65. številka. Ljubljana, v sredo 18. marca 1896. XXIX. leto. Ishajft vsak dan ■we*«i> izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za aVBtro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje deželo toliko vec, kolikor poštnina zaa&a. Za oznanila plačnje se od Stiristopne petit-vrste po f> kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni* tvo j« na Kongresnem trga St. 12. Dprtvnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihod nji list v petek dne 20. marca 1806. Kdo je propal? (Dopis z Gorenjskega.) I. Ko je bila pred nekaj leti velika povodenj tam doli v globoki Ogerski, ftia je po listih, ki so z besedo in črtalom risali in slikali razne žalostne, pa tudi smešne dogodjaje izza te katastrofe, tndi ta-le pripovedka. Na debelo, sredi visoko preplavljenega sveta stoječo vrbo sta se pred pogubo-nosnim valovjem rešila dva, v navadnem življenji ai ne prijazna beguna; na skrajno košato vejo je sedel rojav lisjak, in pazno, da ne zdrkne doli v kalno vodo, otresal svoj kožah; nekoliko od njega, sredi vrbinega vejevja, na izdol banem obrunku pa je čepel moker zajec ter posluškaval, kaj pravi peneče se valovje pod njim, — i kaj namerava neprijetni sosed nad njim. Sicer se pa nenavudua družeta nista zmenila prav nič drug za druzega, in ta idila bi bila morda trpela toliko časa, dokler bo stala globoka, nepreplavna voda pod njima. Toda prišlo je drugače! Preko kalnega jezera privesla črnohlač hajduk in ugleda omenjena dva samotarja na vrbi. „Hej, ako ne obeh, — vsaj jed nega moram uloviti!" V tem prisloni čolni*: ob vroino deblo in ga priveze s tanjko šibico, molečo iz štora, na lahko ob drevo , sam pa pleza nerodno po poševnem deblu. Neprostovoljna tovariša v vejah se spo-gledata: „Komu velja to?" — A ko doleze nerodni hajduk do prvih rogovil, ter mu je le stegniti desnico ali levico, ali pa obe roki po svojem plenu, skočita lisjak in zajec ob jednem v čoln, ki se vsled sunka odtrga od debla, ter Be polagoma za-ziblje po kalnem jezeru. Hajduk obvisi osamljen in brez nadne pomoči na vrbi, lisjak in zajec pa se peljeta, — vsak čepeč na drugem koncu čolniča — naprej, — le naprej | Hajduk vpije in kolne in razgraja, — ona dva pa gledata, kje je breg, — molčita, pazno motreč drug druzega iu mirno čepeč — da se čoln ne prevrne. Da ju hajduk ne nlovi več, to je gotovo, a da si rešita vsak svojo kožo ob svojem času, to je sedaj njijina skrb. Dokler traje povodenj, treba mirno čepeti; a ko se voda uteče, potem naj gledata, kako prideta na suho, in zajec bo moral biti še jedenkrat tako uren kakor njegov tovariš, prekanjeni lisjak. Te pripovedke smo se domislili večkrat, ko smo v zadnjih tednih čitali bojevite članke v naših glasilih o najimenitnejšem dogodku na slovenskem političnem polji, o volitvi v deželni šolski svet. Delujoči faktorji so brez pomena, naj nočemo preiskovati kdo je hajduk, kdo lnjak, kdo zajec, — „tertiura eomporationis" tiči v položaji: dva si pomagata, da ju ne ubije tretji, in pomagata si s skupnim skokom tako, da pride oni tretji v očitno nevarnost, da pogine — gladu ! In od tod njegov vik in krik, odtod njegovo javkanje in tuljenje, njegovo psovanje in preklinjevanje! Dasiravuo malo bolj od daleč gledamo v živo gibanje naše politike, vender se nam ne skrijejo tudi (inejše nijanse v tem kolejdoskopu, ali pa se prav zaradi daljave ostreje in bolj ločene od občne luči razodevajo našim očem. In o jedni taki nijansi hočemo danes iz daljave govoriti, ker se je v Ljubljani nečete spominjati. Klevetanje o nemškutarstvu dra. Tavčarja in Murnika — to je ravno tako bedasto, kakor bi se trdilo, da je vsa narodna stranka, vse naše razum-nistvo, vsi poslanci, ki zastopajo -.sta nadela, kakor ona dva, — kar čez noč vse premenilo se v nem-škutarje! Da se je tako zgodilo, kakor se je, — da je bilo treba dati jedneinu nasprotniku svoj glas, ter odreči ga drugemu, — poznato bnjšemu nasprotniku, — to je bila neizogibna posledica zadnjih deželnozborskih volitev, in škodo naj si zapise oni na svoj rovaš, ki jo je zakrivil, in ki jo bo, ako nas naš navadni človeški pogled ne moti, tudi najbolj čutil. Dva posamezna moža odgovorna proglasiti pa za to, kar je bilo na ustnih vse1) na dan, ko je sloveusko meščanstvo tako krepko odbilo klerikalni naskok, — to je le onemogel poskus, dobiti osebno zadoščenje tam, kjer stvarnega ni moč dobiti. Mi bi prilično tudi lahko, odgovarjajoč podlim*' izbruhom kapetanske strasti, pisali o teiu ali onem blagoslovljenem možu čudno reči, posebno, — če hočete — iz študente v skih let, ker se teh tako radi oprijemljejo gospodje kro^r. „Slovenca", kadar gre za to, dni. Tavčarju ali tudi komu drugemu brco dati, s kakšno pomočjo He je izobrazil in popel kvišku. Njemu očitajo, da je mogel to le vsled podpore strijcev - duhovnikov; no drugi so pa drugače poskusili: morda prid« šh ras, ko bo treba povedati še kaj o spovedovanju za kolege na tarifo 10 kr. zi listek, ali pa o črnih suknjah in hlačah, katerih prisvojevanje je že tedaj pričalo o „komunističnih" načelih sedanj* ga imenitnega, blagoslovljenega krščanskega socijalista! Pa danes ne maramo na to polje! Krik in hrup nasprotnikov je presmesen, da bi jim danes že ubili tega ali onega bojevnika, — saj je še čas za to: konštatovati hočemo le, da so vsi osobni napadi na dva moža — goli humbug, v katerega kri čuči sami ne verujejo, ker jih smatramo — toliko bodi v njihovo čast rečeno, — dovolj prekanjenimi. Torej je vse to le vpitje in temitako zabavljanje v stran potisnenega, nezmožnega tekmeca ki je propadel v boji za šestletno gospodstvo v naši deželi! Pa še nekdo drugi je škodo trpel v tem boji, in to je ona, v daljavi tembolj blesteči nijansa te politične barvoigre, čem bolj je v bližini prikrita pod znanimi in neznanimi oziri! ta mož, kije bil v prvi vrsti udeležen pri bitki, ta mož je naš gospod deželni predseduia! Ne vlada, — ampak baron Hein s svojimi osobnimi nazori, s svojimi strogo oBobnimi ambicijami je škodo trpel pri volitvah v deželni zbor, pri volitvah v deželni odbor in naposled prav tako tudi pri volitvi v deželni Šolski svet. Tako sodimo mi, fctoječi izven vrst osrednjega političnega gibanja in poskusiti ho'orno to svojo sodbo utemeljiti. Razvidno hode iz tega. kako pulilo in jalovo je vse prisiljeno modrovanje naših klerikalcev in kako hinavsko njihovo pogledovanja proti nebu, Čel: hvala ti Mg, da smo mi bolj narodni nego so oni! Razvidno pa bode tudi, da si mož, ki stoji na čelu kranjske vlade, — vender navzlic več nego triletnemu službovanju v naši krono vini, — še ni pridobil jasnega pogleda in poznavanja slovenskega in nemškega života na Kranjskem. Toda o vsem tem v prihodnjič. l^ijgftleke Beseda o žensko-narodnem vprašanju. m. Draga gospica! Kako bi se Vam dostojno zahvalil za Vaš odgovor na moje pismene razgovore in svete. Da ste skromni, to sem vedel, ali Vaša skromnost ne sme biti tolika, da bi Vas od-tezala delu, ki je po mojih mislih toli potrebno. Tudi Vaš izgovor, da tega in onega še niste proučili in premislili, ne velja. Kje je tisti, kateri b> mogel trditi, da mu ni treba dovrševati svojega ananja bodisi v kateri koli stroki? Gospica, mladi »te m sposobni, za to nimam pravice dvomiti, da ■ Vaša unetost. za proučavanje važnih vprašanj J*i pri ženskem vprašanju opešala, in to baš sedaj, *o bode to vprašanje brez dvoma na dnevni red prišlo tudi pri nas Slovencih. Drugim prepuščati Prvo besedo in vodstvo, kakor Vi mislite, to je khko ali ni častno niti koristno. Nikar se ne delajte, kakor da me niste razumeli! Nisem Vam 8a to prigovarjal, da se Vi postavite na čelo tema Šibanju, ker bi bil mislil, da bi se ne vdobila ^ga, temuč za to, ker ne poznam sposobnije od Vtt8, in ker vem, da bi Vi, gospica, s čistim na- menom šli na delo, ako bi se zanje odločili. Gorje nam, ako se bodo sebične, nesposobne, slabo podučene ali fanatične agitatorice Milila kot. vodite Ijice! J. dna s m a kriva misel vrždia v nahujskani narod — kol.ko zla lahko rodi! Zato mislim, da bi trebalo širiteljico teh idej posto no iu premišljeno vzgojiti. Da bi bil moj lačrt, kolikor sem Vam ga že priobčil, dovršen in nepremenljiv, nisem misli I, ter sem to izrecno poudarjal. Kdor koli bode imel tu odločilno besedo, treba mu bode Žensko narav in ženske duševne sposobnosti dobro poznati. Kak uspeh ima učitelj, kateri ne pozna sposobnosti in naravi svojih učencev? A, da Vi žensko narav bolje poznate, kakor jaz, in da bodete pravi načiu postopanja lažje pogodili, kakor jaz, to je zelo verjetno. Končna ureditev načrla bode torej Vaša stvar. Iz Vašega dragega mi pisma zdi se mi, da me sm.itrale za zagovornika ženske emancipacije v splošnem smislu. Ženska naj se postavi na lastne noge, bodi neodvisna od moškega, bodi v vsem ravnopravna Ž njim; kamor je moškemu pot odprta, tja naj gre tudi ženska. Ta teorija predpostavlja, da je narav in duševna sposobnost pri obeh spolih jednaka ali vsaj približno jednaka, in se na H.sično razliko telesnega ustrojstva ne ozira. Iz ne- katerih redkih prikaznij izvajajo ee splošni sklepi, in to je nevarno. Da ne bode ne*poraznmljenja mej nama, moram izrecno prizm.ti, da sem velik nasprotnik take emancipacije ženetva; uverjeu sem. da bi bila taka emancipacija v veliko šiodo ženstvu in celemu človeštvu. Ženska, emancipirana v iem smislu, bila bi velika nevarnost človekoljubnosti, človeški sreči. Ženski spol daje mnogo manj zločincev, kakor moški. Čuva ga od zločina njegov socijalni položaj in sree. Kadar so pa ženska pokvari, grozen je pogled v njeno notranjost. Z elementarno silo drvi v svojo propust in upropaščuje druge. Ženska, raz-paljena od katere koli strasti, hujša je od moškega. To nam potrjuje zgodovina in kazensko obravnave proti ženskim zločincem, katere podajajo včasih prav grozne slike, tako da se človek vpraša nehote: Je li tolika pokvarjenost mogoča? Nečem Vam o tem obširu io uničiti abesinsko kraljestvo. Nekateri parlamentarci se kažejo jako nevoljne, da se ne nadaljuje vojna v Afriki. Seveda na tako zmago tudi ti možje niso računali, a vselej, kadar je vlada potrebovala kak kredit, je morala jim storiti kako uslugo, za glasove se je zbornici kar barantalo. Vladni listi na vso moč hvalijo, kako ugodne pogoje je stavil Menelik in dokazujejo, da se Italija p0. polnoma častno izmota iz Afrike. Crispijevi listi pa grozno napadajo vlado, da je začela pogajanja za mir. „Tribuna" piše, da se Italije nikdo ne bode bal, ker je vedno tepena. Po preteku 30 let še ni oprala poraza pri Kustoci. Tukaj gre za čast Italije. Seveda Crispija jezi, da je on moral odstopiti in bi rad novi vladi delal kake težave. Časti Italije pa baš on s svojimi sleparijami ni posebno povzdigoval. Omeniti je, da je le malo manjkalo, da Crispi ni zopet ministerski predsednik. Kralj mu je že hotel naročiti, naj sestavi novo vlado, ko sta se Rudini in general Ricotti izrekla proti nadaljevanju vojne v Afriki. Če hočejo zopet pridobiti, kar so zgubili po Baratierovih porazih, bi bilo treba pol miljarde frankov in 100 000 mož. Kralj se je izrekel, da mir z Menelikora morda more skleniti Viktor Kma-nuel lil., a nikakor ne Humbert II. Poslati je že mislil po Crispija. Sedaj se je pa v stvar vmešal prestolonaslednik in pregovoril kralja, naj poskusi skleniti mir. Nekateri mislijo, da kraljevič zaradi tega želi mir, ker je kralj se bil izjavil, da mota jeden prinu v Afriko, da bodo potem vojaki imeli večji pogum, kakor je tudi on bil v vojni. Kraljevič pa nima nič veselja iti v Afriko. Angleško pomnoženje ladij je vzbudilo ne-zaupnost, v Franciji. Francozi mislijo sedaj zopet pomnožiti svoje brodovje, zlasti napraviti več manjših hitrih vojnih ladij Oboroževanje v Evropi torej nima konca. Jedva jedna država pomnoži svojo vojsko ali mornarico, že to stori tudi druga in to biez konca. Dopisi. Iz Idrijo, 15. marca. Nisem bi namenjen, odgovarjati na lažnjivi dopis v „Slovencu" z dne 10. marca, ker se mi je zdelo nepotrebno polemi zovati z ljudmi take vrste, katerim je zavijanje resnice tako vsakdanja reč, da menda že sami ne vedo več, kdaj govore resnico, kdaj laž. Da pa svet ne bode mislil, da je „Slovenčev" dopisnik prvi in menda zadnji shod krščanskih socijalistov opisal res tako objektivno, kakor pravi, hnčein tu resnici na ljubo stvar nekoliko pojasniti. Dne 8. t. m. napovedal je odbor si. kat. del društva javen ljudski shod v pivami „pri črnem orlu" Zbralo se je gotovo kakih 500 oseb, mej katerimi je bilo seveda več kot polovica ženskog* spola, ki so zavzeauale dobro polovico velike dvorane. Pri nas je namreč lepa navada, odkar obstoji kat. družba, v kateri je seveda večina ženskih u lov, da so tu h ženske udeležujejo polit čoih zborovanj. Neki govornik, katerega razun „privil katoličanov14 ni nihče po'.n i, začel je v svojem, ne baš dobro naučenem govoru razlagati stvari j, o katerih so naši delavci že davno poučeni. Ker je večina poslušalcev takoj uvidela, da tiči za tem grmu vse kaj druzega, da ai hoče takozvana „kat. stranka" in nje voditelj, katehet Osvvald po zadnjih porazili zopet na noge pomagati, začelo se je govorniku pri raznih tujkah o'l vs^h strani močno ugovarjati. „Slovenčev" dopisnik vidi v svoji kratkovidnosti seveda le kakih oO Dalje v prilogi. Vam prav skratka svojo misel povem, rečem: Žtnsko mladino naj podu'ajejo, kolikor je mogoče, učiteljice. Izvežbane zdravnice naj bi se pripuščale k samostalni praksi v ženskih oddelkih bolnic in k bolnicam. Jedne iu druge naj bi se možile. V pisarnice naj bi se ženske ne jemale. — Velike vainosti je torej, kdo in kako se bode pri nas tega vprašanja lotil, in kako svrho bode imel pred očmi. Le trezno, vsestransko in temeljito premišljevanje brez vsakega strankarskega namena more voditi h koristnemu iu Uspešnemu delu. Ne daj Uog, da bi se stranke — vsaka na svoj način in v svojo svrho — lotile tega vprašanja. Rtz-pibale bi ne le strasti, in narod bi le še bolj podivjal, meito da bi se približal plemenitemu mišljenju in dela. Priporočam Vam torej, blaga gospica, še jeden-krat in prav nujno, posvetite svojo izredne duševne moči temu narodnemu in ženskemu vprašanju in odkažite mu pravo mer in pravi tir. To je neizogibno potrebno, sicer nam vzraste to vprašanje čez glavo in imeli bodemo mesto podpore od narodnega ženstva — nove nadloge. Pot zapreti se temu vprašanju ne bode dala, zatorej bode tem bolje, čim prej se dela lotite. Vsako odlašanje moglo bi biti kvarno. Pazno čitajoč naše časopisje, videli ste, da se tudi to sem ter tja dotiče tega vprašanja; da, jeden slovenski časnik sprejel ga je celo v svoj program, ter mu od kazal poseben prostor. To se ne da ubraniti in tudi treba ni; ali bati se je, da bode vsak list to vprašanje reševal na svoj način, ako ne bode jedaotnega načrta za to važno delo. Zli se mi, da se že zdaj vzdigujejo nekatere ženske glavice, katerim stvar ni prav jasna, in katere o njej ne morejo govoriti brez nekake nečimernosti. Prav dobro bi bilo, ko bi se urednikom naših listov pri sprejemanju takih sestavkov priporočila opreznost. Jaz bi to storil, ali ne upam se iz uzroka navedenega že v svojem prvem pismu. Naši uredniki — vsa čast jim sicer — ne sprejemajo radi poduka. Kako bi bilo, ko bi jim Vi, gospica, poskusili stvar pojasniti? Pismice od Vaše nežne ročice imelo bi gotovo več uapeha, kakor moje. Našim nadepolnim in podvzetnim pisateljicam pa svetujte, naj se ne bave toliko z rešavanjem vprašanja samega, kolikor s pripravljanjem in pri-biranjem gradiva za uspešno rešitev njegovo. Potrebno se meni zdi zbrati, kar narod misli o ženski. V to svrho bi trebalo preiskati zrcalo narodne duše, narodne pesmi, narodne pripovedke in pregovore. Na osnovu nabranega narodnega gradiva naj bi se opisala ženska v obče, a mati, hči, sestra, nevesta, žena. . . poaebe. (Vzgled: Majka u našoj narodnoj pjesmi. Pribrao Josip Milakovid. Nada 1895 in po* sebna izdaja: U Sarajevu. Zemaljska štamparija.) Tega gradiva ne bo smel prezreti nikdo, kdor se bo hotel reano baviti s ženskim vprašanjem. Rekel sem, da se ženskemu vprašanju ne bode dala pot zapreti v Slovence. To je naravno, in to vprasauje se bode moralo rešiti. Da pa bude rešitev čim povoljnija za naš narod, ne sme nas to vprašanje zateči nepripravljene. SkuŠajmo to vprašanje spojiti z idejo narodnosti, ter je rešiti tako, da bode v korist narodnosti in človekoljubju. Vprašanje, o katerem je govor, se bode naglo širilo ne Io zategadelj, ker obseza zavedljivo idejo, katera obeta ženski samostalnost in ravnopravnost z moškim, temuč najbolj zato, ker obeta rešiti krušno vprašanje za velik del ženstva srednjih stanov. Ne bodem Vam na drobno razlagal, kaj mislim, saj me razumete. Mnogo izobraženih žensk ostane brez moža, ker nimajo dote. Po pravici j« taka ženska v skrbeh za svojo bodočnost. Ali »H za to, ker si ne bi mogla ali znala prislužiti io pridobiti, kar potrebuje, temu za to, ker se po svoji vzgoji sramuje delati in služiti. Velika sramota bi bila za celo rodbino, ko bi la dobro vzgojena bč» za kuharico, sobarico, prodajalko itd. In ako katera radi siromaštva odloči za službo, gre iz domačega kraja drugam, kjer je ne posnajo. Ročno delo ni častno, a kriva temu je vzgoj*. Priloga „Slovenskemu Narodu*' št. 65, dnć 18. marca 1896. krepkogrlih oseb, to pa morda le radi tega, ker nm vsled velike gneče ui bilo lahko mogoče viditi cele nasprotne stranke. Dopisnik pravi, da se je pri govornikovi opazki, „da samo tisti, ki so prepričani o neumrljivi vrednosti človeške duše, morejo prav spoštovati delo, ne pa tisti, ki menijo, da je človek le bolj razvita žival", oglasilo prvič grozo vito kričanje, ter pravi, da je to dokaz materijali stičnega mišljenja. Takega zavijanja resnice bi od sicer poštenega človeka pač ne pričakovali. Ali dopisnik res ni slišal, kako je ljudstvo le temu sum-ničenju ugovarjalo? Ali more le jednega izmej vseh navzočih navesti, ki bi bil temu mišljenju pritrjeval? Ravno tako je bilo, ko je govornik povdarjal, da je vera temelj delavskega programa. Govornik de je drznil sumničiti našo stranko, kakor je to sploh navada, proti verskega mišljenja. Kako naj bi ostalo ljudstvo, ki je vendar gotovo bolj kotoliško, kakcr so bili vsi ljubljanski govorniki skupaj, pri takih opazkah mirno? Seveda, kdor ne trobi z vami v vaš rog, ta je brezverec liberalec itd. Ko pa je govornik u videl, da mu ne bode mogoče svoje učenosti razviti mej našimi delavci, napel je druge strune ter začel poslušalce s psovkami in drugimi lepimi besedami dražiti. Mislil je, da ima pred seboj nerazsodno tolpo, katera se bo vsem njegovim besedam podvrgla; pa motil se je. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da ni pustilo nobenemu govorniku več nastopiti, in ko bi se shod ne bil kmalu zaključil, prišlo bi bilo gotovo do hujšega. (Ako sem omenjal tukaj ljudstvo, mislil sem vedno le moške, kajti pri takih rečeh, mislim, da se žensk pač ne bode v poštev jemalo.) Konečno poživlja dopisnik svote somišljenike na boj proti narodni stranki ter hujska zbegano ljudstvo s fanatičnimi frazami. Ta točka zdi se mi pomisleka vredna. Naše ljudstvo je mirno in le malokdaj se je slišalo o kakem večjem mejsebojnem sovraštvu. Odkar so pa nastopili tukaj patentiranini katoliki, začelo se je nekako bolj napeto življenje, katero preti postati vedno bolj nevarno. In kdo je kriv vsega tega? Popra-šajte se vi vsi, kateri oznanjujete spravo in ljubezen mej ljudmi, ali kličejo narodnjaki ljudstvo na boj, ali je hujskate vi V Pastirska pisma nam berete raz lec, v katerih nas poživljate k spravi, z dejanjem pa kažete nasprotno Poživljate nas na boj, dobro, sprejmemo ga, toda posledice tega boja imeli boste vi na vesti. Le pridite zopet v Idrijo na javen shod, pripravite ga pri Steletu ali pa pri fari, vsejedno, nas bo še vedno dovolj, da bodemo na vsakem vsaj iJO krepkogrlih oseb skupaj spravili. Na svidenje do ttdaj! Dvakrat da, kdor hitro da. Z Dolenjskega, 15. marca. Obupno so gledali vinogradniki na Dolenjskem pred nekaterimi leti, ko so se jim začeli vinogradi sušiti, ko je trta aa trto pojemala in nazadnje ves vinograd postal neplodovita puščava. Vinogradi so padali v ceni, nazadnje v obče skoraj več cene niso imeli. Kmetijske podružnice so začele vinogradnike vzpodbujati, na) se začnejo pečati z nasajenjem vi nogradov z novo, ameriško trto. I v }> i vzgledi, ki so jih dajali Bizeljci ter njihovi uspehi, nadalje neumorno delovanje podružnic kmetijske družbe vzpodbudilo je ljudstvo, da se je resno lotilo težkega dela, pre noviti vinograde, kar stane ogromno dela in stroškov. Na pomoč je prihitela tudi država in dežela t denarnimi sredstvi, namreč s brezobrestnimi po Bojili na 10 let onim vinogradnikom, ki so prišl vsled uničenja svojih vinogradov v gospodarsko bedo, nadalje s hva'evredno požrtvovalnostjo kranjske hra niluice v Ljubljani, s podporami in premijami onim Zopet smo pri vzgoji 1 Da, brez nje nimamo temelja, na katrn bi mogli zidati. Urez vzgoje bodo zaman vsa jadikovaoja, zaman vsi napori. Šolska, domača in društvena vzgoja mora hiti taka, da bode častno vsako pošteuo delo, a sramotno vsako nedelavno postopanje in leno posedanje tudi za tistega, kate reinu ni treba delati, da zadovolji vsakdanjim po trebam. Ako bi bil ta nazor splošen, rešen bi bil dobršen del ženskega vprašanja, in pomanjšalo bi se število — starih devic. Zdi se mi, da je čas nehati, sicer bi Vss moral še z drugimi vprašanji dolgočasiti, a ne upam se Vaše potrpežljivosti postavljati še ne daljšo skušnje. Mislil sem nacrtati Vam še s kratka stalno organizacijo narodnega ženstva, pa sprevidel sem, da bi bil tak načrt za zdaj še mnogo prezgoden in tudi brez prave svrbe, ako se žensko-narodno vprašanje ne bi razvijalo v oni men, kakor bi jaz rad. Ako moja beseda kaj velja pri Vas, mila mi gospica, nadejam se, da se bodete nasvetovanega dela poprijeti brez oklevanja, in ako mi osoda dovoli povratek v drago domovino, mi bode naj veča radost, ako Vas najdem v delu in boju za ljubi narod slovenski. Da ste mi zdravi I N i s Vodoran. vinogradnikom, ki so revni ter se odlikujejo po vzornem obdelavanja in nasajanju svojih vinogradov. Mej tem pa, ko se kmetijske podružnice in kranjska hranilnica odlikujeta po naglosti, s katero se dele trte ter premije, mora se z obžalovanjem opaziti, da denarna podpora države in dežele s brezobrestnimi posojili nikakor ne doseže svojega namena, to pa iz sledečih razlogov: Po postavnih določbah daje k brezobrestnemu posojilu država jedno polovico, dežela drugo polovico. Za leto 1896. je dovolil deželni zbor kranjski v ta namen majhno svoto. Zaradi tega tudi od države ni več pričakovati. Ta svota ne doseže niti potrebe za jeden okraj in jih je izmej mnogoštevilnih prosilcev le malo izvoljenih, ki dobe posojila. Vender se da omejitev svote od strani deželnega zbora nekoliko opravičiti z ozirom na deželne finance, dasi se mora opomniti, da bi za produktivne namene, kakor obnovljenje vinogradov, glavni vir blagostanja Dolenjcev, ne smela dežela nikakor štediti. Popolnoma neopravičeno je pa dolgočasno po stopanje, preden se dobi zaželeno brezobrestno posojilo. Najprej seveda treba je, da se prosilec prijavi s prošnjo. K prošnji treba izpisa iz zemljiških knjig, po varjenje posestnega liata o meri in čistem doneskn dotične parcele ter načrta o prenovljenji vinograda. Vse te se pripravi ljudem s hvalevredno naglostjo od »odišč ter davčnih uradov, prošnje pa sestavljajo brezplačno tajniki kmetijskih podružnic, v jednem okraju tndi dotični notar. Trnjeva je pa pot preden se dobi rešitev prošnje, bodi si ugodna, bodi si neugodna. Prošnje nabira vsako leto dotično c. kr. okr. glavarstvo; ta urad pošlje jih, ko je poizvedoval o zanesljivosti ter potrebščini prositelja pri župann ter župniku (prvi zadržek), c. kr. nadzorniku za dela v prenovitev vinogradov, Beda j v Novo mesto. Ker nimajo vsa glavarstva jednakih terminov za vložitev teh prošenj, čaka seveda dotični referent, da dobi prošnje od vseh glavarstev, kar da dalji zadržek. On ima tudi presoditi načrt o obnovljenji v tehničnem obziru. Potem romajo dotične prošnje k deželni vladi, ki jih da c. kr finančni prokuraturi v preeojevanje s pravnega stališča, namreč, je li mesto, na koje se želi posojilo, dosti varno ali ne. Finančna prokura-tura se navadno tudi ne prenagli, kar ji pri množini prošenj ni zameriti. Ko da ona svoje mnenje, določi šele deželni odbor, koliko da dovoli vsakemu proš-njiku, na kar gre prošnja zopet na deželno vlado, ki izreče svoje mnenje, koliko da ona priporoča s stališča c. kr. erarja. Ko je vse to pripravljeno, romajo akti na Dunaj k c. kr. poljedelskemu ministerstvu, da tudi to izreče svoje mnenje in prošnje konečno reši. To pošlje akte potem nazaj na deželno vlado in stranke dobe sedaj — ne zaželenega brezobrestnega posojila, dasi jih je veČina mej tem, ko je napravila njih prošnja to Odisejevo vožnjo, z ozirom na pričakovano posojilo z denarjem, ki so ga drugod drago najeli, vinograde že prekopala — ampak le rešitev prošnje, koliko da jim je dovoljeno. Tako je umevno, da prositelji, ki so lani vložili do meseca septembra prošnje za brezobrestna posojila, sedaj meseca marca še niti ne vedo, bo li se jim kaj dovolilo ali ne. Mej tem se je marsikateri, — kakor že zgoraj omenjeno, — zanašajoč se na brezobrestno posojilo, zadolžil, da je zamogel za četi vinograd obnoviti, upajoč na to posojilo. Sedaj čaka in čaka, pa še ni nič. V tem se kaže pač zares škodljivost avatrij skega birokratizma, ki je že toliko škode provzročil Glavna napaka, da se, zadeva tako zavlačnje, je dualizem, namreč, da dovoljuje posojila deloma dežela, deloma drŽava in morajo prošnje polževo pot skozi obe instanci pregaziti. Bi li ne bilo mogoče, ako že država ne more vseh posojil dajati, da se vsako leto sporazumno določi, koliko prispevka da v ta namen jeden ali drugi zaklad, da se ta zaklada združita, da prevzame upravo ali dežela ali država, da bs izroči razdelitev in zavarovanje pod por pod nadzorstvom okrajnih glavarstev občinam, da povzroče stranke zavarovanje v zemljišnih knjigah protokolarično same brez intervencije c. kr. finančne prokurature, da bi vlada naprosila na mestu aodišča bivajoče odvetnike ali notarje, da ji brezplačno dajo nasvete o zemljeknjižni varnosti posojil, čemur bi se gotovo nobeden ne odtegoval ? Koliko prej bi se vse te zadeve na ta način izgotovile, kako uspešno bi deloval mej ljudstvom denar, ki bi prej mej ljudi prišel, s koliko večim veseljem bi se ljud|e lotili dela, ko bi si bili poprej svesti, koliko da jim bo država in dežela z brez obrestnim posojilom pripomogla. Ker pa obBtoječi zakoni predpisujejo zgoraj slikano polževo pot iz jednega urada do druzega nam preostaja jedino, naprositi državne in deželne oblasti, ki imajo v ti zadevi merodajno besedo, da ves svoj upliv na to porabijo, da se prošnje v teh zadevah nujno rešijo, da se prepreči vsak birokratizem Opozarjamo v ta namen naša državne poslance naj povzročijo pri poljedelskem ministerstvu, da se t> prošnje nemudoma pri vladnih organih rešijo in povzroči takojšno izplačilo brezobrestnih posojil, ako so postavni pogoji izpolnjeni, prosimo pa tndi visok deželni odbor, naj se vzdržuje pri dovolitvi brezobrestnih posojil vsake tesnosrČnosti, ter naj postavi v proračnn kolikor mogoče visoko svoto v namen teh posojil, da se omogoči kolikor mogoče kmalu prenovlienje vinogradov na Dolenjskem. Kajti ako se na Dolenjskem vinogradnikom dobro godi, godi se dobro vsemu prebivalstvu. Tukaj ne štediti za produktivne izdatke: dvakrat da, kdor hitro da Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. marca. — (Občinske volitve ) Klerikalni generali stikajo skrivnostno glave in brusijo orožje za naskok na občinski svet. Iz verodostojnega vira čujemo, da so sklenili udeležiti se letošnjih občinskih volitev in postaviti v vseh treh razredih kandidate. Kakor ima vsak posamiČnik pravico, se blamirati kadar in kolikor hoče, tako jo ima tudi klerikalna stranka. Ljubljansko meščanstvo pa se ne da upreči v jarem klerikalizma in nima volje izročiti mestno upravo nekaterim nevednim kapelanom, ter bo zategadelj klerikalni poskus, dobiti v reke mestno — blagaj-nico, znalo preprečiti. Le nastopite, gospodje šen-klavški katoliki, ljubljansko meščanstvo vam da primeren odgovori — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode pela opera „Faust" in sicer na korist g kapelnika Beni seka, v nedeljo pa se bode predstavljal „Revček An d rej Ček*. Tekom tega meseca bo še nekaj benefičnih predstav, mej njimi bene lica g. Danila, kateri bode zajedno praznoval 20letnico, odkar je član slovenskega gledališča, dalje benefica gospic Polakove in Slavčeve, ki bode v torek dne 24. t. m. — (Benefioa gospođa kapelnika Benišeka) Kdor ni imel prilike, pogledati kdaj za gledališke kulise, ne ve, koliko truda in učenja je treba, predno se spravi na oder kaka opera. Občinstvo vidi navadno samo predstavljalce in marsikdo niti ne sluti, da duša celi predstavi sedi na mestu dirigentovem in da je uspeh ali neuspeh odvisen od dirigentove paličice. Bodi ensemble še tako dober, slab dirigent pokaži vse; dober dirigent pa zamore tudi kaj poštenega napraviti, če nima baš nzornega ensembla. Za to pa mora imeti celo vrsto redkih lastno st i j : pred vsem mora biti izvrsten glasbenik, kateri se zna utopiti v skladateljevo delo in iz njega najti umetnikove intencije; nadalje mora biti energičen, potrpežljiv, neutruden in pri dirigiranju tako siguren, da se nikdar ne zmoti, da ima pregled čez vse in zamore s svojo paličico vladati soliste, orkester in zbor. Tak kapelnik je gospod Benišek in le ker združuje v sebi vse te lastnosti je zamogel na podlagi, katero je z velikim trudom ustvaril njegov prednik, za našo opero prt zaslužni prof. Gerbič, razviti našo opero do te umetniške stopnje, na kateri se nahaja sedaj. Kapelniku naše opere ni postljano s cveticami. Pri operi je mnogo takih elementov, kateri nimajo temeljite muzikalne izobrazbe, katere mora kapelnik vsako stvarico naučiti in to je mučen posel. Vzlic temu je g. Benišek spravil letos nekatere najtežjih oper na oder, tako opere „Afri čanka", ,Janko in Metka", .Karmen" in „Faust", na novo naštudiral .Čarostrelca", „Prodano nevesto" in .Trubadurja". Te predstave reprezentujejo toliko trdega, vztrajnega, požrtvovalnega dela, da bi bila skrajna nehvaležnost, ako bi občinstvo pri jntrišnji benetici g. Henišeka na sijajen način ne dokazalo, da ve ceniti njegove vrline in zasluge. — (Slovensko gledališče ) Na korist vrli altistinji gdč. Jungmanovi se je sinoči pela Bizetova opera „Karmen* in sicer s povoljnim uspehom. Pojavile so se sicer tu in tam kake nego to vosti, vendar je bila v celoti predstava dobra, če tndi ne tako dobra, kakor katera prejšnjih. Poleg benelicijantioje gdč. Jungmanove, katera je bila živahno aklamirana in mej predstavo opetovano odlikovaua, ho se odlikovali gdč. Ševčikova ter gg. Nolli, Purkrabek in Vašiček. Gledališče je bilo de dosti dobro obiskano, dasi bi bila beneficijantinja zaslužila boljši obisk. Gdč. Jung-mannovi so se pri nastopu vročili velik venec in krasen šopek s trakovi ter košarica cvetk. — (.Glasbena Matica".) Gg. člani moškega pevskega zbora opozarjajo se, da se udeleže p o I-noštevilno današnje vaje, katera bode ob 8. uri zvečer v drnštvenih prostorih. — Jutri četrtek, vršil se bode ob lt2, uri popoludne v „Narodnem domu" razgovor o vožnji na Dunaj; ob jednem razglasi se skupni program ter naznanijo posameznikom stanovanja. Glede važno- ttti pričakuje se polnoštevilna udeležba celega zbora. Tisti, kateri se hočejo pridružiti pevskemu zboru, in nimajo še legitimacij za posebni vlak, opozarjajo se, da se dobe legitimacije samo še jutri pri društvenem vodstvu; isto velja o ustopnicah h koncertoma. Tudi se še jedenkrat naznanja vsem udeležencem, da se vlak odpelje v petek ob Vili« uri zjutraj, ne opoludne, kakor je bilo prvotno razglašeno in bode vozil tako, kakor se je naznanilo v včerajšnji številki. — (Kdo je pravi Brglez?) Pred kratkim smo priobčili v podlistku sliko , Dr. Brglez & Comp.". Slika je bila jako dobro pisana in se je ž njo upe- J j al v književnost nadobuden talent. Ta slika je obudila občno zanimanje in se je v literarnih krogih zlasti hvalilo spretno karakteriziranje posamičnih oseb. Dejanje dotične črtice je povsem izmišljeno, da pa je pisatelj slikal svoje osebe po modelih, je pač ob sebi umevno. Tako se delali in delajo vsi naši pisatelji in dokler postopajo taktno, se jim zaradi tega ne more nič očitati. Po črtici dr. Brglez & Comp. so se pa kar štirje na raznih koncih naše domovine bivajoče osebe čutile zadete; oglasili so se trije dr. Brglezi in zahtevali, naj se začeti listek ne nadaljuje, sedaj pa se je v mariborski Ušperni p. d. BSii Jst. Post" oglasil še pravi Cmokavzar in pisatelja Fr. Lisjaka ozmerjal in opsoval ter s tem dokazal, da se čuti tudi on zadetega. Kakor se prepirajo razna mesta, kje sta se rodila Homer in Kolumb, tako se trgajo razni gospodje, kdo je pravi dr. Brglez. Mi ne odobravamo, če postopajo pisatelji premalo taktno, ne zdi se nam pa tolik greh, če porabijo za svoje spise „modele" in zato se nam vidi, da je Cmokavzar v „Su lwtr. Post" le sam sebe osmešil. — (Pepio in Pepčkov večer,) katerega misli prirediti pevsko društvo „Ljubljana" jutri v četrtek v zimskem salonu pri Malici, bode v pravem pomenu zabavno-pevski večer. V/pored je jako mnogobrojen, ukusno sestavljen. Upamo, da se bode občinstvo odzvalo v mnogobroj-nem številu. Saj je pevsko društvo .Ljubljana" vedno gojilo pravo ljubezen do narodnega petja. Vstopnine ni nič. — (Kranjski vojaški vetranski kor) imel bode, v nedeljo dne 22. marca t. 1. ob *.). uri do-poludne v mestni dvorani, svoj občni zbor. — (Potrjena šolska knjiga.) Ministerstvo za uk m bogočastje je dovolilo, da se sme rabiti kot učna knjiga na slovenskih meščanskih šolah: .Zemljepis za meščanske šole". Spisal Fran Orožen. Druga stopnja. Z 8 slikami Vezana knjiga atane 40 kr. — (Otrovane sladčice.) Pri dež. sodišču teče sedaj preiskava o nekam skrivnostni dogodbi. Pred kratkim je neka ljubljanska ^ospa naznanila mestni policiji, da jej je nekdo poslal nekaj otrovanih slad čir, najbrž z namenom, jo otrovati. V dokaz je priložila štiri sladčice in kemična preiskava je dognala, da so bile sladčice res otrovane. Policija je jela stvar preiskovati in je dognala, da je dotične sladčice vzel neki postrešček na vizitnico nekega ugled nega meščana pri sladčičarju in je izročil čakajoči ga ženski. Rečeni gospe je prinesel sladčice neki drngi postrešček, ki je izpovedal, da mu jih je dala neka ženska in sicer pri hiši tistega gospoda, na čigar ime so bile sladčice kupljene. Dotični gospod je pač imel s prizadeto gospo svoj čas znanstvo, a ni ne sladčic kupil, niti jih poslal. Stvar bi bila kaj misterijozna, da se ne ve, da je imenovana gospa že večkrat poskusila nakopati sitnosti bivšemu svojemu znancu. — i Nesreča na železnici.) Štirnajat let stari posestnikov sin Karol Lampič iz llovce vozil je včeraj popoludne proti Ljubljani. Ko je voz bil že blizu železniškega tiru poleg tako zvanega „rudečega križa", zagleda fant, da se bliža dolenjski vlak in požene konja, da bi še pred vlakom prepeljal čez tir. A bilo je prepezuo — železniški stroj povozil je in popolnoma zmečkal konja ter ga par sto korakov vlekel za seboj, voz pa je raztrgal. Lampiča in posestnika Koreniča, ki se je vozil ž njim, vrgel je stroj z voza, vendar tako srečno, da nista prišla pod vlak, pač pa sta oba precej težko poškodovana. Zagraje pri tem prevozu ni. — (170 gld izgubil.) Neki z dežele došli gospod je po koncertu .Glasbene Matice" izgubil listnico, v kateri je bilo 170 gld., a našlec se do sedaj še ni oglasil Ako morda ne ve, kje naj najdeni denar odda, ga opozarjamo, da pri mestni policiji. — (Podaljšanje železniške proge Ljubljana-Vrhnika) „Neue Fr. Presse" javlja, da se vojaški krogi zelo zanimajo za to, da bi se nameravana proga iz Ljubljane na Vrhniko podaljšala do Gorice. — (Lepa propoved!) Iz Sore se nam piše: Vsa čast našemu župmku Fr. Porenti. To je pravi katoliški mož, nad katerim mora naš „gnadljiv lira t in škof" imeti svoje dopadajeoje. Na sredpostno nedeljo je Župnik Porenta koncem propovedi .razveselil farmane s kratkim a jedrnatim ogovorom. Jaz sem si ta ogovor v cerkvi sproti zapisoval in imam priče, katere potrde, da je točno to zapisano, kar je župnik povedal. Ta klasični ogovor, o katerem naj si naredi vsak sam sodbo, kakor naj si jo naredi o Porenti, slove: „Še jedno Vam imam povedati, tisto veste, da jaz vsak večer do polnoči pišem, ker imam mnogo opravila, da so me pa pri tem mojem poslu vaški fantje motili, namreč z razgrajanjem, da še potem, ko sem šel k počitku, nisem mogel očesa zatisniti, vstal sem, odprl okno ter zavpil .otroci spat", na kar me ravno z ne posebno lepimi besedami pozdravijo, da sem bil prisiljen okno zapreti, da bi še kaj več ne izvedel. Inglič (vulgarno ime nekega sorskega fanta op. dop.) nosi zvonec vseh barab v Sori in dokler sem in bodem jaz v Sori, nesme Inglič več v cerkev; ako bi pa v cerkev prišel, ne bodem jaz maševal,če bi pa kaplan maševal, prišel bodem v cerkev in bodem vse napel, da ga ven spravim. Toraj farmani, mi hočemo tega Ingliča na lačno klop spraviti, to se pravi, da mu ne sme nobeden v fari več dela dati, ker le na ta način ga bodemo HpraviU iz fare. Tudi Vam povem, če bo kdo zaklan, naj bo kriv ali nedolžen, od naj dveh gospodov ga ne bo nobeden previdel, naj bo po noči ali po dnevi, vrzite ga, kamor hočete, ne bode tudi pogreba ne zvonenja. Tudi z vami, dekleta, imam nekaj govoriti, in sicer, katera bo na nezakonskem porodu zbolela, ne bode previ d ena in če bi umrla, ji bode k večjemu s „t a malim" klen kalo. Dobro zapomnite, kaj sem Vam danes, na sredpostno nedeljo 1896. I. povedal, tudi jaz si bom v knjigo zapisal. Kouečno omenim, da pri tem ostanem kar, sera povedal". — (Goriška slovenska mestna šola) V mestno slovensko šolo v stari vojašnici hodijo še vedno samo trije otroci. V sredo je bila seja dež. šolskega sveta, katere se je udeležil tudi namestnik Rmaldiui. Laški listi so poročali, da si je Rinaldini po seji ogledal poslopje, ki je bilo za vojašnico preslabo, za slovensko šolo pa naj bo dobro, in da se je o njem izrekel jako ugodno, kar je prav verjetno. — (Lepe razmere.) Goriški mestni komisar Resen, kije že jedenkrat zakrivil jednako stvar je te dni v neki goriški gostilni z revolverjem v roki silil na-vzočnike, da so morali kričati „ Viva Italia". Mestni župan mu še ni poslal pohvalnega dekreta, sodišče pa se tudi še ni zmenilo za to dogodbo. * (Slovenec v službi Menelikovi) Lani je pobegnil desetnik Grželj iz Trsta ter v Italiji vstopil v laško vojsko. Poslan je bil v Abesinijo, pobegnil k Meneliku, strahovalcu Lahov, in postal tam, kakor jo pisal rekemu prijatelju — kapitan. * (Revolucija v bolnici) Na ženskem oddelku Ivovske bolnice je nastala te dni revolucija. Vzrok je bila slaba hrana. Ženske so napadle zdravnika tu ga hudo preteple, potem pa razbile vse, kar se je dalo razbiti. Policija je morala z orožjem v roki narediti red. * (Hud mraz ) Te dni, ko je pri nas snežilo, je tudi v raznih okrajih na R iskem zapadel visok sneg. V orelski guberniji pa je nastal tak mraz, da je v jedni noči zmrznilo 130 oseb in več sto glav živine. * (Nemška kultura v Afriki.) V nemškem državnem zboru se je te dni konstatovalo, da je .veliki nemški rodoljub in učenjak" dr. Petera prav za prav brutalen lopov, ne pa kulturono8»c. Dokazalo se je, da je dr. Petera dal zamorce po streljati kakor vrabce, zamorska dekleta pa da je najprej zlorabil, potem pa dal obesiti. Poslanec Richter je Petersa imenoval gusarja in razbojni škega poglavarja. * (Nesreča na morju.) Na ladiji .Matidi", vozeči iz Liverpoola v Afriko, je nastala pri Bomi blizu Kameruna eksplozija. Ladja je peljala 1200 stotov smodnika v Afriko, ta smodnik se je unel in raznesel ladijo. 25 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih * (Mod navade.) Angleški kanonik Gorre je rainolo nedeljo v vrestminsterski cerkvi v Londonu pri svoji propovedi povedal naslednjo dogodbo: Sedel je nekoč poleg postelje umirajočega žepnega tatu. Tat je bil že previden s avetotajstvom in skesano molil. Hkrati je kanonik slišal hripav glas: Pazite na svojo uro Pogledal je na tatu — ta je ležal mrtev ua postelji, držeč kanonikovo uro v rokah. Ni se mogel premagati, da bi je ne ukradel, pa toliko trdno voljo je imel, da je kanonika svaril. Književnost, — „Učiteljski Tovariš" prinaša naslednji vsebini: v št. 5« M. Poklukar: Učiteljska nameščanja; Fr. Orožen: Ustavoznanstvo; J. Ravnikar: Martin in Jera; Jakob D.mnik: Naro (opisna češko slovanska razstava v Pragi leta 1895; Lietek; Naši dopisi -Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — V št. 6: J. Likar: Henrik Peetalozzi; Fr. Orožen: Ustavoznanstvo; J. Ravnikar: Martin in Jera; £ Gangl: Narodopisna češko slovanska razstava v Pragi leta 1895.; Listek; Naši dopisi; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Cosmopolis Sešitek 3. te svetovne revije ima naslednjo vsebino: Robert Louis Stevenson: Weier of Herraiston; T. H. S. Escott: The Press as an International agency; Charles Whibley : Spain at the New Gallerv; H«nry Norman: A Peace Mis-sion to America; Mile. Hlaze de Bury : Paul Ver-laine; G^ori^e Moore: Lord Leighton j Paul Margue-ritte: La Parietaire; Lem Tolstoj: Zola et DumaH, „Ls Non-Agir" ; Jules Simon : Le Journal a un Sonw ; A. Chuquet: Napoleon et V Expeiition de la Ma-deleine; Eugene Miintz: L' O m vre scientinajue de Leonard de Vinci; Hugues le Roux : Mahomot a Pariš; Ferdinand Saar: Reqniem der Liebe; Thn-odor lUrtli: Kaiser VVilhelm II und die Sozialda-mokratie; Hsrmaun Halferich: Lord Leighton; Eduard Eugel: Die Franzosischen Dekadenten und Symbolisten; Leo Arons: Eine nene A rt von Strah-len. Nadalje prinaša ta knjiga tri literarne in tri politične kronike. Najzanimivejši so članki Weir of Hermiston. potem ocena pesnika Verleinea, Tolstega spis L > Non-Agir in pa korenita studija o francoskih dekadentan in simbobstih. .Cosmopolis" izhaja v mesečnih zvezkih obsežnih po 20 tiskanih pol; vsak zvezek velja 1 gld 50 kr. Ztstopnik za Avatrijo je knjigar A. Hartleben na Dunaju. Dunaj 18. marca. Odsek za volilno reformo je dognal razpravo o načrtu glede volilne reforme in rešiti mu je samo še dodatno predlogo glede razdelitve volilnih okrajev. Dunaj 18. marca. Imunitetni odsek je sklenil predlagati, naj se ne dovoli sodno postopanje proti posl. Biankiniju. Dunaj 18. marca. Moravskočeški poslanci Začek, Kulp, Koskošny in Svožil so vstopili v mladočeški klub. Dunaj 18. marca. Iz verodostojnega vira čujem, da se napravi leta 1897. telefonična zveza mej Ljubljano in Dunajem in mej Ljubljano in Trstom. Beligrad 18. marca. Ker je Ristić obljubil, sodelovati pri reviziji ustave, je kralj ponudil poslaniku Simićn, naj sestavi novo ministerstvo. Peterburg 18. marca. Bolgarski knez Ferdinand pride koncem meseca marca sem. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje.) XII. Zbornični svetnik Alojzij Len če k poroča imenom odseka o volilnem predlogu za na-meščenje jednoga cenzorja pri avstro-ogerski bančni podružn ci v Ljubljani Umrl je c-nzor gosp. Josip Kordin, v.ded česar se je podružnica obrnila na zbornico, d* ji v uameščenje tega cenzorja napravi volilni predlog, ki pa mora obaezati najmanj tri imena. Poročevalec nasvetuje imenom odseka: Čestita zbornica naj sklene v uameščenje jednega izpraznjenega cenzorskega mesta pri avstro ogerski bančni podružnici v Ljubljani nasvetovati naslednje gospode: Ivana Knez*, F M. Regorscheka in Avgust Ska-berneta — Prdlogu zbornica pritrdi. XIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne spominja, da se je lansko leto vložila pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu prošnja, da bi se trgovcem in obrtnikom, ki so trpeli vsled potresa, dovolile davčne olajšave. Z zakonom z dne 23 junija 1895, drž zak. št. 88, se je hišuim posestnikom, katerim je potres hiše do cela ali le deloma poškodoval, davek znižal, oziroma popolnoma odpisal. Deželni zbor vojvodine Kranjske se je tudi v svojem zadnjem zasedanji izrekel za opro-ščenje plačevanja deželne naklade in priznati se mora, da sta v tem oziru visoko državno zastopstvo in visoki deželni zbor, kolikor sta največ mogla, storila v pomoč hišnim posestnikom. Res je, da se je tudi z zakonom z dne G julija 1895, drž zak. št. 94 določilo, da se morejo trgovcem in obrtnikom, ki so postali potrebni vsled potresa do voliti do zneska 100 000 gld. neobrestne, v štirih jednakih letnih obrokih vračljive ponapredščine in do zneska 10 000 gld. nevračljive podpore. Ta dva zneska sta se tudi že porazdelila n sta brezdvomno mnogo olajšala bedo. Priznati se pa mora, da imajo oni prav, ki opetovano izražajo željo, da bi bilo le prav in pravično, ko bi se trgovcem in obrtnikom tudi za leti 1896. in 1897. dovolile davčne olajšave, ker :e splošno znano, da je kupčija zelo trpela vsled potresa. Na podlagi tega predlaga: Čestita zbornica n <3. Na korist kapelniku „Dramatičnoga društva" IlilarijiN Ht'iiKck u. FAU8 r. i Margareta.) Velika opera v petih dejanjih. Spisala J. Barbicr in S. M. Carrć. Uglasbil C J1». Gounod. Poslovenil A. Fantek. Kapelnik g. Hilanj Benilek, Vpiizoiil režiser g. Josip Nolli. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob \tH. ari. Konec oh 10, uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka št. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 22. marca 1896. Spominjajte se dijaške ia ljudske kuhinje prt igrali iu »tavali, pri »večauostik in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli no v .Ljubljani: 12. marca: Janez Lazar, utnir. uradni sluga, 7'5 let, Hrenove ulice št. London vista........... ivo Nemški drž. bankovci ?.» 100 m:\r\i . . 58 80 mark............ 11 20 frankov........... M (talijanski bankovci........ 43 C kr, cekini........... 5 Dne 17. marca 1896. »•/. državne srečke i/. I. lMf»4 po 950 gld. 151 gld. Državne srečke iz I. 1894 po 100 (ML . LV5 „ Dunava ng. srečke &•/, po 100 gla. . . 127 „ Zemlj. ohč. avstr. 4",",, zlati zast. listi . — . Kreditne srečke po 100 gld...... 201 Ljubljanske tirecke......... 22 Rudolfove srečke po I o gld...... 25 Akcije anglo-avHtr. banke bo 990 gld. . 171 Trauiway-druAt. velj. 170 gld. s. v. . . . 470 „ — 4f> 4.r> 80 80 KV) 97" 79 57 50 6f> 50 58 75 50 50 kr. Papirnati rubol 50 27»/« Jajca za valjenje pristnih bralniia-UoUoAl J komad po 16 kr., holnndk* črnili, z velikimi belimi copi, komad po 25 kr., IiouiImiim komad po '.;.> kr., pristnih *aia|f mklli kokot*!) komud po 10 kr , arebnilli |»te«luvaiak komad po 30 kr., I mit; n h u n n komad po • 0 kr., purnuuv komad pu 30 kr., Hr.-iiiiijii Wj Mtnlt.ii«*-. komad po BO kr, ii»tli|iaiila komad po 30 kr., priaiitAutet komad po 30 kr, k«-MiiiNtuU komad po 86 kr., uril iuo Krt« tik I h Kolovrat** komad po 20 kr., «1»rit inu komad po :.':> kr., Jok<»lmiuk komad po f>0 kr., rimlci.Nklh or|tt*klla «or*i| komad po 1 gld., |»«>k iiiNkili rH« komad po 20 kr.. veličin AlHJttraltOk ra»«i komad po 20 kr. Razpošiljam jajca za valjenje živalij elane a a iilvuieniat.« ki so že bile večkrat odlikovano iu dajem jamstvo sa čistost in pristnost plumeua. (1951—6) Maks Pauly, Kćjflach (Štajersko). za pivo in meso, kakor tudi več muslr-pip so po ceni odda. z dvema posteljama t»e od«ln * dnem 1. aprila. Več so izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2077-2) &m pžST Prodara (4) hišo v Črnomlju z lepimi vrti in vo«ln|nl&om. Ponudbe vzprajemam vsaki čas. Anton Jeršinovič. ISitrojarija v nekem slovenskem trgu na Štajerskem vršeča sa in nekaj oral njiv in travnikov ne proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji, — Vpraša naj ae : Adolf Schvvarz v Gradcu, Vorbekgasse št. 6. (8116) c. ii; avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ;*r.- r. uri 10 *«a4H. ejvfrt\) tnvtanl vlaSt t Kockvjs, Noro rnoito. •J* 7. '-r: 10 ml«, ajutrtaj oaabnl Tla« v Tri,!*, Pomat.al, llaUaa., O* Iot«j, r •! -rim'. ,ie, ijjcbno, 1,'uaaJ, tiaa Helathal ▼ ••.....h ... •., Dan* '<* Al r .. -t..., (fb IU. *■■ Ifli m*n. ;..»,i' <.^*».» »t , vlak i Trbla, foutabol, Haljah, Oatctao, Iijubuu, Salslhal, Duuaj. O* l » >•* ; 'Jiuv oaebnl *)ah * Trbti., Hnljak , Oelovoo, Ijjubuo. Čea - • t Hilnofrrad, i« •." - ii»M. i:, /.oll ua Jeaarn , Luooirat, rtrnoeac, Oi:rlh, «•:.,:.i-t<, Parta, Sf , r. Mas, vtraoiidoii . Uobl , Bnda> javli«, Plsnn], Mji.-i':-« vare, Heb, •••«.• taro, Karlora vare' Prufro, Ijipabo, Dunaj tla A mat« I to it. CM 7. «rt *M> t»tO» *tw«r Hi-i, -.-.t vlak ▼ Koi-arle, Noto raoato. Kasna t-u« ob uedeljnh in pravnikih ob R. uri V6 ihihmi popoludna oaobui vlak t '. s < )U.> i Prihod v I«JnhlJtv.no (juž. kol.) a. v;l m wiHt rj oml.i • *r'inreui.fn(W., TrbiAa rX> g. »tri IU mita. rjutrtij n«4anJ viah ia Ko'.cv.ta, Norapa meata. Oh ti. ttri »yi m ^ ,i» .t... »aabai tlak r l>ana:> v1a Amatettan. hiplUM Pru^a, Fi-atnoorib Tnrov, Karlo riti »arov, Heba, Marijiull -ar- t. t'lM.jt, Kr.dajarlo, 8o)nngTada, UlMM| ritorra, r ■ ■. •», 'ifiirvi >., Branonca, IdohuUi, ZeUa rt J««,ni, I^ud-Gaatalna, LJabna, Cclcvoa, Por tabla, TrbUa '»;. V ur .'(V m<*a. jkjj'Jm'Ih* i-.i-i .: Tlak It KoaoTja, Novu- maata Ob 4. uri 1/5 »nita. j^j■citurtnv oachnl rlak • .Druaja, Ujobaa, Selatliala K-.-.r . preko Amafettana Ir LJiii'«--.:-. Beljaka, Oelovoa, P->i-tabla, Trblaa Odhod 1k lajabijavne (dr*, kolj r/a |-. ...... -j:f mit*. sf."r v t Kamnla. ,, • a 06 , pOftoaMilva« . , a B u SO » m%M^ier » Fi*lhod v JLJablJIaao idr*, kol.). •>* 9. y.-< ife min, mh :t - tj La > *■ . » II. , «5 . l*Mt«M fe „ (1705-06) Stefanija-moderce H elegantne facone ^ domače moderce III. (iz rastlinske^H svilkal (2054-2) korzetna varovala ženske in otroške nogovice H prodaja po uajnlijih cenah Karol Recknagel. ji proda Ne proMtovoljiio na l*ol|aiii.kl ceNtl Nt. <>0, — Več se poizvn latotam. (2100—2) 700 hruševih drevesc do 2 metra visokih, po 10 krajo, komad, lata na prodaj Talszo-b Zupan (2110-2) v Brezju, pošta Izlake, na Kranjskem. Stanovanje s 4 sobami in stranskimi prostori se «Ml I i . . 11 i . II.t >1 «»r-i| 11 «» ili ll'Ji" 11 ir>. 21 ti i ve matsodega Dunaj lini erzalna vinska klet Berlin •V* Direktni uvoz! Prva razpoilljovalnloa! pripnročn pod jamst\oiii za čistost in pristnost svoja Jako fina, stara, uležana ipanjaka in portugalska bolniš a in desertna vina rnalag-c, madeiro, (lfW«*l) sheiry, por t. m ar salo, lacrimae Cliristi. 1'rudnja je v 1 , in steklenicah po izvirnih cenah gonpi.1 I inu ICis-ltf«-■- špecerija v Ljubljani, Florijanske ulice št. 10. Franciji Patento-vani v Avstro-Ogerski (8086—1) jako praktični ■ iu zelo lepi. Dobivajo se v dobroglasnih trgovinah z moškim modnim blagom in platnom v tu- in inozemstvu. Pri kupu gleda naj se na našo zakonito registrovano r Kravatni plastroni ialrn nrftUtinni 9 in 7.«ln lani marko. c£ L6wcnstcin tovarna za perilo. Praga VII. r\ ii «ll*4tt»iio M«a |ki-i iiiih no i'ii/.|ri-«itlii|it. " 331164 71 3A Trgovski pomočnik in učenec takoj vzprejmeta v prodajalnici z mefianim blagom ^»©gra-n. i \ \ 9 9 l Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (ltll»J«» olje.) PrilllM najbolje učinkiijoct! iu pristno vrste, vodno »vel« v ralogi. Steklenica z navodilom o porabi 00 kr., dvojna steklenie.a 1 gld.; 12 mallb steklenic 5 gld. 60 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1721—4) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. I*ohII|» *«• a ubrsln« poftto. Lekarna Trnk6czy v Gradoi. J. KTlaner-jev kemično-čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževalno in ofcivajoc, če se kdo neugodno, slabo in nevšečno počuti, pospešuje prebavljenje in se pnporočn kot vsakdanja dijet-tična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrndejno in zdravilno upliva ter vse druge prekafia. Ta jedini domači proizvod te vrste bi se moral EovBodi popoluo ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni isi, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—41) Zakonito zavarovan. TTT illH I 1 do 300 goldinarjev na mesec lubko zaslužijo osobe vsacega stanu v fieh kr«. lih gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev Ponudbe pod Moeae na Dunaja. in srečk. — „Leichter Verdietist" Rudolfa 19099—9) Na najnovejši in najboljši način umetne (1504- .i:,) t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ vnnja in vse sobne operacije, — odstranjuje £ zobne boleelne z usmrtenjem živca «. zobozdravnik A. Paichel ♦ ♦ poleg čevljarskega mosta, v Kdhlerjevi hiši, I. nadstr. ♦ V.V BILO na „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani kateri se bode vršil dne £5. marca (sredo) 1896 ob IO. url dopoludne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1, 1 ) Nagovor ravnnlelja. 2 ) Porodilo blagajnika. 3.) Poročilo nadzorstvenega odbora in dati absolu-torij za 181J5. leto. Dnevni re«l: 4. ) Volitev ravnateljskoga odbora, in «icer: a) ravnatelja; b) blagajnika; c) kontrolorja; d) dveh namestnikov in e) volitev treh članov v nadzorstveni odbor. 5. ) Predlogi drudtvenikov. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. Bilanca -A-ictiva, za leto 1895. Pasiva Št. " gld. kr. | Št. J gld. kr. 1 2 a , Gotovina v blagajni dne 31. decem- , Pri denarnih zavodih naložen denar . PoBojila: a) na intabulacije . gld. 811.868'— b) na uienjice ... s 101.121*— c) na zastavna pisma . 21.220-— 8743 78991 334204 13 50 1 • 2 3 1 5 « i Glavni deleži 1O0 a 100 gld. . . . Opravilni deleži 156 a 6 gld., 430 Hranilne vloge........ Za leto 1396. naprej plačane obresti i 9572 5084 10000 1210 383489 14223 14 83 06 4 R «> Inventar po odbitku 10°/0 . . . . Neporavnani prehodni znesek 198 6003 M 98 59 54 8 1 1899 2719 06 60 498197 74 | 428197 74 1 Te"cet Izkaz izgubo in dobička za upravno leto 1895. 3Cx«4J.t Bi gld. kr. Izplačane obresti hranilnih vlog . . 107* Kapitalizovane obreBti hranilnib vlog 14223 Za leto 1896. naprej plačane obresti posojil........... 1899 Upravni troski......... 1417 V I. 1890, za 1. 1894. prejete obresti posojil........... 4229 Odpis na vrednosti inventara (10°'J 22 Davek............ 358 Dobiček........... 2719 b7 05 On 33 38 10 17 60 25947 «6 St. 1 Na novi račun predpisani ostanek iz dobitka z leta 1894...... 2 , Prejete obresti posojil...... 8 I' Zaostale obresti posojil..... 4 Upravni dohodki........ 6 H V 1. 1894. za I. 1895. prejete obresti posojil........... 6 Zitmudne obresti........ 7 ! Obresti deuarja naloženega pri denarnih zavodih ........... gld. kr. 213 04 15084 86 6003 69 890 ji 1391 89 267 m 8698 80 95947 36 Prejeralcl Denarni promet od 1 januvarja do 31 decembra 1895 1. gld 1 295.575 89 Izdatlcl St. 6 7 8 «.» lit 11 19 13 Vplačani opravilni deleži.....I! Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada............ Dvignene obrenti posebnega rezervnega zaklada........... 257 Vložene hranilne vloge...... 30M)86 Vrneiia posojila........ 90838 Prejete obresti posojil...... 15084 Upravni dohodki........H 290 Pri raznih denarnih zavodih dvignene glavnice.......... 227109 Dvignene obresti denarja naloženega 2693 Prehodni zneski........H 112 Prejeto zamudne obresti....." 267 Vrnena dividenda glavnega deleža . . 1 6 Gotovina piičetkom leta.....II 9916 gld, kr. Izplačani opravilni d- leži.....jI 30 Izplkčano hranilne vloge..... 202787 Izplačane obresti hranilnih vlog . . !j I07H Izplačana posojila....... 149896 Upravni trolkl.........>| 1417 Naložilo se je pri denarnih zavodih . 28(1704 Izplačilo dividemle glavnim deležnikom ............j 6« »6 Davka se jo plačalo.......!' 858 Za dobrodelne namene...... 396 Nagrade ravnateljstvu......| 650 Prehodni zneski........H 56 Inventar ... *......I 7 Gotovina koncem leta......| 8743 86 67 33 40 17 50 95 13 652159 51 Za. ravnateljski odbor: J. Knez, Dr Jos Stare, lv. Vrhovnik, Vekoalav Jenko, Oton Bayr, deuiirntčar. ravnatelj. ravuateljev namestnik. odbornik. kontrolor. Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" j« pregledalo in primerjalo letne račune za 1895 leto in naznanja, da so pngledaoi letni računi in bilanca razpoloženi n* spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30., a). 4. društvenih pravil. V Ljubljani, dne 12. marca 1896. Ivan Rodo Vinko Ogorelo. Dr. Job. Vofinjak, načelnik. (9109 B) St 30 pr Razpis službe. 2078—2) Ufa klriarglčneiat oddelku deželne iMilufce v IJublfanl je oddati definitivna 3 letno plačo SOO gld., s pravico do 4 v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. ter a prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, domovinski pravici, o doktoratu vsega zdravilstvu ter o dovršitvi kakega operacijskega tečaja, o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega iu nemškega jezika do 4. aprila 1896 vodstvu deželnih, dobrodelnih zavodov v Ij|ul»I.funl. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnć 5. marca 1896. I. Štev. 459. •207O-2) Pri občnem zboru .,I»rvr flolciljttlte |M»K«Jiliiicc T Ulct- registrovane zadruge z neomejenim poroštvom dne H. marca 1890. 1. se je računski sklep z bilanco za gospodarsko hto 1805 sledeče potrdil: Bilanca. i m Imetje Znesek I Dolgovi Znesek J* gld. kr. Tek. gld. kr. 1 8 4 B G ; Gotovine konec \> ta 1895 . i Vrednotit v papirjih .... Posojila na posestva .... d n menice..... 10745 16000 999488 143034 37 M :jo 23 3 83 88 i 1 2 3 1 5 f>33 delefcev po 18 gld. . . Za 1. H'm> vzprejete obresti 9598 7886 43H7 itJ 8995 85 7 55 Skupaj . . . 466086 47 Skupaj . . . 4uH0H<; 47 \ 1! 1 Denarni promet. Dohodl.l Znesek gld. kr. 1 Gotovine konec leta 1894 ,.| 4746 73 2 IIplačani deleži....... — | — 3 Hranilne vloge.......171816 86 4 U plačane obresti...... 97946 91 5 Nazaj plačana pOBOJila . . . 490li»l 37 6 Razni dohodki....... 4194 57', I x «1 n i U i Znesek gld. kr. 1 Nazaj plaoattl deleči .... 36 — 2 Nazaj plačane hranilne I vloge...........146343 71»/.. 3 Na«aj plačane obresti , . J 1262197'/» 4 Dovoljena posojila.....'p22fOK,b6 5 Kazni izdatki........j 4221 9»/» 61 Upravni strolki.......I 1714 9 7 Basni davki.........,. 255 «j 2 8 Za dobrodelne namene . . 209 '>5 9 Dobička ilrustvenikom . . . j 8411 4» 10 Gotovine konec 1 ta 1895. 1074523 Skupaj 11697096 98* II rt Zadruga obstala je koncem leta 1895 iz 209 drtištvenikov, pristopil ni nobeden, a izstopila sta dva društvenika leta 1895. Društvenih deležev bilo je konec leta 1895 — 533. vplačan dt-lež ni bil nobeden '.n nazaj plačana sta bila dva To se p. n gg. društveni kom objavi z do-stavkom, da sta račun in bilanca odslej do zadnjega dne tega meseca vsakemu na vpogled v občinski pisarni v Metliki. Ravnateljstvo „Prve dolenjske posojilnice v Metliki" dne 8. marca 18U6. Prosenik blagajnik. G-angl odbornik. Salloker ravnatelj. Požek kontrolor. Jutraž odbornik. I, dunajsko novomeška cist tovarna /a kafrnnovi lira smolo in tcrjiciitiiiove?;! olja. proizvodi« in toličiio blago Franc pl. Furtenbach v Dunajskem Novem Mestu. RrgiHtrovana VMIfitvOIIB znamka J0 zmerzne, se ne zgreje '/^^r %orab,Jiva & \f za vsakovrstne mazalne naprave. ' HciiiIciio prelMlaann! Praktično po^kusnin! Brez Brez vode. Brez RaipoSIlj« ae aamo v izvirnih ploščinastih pušicah po 5 kilogramov. Cene jedni pušici: (2061—1) V Avstro-Ogerski poštnine prosto na vsako poš'no postajo gld. 2 50 * Bosno in Hercegovino pošt. prosto na vsako post. postajo „ 2*75 " Inozemstvo iz racpošiljalnice v Dunajskem Novem Mestu „ 2 25 Univerzalni moderc napravi Čudovito lep život in ribje kosti se ne morejo polomiti, narejen je iz dobrega trinitnika z ribjo kostjo: (2016—8) III_II__I a gld. 3-50 a gld. 850 k gld. 460 sivi, sivkaatorumoni in beli; v Izubijani jih prodajata: Karol Recknagei, Mestni trg 24, Ana Šinkovic, Mestni trg 19. S- Naše univerzalno korzetno varovalo 3 omngocnje, da more slednja dama no3iti svoj polomljen moderc, ne da bi ga dala popraviti. I*Ml* 5«»» f»0 l«r. ~=== dobiva se v vseh holjfth modnih, drobninskih in galanterijskih trgovinah. Na debelo pri patentnih imejiteljih Spitzer & Steiner, Dunaj, VII., SlolM'nMMTIlirilHSt* 61.V'I« A. Vabilo. Posojilnica v Žužemperku registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima redni občni zbor dne 25. marca t, I. ob 3, uri popoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1 ) Poročilo o stanji in delovanji posojilnice. 2) Predloži in reši ne račun za leto 1S95. 3.) Volitev nadzorstva. (2093-2) 4) Nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno UH «'*« * i !•« t VO. V-M? «P-W W-VK iS"--«.'tV~ I C&ST l>0 tovarniški ceni. s- 2- s"bjsbjbjbjBssasjsBBiia^pssssava. jL» Važno za vse lastnike vozlfi i i R. MIKLAUC Ljubljana, Spitalske ulice 5. Naznanjam, ila bom moral v kratkem izprazniti svojo prodaj tlnico, ker jo j« treba -#>ir>i«li potresa popnn I jati. Zaradi tega hočem svojo zalogo zmanjšati, kolikor bo mogoče, in naznanjam dalje, da bom zaradi tega oi 20. marca, do 30. aprila svoje blago prodajal (2111—1) as po tovarniški ceni. j = D bil sem za leto vsake baze novega blaga. Posebno lepo blago za obleke, svilnate rute, razno blago za hlače i. t. d. in svetujem vsakemu, kateremu j-' na tem ležeče, dobro In |»o «>eiil kupiti, «1» ■■«? za m n ol i iv «lol»re |»rilo*uo«*< t. 3f Po tovarniški ceni. Karola "Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč). Mnogo preskuSeno »Mvrievaluo in oKrepi-evnlno MrrdHtvo po feiUili na-l.orlli. trn|nlli )vft»h itd. — Nujholje se je obnesel pri vseh vnanjib boleznih, kakor: protluu, reviii«tltii**Mi «tr|»n«*u|ii, »vitju in pr«-t*»Kut>u}u *ll itd. Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. Preskufien pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, govedih, ovcah, pre»l«lh itd., če ue«e|o |e»tl, če alMbv prenavljalo, izvrstno varovalno Bredatvo proti kusului bolemultu. (Van muflJM 4J kr. (1224 — 49) ymW Promovano. — Mnogobrojna pismena priznanja. l»o1*Ua aevvaakl lekurul. til«vnw *hIokw pri |«dluem ladrlovntel|a IC. T7s7"olf--a_, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Paai naj m na varstveno enamko. — KaapoalIJ* »e v»ak dan po poŠti. ■ WY Veli 1< o zalogo Z naj razno vratnej širni, štirikrat lin tltiu svežimi, ukuenimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadojočfmi izdelki postreza točno tvrdka Stari trg nt. 81. (1734) Tu je dobiti vsak dan cLoxxxa.č:o potvlco, -vseli, -vrst icx-u.li. a vagfo, r±en. lEriala. irs. prepečenac (*Va,nllle-22-wieTos»,e: sjnaaaasaaaaaaaaaaar Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <1742) lastnega izdtdka za dume, gospode in otroke je vedno na izbero. Vtiakersna naročila 'zvrfiitjejo ae toćno in po nizki ceni. Vso more ho shranjujejo in zazniiinenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. sjsjsj-snersra o jerarBrsrsra Kavarna I. Lekan (,,Pri Virantu") na Stt. J" a Is: o "bet trgrvi Podpiaauec se priporočam si. občin G 0 1 Kt v u ta obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijače ter točno po- (j strežbo. , n / velespo&toviinjem |l Ivii it Leknn, Q (1727) kavarnar. | J. Kunčič naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da ae je «.»•-***<*«* 1 il b svojo izdelovalnico soda-vode v lastno liiSo v Ioubijani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji tfS*~ lilk|ttli v Leiteah ~W rabi vodo iz tolto-(1735 čega studenca nad ceBto pri Hlodu. W*f~ Zunanja naročila se točno izvrše llhort PnhiHo Pr"J llUClI nUUlUd M. Ucak v Ljubljani, Rožne ulice št 3 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogn in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših (..'_■ vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ^' ob vsakem času. — Naročajo se dela . lahko tudi pismenim potom. (1743) I V«Ulojzij ErjimV»?J (1728) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih ol>ii vul, katera izvrfiuje ceno, ttf pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od nnjfinejfie do najpriprostej&e oblike. L Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom ***** ** ±* Fr.Kaiser \i M puškar v Ljubljani, Srlfiibiirtroie ulice it. ti na« priporočil svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah m ptičaricah, kijih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. H . W W %' W % . W % J W W W W «.« W----- - —--- H il M Si y ■J ♦ ▼ i ^.lll 1>i III tli. Ncleuburicove ulice Tapetniška kupčija 10 glil. samo stane pri meni fin uiuilroc na p«* redili (Feiler- 111 h 1 rHi /.»•) iz najboljšega blaga soli«luo u .n'jen. Ne zamenjajte mojih kot najboljši znanih tuo-drucev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepcpslncma izvršene ponujajo #. t nt ni «•«- od 17—30 uld.; divani, oto-maii, garniture in vsa tapetniška dela (1737) po najnižji ceni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od ki trld. naprej do 2f> g Id. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. 4 Pleskarska mojstra c kr. državne in * c, kr. pri v. južne železnice. * Slikarja napisov, 1 itavblnska in pohittrena pleskarja. | Tovarna za oljnate barve, lak J in pokosi. (1744; ■ Zaloga oriKint»iue«A karbotlne|a. 4 Masfoha za konjska kopita in usnje, i it <*^J4^>*' w f^^Ji^rb t+r *\.4kJ^> ii it^Jtjrtj i j -grr>i — ivst hanik ! (174f,) Ivan Škerl | Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani; Izilcliije lit poprawlJn riiivulitit Htroj« in VOlool« J U>OCt«9 ter se priporoča p. n. občinstvu ;, za izvrševanje v njegovo Htroko spadajo- i čih del in popravkov po nnjn.Žjih cenah. Vnauja nariirila k« točno izviHujejo. j Tir- ----—^» 4 IVAW USAIT ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 ^ ^ priporoča ta p. n. 6aat, občinstvu svojo ^ a Vel k<» zalogo vHitkOVTStolfa ». ^ pečij in glinastih snovij ^ ii.ik.tr l u 'i L štedilnikov 4iu vseh v tt» Htr.ik«) apedajodlli del po ^ nizkih neaaa. (1730) r nt/.kili 4r ^ ^ w ^ Bab Ivnka Toni ar»D W 1 «nliiialii ni. :i priporoča p n. občinstvu, zlasti gg. po-sestinkoiii konj in voaov, svojo kovaško obrti iztleluje vsa v tt> stroko spadajoč i dola, ! poseban priporočagg hiaaiin posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro tlpl(» m točno potrežho. ^ AA0^^0<^«l^V^tfOt-V^ia>l)J Ljubljana, BftuiiiiJMKa cenla si. lil, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. n HENRIK KENDA v Ljubljani. NajbogMtejSa zaloga za šivilje. 11 ti«; ; ter jumči j ,.,«'t» Si*.'„-..4 Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča s^oio veliko zalogo gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. <>l»l«-li«- $ -t ;ikiI se po najnovejših u/.orcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iz^otovljajo. (17v9) ANTON KOŠIR v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah it. 39, polog; Jut. kolodvora priporoča svojo ^^^S^^^Sti zalogo izvrstnih jermenov sta Ntro^e in .|«*r-meuMiaitUiiti po nizkih cen.h. f F0 F" Kovćelci ,,en grosi'* gg. trgovcem f najnižjih tovarniških oonah. (1747) ^ iliHf iSJMrirBigMl¥iirfi r G. T6nnies v Ijjubljani. Tovarna za ntroje, ielezo in kovino-ilvnloa. Uilnluju kol |iunnl.iii)av: v«e vrate strojev sa loaoreznioe ln tage. (17.-12 1'rnvrHiuo vt>\a iiujtruvn in MkrbnJ* |»uroMiro|i> m kullf |.n ln.Jl.ul|*i itiaUvi, ilniitjnti liirltin«. in «0<||||| liln^o! 9 | Ign. Fasching-a vdove 1 ključavničarstvo lUH 1 Poljanski nasip st. 8 (llfichota hiša) £ pripor« ča svojo bogato zalogo I štodilnih ognjišč M ii..|pri|»«'o»(«-jNili. kakor tudi ua|ll h ur|aili, z žolto tnedjo ali mesingom 9 L montiranih za obklade s pečnicami ali R 1 kalilaini. 1'tiprm ljui.|ii hil» ln po ■ P «i«iul. Vnanja naročila so hitro izvr&č. ■ ^_ r Hugo Ilil s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. II I [k v I a jnl>lj]t ii i, Nltolijo hI. ~. I «tt»ii»i 11.'u«. Iffn IHI7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turjaikl trg it. 7 iu Ooapudake ulloo (Knei|l ^l7;i;t) dvoreo). I_ijia"blja.n.a, Stari trgr štev. 1-Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ee (udi dobivajo vsakovretni kmetijski stroji Ponebno pa ]>riporccain svoje izvrstne mImsio-r«'/sil. katere se dobivajo vzlio njih izbornosti ceno. (l^H) Oenlkl^sastonJ ln poStnlne proato. S>\ Stroji le ©Tro31aaci!| [ Kavarna Ljubljana Dunajska cesta št. 5. lS IrdejetHlj in odfMvorm ur*dnik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiakurne". 5 553W