanju tukajšnjih Slovencev. Isto se je poudarjalo ob stoti premieri in ob tisoči predstavi. Ce bi teh sto premier in teh tisoč predstav ne bilo, bi zazevala na tem področju taka praznota, da bi se ob njej zgrozili, kakor se še zmeraj zgražamo ob kulturnem opustošenju iz fašistične dobe. Gledališko kulturno ustvarjanje je plod. vsestranskega sodelovanja. Ob otvoritvi predsezone, kateri bodo v štirinajsti sezoni sledile nove premiere, si tržaški- SloPenci želijo, da bi se sodelovanje med občinstvom in igralsko skupino uspešno nadaljevalo. »Dežurna služba» prikazuje današnje družbene odnose, načenja sodobna moralna vprašanja in vodi do notranjega očiščevanja. Igra je zajeta, iz današnjega življenja in vzbuja zanimanje ljudi raznih življenjskih nazorov. C e jo je človek le enkrat videl š tem še ni dojel ' vseh njenih lepot in vrednot. V središču mesta je mnogo laže vsem dostopna, A. BUDAL «# ------ Koncert godbe 17. letalske sile V ponedeljek 6. oktobra ob 21. uri bo v športni palači (paviljon A) na velesejmu koncert 17. letalske sile ZDA. Občinstvo se lahko udelež: koncerta z vabilom, ki bo na razpolago brezplačno v Pasaži Protti od danes popoldne naprej. Na sporedu so narodne pesmi, jazzovska glasba in ameriške vojaške koračnice. Giardini 50, ki je zaposlen v pivovarni Dreher. Mladenič je, hotel dvigniti neko cev ta pa se mu je izmuznila iz rok in mit padla na nogo, tako da si je verjetno poškodoval kakšno kost. z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 ali največ 30 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Popoldne ob 17,45 pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč tudi 27 let staremu Liviju Jankoviču od S. M. M, Sp. 1797, ki mu je med razstavljanjem linotypa v tiskarni ZTT nenadoma priletel v gla. vo kos železa, in sicer s tako silo, da je Jankovič padel na tla. Z avtom RK so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu zdravniki ugotovili le manjši rani na čelu in levem kolenu. Okreval bo v enem tednu. Vespa v avto Na mokrem tlaku Ul. Chiap-parelli je vespa 22-letnega Romana Paolattija iz Ul. Dona-doni včeraj zvečer iznenada zdrsnila in zašla proti skrajni desni strani ceste ter treščila v ustavljen avto. Vozilo se je skupno s Paolattijem in tudi 23-letnim Mariom Belluccijem iz Ul. Conti, ki je sedel na zadnjem sedežu, zvrnilo na tla in medtem ko se je šofer dvignil nepoškodovan, je moral potnik v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma gležnja ter udarca na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo verjetno v 30 dneh. 4. OKTOBRA POČITNICE 4. oktobra se praznujeta italijanska patrona sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina in bodo zato imeli v šolah počitnice. Združitev prog «2» in «29» Pri Acegatu v teh dneh proučujejo možnost*spojitve proge 2 in proge 29, da bi tako povezali Ul, Giullo s Skednjem brez dosedanjega prestopanja. To se je izkazalo potrebno zlasti zaradi tega, ker bodo dela pri ureditvi predora S. Vito trajala še precej časa. Po novem načrtu naj bi izvedli združitev obeh prog tako, da bi odpravili dosedanje prestopanje na Trgu Sansovino. V ta namen bo že v kratkem uveden ‘ nov avtobus, la sicer z začetno postajo na Ul. Giulia pri kavarni «Firenze» in s končno postajo v Skednju. Ker bo nova proga, k: pa bo zaenkrat le eksperimentalnega značaja, združevala dosedanji prbgf 2 in 29, bo avtobus vozil po naslednjih ulicah: Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carducci, Trg Goldoni, predor Sandrinelli, Trg Sv. Jakoba, Ul. S. Marco, Broletto, Sprehajališče Sv. Andreja, Ul. Baiamonti in končno Skedenj. Brez dvoma bo nova proga vsem potnikom, ki so se je doslej posluževali, predvsem zaradi tega, ker ne bo več treba prestopiti na Trgu Sansovino. To je toliko bolj pomembno v zimskem času, ko arestopanje in čakanje na mrazu in burj; ni prav nič prijetno. Zato no lahko že v naprej prepričani, da ne bo ostalo samo pri poskusu, temveč da bo nova proga dobila svoje stalno mesto v okviru prog mestnih prevozov. Baletna šola SNG Vpisovanje od 2. do 12. oktobra 1958 v prostorih SNG, Ul. S. Vito 17, tel. 38236, od 9. do 12. ure. Sprejemajo se otroci od 6. leta dalje. Poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta dalje imiiiiiHiiiiuiiiimiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiiiiiiii iimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiii Sestanek odbora Delavske zbornice Poštarji zahtevajo izboljšanje prejemkov Povišati se mora tudi družinska doklada Včeraj se je sestal izvršni cdbor nove Delavske zbornice. Na sestanku so bili prisotni tudi tajniki sindikalnih organizacij železničarjev, u-službencev pošte in telegrafa ter lokalnih ustanov. Razpravljali so o akciji, ki bi jo bilo treba začeti v zvezi z zahtevami, ki jih je poslalo tajništvo CGIL predsedstvu vlade. Najvažnejše zahteve so naslednje: 1. Tudi za uslužbence državnih in drugih javnih ustanov je treba ustanoviti premično lestvico in popraviti prejemke ter plačati razliko, do katere je prišlo od 1. 7. 1956. Pri tem upravičeno ugotavljajo, da so se življenjski stroški v zadnjih letih občutno povišali, medtem ko se plače niso povečale. Istočasno tudi zahtevajo, da najnižji dohodki ne smejo biti izpod 50.000 lir, kar predstavlja u-radni minimum za preživljanje. 2 Povišati je treba dodatek za družino tako za uslužbence kot za upokojence, saj tega dodatka že več let niso povišali. Na sestanku so ustanovili koordinacijski odbor, ki bo razpravljal in sprejel sklepe, da podpre zgornje upravičene i zahteve. Nezgodi na delu Včeraj dopoldne se je med delom ponesrečil 19 let stari Luigi Scagnetti iz Ul. dei iiitiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiii Včeraj dopoldne na cesti Opčine - Trst Tragične posledice prometne nesreče: šofer mrtev, žena pa hudo ranjena Nesreča, pri kateri je izgubil življenje flavtist F. Apollo- nio, se je zgodila zaradi prevelike brzine in mokrega asfalta ________________________________________ *»«: m 8 v-. S « r- Stgyilni avtomobil'^! ■ motoristi; kt so 'včeraj rted 10,30 in 12. uro vozili proti Opčinam oziroma z Opčin proti Trstu, so bili globoko presunjeni nad prizorom, ki se jim je nudil na cesti med o-vinkom Faccanoni in hotelom »Cascina delle rose«. Na cestnem tlaku, poleg majhnega avtomobila, je ležalo truplo moškega, ki je postal žrtev smrtne prometne nesreče. Flavtist Ferruccio Apollonio, star 57 let, je bil s svojo 63 let staro ženo Roso Staberej namenjen z Opčin, kjer stanuje v Ulici Ricreatorio 24, v mesto. Cestni tlak Je bil moker, toda Apollonit), ki je vozil avto je cesto dobro poznal in prav gotovo še zdaleč ni slutil, da bo to nj_egova zadnja vožnja v Trst. Ko je s precejšnjo brzino srečno izpeljal en ovinek, je pritisnil na zavoro, kajti pred njim se je že odprl drugi. Toda pritisk na zavoro je bil premočan, tako da ga volan ni vec ubogal. Mali avto se je zavrtel najprej enkrat in potem še enkrat okoli sebe, toda ko se je zavrtel tretjič, je z vso silo od strani udaril v približno meter visoko cementno obcestno ograjo, in sicer tako, da je bil avto obrnjen s prednjim delom proti Opčinam. Posledice so bile strašne. Sunek je bil namreč tako močan, da je vso levo stranico avtomobila skoraj zdrobilo in kot smo videli kasneje, se je rob cementnega bloka ograje skoraj dotikal volana, za katerim je sedel Apollonio in ta je bil skoraj na mestu mrtev. Ko je kmalu za tem privozil mimo neki avto z vojaškim zdravnikom, ki je potegnil iz njega najprej ženo, potem pa še Apollonia, je ta bil že mrtev. Zdravnik je tedaj ustavil neki taksi, ki je ranjeno ženo odpeljal’v bolnišnico. Tu so jo sprejeli na I. kirurški oddelek, in sicer s prognozo okrevanja v 3Q ali 40 dneh. Nesrečnica se ničesar ne spominja, tudi zaradi tega ne, ker je doživela močan živčni pretres. Na mesto nesreče je kasneje prišel tudi avto Rdečega križa, ki pa se je vrnil prazen, ker so medtem ženo že odpeljali v bolnišnico. Skoraj istočasno sp prišli tudi agenti prometne policije, ki so takoj uvedli preiskavo, in končno še avto pogrebnega zavoda s katerim se truplo ne srečnega Apollonia odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Omenimo naj, da je bil pokojni Apollonio dobro znan v tržaških glasbenih krogih saj je med drugim igral tudi v Tržaškem filharmoničnem orkestru. Poznan pa je bil med Slovenci, saj je bil profesor flavte v šoli Glasbene Matice. Hudo prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalj«, SNG v TRSTU OTVORITEV PREDSEZONE 1958-59 V soboto 4. oktobra 1958 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu JERZI LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA Sodobna poljska drama v treh dejanjih Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Asistent režije: J. Lukeš Prodaja vstopnic v petek in soboto ’ v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo gledališki kuponi GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 5. oktobra ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu ter ob 20.30 v Avditoriju v Trstu večer pesmi in plesov vzdolž Jadrana» Izvaja grupa Dalmatincev Radia - Zagreb pod vodstvom Traliča Petra. Vstopnice za prireditev v Križu bodo na razpolago pred pričetkom. Vstopnice za prireditev v Avditoriju bodo na razpolago danes in jutri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma 15-11. (SPZ). OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI >N POROKE Dne 2. oktobra t. 1. se je v Tisitu rodilo 9 otrok, umrlo je 5 oeeto, poroke pa so bile 3 POROČILI SO SE: električar Ennio De Vivo in prodajalka An-na Maria Paladin, delavec Pietro Perhavec in gospodinja Santina Ota, električar Alfio Derin in šivilja Fides Fontanot. UMRLI SO: 73-lema Antonia Pechia-rich vd. Mauro, 67rtetn.a Ernesta GriJlo vd Martino, 51-letni Giordano Šerpo 76Jetni Guido Negri, 87-le-tna Anna Zac-chigna vd. Vittor. «»-------- NOČNA SLU2BA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6- Alla Maddaiena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno službo. Valute i Milan Rim Zlati funt 5.900 — 6.150,— Marengo 4.550,— 4.750,— Dolar . ■ . 624.— 627.— Frank franc. 133,— 137.— Frank švicar. 144,— • 146.— Steriing 1.725.— 1.755,— Dinar , 71 — 75,— Šiling , 23.60 24,— Zlato 1 . . . 706,— 709.— Zah. n. mark« 148.— 149,— kih orkestrov: 13.30 željah: 17.30 i moj*«^ Velika dela slavnih ^ oris.40 Tržaški mandoimis rista k ester; 18*55 Koncert ^ Mitje Gregorača; is.ia . znanosti in tehnike, • jz 0per. glasba; 20.00 Šport; in nega sveta; 21.00_ t Q Ans**' prireditve v Trstu, - • gdiu- bel Boru-t. ’ Lesjak, ^ op. -13; mann: Simfonične E gojajtsk* 22.00 Dame Augnief*- speV. v komedija — Peki„rtrtijia; rM,a' prevodu Alojza ga dr. Janko Jež, 22. Francoskl Norrie Paramor; 22». lahno skladatelji; 23.30 Glasba u noč. -DfT RADIO TIlll 12.10 Orkester fjaJttP 14.30 Tretja stran; 2|.00 ansambla Franco Russ Simfonični II. PROGRAM 13.50 9.30 Orkester Pie-ro R Tretja Spored na ploščah, - sveu; stran; 17.00 Glasba 04 18.00 Plešite z 20.30 rnga do r«* .an!* w včeraj riasbeni variete, Glasbeni variete; nje popevke in dana . wazije' na; 22.C0 StvaW* "V* 22.30 Kako se lzdelujej rcni. HADIO KDPRBjo j30, Poročila v Sloviš,30, 13.00. g -i« Poročila v Ral.: iV.la. 19.15. 22.30, prenos 5.00-6.15 in 7.00-7.» r . j.w 7.15 Glasba z? dobro ^ £■ 12.00 Prenos RL; N nas$o’ željah; 13.40 Kme"&je; 13.45 Popoldanske nvelo« K#žej> Gospodarska oddaja. ,anJ, «• številke iapo-lnjevad» J* ^ Goriškem; 14.40 P^-L^eniska L be; 15.20 Nastopa,Maj0-, klor n 15.20 N-aswi» Matfjjv . . _rna grupa uFoT 17.0° Bjfj5 15.40-17.00 Prenos str0m; 15.40-17.00 Prenos kl m; tt£ Herman s svojim o^10(jjje; j9' Od melodije do m*“ 22.15 Prenos ftL. SLOVENIJA 327.1 Ui, 282,1 "j. Z‘V Poročila: 5.00 6.i . ^ i9?> 10.00, 13.00, 15.00. 22.00, 22.55. «, «; 8.05 Z ljudsko pean Ju 3jff,t tu; 8.30 Variete na v»rt; ia 9.30 Mali solistični Dvajset minut s‘V* 10.38 vr strom Hubert Rost9 lil ^ n.aie poskočnice v., go Za četrtinskem takto, ■ otk^-p ln žene; lk10„^Vjeta/ ,0 rrih barvah; 12.00 *2^traii- t Sepetova in BUino 2 25 qA a , Kmetijski nas**. do arrije; 13.30 virV“ ^ . r.e skladbe na j4.05„^ij 14.00 Vedra medigra, ska šola za nižjo stopb^ -o tetki jesem; 1435 40 \i s j; s’cvenskiu narouinin^ tovne književnosti “T-qq K01*# Besede ko kamni; 1 • ob štirih; 17.10 2?umenti IrfS-popevke; 17.30 Instrt> h golflb vt dujejo; 18.00 Iz . n, Koncert v Avditoriju V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Gabor Oetvoes s sodelo-vajajem pianistke Nini Perno in ki bo danes ob 21. uri v Avditoriju. Na sporedu so skladbe Mozarta, Beethovna, Prokofjeva in Straussa. ( šolske vesti ) Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1958-1959 v sredo 8. oktobra ob 8.30 uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. * * * Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu v sredo dne 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dne 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri. { RADIO PETEK, 3. oktobra 195» ItADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in,.. Življenja in usode: «Neil McEl-roy, obrambni minister ZDA«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lah- vov; 18.30 H. pečma (izvaja Pia"«na Troup); 18.45 20.00 Igra zabavni ° ^ 2K. fred Schulz iz Satobf p^l Tedenski aunanjeipoUt>c h„rb 17.00 Spored za žensJJ. Poročila; 18.45 Oddaj* (Je »rt 19.30 E. CaildvveU: r« Susie Brown», » ^ Tiskovna konferenca. poTjJji janska ustava; 21.00 W. Shakespeare, timoglavka)). ( Ki a, E>Cooper Diana Fenice. 15.00: »Ključ«. ^ in Sopiha Loren. -.unsN y. Nazionale. 16.00. „a[-n®1, ziv», H. Fonda, L. g. Maiure. „ »LOvCRja/jJ- Arcobaieno. 16-l&e0gie<)*ie ročamo, da si flIm -.,»»> začetka. , . Capitol 16.00: «Daieč G. Ford, G. Scala, ,10 technicolor. «picctl Astra Roiano. l6-3“' ifolor „. in tovariši«. Tectim Q\rl&i Alabarda. 15.30: »Les Kelly, M. GavnoL Jl-^i*. Aldebaran. 16.30, 19;”*'' j. S sti, ki mora umreu > ^, vt C. Mohner. Cmema* Ariston. 16.00: «Kr^fneS. .. (C povesti«. Samo d» ioP1,,)«' Aurora. 15.00; «DO«t». A. letje«, P. Nevvman, g. ciosa .RpsnežRtuiič Garibaldi. 16.00: «11prepo''t^ Hailey, A. Dale. a& mladini. Mobreije^n , Ideale. 16.00: «N"? G»7*«fS- džunk«, D. WilmS, j- 50; Impero 16.00, 18.50, - ItaUa! žen8’ , 8- Moderno!' 16.00: Bardot, C. Boyer- r l‘ mladini. «Lju6to^l0^,' S. Marco. 17.00: prekrasna ekstazam Sa vo n ^16.00: V* Yorku» N. ''''“^-denber«*^' Viale 1(5.00: »Skah^vSK1, Khorova, S. J' nicolor. tS- »NJrV. ^ Vittorio Veneto. I®-1 'gor®’ vedno nedelja«, A- ril*" Sica, M. Riva. „,.-,«13 n' Belvedere. 16.30: «£* p rt gos, T. Curtis , ,h~zenS*1 Marconi. 16.00: ^ L. B.acall in K. J?!*oKe Massimo 15.30: ‘'9,-ser. tjtk A. Laiki in D. Novo cine. 16.00. g gj** (j, ona«, A Sordi ® tatc®* Odeon. 16.00; »Lov ^ Kelly technicolor. ^ t »r. Radio. 16.00: »Konjeh } pbJjj vzhoda«, J. wa3^vj: *p Secolo Sv. Ivan. ^ dolar j 1», A. Sordi- f MAH PODI IZ FUHNIRJ* kv. m — se PrOU Gambinl 3. vam nuffl ne xa PMMORSKl dnevnik — 3 — 3. oktobra 195S ARTUIt «™ Pes, je poča-»očiihT Za mano' Nisem se Z*® **tntsa’ hkrati mu nisem Pokazati peta. Ko dal v? “stavil- me je Pogle-h Ot '>l1 kako -udn° bit- L. wessl ie 8,8 vo- 'ektl Torf'd0m°V! ~ sem mu obetal k„ PeS ie le mirno Bil ° sem ponovno kre- ta'mi™* oPaI nekaj horakov dir not1! StoPal je težko, ven-kgu ako mehko, skoraj kot P* o ki pes. To v, dl pametne živali. Njego-1*. ka hila dolga in svet- Tr hiši i»em Se Pr‘hl>žal majhni stlaial P6S s*op“ mimo mene, L »M nasproti hiši in sedel k vztia* ■ hikl in sedel Prehodni St°PniC- Na ozkeni S5*i DiSem upa> »iti *k^*Jr8tih, se 3e Pojavila žen-ttto u,J* komaJ Prešla tride-»e j se mi Priklonila in ž««ka n,1*"!!3' Bila J® ‘epa j* hr»» aV las' Gledala me •»m i0 na5meska in vprašal ^ za pot proti kolodvo- re’ &!fkoliko sem zašel kaj-^Sel sem skozi gozd... 5* rekla —'u® ste zašii' — do kra Morate se vrniti ln od > r .se pota ceP>jo #* lev« srenite po ožji poti -*esno. Tonat0 P° drugl potl In>amo .• Je precej dolga pot. j« P?v rcer krajs°pot-kj »* " j ne mogii najtt-ge • »hr.ša* ta PM vaš? — sem . r% jel' " j* odgovorila. — Jej? to novofundlandski sem jo vprašal. ko iu^?efanec 5e, ima pa veliki. Dni? e hrvi v se- J)ob*r pes je! 6« bi^Se,kakor bi se razjezil, ®*1 .J1 do z vami grdo rav-’ sem rekel. to ste labko pre-horn _1 , 5e rekla s posme-šeo _ .. ame je kot nekak-ma v.iICliski pes- Medved i-pJedno odprte oči. !o pLj’*, P0pasi obrnil glavo, in edal, pomigal z repom ponovno motril. križišču je prišel iz tem ,\n me spremil do tu, — m tekel. jt Je^am zakopava kosti. To kkoD ° pr‘merna zemlja za %iaVaP‘e kosti. Večkrat jifc , j *5a kontrolirat, da b: ^kokd ’zkopal- Sicer pa 4»>tdi a5 koga spremlja. Po *kvegf ta4e skozi gozd in me t!*b» Vit? prihaja kaka tuja t» 0s', bvesti me še preden tik ni 3 pr‘de mimo. O znan-dii)0 8 Pikoli ne obvešča. E-e koga pričakujem kujtjej0rej ve, fe koga priča- ~ 3e rekla‘ ~ ^es - mu P°vem» da bo i»likjn.Pr'aei ta ali oni... Po ®i, v,..1 pot‘ ste žejni in lac-ne? - doda_ tnogel kupiti malo vstopiti, mleka i- b‘ gOspod st°Pi stran, da ,<>v Vstal, napravil nekaj ®edel. v- Vstran in ponovno ylem rn° 3e migal z repom, *topnicah tV!1 se vzpenjal po ?° sobo « toPii sem v le-• ‘e stopila v c*tti jn In se vrnila s kozarcih. 2Un . mleka na plad-°®Prtti r?n5a vrata je pustila p*. leDo pfzil sem, da je le-f^i nov Taa*ena in da ima na **vin-° JPndro haljo iz bom- p**esah ’ ase je imela tesne C* je l..v zatilje. Njen obraz tiejg 1 nekako brezizrazen, "'k aPati4na. k3*- ~?P*2U bo kava..., je re-deliCft i?ko sem si želela J.*1® dohn Pretekli teden i>^*j i. 3 ,nekaj dobre kave. ttiord ko priti do kave. , ^ Z.,a nimate radi kave? m' je všeč, da, ze- m°j mož jo je ime! **I>' Pozi’ 3e morda umrl? — " Ne VprasaI- u Pt4 ni Umr1, ~ 5e rek'a. 'Phstii «. ema letoma me je leto a sva skupaj ko-«• 10 «»i. Odšel je k dru- n ^*ko ». \,ilVfti li j0r‘5° le otroci in i**th 0.Pldie. Oni govore o >v*jo \m°- °ni se javno “ b‘li i.u*Po bi bil°- 4e bi ^ N šerp e20cino' žalostno, kaj? - Da 181 nekaj reči. tnifl° 3e žalostno, — j' Vi°ietnu 2 . Slišite. Vi ste l bi aj ozu zelo podobni, v *'• On m°8li biti starejši , *• 2at0 Je nekaj mlajši od fc^ntlje, Vas je Medved tudi 5 le, a. Vi _ '■ On ne misli, da *> da °n> toda vsekakor pe e n>u zelo podobni. #*eVgl.Vendar ne bo tako " Oa, d O-VO ' *• °n vas je prav “n n«, emljal samo zato. »ogel vstopiti. iV0 Po ji u ni n, ; —* *^vm. °iemu mozu 4i Pav '““jat samo zato. o^Slnatr,?d5 ne spremlja lju- hibr 1 tr >(la dob nob^hno1 J*’ da ‘e t0 ze!o bj^ni ker ste vi tako po- Veste bro poznam. lina im ■ Him. k oVi ie ie prihajal Ig ■ Stopila je tja in Hg^kavo trenutkov vrni-gosto smetano, in pecivom. Slika v pozlačenem okviru nad o-maro je kazala, da je bila stara kakih deset let. Ona je o-pazila, da jo gledam. — Nisva se ločila, — je rekla. —■ To lahko storile, kadar hočete. — Nočem, da bi se to začelo z moje strani. Bom raje malo počakala. Veste, ko sem stala pred oltarjem, sem mnogo obljubila... — Morda se bo še vrnil... — Ne vem... Toda, vzemite vendar. Veste, prijetno je z nekom poklepetati. Ves teden nisem z nikomer spregovorila Vi pa ste mu tako podobni. Kako je to čudno... Dolgo sva tako sedela. Mnogo sem bil potoval in potreben sem bil počitka. Ni mi dovolila, da bi ji karkoli plačal. — Hotela sem vam nekaj reči... Medved bi vas mogel pospremiti do križišča. Prikrajšali si boste pol poti. Spotoma bi mi mogii tudi riokaj kupiti. Potrebujem nekaj drobnarij. Medved, pridi semi Pes se je prizibal po stopnicah in sedel na pod. Na hrbet mu je pritrdila sedlo s košarico ob vsaki strani. Nato- je nekaj napisala na košček papirja in ga vtaknila v eno izmed košaric. — Vi pojdite le po gozdni jj.otj dalje navzgor, Medved bo sel pred vami. Vi mu le sledite. ker se steza tu in tam izgublja. Čez pol ure poti boste orišli do naselja v gozdu. Tam bo Medved krenil na levo v gozd, vi se pa za to ne zmenite, kar nadaljujte po stezi naprej. Medved se bo vrnil na stezo, ko boste ze kos poti dalje. Tam je namreč neki pes in Medved se ne mara z njim zgubljati, ko koga spremlja ali ko mora v naselje v nakup. On: nes ga vedno draži in zadrzuje. Sicer pa sta dobra prijatelja. Veste, o-no je psička... Kmalu nato bosta prispela na široko cesto. Tam je majhna trgovina. Medved bo stopil naprej, vi pa i-mate še pol ure hoda do postaje in pot vodi vedno skozi gozd. Medved vas bo pospremil vse do perona. Tu ga morate obvezno pobožati. Zelo rad ima, da ga pobožamo, ko nam pokaže pot. Nato se bo pes vrnil do majhne trgovine, kjer mu bodo dali, kar potrebujem. Nato se bo vrnil na kolodvor, kjer mu bo žeha postajnega načelnika dala kost. Gotovo bo počakal do prihoda vlaka. Medved rad gleda vlake. Saj razumete: tod je le redkokdaj kaj novega... Sedaj pa bodi pameten in pospremi gospoda, — je rekla resno, — in nato mi nekaj kupi pri Ni-bergu. Pojdi, pospremi gospoda in se takoj vrni. In booi dober, veš! Pes jo je pogledal, pogledal je tudi mene, počasi stopil iz hiše in se napotil — neposredno V gozd. Tam se je za trenutek ustavil in me počakal. Nato je počasi tekel in ko sva prispela do naselja, me je spet pogledal, malo pomigal z repom in odhitel na levo v gozd Jaz sem nadaljeval pot kar naprej, mimo drobne laponske psice, ki je cvilila na dvorišču, prihitela k ograji in me pozdravljala z repom. Malo dlje je stal pes in me čakal, nato se je odzibal pred menoj, prekoračil cesto in stopil na stezo onstran ceste. Pri trgovini me je spet počakal, da bi se prepričal, če mu sledim. , Dvajset minut pozneje sva stala na peronu železniške postaje. Potrepljal sem ga in mu rekel: «Medved, dober pes si. Hvala ti za družbo.« Pes je počasi zanihal z repom, me pogledal in mirno odbrzei proti trgovini. Stopil sem tudi tja, da bi si kupil tobaka. Sedaj zanj nisem bil več zanimiv. Obnašal se je, kot bi me ne videl. Postavil se je pred pult in čakal. — Kaj še vedno si tu, Medved? — je vprašal trgovec — Kaj ti je danes treba? — Nato je odprl košarico, vse blago zavil v dva povsem e-naka zavoja in ju vtaknil v košarici. — Seveda, ti pa bi hotel še košček peciva, seveda..., — je dodal in v košček sivega papirja zavito pecivo vtaknil v košarico. Pes je zadovoljno pomigal z repom, stekel na kolodvor in se zazrl v okno. Prišla je postajnega načelnika žena s kostjo zavito v papir in jo vtaknila v košarico. Pes je pomahal z repom, jo pogledal, sedel in čakal. Hodil sem sem in tja po peronu in kadil. — Čaka na vlak, — je rekla gospa. — Ne bo šel stran, preden ne pride vlak, Tako rad ima vlake... — Morda čaka, da bi ne kdo prišel!? —: sem rekel. — Da, morda. Toda že zelo dolgo čaka. — Dve leti... — Da, dve leti. Morda ste vi njegov sorodnik? Tako ste mu podobni! Kupil sem listek, malo zatem je prišel vlak, pes je vstal in stoje gledal desno, levo, gor in dol, ves vlak. KAJ PRIPRAVLJAJO NOVEGA ZA 40. cSALON« V TURINU Obnovljena «1500» cestah ? Revolucionarnih novosti sicer ne bo, drobnih pa baje veliko (Poseben dopis) TURIN oktobra. — Le malo je družin tega velikega mesta, ki bi ne živele za in od avtomobila. Veliko Turinčanov dela pri Fiatu neposredno, ‘veliko več je onih, ki so zaposleni pri večjih in manjših podjetjih, ki delajo za Fiat. Škrat, ka, Turin je sinonim Fiata in Fiat je sinonim Turina. Zato ni nič čudnega, da je za Tu-rinčane ((avtomobilski salon«, kot pravijo vsakoletni razstavi avtomobilov, še veliko več kot je za Milančane njihov veliki velesejem. Do ((salona« nas loči še skoraj mesec dni, toda že danes je predmet razgovorov in skoraj žolčnih polemik, kolikor znajo ti marljivi in mirni prebivalci Piemonta sploh biti žolčni. 39 let zaporedoma je bil tu-rinski «salon» vedno spomladi in letos bo prvič jeseni. To je baje prizadelo veliko ljudi, ki so v zvezi z razstavo pričakovali večji obisk tujcev ki pa bodo tokrat pnk.ajšani, ker so si tujci privoščili počitnice v pomladanskih in poletnih mesecih. Organizatorji »salona« pa se niso odločili za jesen zato, ker bi radi prikrajšali tiste Turinčane, ki so od tujcev pričakovali večji zaslužek, pač pa utemeljeno zagovarjajo preložitev »salona« s pomladi na jesen z ugotovitvijo, da je ireba trgovino z avtomobili pospešiti tedaj, ko ta peša, torej na zimo. ne pa pomladi, ko je za avtomo-’ bilsko industrijo nezakšna vrhunska letina. Pustimo njih polemiko ob strani in si skušajmo ustvariti sliko novosti, ki jih bodo tovarne avtomobilov prikazale čez mesec dni. To je sicer nekoliko tvegana zadeva, saj si posamezna podjetja v medsebojni konkurenci skrivajo novosti kot bi šlo za atomske tajnosti. Gotovo pa je, da se bo na razstavnem prostoru, ki meri 38.000 kv. metrov pomerilo 480 razstavljavcev iz dvanajstih držav ,kar je vsekakor zelo veliko. Na razstavišču se bo pojavilo 63 podjetij, ki izdelujejo potniške avtomobile, 4 podjetja, ki izdelujejo prvenstveno ali skoraj izključno športna ali dirkalna vozila 11 podjetij se bo predstavilo s tovorniki in avtobusi, 8 podjetij s prikolicami, 312 podjetij, ki izdelujejo posebna vozila, in še vrsta drugih podjetij, kar lepo vidi in kdor je imel ^i ^i,,; ^ ‘ , i „ -------:; ~ _ _■ i • _ 1: - ■ „ ki izdelujejo le karoserije, gume, posebne gume in podobno. 7 podjetij pa se bo poia-vilo z raznimi gorivi in olji. Danes drvi ’ po vseh cestah v svetu nad sto petdeset milijonov 'avtomobilov. ZDA so daleč pred vsemi drugimi državami. toda niti nemška, niti francoska ter niti italijanska avtomobilska industrija ne zaostaja — seveda v razmerju proizvodnih sil — daleč za A-meriko. In če se v Italiji .postavlja vprašanje cest, to :ie pomeni, da so ceste zares kdo ve kako slabe, pač pa da je na cestah zelo veliko motornih vozil in italijanska ( od-jetja se skoraj ne morejo pritoževati, da bi njihova vozila ne šla v promet. Med Fiatova vozila od vrste tipa «500» do njegovih največjih potniških avtomobilov tipa «1900», ki kar mrgolijo po cestah in ulicah, se uspešno vrinjajo izdelki najrazličnejših drugih tovarn. Poleg tega gre veliko Fiatov tudi v tujino. Zadnjih nekaj let celo v ZDA. Kaj nam bo Fiat tokrat pripravil novega? Fiat «1500» je že pred nekaj leti stopil v zatišje in na njegovo mesto se je odlično vrinil «1100» in delno «1300». Sedaj pa »e bo Fiat 1500 pojavil kot prerojeno vozilo, za katerega je karoserijo izdelalo podjetje Pi-nin Farina. Bo to športno vozilo. V prospektu se «1500» priložnost vozilo si pobliže o-gledati in celo vanj sesti pravi, da bi mogel «Fiat 1500» postali resen tekmec sGiuliet-ti Sprint« podjetja Alfa Romeo. Sicer pa bomo to videli nozneig- Za, Fia^ «1100» Prayij°, da je zelo popolno ali celo najbolj popolnč vozilo te vrste. To bi potrjevalo tudi dejstvo, da se bo Fiat «1100» pojavil v Turinu nespremenjen, razen kake nepomembne podrobnosti. Nekoliko več novosti se pričakuje od «600». Napovedujejo «600» s štirimi vrati, vendar je vest verjetno prezgodnja, in nič nas ne bi presenetilo, če bi v «salrnu» videli le malo popravljeno sedanjo «600». Prav tako velja za Fiat «500», ki ne bo nič spremenjena, razen športnega modela, ki kaže, da se bo vendarle uveljavil. Veliko več novosti pa bo verjetno prinesla «Biancni-na» V «salonu» bomo mogli občudovati «Bianchino Šport«, ki je baje zelo nagla m izpopolnjena in bo stala kakih 80 tisoč lir več kot «stara» Bian-china. «Lancia» pripravlja dve novosti s področja tovornih vozil in večji avtobus (disatau 703». V asalonu« bomo videli tudi vozilo «Appia», ki so mu že nadeli ime «Dva in dva», kjer bosta k dvem udobnim sedežem p-iključena še dva tesna sed;-"a. Farina pa pri- pravlja še nekaj novega vprav v zvezi z istim vozilom. Tod se je že pred časom govorilo o večji novosti, o »Lancia 1800». Mnogi so jo baje že videli na cestau v okolici mesta, kaže pa. da se ne o.i š' pojavila v «so'.jnu». pač pa da se bo predstavila šele v Bruslju ali v Ženevi, torej šele prihodnjega leta. Za to vozilo menijo, da bi moglo predstavljati italijansko avtomobilsko industrijo na področju skupnega tržišča. Mi-lansko podjetje Alfa Romeo bo predstavilo le nov model »Giuliette Sprint«, dočun bo vse ostalo ostalo pri starem. Novost tega «sa!ona» bo ponovna pojava na tržišča izdelkov starega podjetja Jsotta Fraschini, ki skupno z ((Brede« pripravlja nekaj nozega. To so v glavnem nov isti i-talijanske industrije. Za tujo industrijo za tuje novosti‘tii bilo or-vrte tvegano govoriti. Gotovo pa je. da bedo f.t ko Francozi kot Nemci ter tudi Američani prinesli precej novega. Cehi pa se bodo pojavili z izdelki Škode in Tatre. Morda bodo tli tudi Rusi, .kar pa ni gotovo. F. U. «»------- VERONA, 2. — Ing. Agc-stino Bonelli je na svojem posestvu pridelal jajčevec (melancano), ki tehta 1,72 kg ter meri v obsegu 58 centimetrov. Primerjava med glasovi KPF iz leta 1956 in odst. glasov, ki so odklonili novo ustavo od 80 do do 90% L st C LEPA IZLETNIŠKA TOČKA V BLIŽINI TRSTA Vozna pot Prihodnjo nedeljo bodo v Herpeljah slovesno odprli avtomobilsko cesto, ki nas pripelje na vrh Slavnika Ze več desetletij nazaj je bil Slavnik pri Kozini, ki mu mlajši rod tržaških Ita- J JjGŠDtl Članica grupe Dalmatincev z Radia-Zagreb. ki bo nastopila s pesmimi in plesi prihodnjo nedeljo v Križu in v Avditoriju iiiimmmimiiiiimmimiiiiimiiriiniiimimiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmimiiiiiiii POMENEK 0 JEZIKU Predsednik je bil izvoljen soglasno. Redko kak sklep je pri naših sejah sprejet soglasno. Marsikdo misli, da je enoglasno tudi soglasno. SOGLASNO ENOGLASNO Enoglasno pomeni samo z enim glasom. Kadar pojo v zboru vsi glasovi isto melodijo, pravimo, da pojejo enoglasno. Ce samo eden poje, pa ni to enoglasno, marveč samospev. SLABO: Mnogi izletniki so koristili propust-nico za prehod čez mejo. Koriščenje kreditov je bilo slabo. Ako ne bi koristili vseh sredstev, ki so jih i-meli, ne bi opravili vsega. DOBRO: Mnogi izletniki so izkoristili propustnico... Poraba kreditov je bila slaba. Ako ne bi izkoristili vseh sredstev... Koristil propustnico SLABO: Jože pa se za vsako malenkost Kako se moreš za to užaliti? užali. Užalil se je Užaljen je DOBRO: Jože pa Je za vsako malenkost užaljen. Kako moreš biti za to užaljen? lijanov reče tudi Monte Ta-iano, zelo priljubljena izletniška točka, posebno privlačen pa je postal Slavnik za Tržačane po videmskem sporazumu, čeprav so njegove čudovite lepote prišli v prvem letu obiskovat le planinci. Ko pa je julija lani pla-ninsico društvo v Kopru zgradilo planinsko kočo in jo zasilno opremilo z vsem udoDjem, se je obisk Tržačanov in drugih turistov iz meseca v mesec stopnjeval, posebno pa v letošnjem poletju, ko je koča stalno odprta in odlično oskrbovana. Naj ontenimo samo dejstvo, da je imela letos nad 3600 gostov, ki' ko se vpisali v planinsko, knjigo, nepodpisanih pa je bilo najmanj dvakrat več. Zlasti, je .a. Slavnika čudovit pogled na Tržaški zaliv vse tja do Benetk, proti Pulju in Učki, Snežniku, Triglavu in,Mangartu, kakor tudi na Dolomite in druge Alpe. Koprsko planinsko društvo se je zavedalo pomembnosti Slavnika, zato je že julija lani odprlo sodobno planinsko kočo pod samim vrhom. Ta koča pa je v kratkem času postala pretesna za vse obiskovalce, zlasti ob sobotah in nedeljah. Potreba je pokazala, da je Slavnik in njegove lepote potrebno odkriti vsem, zato je okrajna gozdna uprava na pobudo planinskega društva v Kopru in občine v Herpeljah pričela lansko leto graditi sodobno planinsko cesto iz Herpelj na Slavnik in jo je v enem letu dokončala. Se pred dokončanjem ceste je število obiskovalcev naraščalo iz meseca v mesec. Tudi pozimi ima Slavnik krasne smučarske terene, ki se ne razlikujejo od smučarskih tereffbv' ' na bbronkth Triglava in drugih vršacev Slovenije. Prav zato je dobil Slavnik tudi naziv Triglav slovenske Istre. Da bi bil Slavnik čim bolj dostopen vsem ljubiteljem narave, je okrajna gozdna u-prava zgradila sodobno planinsko cesto iz Herpelj na Slavnik, ki je bila končana konec septembra in bo u-radno izročena prometu 6. t.m. Lahko rečemo, da je planinska cesta mojstrsko delo specializiranih delavcev, saj omogoča dostop na vrh Slavnika, ki je visok 1028 metrov, vsakemu motoriziranemu državljanu in seveda tudi pešcu. Od Herpelj do Slavnika je ie 11 km ceste, za planince pa je še nešteto stranskih poti. Poznavalci razmer pravijo, da je obisk Slavnika zlasti prikupen spomladi in jeseni, l.udi pa krasen razgled tudi amaterjem v vseh letnih časih. Cesta na Slavnik ni samo turističnega pomena, ampak tudi gospodarskega, saj se ob tej razprostirajo bohotni gozdovi, ki bodo dali dragocen les za najraznovrstnejše gospodarske dejavnosti. Prihodnjo nedeljo bodo otvoritev ceste proslavili na Kozini in v Herpeljah čimbolj slovesno. Pevski zbor pod vod- Koca »Henrika Tume« kakih 8 metrov pod vrhom Slavnika stvom dr. Franca Rapotca bo zapel pesem Slavniku, i-strskemu Triglavu, sledili bodo govori in glasba na pihala iz Klanca in Rodigle. zatem pa izročitev ceste herpeljski komuni v upravljanje. Nadaljevali bodo z ljudskim rajanjem na Slavniku in proti večeru v Herpeljah in na Kozini, kjer bodo številni plesi na raz^ nih razstaviščih. Obenem pa pričakujejo obisk višjih planinskih predstavnikov in oblasti iz Ljubljane, kakor .tuiji predstavnikov ljudske oblasti iz okraja "in šlovčn-ske republike. Na Slavniku ob koči Henrika Tume bo tudi slovesnost podelitve častnega zlatega znaka zaslužnemu planincu dr. Viktorju Vovku, bivšemu predsedniku koprskega planinskega društva, ki ma naivec zaslug za zgraditev planinske koče m za njeno elektrifikacijo, k: bo končana v nekaj mesecih. Ob koncu naj bi omenili še io, da je sedanji promet na Slavnik že precejšen ter da bo potrebno misliti ne samo na razšir.tev planinske koče, temveč na gradnjo sodobnega planinskega hotela, če hieimo zadostiti vsem turistom, turističnim potrebam, posebno Tržačanov, ki v največj: meri obiskujejo Slavnik. RUDI CIC Anemija v svetu 2ENEVA, 2. — Po prouče vanju, ki ga je nedavno o-pravila Svetovna zdravstvena organizacija, so ugotovili, da 30 do 50 odstotkov prebivalstva zaostalih dežel boleha za hudimi oblikami malokrvnosti. Enega glavnih vzrokov za tako stanje je iskati v podhranjenosti, predvsem pa v popolnem pomanjkanju železa v človeškem organizmu. To vprašanje je sedaj prvič na tapeti nekega znanstvenega sestanka, ki je sedaj začel delo v Ženevi in ki si je postavil za nalogo, da ugotovi in oceni različne oblike malokrvnosti, ki so posledica podhranjenosti. Ob zaključku bodo strokovnjaki- predložili mednarodni zdravstveni organizaciji poročile, v katerem bodo nakazali najboljše metode, da bi v svetovnem merilu pripravili program, ki naj bi rešil to važno vprašanje. ............... «»------ BUENOS AIRES. 2. — O-rožniki s častniki vred so v Villa Devoto zasedli zapor v protest proti novemu ravnatelju generalu Bussetiju in zahtevajo povratek bivšega ravnatelja gen. Fortunata Gio-vannonija. Objavljamo upravno razdelitev Francije (departmaje), hkrati pa na prvem mestu odstotke glasov, ki jih je KP Francije dobila leta 1956, in odstotke tistih, ki so pri nedavnem referendumu odgovorili z «ne». Zvezdica pri odstotku iz leta 1956 pomeni volilno listo ,na kateri je bil e-den ali več komunističnih kandidatov, nosilec liste pa je bila neka napredna osebnost. P de C — Pas de Calais (30,8 — 24,9); N — Nord <28,1 — 22,9); S — Somme (32,1 -- 26.8); SM — Seine Maritime (35—24,3); O — Oise (27,5 — 23.4); A — Aisne (33,9 — 23.9); A — Ardenne (28,2 — 20,8); M — Manche (8.2 — 7.6); C — Calvados (19,6 — 11.5); E — Eure (19,5 — 20,6); S et O — Seine et Oise (33,9 — 27,6); S et M — Seine et Marne (30,6 — 22,8); M — Marne (29,2 — 21,4); H—Meu-se (21,9 — 10); M et M — Meurte et Moselle (27,1 — 15,3); M — Moselle (19,3 — 11); B« — Bas Rhin (11,7 — 6.6); F — Finisterre (18,6 — 17); C du N — Cotes du Nord (24,4 — 21,5); I et V -lile et Villaine (18,4* — 12.7); O — Orne (19,9 — 9); M — Mayenne (7,8 — 9,2); S — Sarthe (20 — 17,2); E et L — Eure et Loire (20,6 — 17,6); L — Loiret (22,8 — 19,8); Y — Yonne (22,4 — 21,2); A — Au-be (29,1 — 22,3); HM — Haute-Marne (25,6 — 13,6); V — Vos-ges* (33* — 11,9); M — Mor-bihan (16,2 — 13,5); LA — Loire Atlantique (13,5 — 13,3); M et L — Maine et Loire (12,6 — 11); I et L — Indre et’ Loire (23,6 — 18,7); L et C — Loire et Cher (27,9 — 19,9); C d’0 — Cote d’Or (18,5 — 16,5); HS — Haute-Saone (16,7 — 17.7); HR — Haut-Rhin (12 — 8.2); V — Vendee (6,9 — 12,5); DS — Deux-Sevres (13,1 — 12.2); v Vienne (22,5 — 16.5); I — Indre (32,5 — 26,8); C — Cher (36,2 — 29,7); N — Nievre (29,3 — 25,4); S et L — Saone et Loire (29,1 — 21,1); J — Jura (18,3 — 15,9); D — Doubs (14,1 — 12,2); T de B — Territoire de Belfort (35,2* — 14,7); CM — Charen-te Maritime (20,7 — 16,7); C — Charente (29,7 — 21,5); HV — Haute-Vienne (35,8 — 33,6); C — Creuse (47* — 31,2); A — Allier (34,1 — 30,1); G — Gironde (19,0 — 14,3); D — Dordogne <30.4 — 23,9); C — Correze (36,7 — 36); P de D — Puy de Dome (21,3 — 20,6); L — Lpire (23,4 — 21,3); R — Rhone <27,7 — 20); A — Ain (24.6 — 17); HS — Haute-Savoie (20,6 — 16); L — Lot '24,9 — 23,7); C - Cantal (17 15,2); HL — Haute-Loire (14,2 — 11,6); J — Isere (28.9 — 25,1); S — Skvoie (26,7 — 20,4); L — Landes (19,7 — 17,3); L et G — Lot et Garonne (30,4 — 25,6);; G 22); T et G ne (19,6 — ron (12,1 ■ zere (32,9* che (26,2 — — Gers (19,9 — — Tam et Garon- 23.5); A — Avey- - 15,6); L — Lo--14); A — Arde- 22.6); D — Drome (29,7 — 22,5); — HA—Haute«-Alpes (25,1 — 19), BP — Bas-ses-Pyrenees (14,2 — 11,7); HP — Hautes-Pyrenees (22,3 — 20); HG — Haute-Garonne (34,9 — 32,6); T — Tam (20,1 — 21.2); A — Ariege (27,4 — 29); PO — Pvrenees-Orienta-les (34,8 — 28,1); A — Aude (23,5 — 26,3), H — Herault (30,7 — 28,2); G — Gard (34,9 — 32,6); V — Vaucluae (27,6 — 28); BA — Basses-Alpes (28,0 — 25,9); B du R — Bouches du Rhone (35,1 — 27,9); V — Var (35 — 24); AM — Alpes-Marnimes (33,8 — 25). Iz gornjega je razvidno, da je v ogromni večini departmajev odstotek vseh glasov ki so odklonili De Gaullovo u-stavo, manjši, v nekaterih departmajih pa celo znatno manjši, od odstotka glasov, ki jih je francoska komunistična stranka dobila na volitvah leta 1956. Ce k temu dodamo še okoliščino, da so med negativnimi glasovi všteti ne le glasovi onih, ki so leta 1956 glasovali za KPF, ampak tudi vsi oni, predvsem iz socialističnih in radikalnih vrst, ki so ob priliki referenduma glasovali proti De Gaullu, potem nam je jasno, da je francoska komunistična stranka doživela precejšen poraz. S tem pa še ni rečeno, da so glasovi volivcev. ki so do sedaj glasovali za KPF, za komuniste povsem izgubljeni. Na bližnjih politič nih volitvah prihodnjega novembra se bo videlo, v kolikšni meri bo KPF še obdržala svoje dosedanje položaje, Mario Massarin Ravensko nagrado Prvo nagrado na Državni razstav i v Ravenni je dobil beneški slikar Mario Massarin za svojo sliko »Faro t 'Marina di Raven nas. S tem se je beneški slikar kvalificiral za enega izmed najbolj reprezentativnih predstavnikov italijanske mlajše generacije upodabljajočih timeb ni kov. HOROSKOP — Za vraga! Kje sem imel glavo: sliko svoje tašče namesto ženinej pomotoma sem ti dal ZA DANES___________________ OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Ne bodite preveč napadalni in vsiljivi, raje se nekoliko potuhnite. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne razmetavajte po neumnosti sredstev DVOJČKA (od 21. 3. do 22. 6.) Predlog ali ponudba nekega prijatelja vaf bo spravila v zagato. -z RAK (od 23. 6, do 22. 7.) Vaši načrti se ne bodo uresničili ie boste računan le na LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaradi finančne zadeve tvegate izgubo prijatelja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z vso silo se boste morali boriti za svoj prestiž m avtoriteto. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Potovanje preložite na poznejši čas, ker bi vam sedaj. moglo prinesti škodo ŠKORPIJON (od 24. 10, do 22. 11.) Za špekulacije današnji dan ni primeren, ln čeprav se boste trudili, uspeha velikega ne bo. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) V skupnosti, v kateri delate, bo prišlo do trenja, krivda ho deloma vaša, deloma va. šega neposrednega tekmeca. KOZOROG (od 21. 12. do 20. l.L Tekmec bi vas znul spraviti v mučen položaj, VODNAR (od 21. 1 do II. ?.) Delo vatr ne bo dalo zadoščenja. Globoko premislite preden začnete. RIBE (od 20. 2. do 20 i.) Veliko hvale na račun vašega J speha. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — oktokr* 195} Goriško-beneški dnevnik Seja goriškega občinskega sveta Preložena razprava o pravilniku, ki določa vskladiščenje pohištva prisilnih izseljencev Na seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v sredo žvečer, so pod predsedstvom odbornika dr. Poterzia najprej razpravljali o pravilniku, ki ureja vskladiščenje pohištva stanovalcev, ki so se morali izseliti na podlagi odločbe. Vskladiščenje pohištva, za ka-tierega mora poskrbeti županstvo, traja po pravilniku lahko največ pet let, kar je po mnenju nekaterih svetovalcev preveč. Ker svetovalci niso prejeli besedila 15 členov obsegajočega pravilnika, da bi ga lahko proučili in v diskusiji sodelovali, da bi se njegovi členi izpopolnili, je odbor sprejel predlog, naj se razprava preloži na poznejši čas. Medtem bo županstvo sklicalo politične predstavnike posameznih skupin v občinskem svetu ter z njimi pravilnik proučilo. ' Razpravljali so tudi o najemnini za občinski poslopji v Ul. S. Chiara in v Ul. Boc-Caccio, ki služita za vojašnici agentom javne varnosti. Županstvo zahteva, da se na podlagi sejnega sklepa od 14. februarja 1958 zahteva 3 milijone 380.000 lir letno, če ministrstvo za notranje zadeve odnosno prefektura plača stroške za elektriko, vodo, odnašanje smeti itd.; če pa tega ni pripravljena plačati, tedaj znaša najemnina 3.980.000 lir. Prefektura je predlagala, da se plača 3.760.000 lir, vendar b: morala občina skrbeti za vse ostalo, razen za normalno vzdrževanje, po govorih raznih svetovalcev je bilo sklenjeno, da bo županstvo vztrajalo pri sklepu občinskega sveta od 14. februarja 1958. Prihodnja seja občinskega sveta bo v sredo. 13.50*, 14.40, 16., 17.30, 19 1950*, 21.30. Prazniki,- Korzo Verdi, Stra-žice, Standrež, Sovodnje: 7.35, 8.40, 10., 11.20, 12.15, 13.15*’ 15.*, 16.20, 17.10*,‘18.20*, 19.30, 21.*. Odhodi iz Standreža, Korzo Verdi, Stražice: 8.05, 9 10, 10.55, 11.45, 12.45, 13.50*. 15.40*, 16.40, 17.40*, 18.50* 19.55, 21.30*. Vožnje z zvezdico (*) pomenijo, da peljejo avtobusi v Sovodnje ali nazaj. Prijateljsko srečanje socialistov v Sovodnjah V nedeljo 5. oktobra t. 1. ob 15,30 bo v Sovodnjah v gostilni pri Tomšiču prijateljsko srečanje slovenskih socialistov, na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji socialistične stranke na Goriškem. Prisostvoval bo tudi senator inž. Fermo Solari iz Vidma. Novi vo2ni red mestnih avtobusov Nezadovoljstvo Podgorcev zaradi proge a št. Najbolj ponesrečena je jutranja vožnja Po diskusiji občinskega sveta o namerah podjetja ATA, da bi znižalo število uslužbencev s spremembo nekaterih prog, je takoj postalo jasno, da bo ravnateljstvo občutno skrčilo učinkovitost mestnega avtobusnega prome-ta in s tem oškodovalo meščane, ki se dnevno z avtobusi vozijo na delo in z njega. Pred časom so se zaradi slabih zvez pritoževali prebivalci Ločnika. Sedaj sc na vrsti Podgorci, ki upravičeno godrnjajo zaradi proge, po kateri vozi avtobus št. 7, ki vzdržuje zvezo med Gorico in Podgoro. Potniki se zlasti pritožujejo zaradi jutranje vožnje, ki je zelo ponesrečena. Ce hočejo biti ob 8. uri na delovnem mestu, morajo vstati ob 6,30, da ujamejo avtobus, ki odpelje iz Podgore ob 7,15. Potem napravi avtobus sledečo pot, preden pride na Korzo; Ul. IV. novembra, Ma-donina'. Ul, Brigata Campo- Pokrajinski svet pro'i odpustom v S0LVAY Na zadnji seji pokrajinskega sveta so pokrajinski svetovalci Bottegaro, Pelizoni, Co-ciani, Poletto in Selič predložili svetu sledečo resolucijo: »Pokrajinski svet v Gorici se je na svoji seji od 20. septembra seznanil s položajem, ki je nastal v tovarni SAFOG zaradi namere ravnateljstva da odpusti številne uslužbence; ker so bili v drugih podjetjih že napravljeni podobni koraki in ker se s tem slabijo gospodarske možnosti prebivalstva naše pokrajine, zahtevajo, naj predstavniki družbe SOLVAY proučijo s predstavniki delavcev položaj v podjetju in poiščejo rešitev, ki bo preprečila odpuste v tržiškem podjetju in s tem povečanje brezposelnosti ter poslabšanja gospodarstva v Tržiču in njegovi okolici. Vozni red na progi Gorica, Standrež, Sovodnje Novi vozni red na progi Gorica, Standrež, Sovodnje (avtobus s prečrtano šestico) je naslednji: Delavniki: odhod s Korza G. Verdi v Stražice, Standrež in Sovodnje: 6.30, 7 05, 7.35*, 8.05* | nega usnja brez potrebnega bašso, Ul. Brigata Avelino, Preprečen poskus samomora Sosedje sneli z vrvi obešenca Marego iz Ločnika Most IX. avgusta, Korzo Ita lia, Korzo Verdi. Vse drugače bi bilo, če bi se avtobus odpeljal nekoliko kasneje iz Podgore in prišel na Korzo čez Pevmski most in Drevored XX. septembra. Ker v to skoraj ni upati, saj je ATA speljala progo po Ul. Lungo Isonzo in Ul. Leoni zato, da bi tudi prebivalci teh krajev imeli kakšno zvezo z mestnim središčem bo marsikateri Podgorec raje vzel pot pod noge in jo čez most v Stražicah mahnil v mesto. Prišel bo prej kot z avtobusom. Ce AT A noče izgubiti klientov v Podgori, bo morala te okolnosti dobro pregledati Sodijo, da se je hotel ubiti zaradi živčne izčrpanosti Včeraj zjutraj, nekaj minut prijavila sodnim oblastem. i nna icti n ri in o 1 o Ir m n f ion H el ot, n š o kil I . _ _ ■ a po enajsti uri, je šla kmetica Giuseppina Marega, bivajoča v Ločniku, Ul. Udine 50, v živinski hlev. Ko je prestopi la prag, se ji je nudil pretresljiv prizor: na podstrešnem tramu je visel obešen z železno vrvjo njen mož 59-letn: Luigi Marega. Ženska je pričela takoj vpiti na pomoč in po nekaj minutah so prišli sosedje, ki so moža sneli z vrvi in ugotovili, da je obešenec še vedno živ. Takoj so poklicali Zeleni križ in bolničarji, ki so takoj pritekli, so Marego rešili z umetnim dihanjem ter ga potem z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Zdi se, da se je mož obesil, ker je že nekaj mesecev bolehal za Živčno izčrpanostjo. «» . Običajna obsodba zaradi prehoda meje 26. septembra t. 1. so jugoslovanski policijski organi izročili italijanski policiji na bloku pri Rdeči hiši 52-letne-ga Luigija Lemuttija, rojenega na Gozdu pri Colu in sedaj bivajočega v Villanova di Ferrara. Lemutti je tri dni prej prekoračil brez dovoljenja državno mejo pri sveto-gorski postaji in je jugoslovanskim miličnikom izjavil, da je hotel k sraršem na Gozd. Včeraj ga je sodnik dr. Fabiani obsodil na običajna dva meseca zapora in na 10.670 lir kazni pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obsujcn trgovec ki ni imel obrtnice 31-letni Giovanni D’Oriano iz Capodichino (Neapelj) je od letošnjega januarja do 9. a-prila prodajal jopiče iz umet- 8.40, 9.30, 10.25, 11.20*, 12.30, 13.20*, 15.10, 17., 18., 19.10*, 21. Odhod iz Standreža, Korzo Verdi, Stražice; 6.50, 7.30, 8.05*, 8.50*, 10., 10 50, 12.*, 13., policijskega dovoljenj«. Na ta način se je izognil tudi plačevanju davkov. Dne 9. a-prila sta ga ustavila dva fi-nancarja in ga zaradi tega D’Oriano je bil že nekajkrat v Neaplju obsojen in včeraj so ga na goriški sodniji ponovno ' obsodili na 4000 lir kazni za ta prestopek. Pred sodniki epilog majskih volitev Sodnik dr. Fabiani je včeraj oprostil 70-letnega Mauri-zia Carta iz Trsta, Ul. Pietro Nobile 4, ki je bil obtožen, da je 7. maja t. 1. organiziral nedovoljeno manifestacijo. Takrat so bili v volilnem vzdušju, in Carta je tistega dne prišel v Gorico s skupino štirih avtomobilov iz Trsta, na katerih so bili nameščeni zvočniki in na vratih teh vozil so bili naslikani volilni znaki Laurove monarhistične stranke Štirje avtomobili so šli v sprevodu po mestu in vabili ljudi na volilno zborovanje, a to se je verjetno policijskim organom zdelo nedovoljena manifestacija in so zaradi tega prijavili vodjo skupine Carto sodniku. Danes izžrebajo porotnike, ki bodo sodili Saurinovi Danes zjutraj bodo izžrebali iz imenika ljudskih sodnikov deset ljudi, izmed katerih bo šest stalnih in štirje namestniki, ki bodo kot porotniki nastopili na bližnjem zasedanju porotnega sodišča, ki bo 20. oktobra v Gorici, da bi sodili Saurinovi zaradi umora novorojenčka njene hčerke letos na Placuti. Nesreča na delu Včeraj popoldne okrog 15. ure je 16-letni Massimo Gres-sini iz Ulice Vittorio Venelo 7 padel po stopnicah stavbe, v kateri dela. in se udaril v levo nogo. Obvezali so ga v bolnišnici Brigata Pavia. Od tednu Rdečega križa Avtomobilska gimkana v nedeljo v Gorici V nedeljo popoldne bo na Trgu Cesare Battisti avtomobilska gimkana katere čisti izkupiček bo šel v korist Italijanskega Rdečega križa. Na športni prireditvi lahko sodeluje vsak avtomobilist, ki je član avtomobilskega kluba in k; je redno plačal takso za šofersko in avtomobilsko knjižico. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine, ki so določene po širini avtomobila. Tekmovalci morajo biti ob 14 30 v Ul. Rismondo. Pričetek tekmovanja z ugaslim motorjem. Na progi bodo morali avtomobilisti pokazati tudi svoje znanje v igranju kriketa, streljanju z lokom, flo-bertovko ter vožnjo ritenski med ovirami. Na progi bodo tudi razni znaki, ki bodo podobni znakom, ki jih določa zakon o prometu. Tekmovalci goriške pokrajine bodo razdeljeni na tri skupine; Gorica, Tržič in preostali del pokrajine. Po tekmovanju bo iz vsake cone izbran najboljši v vsaki kategoriji; tako bo imelo vsako področje tričlansko ekipo. Ce bi bilo katero področje brez enega predstavnika, bosta morali tudi ostali ekipi izločiti svojega predstavnika enake kategorije. Prvak pokrajine bo tista skupina, ki bo progo prevozila v najkrajšem času, vštev-ši kazni. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade; zmagovalec v vsaki skupini radio Grundig s tranzistorji, za zmagovalce so tudi drugi predmeti. Kino v Gorici CORSO. 16.30; «Bravados», G. Pečk in J. Collins, cinema-scope v barvah. VERDI. »Slovo od orožja*, J. Jones in R. Hudson, ci-nemascope v barvah. Pričetek predstav ob 15.30, 18.30 in 21.30, VITTORIA. 17.15: »Tajni ukaz Tretjega Rajha«, H. Messe-ner in A. Diringer. CENTRALE. 17.00: «Ne verjamem več v ljubezen«, I. Bergman. MODERNO. 17.00: »Žena dne- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Urbani e Al-banese, Korzo Italia 31, tel. 24-43. • «» F" TEMPERATURA VČERAJ • Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 23 stopinj ob 14. uri, najnižjo pa 16,8 stopinje ob 9. uri. Italijansko teniško prvenstvo Prvakinja Lazzarinijeva premagana v Maggi, Merlo in Sirola so se kvalificirali v polfinale BOLOGNA, 2. — Po včerajšnji prekinitvi zaradi dežja, se je danes ob lepem sončnem vremenu nadaljevalo italijansko teniško prvenstvo, Dopoldanski program se je začel z igrami posameznikov Najprej je Tacchini nadaljeval svoj prekinjeni dvoboj z Guercileno, ki ga je s 6:0 v zadnjem setu tudi uspešno zaključil. Lepo igro sta prikazala Jacobini in Maggi. V prvem setu je Jacobini vodil s 5:3, 6:5, in 7:5, nato pa izgubil set z 9:7. V naslednjih dveh setih ie Maggi zmagal brez težav in se kvalificiral v polfinale. V polfinale se je kvalificiral tudi italijanski prvak Merlo, ki je v treh setih prepustil Fachiniju le štiri gamese. Pietrangeii je v zaostali igri v osmini finala na. letel v Pirru na žilavega na-SDrotnika. Prvi set je pripadel Pirru, naslednja dva pa Pietrangeliju. V četrtem se razvnela ostra borba, toda izkušeni Pietrangeii jo je zmagovito zaključil v desetem ga-mesu. Do velikega presenečenja pa je prišlo v dopoldanskih igrah posameznic, ko je v četrtfinalu Riedlova izločila dosedanjo državno prvakinjo in nosilko serije št. 1 Silvano Lazzarini. Borba med njima je trajala 3 ure in pol. Lazzarino očitno ni bila v najboljši fizični kondiciji. S počasno in regulurno igro i; iz Trsta in košarkarskega kluba ((Pulj«. V Miljah bosta oba dvoboja v občinski telovadnici, v Skednju pa na športnem igrišču «Unio-ne sportiva Servolana« po naslednjem programu: 3. okt. v Miljah: Ob 19.30 — GS Porluale -KK Pulj (ženske) Ob 20.30 — GS Portuale -KK Pulj (moški) 5. okt. v Skednju: Ob 15.30 — GS Portuale -KK Pulj (ženske) Ob 16.30 — GS Portuale -KK Pulj (moški). Merello, Schollmeier, Vid*- * * * I Jugoslovans?" SPLIT, 2. ki mladinsko reP.rezentaT'lnravlj> se že nekaj časa P P veJ. v Splitu Pod. vodikovi«., nefa trenerja ^ei J bodo sestavljali: vnciaUf« Juniorji: Brinovec ^ Košnik. Alujevič, Perme. ^ njak, Kičevič, Dorci?. šič. Krekovič. Zlatic ge„. Juniorke: Zeier, _ve” ’ GoW' kovič, Bajkovič. Pu> ’, kam, bin, Kraitmajer »»‘g. Vijatov, Mežnar. Bozi« ](t>. Vaterpolisti (do o Čavlina. Barle, Kjek,°.nV DU- (do 21 e, Kre-- uu. lovič. Uljarevič, Narde^ lovic. Uljarevič, S hovič, Pokovič; Dabro ’ mene. . ,.n; J. Vaterpolisti (do 18 rna, Matošič. Šestanovic, A »j;nt, A. Matošič, Tedesk-i. Mešeg, Jankovič. Leutic BOKS Johansson - London za evropsko prvenstv LONDON. 2. — šve.kiV mar Johansson. evr°P. j,ri-vak težke kategorije D“ku nil svoj naslov Pr0.u ^rjanU britanskega imperija jjj Londonu. Dvoboj bo J,'jMeJ-1959 na stadionu ,;i0 1* Do dvoboja bi ne P . jo-v primeru, če bi se m ^gfiti hansson v tistem času s svetovnim prvakom sonom. * * * „ __ SV«- BUENOS AIRES, 2. MtV tovni prvak mušje kat. ^5. tinec Perez bo prihod rSti sec branil svoj na*‘T® Filipincu Dommyju Ursdt- ATLETIKA Se dva Finca v HELSINKI, 2. — vSaeiitaiPz finska atleta: Jorma _ijsteiP (daljina) in Voitto w s(opk (100 in 200 m) bosta ” jj, la na rimskem hi« t. m * * * Boljš' WTTPPERTAL, 2. "L^ppsr- rezultati mitinga v talu: . , 10”3* 100 m: Hary (Nern- jjem) 110 m ovire: Lauei 14’L 800 m: Schmidt ' ve8J 1’50’2, 1 milja: Waeren ' ,nit 4’06’’8, 400 m: Kaueure' (Nem.) 47”3. 5000 m-cke (Nem.) 14’12 — prd* Dahi (Šved.) 2.00, kop)e’ (Nem.) 74.14 m. -1 uaeovorni arer,B?f0 STANISLAV _ ffd Tiska Tiskarski zavod nimna predvaja danes 3. t. rn. Metroscope barvni lilfflt «Tista div '» (Quelli anni selvaggi) BARBARA STAN Igrajo: JAMES CAGNEY MIKULA LETIČ INTERNA TITIS Omenil sem ta pojav nekemu izobraženemu Italijanu, lovcu, ki je imel lepega, skrbno gojenega psa. Potrdil mi je, da je ta brezsrčnost proti živalim in posebno proti psem še precej splošna, in mi je tudi dal nekako razlago za to: — Treba je iti nazaj v fevdalne čase — je dejal — ki mečejo senco se na današnje dni. Veleposestnik — *grof» — je bil navadno tudi lovec in je kot vsak lovec primemo skrbel za svoje pse. Podložnik, kolon, pa je bil zanemarjen, izkoriščan in tlačen, kakor je deloma še danes. Razumljivo je, da je kmeta-tlacana jezilo tako različno ravnanje, in uporabil je vsako priliko, da je psa brcnil, kadar je le mogel. Stresel je svojo jezo nad psom, ko je ni mogel nad gospodarjem. Mogoče je ta razlaga pravilna. Na vsak način je pojav ta: V Casoliju ljudje nimajo srca za psa. In čudijo se nam internirancem, ker premnogi kažemo ljubezen do živali. Od vseh štirinožnih gostov, ki so dan na dan trkali in še trkajo z gobcem na vrata našega taborišča, se mi je najbolj priljubil Fritz, star, črn lovski pes, ki se nikoli ni rinil naprej, temveč mirno čakal ob strani in prezirljivo gledal ostalo pasjo zalego, ki je vsiljivo mahala z repi okrog nas. Kadarkoli sem ugledal Fritza, se mi je vsiljevala slika starega, obubožanega aristokrata. Gotovo je bil videl boljše čase, njegova še zdaj lepa dlaka je morala biti nekdaj mehka, svilena in blesteča; zdaj je star, kretnje so mu počasne, oči motne, brezsrčni gospodar ga je zavrgel; pustil mu je samo še oguljen, usnjen pas okrog vratu, ki je pričal o nekdanjih dobrih časih. Redno sem spravljal ostanke kruha, skorje sira in kosti >a Fritza, Kaj kmalu sva bila dobra prijatelja. Ko sem nekoč stal na pragu hiše, v kateri je naše taborišče, je Fritz — kakor navadno — prihitel k meni. Ugledala ga je neka frajla, ki stanuje v bližini in kateri se je najbrž za malo zdelo, da se Fritz brati z internirancem. Zaklicala je: — Fritz, vieni qui (Fritz pridi sem)! Vdano me je pogledal, kakor da bi se hotel opravičiti, in s počasnim korakom ter povešeno glavo se je oddaljeval. Ampak šel je. Frajla ga je začela gladiti po tilniku in je porogljivo gledala k meni. Nisem se mogel vzdržati: — Signorina, meno carezze e piu ossa (gospodična, manj božanja in več kosti)! Jezno me je pogledala in izginila v vežo svoje hiše. Fritz pa, ki ne razločuje med interniranci in neinterniranci, ampak pozna samo ljudi, je takoj priskakal k meni. — V zvezi s Fritzem moram opisati procesije Naši ljubi Slovenci si gotovo privoščijo mnogo procesij, ampak toliko kot Italijani pa vendar ne. Za vsako malenkost (skoraj bi mi ušel drug izraz) je tukaj procesija. Ena razlika pa je: Tukaj v procesijah absolutno prevladujejo ženske. Značilna je velikonočna procesija. Pri nas je to svečana prireditev ob vstajenju; nekaj prazničnega, resnega, pomladanskega je v naši procesiji. V Casoliju je pa v navadi procesija za veliki petek. Uprizorijo pravi žalni sprevod. Pred duhovniki nosijo trnovo krono, sulico, lestev, gobo, klešče, žeblje in drugo orodje, ki je služilo za zadevno svetopisemsko poglavje. Nato sledi na posebnem podstavku velik lesen petelin, za njim pod črnim pajčolanom ležeči Kristus, nato pa kip matere božje v črni žalni obleki: Pravi pogreb. Nekaj otročje naivnega je v vsem tem. Za kipom Marije prihajajo duhovniki, potem oblastva: župan, maršal karabinjerjev, občinski tainik, zdravnik, lekarnar in drugi. Sledi godba, ki svira žalne koračnice, za njo pa ne-številno žensk Za red je skrbel letos občinski sluga, ki je nekje iztaknil staro, zarjavelo sabljo. Grozeče jo je vihtel in ž njo strahoval ženske, ki niso pazile na red. če ni bilo drugače, je sem ter tja pobožal s plosko klinjo kako žensko ozadje. Gledalci pa so ga spodbujali z glasnimi šalami, čestokrat se je razlegal splošen smeh. — Spoštujem vsako stvar, ki je drugim sveta Ampak ta teater mi je bil le preveč. Zasmejal sem se in se obrnil s primerno opazko na poleg mene stoječega tovariša, ki je bil ravnokar prišel k nam .iz nekega drugega taborišča. — To ni se nič! — mi je rekel — Moral bi videti procesijo v Tollu, kjer sem bil do sedaj. Tam prirejajo med drugim vsako leto procesijo v proslavo bitke pri Lepantu, v kateri je združeno brodovje sredozemskih držav porazilo Turke. Na glavnem trgu pred občinsko hišo postavijo nekak stolp iz lesa in lepenke. Ko se mu procesija približa, izstopijo iz množice štirje kot križarji oblečeni možakarji in zasedejo stolp. Od spodaj jih pa napadajo štirje kot Turki našemljeni sovražniki. Ljudstvo gleda, kriti in rjove, spodbuja «daj ga! udari! kolji! bij!», in ko pade kak posebno posrečen udarec, vse vzklika, ploska in se smeje. Končno zmagajo križarji ob splošnem navdušenju. Procesija se nato povrne proti cerkvi. Panem et circenses! — je končal moj tovariš. — se danes to velja! — V juniju 1942 je bila v Casoliju procesija za Telovo. Velikanske priprave povsod. Z vseh oken in balkonov so razobesili preproge in posteljna pogrinjala, med njimi prav lepe in dragocene stvari. Po ulicah so posuli cvetje, deloma celo razgrnili preproge. Za nekim vzvišenim zidom na malem klančiču sem si našel ugoden prostor, da sem si stvar lahko ogledal. Ravno pod menoj je bil oltar, pred katerim se je procesija ustavila. Duhovnik je stopil k oltarju, okrog oltarja pa so pokleknile ženske. Najbolj mi je dala v oči naša »contessa«, «grofica», to je lastnica hiše, v kateri se nahaja naše taborišče, približno 55-letna, zelo obilna dama. Bila je mladostno oblečena v kratko, prav tesno obleko, tako da je široka zadnja plat prišla do več kot primernega izraza; na glavi pa je imela nemogoč, svetlozelen klobuček z dolgim peresom, ki bi se prilegal kaki 15-letni frklji. Naša ljuba »grofica* ima veliko hišo — «palazzo» in v njej obilne zaloge vseh mogočih dobrin, ker ji koloni pridno vse prinašajo, to vem; ima nekoliko milijonov, to tudi vem; nima pa okusa, to pa vidim! Zato pa glasno poje v procesiji, tako da se njen hreščeči glas čuje izmed vseh. Ko sem tako zatopljen gledal in razmišljal, me nekaj nalahno dregne ob hlačnik. Obrnem se: Fritz!! Kakor živ opomin proti razkošni procesiji, proti bogatim preprogam in proti debeli, hrupno pobožni «contessi» z zelenim klobučkoh1 mi zazdela njegova suha, zevajoča rebra. Počakaj, Fritz! s o s> nji večer. Od tam doli izpred oltarja je donela k meni.” ^ mo itev, »grofičin« zeleni klobuk me je bodel v od, etloJ mahalo rr i __ . , , 7.a ** i# a ™ir?fseJ. ,sem P”ket kosti, ki sem mu jih bil sPT^^tids^ % ’ t’ »h je bil njegov odgovor na latinsko pesem, glasen Pr0^es!1g ljudem, ki kričavo molijo boga, ne spoštujejo pa mahala z njim priklanjajoč se in trkajoč se na prsi' z®aroa li pa se je stegnil Fritz po tleh, med sprednjima n0rocic! u držal kost in grizel z gladnimi zobmi: Rask, rask, r” pro‘> je bil njegov odgovor na latinsko nesem e-lnsen pro'e _a ijč bijo njegovih kreatur. ie ^ Že kakega pol leta Fritza ne vidim več. NajbrZ zimo sestradan obležal samotno pod kakim grmom— MUHOLOVCI -a e n9 Nekega jutra v začetku julija 1942 sem stopil 1Pic”; «jedilnico», ki je nameščena v kleti hiše, kjer imamo -F pii* Opazil sem nekaj novega: Od stropa so viseli st holovci. ^ s tv* No, vsaj enkrat da vidim nekaj pametnega! dejal sam pri sebi. upje”1: Muhe so namreč velika nadloga v Casoliju. da jim je vlada napovedala boj. Toda kolikor s „ekol,» ugotoviti, se ta boi omeiuie v Casoiiin n« tn da na ’ ju"' ugotoviti, se ta boj omejuje v Casoliju na to, da —. e mestih po ulicah razobešajo na kratkem drogu ko £ ki je napojena z neko posebno tekočino, katera oa« goto' odstotno garancijo muhe uničuje in katero je Prae£a. mestih po ulicah razobešajo na kratkem drogu g v- ---------1— . . . baj* pr»v. pogruntal kak poseben ljubljenec rimskega mogočna^” ^ je nakup teh jutastih zastavic obvezen za vse °bCjL. ’ lep6] gotovo ta dučejev ljubljenec patriotično dokopal d jU' in lahkega zaslužka. Večkrat sem namreč pod \ gledal, če je kaj muh na tleh ali če tičijo na Jutl nisem nikoli videl niti ene. .e t Poleg tega obešajo v nekaterih lokalih mubolov. r0a mom, kakor so v navadi tudi pri nas in ki so i”'' to* učinkoviti. Boj proti muham se torej hrabro '0bil( uspešen je manj, ker je mušji narod tukaj ravno ta« .irn . če ne še bolj, kakor v naši dični Dalmaciji, lcjer nobena vlada ni napovedala vojne, (Nadaljevan]: ®