Polthtoa Pfjgari ini8WflWL,
Mariborski
JUTRA'
Maribor, sobota 25. julija 1931
Leto V. (XII.). štev. 166
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitrum č»k. z*v. v Ljubljani K. 11,409 V/to j a mesečno, preje-nan v upravi ali po poiti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din
■galoni
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
,	iV	)	Oglati	po	tarifu
Uredn. 2440 Uprava 2455 I Ogla«# sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* it. 4.
Mussolinijev pacifizem
Bilo je letos pričetkom leta, ko sem sedel v enem izmed pariških kinov in poslušal mnogo komentirani Mussolinijev govor v zvočnem filmu o načelni miroljubnosti Italije. Poleg, mene je sedel znan nemški dobfo poučeni novinar, ki ie dejal k temu govoru samo to: »če ,e tudi Mussolini v resnici prestopil v tabor Pacifistov, kar bi bilo pri njegovem spremenljivem značaju docela mogoče, vendar Pa je gotovo, d& v tem oziru ne stoji za njim danes fašizem. Duhove, ki jih je klica! deset let, ne bo mogel zadušiti z eiio samo besedo, ali dobrim namenom.« Istega mnenja so bili tudi francoski listi, ki so celo napovedovali, da bo odgovoril Mussoliniju na sličen načm ugleden fr. n-coski levičarski politik, ki bo opozoril na dvoličnost njegove uloge.
Marsikdo je že razmišljal o vzrokih čestili izjav voditelja italijanskega fašizma o potrebi okrepitve svetovnega miru to splošne razorožitve. Posebno zanikanje je vzbudila Mussolinijeva izjava °b priliki obiska ameriškega državnega Jajnjka Stimsona, češ da bi bila fašistična 'talija pripravljena na vsako omejitev oboroževanja ter fcj.se zadovoljila, ce;o kar s samo 10.000 puškami. Baš ta izjava pa je potrdila mnenje slovitega francoskega novinarja Marcela Reya, da je Pripisovati mirotvorno akcijo Mussolinija in fašizma predvsem odvisnosti italijanske diplomacije od stališča angleške in ameriške vlade. Italija je nedavno doživela s svojo sanjostojno aktivistično zunanjo politiko, ki je stremela za osnovanjem skupne revizionistične fronte od Rima, preko' Berlina, Dunaja, Pešte in Sofije popoln zlom. Od .vsega lepo zasnovanega načrta sta ‘osta!a samo še dva stebra, Madžarska in Albanija, ki .pa ste bili samo pasivno in zgolj strategično važni postojanki v velikem načrtu za spremembo obstoječega stanja v Evropi. Po tem polomu ni preostalo rimski diplomaciji drugega, kakor da zopet zapel e italijansko državno ladjo v linijo, katero označujete danes v svetovni politiki Anglija in Zedinjene države. In ker je danes ta linija obeh anglosaških -velesil strogo Pacifistična, ni preostalo fašistični diplomaciji drugega, kakor da ugrizne vkisio jabolko ter gre med pacifiste.
Pri tem pa se poraja Vprašanje, kaj je storila fašistična Italija poleg lepih mi rotvornih izjav svojih državnikov v resnici za okrepitev triirii v Evropi. Odgovor je kratek — nič. Ostala je še vedno t>a poti splošnega oboroževanja 4n brezpogojnega im^erijalizma, s katerim je razburila ne samo svoje neposredne sosede, nego vso svetovno javnost. Kljub vsem pacifističnim frazam Mrzlično nadaljuje z oborpževanjem, kar je najlepše dokazala razprava o italijanskem vojnem Proračunu, ki se :e vršila pretekli mesec v senatu. Proračun vojnega ministrstva 3e Povišan za 150 milijonov lir, kljub pri-"rankom, k! SO tiastal! zaradi 12 odstotka znižanja plač BaStnikOm, uradn!-
”?n in delavcem vojnega ministrstva
°s«bno so povišane v novem proračn ia I? Postavke za nabavo novega orož
*	*■ MwmnaJ celo dobroverni Mac-
donald, ki je dejal na zadnji veliki pacifistični skupščini v Londonu, da je povišala Italija svoj vojni proračun od leta 1924 kar za 15 milijonov funtov sterlin-gov.
Te številke so neovržena dejstva, kakor je tudi dejstvo, da se danes fašizem ne zadovoljuje samo z že doseženim bojnim duhom v italijanskem narodu, nego da ta bojni duh še pojačuje in krepi. Govori italijanskih senatorjev in poslanikov ob priliki razprave o Vojnem proračunu so bili v diamentralnem nasprot-stvu z miroljubnimi izjavami Mussolinija in Grandi;a. Glavna misel vseh je bi'a, da je pacifizem nesmisel in da je za Italijo možna samo pot čim energičnejšega oboroževanja, ki mora pripraviti ves narod in vso državo za bodoče usodne do-godke, ko bodo odločali u usodi sveta zopet topovi in strojnice. Posebno odkut ie bil vojni minister Gazzera, ki je med drugim izjavil, da mora biti vodilna mi-sei italijanskega vojnega proračuna, pripraviti narod in državo na neizbežno vojno. Priprava naroda in vojske mora biti v skladu s posebnim geografičnim položajem Italije. V ta namen bodo pomnožene vse številne šole za rezervne častnike ter izpopolnjeni mnogobrojni kurzi za specijalne panoge raznega modernega orožja, s katerimi misli Italija nadvladati svoje nasprotnike. V skladu s temi intencifami vojnega ministra Gazze-re Je bil izdelan in sprejet v dogovoru e vsemi ostalimi prizadetimi ministrstvi tudi načrt zakona o mobilizaciji civilnega prebivalstva v slučaju vojne. Ves zakon je prežet duha mrzličnega pripravljanja na vojno. Mobi'izacija civilnega prebivalstva predvideva vo no službovanje vsega prebivalstva obeh spolov, celo deklice od 14. leta dalje.
Kako misli italijanska vojska o pacifizmu, je povedal posebno jasno poveljnik milanske armije, general Cataneo, ob pri Jiki nagovora na bodoče berzal.erske častnike. Po obširnem naštevanju vojnih priprav, ki jih je že izvršil fašizem, je rtl^ničij mn govor z besedami: »ItaMJa je danes edina država, ki stremi za tem, di kar najpopolne.še pripravi ves narod ■za sluča' vojhe. Fašistični režim bo zahteval v ta namen od naroda nadaljne no--e	za	oboroževanje	vojske. k;
mu jih bč>do dali Italijani z navdušenjem.« Še bolj odkrite pa so besede Zadrskega »Litorio Dalmatico«, ki je'prinesel 11. julija daljši članek o pripravah Italije za vojno z zaključnim stavkom: »Mi hočemo vojno, ml hočemo izzvati vojno, ker vemo, da bomo zmagali v njej! Naše geslo je Split!«
Sobota In NadaUa
ROŽNA VESELICA
j J' Kabarat - pl«s
Vallka	kavarna
BrUning osamljen
RADIKALIZACIJA PREBIVALSTVA V NEMČIJI. — VEČINA ČLANOV DR-ŽAVNE VLADE ZA SAMOPOMOČ NEMČIJE. — PRED ZNIŽANJEM DELAVSKIH PLAČ.
PARIZ, 25. julija. Poročila, ki prihajajo iz Berlina, povzročajo vedno večjo vznemirjenost vodilnih političnih krogov. Zdi se, da so ekstremni elementi nemško prebivalstvo v odsotnosti državnega kancelarja dr. Briininga In zunanjega ministra dr. Curtiusa kljub poostrenim cenzurnim odredbam z intenzivnim delovanjem radikalizirali, tako da pride lahko že prihodnje dni do neljubih pojavov.
Po poročilih Iz zelo zanesljivih virov je politiko, ki sta jo zagovarjala dr. Briining in dr. Curtius v Parizu in Londonu, odklonila ne samo desnica, temveč ima svoje nasprotnike celo v državni vladi sami, tako da bo dr. Briining po svojem povratku v Berlin osamljen. V državni vladi prevladuje več ali manj namreč ona struja, ki se zavzema za radikalno samopomoč Nemčije ter demonstrativno naglaša neodvisnost Nemčije od inozemstva.
V zvezi s tem je pripravila državna vlada za časa odsotnosti državnega kancelarja ce-
lo vrsto novih, težkih zasilnih naredb, med drugimi: podaljšanje delovnega urnika, znižanje delavskih plač in socijalnih dajatev, S temi odredbami naj bi se znižali produkcijski stroški na minimum ter bi se ustvaril nekak industrijski dumping. Računa se, da bi se mogla Nemčija na ta način v dveh Setih rešiti svoje težke iinančne stiske. Zveze hišnih posestnikov so že privolile v državno hipoteko na prvo mesto na vse hiše v Nemčiji, kar bi predstavljalo jamstvo za posojilo v znesku 15 milijard mark.
Proti dr. Luthru, predsedniku Državno banke, kot čegar naslednik se imenuje zopet dr. Schacht, se je pričela splošna ofenziva, katere se udeležuje tudi »Germanija«, ki ima tesne zveze z dr. Briiningom. Na vsak način pride do odločitve o razvoju stvari v Nemčiji že pričetkom prihodnjega tedna, ko bo dr. Briining že v Berlinu. Nemčija se bo odločila bodisi za samopomoč ali pa bo vnovič pričela iskati kredite.
Zeppelin odoSul proti Severnemu tetaju
PO PRISTANKU NA LETALIŠČU PRI BERLINU JE ZRAČNI KOLOS ODLETEL DAVI PROTI ARKTIČNIM POKRAJINAM.
FRIEDRICHSHAFEN, 25. Julija. Včeraj, ob 9.45, je krenil zrakoplov »Groi Zeppelin« na *voj veliki znanstveni polet proti Severnemu tečaju. Odhod je bil zelo svečan. Nekaj minut pred 9. uro so bili zbrani na krovu zračnega orjaka že vsi člani odprave. Poslovilni govor je imel kapetan dr. Eckener, ki je naglasil, da odhaja zračna ladja na svoje prvo znanstveno potovanje v Času, ko se mora nemški narod boriti z eno najtežjih kriz. Zrakoplov bo letel nad predeli, kjer bo mogoče ugotoviti še mnogo doslej neznanih dejstev. Za dr. Eckenerjem je govoril kapetan Lehman, ki je obrazložil tehnično stran polarnega poleta. Kot zadnji govornik je nastopil sloviti ruski učenjak, polarni 'raziskovalec profesor Samojlovič. Govoril je nemško In napovedal, da bo odprava proučila predvsem klimatske prilike ob tečaju.
Vreme za polet ni baš najbolj prikladno, ker leži sedaj proti tečaju debela megla, k| bo otežkočala navigacijo in znanstvena opazovanja. Zrakoplov ima s seboj za 110 ur goriva, če bo ves čas letel z vsemi petimi motorji. V slučaju poleta s Štirimi motorji pa se bo lahko kretal tudi šest dni nepretrgoma v zraku. Zrakoplov vozi s seboj hrane za dva
meseca !n pol, tako da je strah pred gladom v slučaju nesreče precej neutemeljen.
Polet finansira organizacija Aero-Ark-tis, v kateri sodelujejo Rusi, Švedi, Američani in Nemci.
BERLIN, 25. julija. Zeppelin Je pristal danes ob 16. uri na letališču v Stakenu. Zri '..oplov so pritrdili na stolp za prlsta-/anie. Posadka šteje 46 oseb, od tega 16 potnikov in 30 mož osobja. Zrakoplov bo nadaljeval polet v prvih jutranjih urah proti Leningradu, kjer bo prenočil in odletel v nedeljo zjutraj proti Arhangelsku in Novaji ZemM. Nekaj minut pred odhodom Iz Friedrichshafna proti Berlinu je prispela tudi vest, da Je nastopil kapetan VVilklns s popravljeno podmornico »Nautiius« vožnjo proti Nor« veškl.
BERLIN, 25. julija. Zrakoplov »Gro* Zeppelin« je davi ob 4.30 ob silnem navdušenju množice odplul Iz Staakena pri Berlinu proti Severnemu tečaju. S seboj ima 10.000 m’ vodika, 10.000 kg bencina in 4.000 kg olja ter velike zaloge živil. Dr. Eckener Je izrazil pred odhodom sivoje prepričanje, da se bo polet gotovo posrečil.
ZDRAVO OD SOLNCA ZAGORELO KOZO
mladostno svež in zdrav Izgled Vam daje
NIVEACEEPIE NIVEA-UL3E
NIVEA CREME: Din S-- do 3S-NIVEA OLJE c Din 25- do 3S*>
kajtl oboje vsebuje edino svojevrste sestavino eucerlt Oboje zmanlSuje nevarnost solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo tudi pri oblačnem vremenu. NiVEA-CRRMA učinkuje	pri	vročini	hladilno, N1VEA-U1JE Vas	Ščiti pri	neprlietnem vremenu pre"’
mrazenlem	In 8 tem	pred prehladom, tako da se lahko tudi ob hladnem	vremenu kopate v vodi In na	zraku.
JU901I. P. BEIERSDOBF a co.	d. S. o.	J.. Maribor.
Sličice
IZ AVSTRIJE K SLOVENSKI PRIDIGI.
JE. — V LJUDSKI KNJIŽNICI. -
Krasno poletno jutro nad Kobanskim vabi planinca v višine, kjer ponosno gnezdijo idealne obmejne postojanke.
Pravkar vabi zvon Sv. Duha k nedeljski službi božji...
Od vseh strani prihajajo skromni hribovci, da se ob nadnaravnih mislih in željah sproste bridke vsakdanjosti.
Niti državni mejniki ne morejo preprečiti teh pohodov iz slovenskega ozemlja, ki je po nesrečnem naključju ostalo v tujini...
— Odkod pa, mamka? vprašam sključeno ženico, ki jo nemoteno maha mimo mejnikov.
— Tam od »onega kraja« pridem eno uro daleč, da slišim vsaj slovensko pridigo.
— Pa imate v Lučane bližje?
— Je vseeno, skoraj lepša pot bi že bila. Pa v Lučanah že več let ne slišimo slovenske besede v cerkvi. Sedanji dekan so jo prepovedali, pa tudi same nem ške kaplane imajo... V pr-ejšnjih letih je bilo drugače: vsako nedeljo je bila ob šestih maša za nas Slovence. Meja pa je vse zmešala ...
*
V	proda'alni po maši delijo pošto. Brhka dekleta prebirajo drobna pisemca, možakarji pretresajo gospodarski položaj. Preče šen kup časopisov prihaja v obmejno vas...
Trikrat zložen časopis skrije krepka žena pod svojo jopico,1 dočim obdrži molitvenik v roki.
— Kam pa, gospa?
— Veste, sem od »one strani«, pa dobivamo časopis nas'ovljen sem. V Lučanah bi ga na:brž težko redno dobivali in slabo bi bili zapisani... Nesrečna meja nas je ločila... — pravi zavedna Slovenka, ki je prestala med Nemci že mnogo šikan.
*
Ljudska knižnica v šoli pravkar uraduje. V častnem številu se je poslužujejo mejaši. Mariborska ZKD jo je pred 'eti izpopolnila z novejšimi knjigami, ki jih bo v doglednem času izmenala zopet z novimi. Neumorni g. Špindler, zvest
z meje
—	SLOVENSKI ČASOPISI PREKO ME -PRI OBMEJNI SOKOLSKI CETI.
prijatelj severne meje, že skrbno zbira...
— Kakšne knjige pa najraje čitajo? vprašam vnetega knjižničarja g. Križniča.
— Največ čita mladina, ki ljubi pripro-sto ljudsko Čtivo n. pr. Jurčiča. Izredno so priljubljene — tudi med odraslimi — pravljice. Morda svojevrstno gorsko živ ljen.e vpliva na miselnost v pravljični smeri...
V	splošnem pa obmejno ljudstvo s hva težnostjo kvitira vsa prizadevanja obmejne književne akcije, ki je bila v naši javnosti že večkrat sprožena in od ZKD sijajno izvedena.
*
Višinsko solnce neusmil:eno pripeka na planinsko vas. Niti običajna hladilna sapica noče osvežiti maloštevilnih nedeljskih izletnikov.
Prav nič ne motijo te nadloge domačih fantov in deklet. Prost nedeljski popoldan hočejo izrabiti za sokolske vežbe na cerkveni planoti
Dva meseca že neumorno vadijo pod v* dstvom načelnika br. Jožeta in načelnice s. Vilme Križničeve ob vsakokratni polnoštevilni udeležbi 30 članov in 20 čianic. Posamezniki prihaja'o 1 do 2 uri daleč, kar kaže posebno veselje in požrtvovalnost!
Okorna hribovska telesa stavljajo si-er va^itelema težke na'oge, mnogo truda in — potrplenja. Toda nesebična ljubezen bo tudi to premagala.
Fantje se strumno preizkušajo v redovnih vaiah in v enostavnih gibih prostih va;. Posebno veselje jim nudijo ig-e i lahkoatletski trening v tekih in štafetah.
Dekleta se skušajo vživeti v liubke -aialne gibe in v igrah najdejo tudi dovolj zabave.
Na mah mineta 2 uri pri agilni obmejni sokolski četi, ki jamči, da bo naša meja ostala trdna in zavedna. K temu pripomore mno°:o tudi pevski zbor (pod vodstvom učiteljstva), čigar mile pesmice done daleč v dolino — v slovo obmej-nemu popotniku.
Iz zgodovine Sv. Petra pri Mariboru.
K članku objavljenem dne 22. tm„ smo prejeli sledečo popolnitev: Trditev, da je bilo postavljeno šolsko poslopje, kjer je nastanjena zasebna dekliška šola, večinoma na stroške župnika M. Glaserja, ni z ničemer dokazana in je dejanski stan sledeči: L. 1867 je podaril posestnik Ivan Kaube šolski občini 8000 goldinarjev. Razen tega si je šolska občina izposodila 4000 gold. od cerkvene blagajne proti 5% obrestim. Prispevki šolske občine v obliki materijala, ročnega dela in dovoza pa so znašali 5763 gl. 26 kr. Temeljno vsoto k tej stavbi je torej položil Iv. Kaube. Njega moramo zato smatrati kat pravega šolskega dobrotnika v Sv. Petru pri Mariboru. Za vsako drugo trditev v tej zadevi pač ni nikake stvarne podlage. Pripomniti je še treba, da je šolska občina vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica tega poslopja; ona ga tudi vzdržuje ter preskrblja vse šolske potrebščine zasebne dekliške šole. Te ugotovitve so potrebne zato, ker si še danes mnogi domačini in tujci vsled raznih govoric n pisarij niso na jasnem, kdo je pravi lastnik tega šolskega poslopja. —
Orožniški upokojenci v Mariboru
imajo v nedeljo, 2. avgusta, ob 10. dopoldne pr Senici v Tattenbachovi ulici svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim tedom. —
»Maribor« na prireditvi Rdečega križa v Marenbergu.
V	nedeljo, dne 2. avgusta, bo v Marenbergu velika tombola Rdečega križa, po tomboli pa veselica. Ob tej priliki nastopi moški zbor »Maribora« z narodnimi pesmimi. Iz prijaznosti sodeluje tudi o-perni solist g. Fran Neralič iz Maribora. Prav je, da tudi Mariborčani napravijo iz.et v lepi Marenberg in tako podpro delavne narodne kroge v dravski dolini.
Člani Slovenskega planinskega društva
se opozarjajo, da morajo vidirati od policijske oblasti oziroma pristojnega srez-kega načelstva legitimacije, ako želijo, da ima o legitimacije ve javnost za tu-ristovski obmejni promet z Avstrijo. Ne-vidirane Članske izkaznice v obmejnem prometu niso več veljavne. Kdor se hoče v bodoče posluževati ugodnosti sporazuma o turistovskem obmejnem prometu z Avstrijo, mora dobiti na člansko legitimacijo vizum pristojnega upravnega oblastva, to je policij” ali sreskega načelstva, v čegar službenem območju stanu:e imejitelj legitimacije. Vizumi se i\.daj izdajajo zatonj (brez kolekovine).
Novo društvo privai ih nameščencev v Mariboru.
Na sestanek pripravljalnega odbora bodočega društva privatnih nameščencev v Mariboru, ki se bo vršil v torek, dne 28. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi hotela »Orel«, se tem potom vabijo že pristopivši nameščenci ter vsi oni, M se interesirajo za to društvo in mu že e procvit. Potreba, da se organizira v Mariboru 80% do sedaj neorganiziranih trgovskih, industrijskih in drugih nameščencev se je v nameščenih krogih že \ -krat ugotovila. Radi raznih nazorov, tudi glede socijalnega zavarovanja privatnih nameščencev, je potrebno, da se organizirajo vsi nameščenci, da soodlo-čujejo v teh važnih socijalnih institucijah, ter skušajo pridobljeno izboljšati in se izpopolniti v strokovnem pokretu. — Voditi nas mora pa v obmejnem našem A.ariboru tudi idea čistega jugosloven-stva, ter so v organizacijo vabljeni ^si nameščenci brez razlike naziranj, ki osvajajo tak program. —
Hudi ženi
sta delavčeva žena Marija K. in žena čevljarskega mojstra Z. Marija. Obe sta prijateljici vinske kapljice in vesele družbe. Tako sta se mudili včeraj v nekem lokalu na Aleksandrovi cesti ter pili v družbi avstrijskih železničarjev. Ko so ju ti zapustili, sta si hoteli poiskati novo družbo. Prisedli sta mirne duše k sosedni mizi, kjer pa niso bili nič kaj veseli njunega prihoda ter so jft odpravil. To je tako razkačilo Marijo K., da je pograbila pol litra vina in odšla s prijateljico k drugi mizi. Ko je posredova'a natakarica, pa sta jo pričeli psovati in huda Marija K. je še oklofutala gostilničarja, ko ju je prišel mirit. Končno ni preostalo drugega, kot. da so obe ženi vrgli na cesto, kjer so se pri tem razbili trije kozarci, ki jih je K. odnesla iz gostilne. Obe Amazonki boste izročeni sodišču —
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo 1 kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren člcr zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poceni meso.
V pondeljek, dne 27. t. m. od 7. naprej, se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 140 kg svinjskega mesa in slanine od debele svinje pd
10	Din, in sicer na osebo največ 1 kg. —
Najdeno truplo utopljenca.
Orožništvo iz Št. Janža na Dravskem polju poroča, da so našli v rokavu Drave pod Slovenjo vasjo pri Ptuju truplo 24. junija v Mariboru utopljenega Ervina Motzerja. Ta je postal žrtev preiskušnje novega platnenega čolna, ki se e prevrnil pod državnim mostom, pri čemei je Motzer utonil. Truplo je ležalo skoro mesec dni v vodi ter je že močno razpadlo. Pokopali so je v Hajdini. —
Karambol kolesarjev.
Na križišču Tattenbachove in Mlinske ulice se je zaletel delavec Franc Mlakar s kolesom v kolo delavca Alojza Baumana in ga podrl na tla. Oba sta ostala nepoškodovana, razbila pa sta se jima ko lesa. —
Srečke za III. razred državne razredne loterije
so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru.
Lindbergh poleti na Kitajsko.
Polkovnik Lindbergh in njegova žena sta izjavila, da poletita že prihodnji teden na Daljni Vzhod. Lindbergh namerava poleteti preko Kanade, Aljaske, Sibirije in Japonske na Kitajsko. Aparat bo opremi en z radijem in čolnom iz kavčuka, ki bo napolnjen s stisnjenim zrakom. Letalca bosta med poletom stalno v brezžični zvezi s posameznimi parniki, ki jim bodo poročali o vremenskih razmerah.
Bafa v Nemčiji.
Vesti da namerava Bafa izdelovati svoje čevlje tudi v Nemčiji, se potrju-jej0‘ Ogradil bo svojo tovarno v Ott-rnuthu in prične z gradbenimi deli že v kratkem.
Harakiri obupanega starčka.
V Kianječki Jezerni, mali vasi v Slavoniji, je izvršil te dni kmet Pavel Vut* maj, ki je nosil že 7 križev na hrbtu, strašen samomor. Spor radi dedščine s svojimi sorodniki ga je spravil v tak °bup, da je sklenil obračunati sam s seboj. Skrajno sit življenja je vzel ostro nabrušen kuhinjski nož in si ga štirikrat zasadil naravnost v trebuh ter vsakokrat potegnil preko njega. Cel potok krvi je Pljusknil iz trebuha in starček se je kmalu zgrudil nezavesten na tla. Sicer so ga takoj odpeljali v bolnico v Zagreb in mu nudili potrebno pomoč, vendar pa so bile poškodbe tako težke, da je nesrečnež že v nekaj urah izdihnil.
Prebivalstvo Čikoga po narodnosti.
Ker je bil po letošnjih občinskih volit* vah v Čikagu, drugem največjem mestu Zedinjenih držav, izvoljen za župana češki rojak Cermak, bo gotovo marsikoga zanimalo, kako velika je češka manjšina v tem milijonskem mestu. Med 3,376.438 i.rebivalci je v mestu skupno 842.057 inozemcev in sicer: 149.662 Po* 'jakov, 111.366 Nemcev, 78.462 Rusov* 73.%0 Italijanov, 65.735 Švedov in 1« 48.814 Čelmlovakov. Ostali iiiozemd sc Jugoslovani, Irci, Litvanci, Kanadci if Ang'cži.
Modemi paradiž.
»No, kako se počutita v svojem ml** dem zakonu?«
»Kakor v raju.«
»Veseli me, da slišim kaj takega I«
»Da, midva nimava kaj obleči in sfl bojiva, da naju vsak dan izženejo iz na* jinega raja.«
Hudobno vprašanje.	k
—	Moja žena se ne da speljati v nika* humbug!
= Kako je potem mogoče, da si jo bil za ženo?
Mariborski in dneoni drobii
Razširjenje naprau na Počitniškem domu pri 5u, (Tlartinu
Odbor društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je sklenil, da bo počastil proslavo desetletnice vladanja NJ. Vel. kralja Aleksandra dne 17. avgusta na ta način, da bo razširil svojo napravo Počitniški dom kraljice Marije in postavil temelj za nov velik objekt za celoletno vzdrževanje slabotnih otrok, namenjen kot preventorij za tuberkulozi podvržene otroke in gozdno šolo.
Dne 23. t. m. se je vršil komisijonelni ogled posestva in okolice, katerega se je udeležil direktor drž. higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pirc, inženjer zavoda g. Guzelj, upravnik Zdravstvenega doma v Celju dr. Rebernik, zastopnika mestne občine mariborske dr. Wank-miiller in inž. Černe, zastopnica Slov. ženskega društva v Mariboru ga Ivanka dr. Lipoldova, društveni podpredsednik upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovec, namestnik društvene gospodarice šol. upravitelj Lukman in društveni tajnik, upravitelj Dimnik. Po natančnem pregledu 75 oralov obsežnega posestva in ugotovitvi vetrovnih razmer, je komisija izbrala več prostorov, ki bi prišli v poštev za veliko deloma zidano, deloma leseno poslopje, v katerem bo prostora za 100 otrok s spalnicami, prostozračnimi lopami, dnevnimi prostori, veliko kuhinjo, shrambami in vsemi potrebnimi stranskimi prostori in pritiklinami. Z zgradbo se namer -a pričeti takoj, čim bodo pripravljeni načrti in urejeno finansiranje zgradbe. Zgradba bo projektirana tako, da jo bo mogoče, če bi se izkazala potreba, povečati na kapaciteto do 200 otrok. Poleg tega je komisija pregledala prostor na posestvu, kjer se bo postavil kopalni bazen, ter ta prostor zakoličila, tako, da se bo pri-
čelo z izkopom že prihodnji teden.
Došli gostje so občudovali že obstoječe naprave ter uzorni red in se prepričali o dobri prehrani otrok ter skrbni negi in nadzorstvu. Zlasti jim je ugajalo dobro razpoloženje otrok in pripovedovanje o velikem apetitu ter naraščanju njih teže kot posledice dobrega zraka in nrehrane. Posebno pozornost so vzbujale gospodarske naprave, njive in vzorno obdelani velikanski vrt.
Po končanem delu je pripravil odbor gostom mrzlo zakusko, pri kateri je pozdravil društveni podpredsednik došle goste, zahvalil pa se je za pozdrav Šef drž. higijenskega zavoda iz Ljubljane dr. Ivo Pirc, ki je izrekel društvenemu odboru in članicam Slov. ženskega društva za njih trud, ki je kronan s tolikim uspehom, vse priznanje ter zagotovil društvu svojo naklonjenost. —
Novi predstojnik mariborske mestne policije
g. policijski svetnik Alojz Gerzinič, je danes dopoldan prevzel posle ter pregledal poslovanje posameznih oddelkov. —
40 letnico poroke
praz:; jota v nedeljo, 26. t. m. upokojeni nadučitelj g. Janko Koderman in njegova soproga Marija roj. Lešnikova iz ugledu0 veleposestniške družine v Št. Janžu na Dravskem polju. G. Koderman, vedno odiočen narodnjak in naprednjak, e služboval v mladih letih v Leskovcu, v Št. Janžu, pri Mariji Snežni in nato celih 29 let v Veliki Pirešici v S Vski dolini; od upojitve 1. 1926 pa biva stalno v Mariboru, Trubarjeva ulica 4. Jubilantu in njegovi družici želimo še mnogo let srečnega zakonskega življenja?
Kavarna »Rotovž« je sedaj popolnoma preurejena in se pri-1 poroča za čim številnejši poset. — j
Na Goltih
Od nekdanje Oslice, sedanjega sv. Krir ža nad Belimi vodami, se vleče proti ;ugu in jugojugozapadu tja do Savinje, Okonine, Sv. Frančiška, do Radmirja in Ljubnega velezanimiva gorska veriga; v bolj ali manj izrazitih vrheh in kopah doseza povprečno višino obdravskega Pohorja; s svojim najvišjim, t. j. »BI s-kovcem«, (1596 m) ga prekaša celo za kakih 50 metrov; v ostalem pa i’e t° v*" soka, srednjegorska planota; toda ne Plana in ravna, temveč razdrapana m strmo valovita kakor okamenelo, od silnih viharjev razburkano morje, ki s svojimi navpičnimi, goram podobnimi valovi, s svojimi vrtinci, žreli m prepadi koplje grob tudi najpogumnejšim mornarjem. Apnenec, ki tvori jedro tega go-rov:a, je tako prhek, votel, razjeden m razpokan, da trajno ne more držati nobene vode; je pravi kraski apnenec, zato tudi studencev tu ni in je tudi zunanja oblika te visoke planote skoz m skoz kraške narave. In kakor ima Kras svo:e Vodopivce baš radi pomanjkanja vode, imajo Golte svoje Vodovnike, med njimi celo pesnika, ki pa ni kakor pohorski pesnik v slovenskem, temveč _ v nemškem jeziku zlagal pesmi. V visim nad 1500 metrov se vrejo prav kakor Členi verige zveriženi, od nekdanjih šum,-nih vod iti ledenikov izprani in izglajem dolci s kaskadami in katarakti, položne drage, globoki jarki in ljubke dolinice, ki 'lih sedaj pokrivajo, obrobljeni in obsei}" Čeni od redkega smrekovja, rdečega volčina in od dozorevajočega zelenega teloha, sočn pašniki s pastirsk mi ^koča mi in s stajami za živino. Vmes P -letiš prav kakor na Krasu na široka m globoka žrela, na velikanske lijake, sko-z katere odteka voda v tadnstveno noc ir teme gorske votline; v njih, globin: pa preži beia smrt na vsakogar, ki bi se drznil sam(in brez pomočnikov siliti tja doli in radovedno in zvedavo pogledati v tajni svet, v votline in vode, ki jih gorovje krije s svojo planoto. Tu pa tam je kak manjši lijak tudi zalit, zasut in izravnan s črno zemljo Tam se na cere voda in stoji v trajnih lužah, vedno, tu di v največji suši, na poljubno razpoa. j čredam, ki so jih živinorejci od Šmihela. od Sv. Rademinde. iz Mozirja in iz Ljubnega sem gori poslali na letovanje. K< hodiš preko teh strmih dolcev in položnih drag, mimo teh črnih luž in zelenih iezer. mimo teh zeva;Qči,h lijakov, Ši/okp odprtih ziia^ in prepadov, zasledil:, )č divjega petelina spomladUli v po-.	r""»' cr^-Vn ‘rpjbm “*7^?mj*en od
glasne pesmi pinoževe, se ne moreš ubraniti domneve in utiša, da je celo to gorovje udano nekemu skritemu nagnjenju, ki ga žene za tem, da pogoltne vse, kar zaide in* pade v njegovo naroč^ Pogoltne blagodejni dež s točo vred,, ki pada z neba; pogo'tne živino, ki v žrelo zablodi, ako ni ogra:eno; pogoltne človeka, ki se upa le poizkusiti premeriti globine njegovih žrel in lijakov; pogoltnilo je vola z jarmom vred; jarem je pozneja Ljubva, ki teče izpod njega in se, tik pod Mozirjem druži s Savin o, PLp'avila na beli dan; a vola sta ostala v velikanskem 'jezeru, ki polni strašno votlino pod gorbvjem': to so Golti, med planinci (v novejšem času) znane kot Mozirska planina, odkar imajo na njih Mozirjani svoji bubki planinski koči, kolih starelša spada med prve slovenske (ust. 1. 1896).
Tam, kjer gledajo na srebrni trak bistre Savinje, na nieno zibelko, na Savinjske planine, na venec vasi, trgov, be'ih cerkvic m zelenih gor, ki se vrstijo od Gornjegagrada in L;ubnega doli do Celja, so Golti v svojih najvišjih legah peče vite in strme, gole in plešaste; Ple-ški vrh, Konečki vrh, Goltska planina, Vrbučeva Kobilca, Bela peč, ki ima edina pod sabo živ studenec, obdan od ka-nienokreča in od nežnih karminasto1 rdečih, dišečih planinskih klinčkov, Peteli-njek, Smrekovec in Medvedek so naj-jnarkantnejše točke v tej njihovi fronti. Na nhhovem srednjem pobočju in vznožju pa se svetijo v solncu in senci obšir-n;h gozdov in sadovnjakov sredi obšir-niiv in travnikov lepi kmetski domo-
1	pod okril em Sv. Radegunde, ki ima a strmem »Grebenu« blizu »Pekla« svo-in cerJ<vic(> na niesfii nekdanjega gradu, nn. . ,zaS&to sv. Mihaela, ki nad Lepo vo blizu Sv. Križa skozi žleb in ozko
Po Dolenjskem Krasu v Cabar
NA TRAVNI GORI SLOVO OD NJE. —SRNJAD, MEDVED IN DIVJI MRJA-SEC SE NAMA PREDSTAVIJO Z VIZITKAMI. — GLOBOKA JAMA. '
Kako naporna je bila najina nočna ekskurzija po Veliki gori, sva uvidela še-le sedaj, ko sva sedela v prostorni in snažni gostilniški sobi na Travni gori vsa pre močena od potu in si gasila žejo v Šilci s ivovke, čaji, limonadami in vinom. Jed nama ni dišala, dasi nisva imela od kosila kaj poštenega pod zobom. Viktor si je bil sicer naročil kos domačega kruha, a ga niti pokusil ni.
Ko sva se vsaj za veliko silo oddahnila in odžejala, sva odšla k počitku. Gospodinja je naju vodila po skrbno umitih stopnicah nekam v podstrešje. Mislil sem, da bova prenočevala v kaki podstrešni lukn;l. Zato je bilo nemalo najino presenečenje, ko je odprla vrata, in sva zagledala veliko in z vsem komfortomo-premljeno spalnico, kakršne niti v Ljubljani nisva imela, dasi sva nočevala v prvovrstnem hotelu. Še-le po zajtrku sem si zamogel ogledati, kje sem pravzaprav.
Travna gora leži nekoliko v kotlini sredi travnikov in senožeti vzhodno za sedlom, katerega sva, bila m-idva dosegla prejšnji večer po. Štrikih. Nekako v sre-d.Gi.te jase stoji razmeroma veliko po-s:op;e, oskrbništvo lova predsednika SI. lovskega društva g. dr. Lovrenčiča, ki ima tukaj velike gozdne komplekse. Na Travno goro hodi na oddih in na lov. Za oboje je ta svet kakor nalašč ustvarjen V teh razsežnih gozdovih se prav lahko skrivata poleg druge divjačine tudi medved in divji mrjasec. Vse na okrog pa vlada tista tihota in mir, ki ga moremo najti le v planinah, kamor redko zaide popotnik ali turist. Na jaso Travne gore pa lije solnce svoje žarke, ki te ne žgo, ampak prietno božajo. Zato ni čuda, da vsi sicer redki obiskovalci Travne gore vzhičeno proslavljajo njeno pri-rodno lepoto in blagodejni mir, ki vlada tukaj,	1
Midva sva bila sicer namenjena, da od rineva že takoj po zajtrku naprej proti Laškem potoku. A Travna gora, ki se je kopala, v jutranjem solncu, je naju objela s svojo očaruočo lepoto in tihoto tako, da sva odložila odhod na popoldne. Pa še takrat bi se najbrže ne bila ločila od nje, ako nama ne bi bil tako kratko odmerjen čas za dosego cilja najinega potovanja, ker sva na vsak način hotela do speti v Čabar. Zato sva sredi popoldneva le nerada oprtala nahrbtnike ter se poslovila od prijazne in uslužnostne go-spodime. N:en mož lovec oskrbnik je na« ;u spremljal kot kažippt prav do grebena, da sva videla cilj tistega dne. — Loški potok. Izkušnja prejšnjega večera je naju izmodrila. Pozneje sva se uverila, da bi bila tudi tukaj lahko zašla ne samo v mraku, ampak tudi pri belem dnevu, ker ni nik er kakih kažipotov in markacij. Brez teh je pa v tak'h gozdovih, kier vodijo razni kolovozi, slabe poti pešcev in steze zverjadi, vsaka orijentacija sko-ro izključena.
Izprva je naju vodil lovec po kolovozu, nato pa po raznih stezah, ki so često presekale zasilno vozno pot. Ko smo prišli po tričetrturni hoji zopet na kolovoz in šli nekaj korakov po njem, seje lovec pred nama pri mlakuži v Kotanji sredi kolovoza nenadoma ustavil, kakor bi iskal sled.
— Tir je bila srna z mladiči, je nama pokazal sled. — Prišla je pot.
In res je bilo videti v mehkem blatu različno sledove večje srnine noge po-
leg pa več čisto majhnih, katerih bi nevajeno oko niti ne Opazilo.
•	A tu se je povaljal mrjasec še včeraj ali k večjemu predvčerajšnjim. Glejte sledove njegoveh parkljev!
Dasi nisem lovec, vendar sem sled takoj spoznal za prašičjo. Ker sem ni mogel priti domači prašič, je moral priti torej divji. Tudi odtis njegovega trupa v blatu sem jasno razločil. Kakor domači tako se menda tudi divji prašič rad ohladi v blatni mlakuži.
Že smo hoteli nadaljevati pot, ko lovec obide mlakužo in vzklikne, kažoč..: novo sled.
— Nocojšno noč ali pa še danes zjutraj je tu pil medved!
Ob robu mlakuže so se videli sveži odtisi dveh velikih medvedovih šap. Na odtisih si razločno opazil široki podplat, prste in dolge kremplje.
Na mole začudenje je lovec pojasnil, da so taki sledovi ob mlakužah na kolovozih posebno ob dnevih suše prav pogosti in navadni. V tem sicer porastlem kraš-kem svetu ni nobene tekoče vode. Divjad trpi žejo, išče vode, a je ne najde drugje kakor v takih-le kotanjah, kjer o-stane deževnica tudi po več tednov.
— Potemtakem sva midva snoči tavala res med medvedi in divjimi mrjasci, s.... pripomnil, ko sem se spomnil,' da sva midva brodila prejšnji večer koma: urico hoda od tukaj, kakor smo bili že msd potjo vsi trije ugotovili.
Od te zanimive mlakuže sva midva s prijateljem stopala nekam bolj samoza-w.;;o, ne morda zato, ker je on ime' svojo pištolo in lovsko puško, ampak zato, ker sva bila prejšnji večer oba Hajki:; 2 v neoosredni bližini divjega mrjasca in medveda, a se te nevarnosti nisva prav nič zavedala. Vsaj nobeden od naju ni niti zini o tem.
»Globoka jama« smo zagledali pred seboj na smreki malce okoren napis s pušico. Stopili smo dober streljaj od poti in se znašli pred dokaj veliko okroglo jamo, katero je obdajalo do dve tretjini ib robi* večje grmovje. Takih okroglih jam, pa tudi poševnih votlin je mnogo v tem kraškem svetu. Vržem kamen in na-šteli do osem predno je padel r.a dno. Lovec je prav'1, da je padel nekoč v to jamo krasen srnjak. Obstreljenega so sledili do semkaj tu pa je sledi zmanjkalo. Zato s-> spustili po vrveh nekega iovca v jamo, ki je res našel v nji srnjaka, katerega so potegnili iz jame.
Od tu napre' se je vila pot zdržema navk-eber med debelimi bukvami in visokimi smrekami. Ker smo hodi.i odslej ■e po stezah in ne več po kolovozih, nismo več naleteli na mlakuže in seveda tud1 ne aa medvedove ali mrjaščeve sledi. Polagoma je postajalo drevje vedno redkejše in bolj pritlikavo. Pred n4mi se je svetna visoka planota, na kateri je le tu pa tan srtrevalo kakšno drevo. Kmalu smo jo dosegli. Še par streljajev in stali smo r.a njenem vrhu, od roder se nam je odprl docela nov In napoznan svet.
LeustikoOa stoletnica u literaturi
Letošnje leto bi skoro lahko imenovali »Levstikovo leto«. Videti je, da se bodo Slovenci vendarle enkrat dostojno oddolžili manom enega svojih največjih mož. Svojemu prvemu kritiku, politiku in publicistu, velikemu jezikoslovcu, pripovedniku in poetu, enemu svojih najčistejših in najieklenejših značajev.
Gotovo najprimernejša za proslavo velikih mož je popularizacija njegovih idej.
Levstikova pisma, ki jih je v uredništvu Avgusta Pirjevca izdala Slovenska Matica, niso le olajšava literarnim zgodovinarjem, ki so morali stikati po rokopisih, če so jim sploh bili dostopni, ampak tudi zanimiv in važen donos za razumevanje univerzalne Levstikove osebnosti. Pozoren čitatelj bo našel v knjigi mnogo, kar mu ga bo približalo.
Ravno tako zanimiv je tretji zvezek Levstikovega Zbranega dela, ki ga je uredil dr. Anton Slodnjak. V uradu se nam Slodnjak predstavlja kot tehten mislec, ki vidi nebroj problemov in kaže globoko razumevanje umetnine (Njegova analiza za Martina Krpana in Desetega brata!) Vse to so znaki, ki z gotovostjo kažejo na bodočega znanstvenika. Le obliko in sistem še išče. — V knjigi so stvari, ki se berejo še danes sveže in se še dolgo ne bodo preživele.
O Božiču izda Slovenski semina^ljub-ljanske univerze v uredništvu mladega poeta in esejista Antona Ocvirka Levstikov Zbornik, za katerega vlada že nemalo zanimanje.
Razen tega se nam obljublja tudi Levstikova številka Ljubljanskega Zvona z razpravo danes najvidnejšega slovenskega kritika Josipa Vidmarja o Levstiku-kritiku. Avtor in snov nam obetata mnogo zanimivega.
Tudi drugi časopisi in dnevniki se bodo spomnili Levstikovega jubileja.
Ako pomislimo, kako je naš narod pred tridesetimi leti proslavljal Prešernovo stoletnico, lahko skoro s ponosom gledamo na pot, ki smo jo prekoračili. Pravijo, da se na spoštovanju velikih mož pozna, ali jih je narod vreden. Saj častimo nas same, če se klanjamo svojim velikim duhovom.	J.	Di
Jezero, ki Izgineva.
Po poročilih perzijskih listov je priče-
lo	Urusijsko jezero izginevati. Vodna gladina je že tako padla, da je plovba s parniki nemogoča. Pojav je očivldno v zvezi s stalnimi potresnimi sunki, ki še vfše v zadnjem času v Aserbejdžanu.
korito »Izteje« kaže pot na Travniško plapipo, v Praprotno drago, na Jakobovo peč, na Veliki, Podlap, v Ledenico, s skritim snegom in ledom celo v, vjočib pasjih dneh, na Gomile, v Mesarsko lopo, na vse pianine, v vse jame in drage, ki v svoji celoti tvorijo Mozirsko planino ali' Golte.,
Lepa, kakor so ta imena na Goltčb, so tudi imena kmetij, ki visijo pod Goltmi in Segajo preko Šmihela in Sv, Rad,egim-de do Moziria, do Ljubije in Savinje: Rženičnik, Goltnik, Jesevnik, Raztočnik, Plešnik, Naraločnik, Konečnik, Žlebnik, Napotnik, Grmadnik, šumečnik, Gostečnik, Gačnik in Visočnik. Med tetri! kmetijami vodijo trde markirane poti, pa tu-
di nezaznamovane mehke stezice gori k »Mozirski«, ki jo v treh urah lahko dosežeš iz Mozirja. Od trga do koče boš srečal mnogo ljudi, starih in mladih; a nikogar, ki bi te prijazno ne pozdravil že oddaleč. Nekaj one ljubeznivosti, s katero se po pravici lahko ponašajo Mozirjani, gleda skozi okrašena okenca in s cvetličnjakov onih kmetij na dobrodošlega gpsta in spremlja poletnega izletnika in zimskega športnika do »Mozir ske« na Golte, kjer se izraža poleti kri žema na njih v pastirjih, ki prepevajo svoje bukolske pesmi v »Govčkih planinah« pri.svojih čredah, pri ovsenem kruhu in pri čisti vodi iznod Bele peči.
Dr. Pr. Mišic.
Zuestoba čebel
V	Allghu na južnem Bavarskem je Živel posestnik Waldherr, ki se je bavil s čebelarstvom ih bil kot strokovnjak na tem polju znan daleč naokrog. Imel je eno največjih čebelarskih gospodarstev, in je često tudi znanstvenim krogom dajal zanimiva pojasnila in jim pomagal pri njihovih raziskavanjih. S svojimi čebelicami je ravnal čim najlepše in skrbel zanje kakor za svoje otroke. Nedavno pa ga je dohitela nesreča, pri kateri ie izgubil svoje življenje in Čebelice so ostale brez skrbnega svojega zaščitnika in dobrotnika. Čim pa so posestnika položili k večnemu počitku,, so zapazili ljudje, da so vsak dan njegov grob obletavali celi roji Čebel. Tudi od daleč prihajajo sedai ljudje, da gledajo ta čudovit prizor. Za pojav so se zainteresirali tudi že znanstveni krogi, ki ga bodo preiskali, da doženejo pravi vzrok te »ljubezni čebel preko groba«.
Peš z Dunaja v Pariz.
Slušatelj dunajske tehnike, 23 let star! Julij Salamon, je hotel za vsako ceno videti sedanjo znamenito kolonijalno razstavo v Parizu. Kot siromak, ki mu manj kajo celo sredstva za borno dijaško življenje, se je zato odločil, da se napoti peš v Pariz, ne boječ se nobenega trpljenja. In svojo namero je tudi izpolnit Dne 1. juniju je odšel z Dunaja in prispel zdrav in dobre razpoložen dne 21. julija v Pariz. Prehodil je skupno 1.600 km. Salomona, ki dobro igra klarineta, sp ljudje v oddahenih krajih, skozi katere je potoval, drage volje podpirali, čim $o zvedeli za pravi namen njegovega pqtovanja.
Največje dirkališče Amerike.
Mesto Miami na polotoku Flpfidi dobi največje dirkališče v Zedinjenih državah, kj bo stalo dva milijona dolarjev. Na tribunah bo prostora za 12.000 gledalcev. lož bo 300.
Nata mladina na Jadranu
IZ FERIJALNE KOLONIJE MARIBORSKEGA POMLADKA RDEČEGA KRIŽA
V KAŠTEL LUKŠIČU.
Dne 6. t. m. je odpotovala ferijalna kolonija PRK v Kaštel Lukšič pri Splitu. Kolonijo vodita že mnogo let učitelj g. Ravter in njegova gospa soproga, ki prav po očetovsko skrbita za naše mal-
*	čke na morju. Koliko zaupanje uživata pri starših, spričuje število udeležencev ferijalne kolonije, ki šteje letos 48 otrok. Med temi je tudi 11 avstrijskih Korošcev, ki so prihiteli med svoje bratce, da bi videli našo lepo jadransko obalo ter se navžili vročega solnca in prijetnega morskega zraka.
Ko se je začel pomikati vlak z glavnega kolodvora, smo razobesili zastavo Rdečega križa, ki je naše malčke prijetno iznenadila, obenem pa navdala z zadovoljstvom, da ima naša kolonija svojo lastno zastavo. Železniška uprava nam je dala na razpolago vagon, tako da nam vso pot ni trebalo prestopati. Najlepša ji hvala za to!
Za pot so spekle dobre mamice našim malčkom najrazličnejših jedi. Pa pomislite, komaj smo odrinili iz Maribora, že so začeli odpirati kovčege in se zakla-dati z jedili. Zastonj smo jim pripovedovali, da je pot še dolga ter jim bo jedi primanjkovalo. Vsak je tmel toliko, da ne bi vsega spravil na enakem potovanju niti krepak kmetski fant, ki se odpravlja k vojakom.
Vso pot smo stali pri oknih in opazovali pestro naravo. Najzanimivejša je bila za nas pač proga od Zagreba proti Splitu. Nekako do Karlovca in še dalje je svet še lepo zelen. Pozneje pa se poti avi goli Kras, ki ga le redko krasi zeleno grmičje. Deca se je veselila pogostih predorov in krasnih modrih potokov. Naš železni konj je moral seči globoko po sapo, da nas je vlekel po serpentinah na visoki Kras. Eno muči popotnika na tej progi, in to je voda. Ma-lokje je dobiti pitno vodo. Zopet so nam šli naši gospodje železničarji na roko. Pod oknom so nam zaklicali: »Voda!«, pa smo urno napolnili naše steklenice. Najlepše je bilo pri Blatu. Lepo modro jezero smo gledali najprej pred seboj, nato smo se peljali ob njem, dokler se nam ni skrilo za visoke skale. Slednjič smo ga ob njegovem koncu še enkrat dohiteli. Nekako za Plaškim se je zmrazilo. Naš voz se je spremenil v spalnico. Zglavnike smo vzeli iz kovčegov, nato pa legli po trije na eno klop. Mnogi so zagotavljali, da ne bodo zaspali, ker so že večkrat prečuli. Toda ob 10. ni bilo slišal drugega kakor globoko dihanje in smrčanje. Gospod Ravter in njegova gospa sta čula in pazila. Ko smo se zbudili,
Xbili že mimo Knina. Zopet vsi pri Ih. Pokrajina enolična. Sivi Kras, nizki hrasti liki naši vrbi, njive, obdane
s plotom iz kamenja, to je slika pokrajine doli do Splita. Razen lepih fig in oljk ne more zavidati človek tem ljudem ničesar. Sočutje se je pojavilo v mladih srcih do ubogih ljudi v teh krajih. Dečki so odprli svoje skladovnice kruha, in delavci ter pastirčki so bili deležni naših dobrot. Veselo so pobirali kruh in maha-
li	z rokami v pozdrav in zahvalo. Malo dni je menda v letu, ko se vozijo mimo ubogih Dalmatincev tako dobri ljudje kot so naši malčki.
Približali smo se obali. Med sivimi skalami se je pojavila krasna modra barva. Morje, morje, je zaorilo iz vseh grl. To je bilo najprijetnejše iznenadenje na vsej progi.
Ob 7. smo prispeli v Kaštel Stari, odkoder nas je tovorni avto spravil v treh partijah v Kaštel Lukšič. V treh šolskih sobah smo pregrnili slamnice s prti in namestili svojo prtljago. Nastanjeni smo bili, zdaj pa smo začeli živeti po receptu.
Vstajamo ob 6. uri, nakar se umivamo na šolskem dvorišču. Ob 7. zajtrkujemo, nato pa gremo takoj na morje, ki je oddaljeno kake 3 minute. Dopoldne se kopljemo dvakrat po 10—15 min. in istotako solnčimo. Opoldne obedujemo v telovadnici sokolskega društva. Do 4. poei^sjno v spalnicah. Po južini smo zotvi na morju. Ob 7. večerjamo. Po večerji pa prepevamo na pristanišču naše narodne pesmi.
Hrana je zelo raznovrstna in jako okusna. Pijemo le limonado ali malinovec, nikdar pa same vode.
Kmalu, ko smo prišli, so nas začeli spraševati, kje imamo dirigenta Ivan-čka. Tri leta je namreč vodil ferijalni zbor. Bil je tako majhen, da je moral stati na stolu, ko je dirigiral. Imel pa je vzorno disciplino. Lukšičanom je ostal v neizbrisnem spominu. Poznajo pa ga vse od Splita do Trogira, saj je trogirski g. župan poklonil njegovemu zboru 100 Din.
Kako je letos? Ivančka nimamo. Kljub temu pa imamo 3 dirigente in sicer Bon-čka, Joška in Albina. Kakor izgleda, bo najboljši Albin. Imamo 25 pevcev, ki prav pošteno krožijo naše narodne pesmi. Gospoda v bližnjem hotelu nam ploska, Dalmatinci nas .obkrožajo in poslušajo.
Izlemna prilika!
Nad 500 slik v okvirju, svete in druge, razne velikosti se proda po čudovito nizki ceni že od Din 50.— Prej v veletrgovini V. WEIXL, Jurčičeva ulica 8.
Ne zamudite te izjemne prilike!
Sokolstvo
Okrožne tekme v odbojki In otvoritev letnega telovadišča v Ormožu
Nujna potreba po lastnem letnem telo vadišču je napotila društveno upravo, da je po daljših pogajanjih odkupila od mest ne občine bivšo mestno grabo in jo s primernimi preureditvami izpremenila v prav prijetno telovadišče, ki bo služilo obenem tudi za večje nastope.
Slavnostna otvoritev telovadišča se je vršila preteklo nedeljo. Kot uvod temu društvenemu slavlju so se vršile dopoldne od 8. ure naprej tekme Ptujskega okrožja v odbojki, katerih so se udeležila društva Ptuj, Središče in Ormož s šestoricami članov, članic, moš' kega in ženskega naraščaja. Tekme so bile prav zanimive in so pokazale ...o izvežbanost vseh šestoric, posebno pa moških, kar pa je bilo tudi pričakovati, saj so člani in naraščajniki tekmovali letos že tretje leto, medtem ko je bila tek' ma v odbojki za ženske oddelke predpisana šele z letošnjim letom. Kot zmagovalci so izšli člani iz Ormoža, članice iz Ptuja, moški naraščaj iz Ptuja in ženski naraščaj iz Ormoža. Vse te vrsfe se bodo morale udeležiti župnih prvenstvenih tekem, ki jih bo razpisalo župno načelstvo v najkrajšem času. Po tekmt-h, ki so potekle v najlepšem redu, so se vršile skušnje in zadnje priprave za popoldanski nastop.
Takoj po 15. uri se je začelo polniti letno telovadišče. Nastop sta posetila tudi sreski podnačelnik dr. Bratina iz Ptuja in mestni župan br. Veselič. T -čno ob pol 14. uri so ob zvokih središke godbe vkorakali oddelki moške dece, za katprimi so se vrstili vsi oddelki z letošnjimi prostimi vajami. Kot zaključno točko so dali središki člani »Jadransko morje«. Nastop, ki je uspel prav dobro, sta vodila načelnika br. Porekar in načel nica s. Šijančeva.
Po zadnji telovadni točki so se zbrali na telovadišču vsi oddelki. V imenu društva je pozdravil zastopnike oblast!, goste in Sokole starosti br. Sevnik, nakar je v lepem govoru otvoril letno telovadišče, ki bo nosilo odslej ime po ustanovitelju Sokolstva Tyršu, in zaključil lepo uspelo slavnost z vzklikom kralju Aleksandru. Po odigrani državni himni sta bili odposlani brzojavki starosti SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru inSa-vezu.
Sokolsko društvo Maribor III., Krčevina-KoSaki
priredi v nedeljo 9. avgusta v gostilni J. Kekec v Košakih (»Zonca«) ob 15. uri ljudsko veselico. Na sporedu je govor, godba na pihala, petje, telovadni nastop
naraščaja in članov, kegljanje na dobitke, šaljiva pošta in druga zabava. Veselica se bo vršila večinoma na proštom, deloma pa v novih in prenovljenih prostorih gda. Kekec ob skromni vstopnini
Slivniški Sokol
priredi v nedeljo dne 2. avgusta pešizlst v Razvanje. Javljamo bratskim društvom in četam, ki nameravajo skupno s slivniškim sokolskim društvom v Razvanje, da je odhod od slivniške šole i<>" čno ob 13. uri. Nastopili bodo: Slivnica moška deca z vajami s palicami, žensk* deca rajanje vil, vsi drugi oddelki pa i dvema praškima vajama. — Dne 8. septembra pa nastopi naš Sokol prvič v Slivnici. Povabljena bodo tudi vsa sosedna bratska društva in Čete. Zdravol
Šport
ŠPORT V NEDELJO.
Ob 9.30 na teniških igriščih SK Rapida:
Finale za državno teniško prvenstvo: Zagrebško klisačko društvo (ZKD): SK Rapid.
Ob 14JO pri mestnem vodovodu: Start k kolesarski dirki Maribor - Sv. Miklavž na Dravskem polju. Dirko priredi kolesarski klub Edelweiss.
Ob 17. na igrišču SK Železničarja: Prijateljska nogometna tekma SK Železni čar rez.rSK Svoboda I.
Finale za Davisov pokal.
Včeraj se je v Parizu pričela finalna borba za Davisov pokal med Francijo ifl Anglijo. Odigrale sta se dve single par' tiji. Stanje je 1:1. Rezultati so bili: O cheti (Francija): Austin (Anglija) 3:6, 11:9, 6:2, 6:4; Perry (Anglija): Borotra (Francija) 4:6, 10:8, 6:0, 4:6, 6:4.
SK Ptuj črtan iz članstva JNS-a
Na predlog Ljubljanskega nogometnega podsaveza je upravni odbor JNS na svoji seji dne 20. t. m. črtal iz članstva JNS-a SK Ptuj, ker ni plačal članarino in že leto dni ni odigral nobene tekme.
Tekmovanie za državno plavalno prvenstvo.
Juniorsko prvenstvo se prične dne l avgusta na Sušaku, seniorsko pa dne 1-avgusta v Ljubljani. Za obe tekmovanji je prometno ministrstvo dovolilo 50# popust na železnicah.
Stadion za sokolski zlet v Pragi.
Po dolgotrajnih pripravah bodo priče-
li	prihodnje dni z gradnjo ogromnega telovadnega in športnega stadiona v Pragi, ki bo eden največjih v srednji Evropi ter najmodernejše urejen. Stadion bo gradila država in bo dograjen do prihodnjega leta. Otvoritev stadiona bo zvezana z vsesokolskim zletom, ki se bo vršil v njem kot prva prireditev.
& tnmm
V senci jezuita
166
^ »Potem? Iz vse stvari sledi tole: ako aretirate moja prijatelja, se dam aretirati z njima vred in porečem kralju: »Sir, drugič si bolje izberite tistega, ki naj me odvede v fiiastiljo. Zdaj menda veste, kako in kaj.«
Mongomerija je spreletela zona.
Predobro ie razumel, da, če se zgodi kaj takega, Je to zanj katastrofa, ki je ne poravna nikoli; srečen bo, če uteče samo z izgubo svojega čma in častne službe na dvoru, ki je izgubljena, kakor hitro mu kralj odtegne svojo milost.
»Da,« je 'dejal in zavzdihnil od gneva, »primoran sem priznati, da imate prav. Sicer pa tudi vidite, da nisem aretiral rokovnjačev, ki ju imenujete svoja prijatelja.«
»Noooj ju niste; a drugikrat?«
»Dam vam svojo častno besedo...«
•	»Lep® za vas, dragi moj. Toda utegne se zgoditi, da bi kdo opozoril ali navdihnil kakega drugega oficirja ...«
»Saj bom mo&ail...«
»O tem ne dvomim, ampak Latinci, ki veste, da so btli jako umen narod, so imeH pregovor... Ali znate latinski?«
»Ne!« je dejal kapitan suho.
»To je v resnici škoda... Vseeno, hočem V:>m povedati ta pregovor, ki me je vedno iznenadil s svojo točnostjo in pravilnostjo, poleg drijgjji yi$p, ki ijfa ute-
gne še imeti. Pregovor, dragi moj, se glasi takole: Ver-ba volant, scripta manent.«
Kaj pomeni to?	.	,	.
»Da odleti beseda kakor peresce v vetru, pisanje pa ostane in si ne premisli nikoli; ono je, kar je.«
»Torej hočete, da vam napišem?«
»Seveda!«
»Pa če ne maram?«
»Potem me poslušajte. Star sem, in moje matere kosti se mi ne smilijo več; prav ma;lo mi je do tega, ako gre gnit v kako temnico. Narobe pa mi je jako mnogo do tega, da zagotovim svobodo svojih dveh prijateljev. In če nočete pisati, pojdem še to minuto v grad ter porečem prvemu oficirju, ki ga srečam: Jaz sem Tribulet; vedite me h kralju...«-:
»To ne more zabraniti, da sta rokovnjača med tem aretirana,« je rekel Mongomeri z mrklim glasom.
»Res, toda maščuje nas vse tri že naprej. Manfred in Lantne sta potem aretirana... če se dasta! Gotovo pa je tudi, da aretirajo prav tako kapitana, ki se je norčeval iz kraljeve lahkovernosti, in ga odvedejo z dobrim spremstvom v Pariz. Tam mu bo dodeljena samo neprijetna tolažba, da se bo mogel pogovarjati skozi steno z bivšim norcem Njegovega Veličanstva.«
Mongomeri se je stresel. Mrzel znoj mu je stopil na čelo.
»Pišite torej!« je velel Tribulet in položil pred kapitana list papirja in pero, ki je bilo očividno pripravljeno že v naprej,
»A če te zakoljem!« je zarjul zdajci Mongomeri.
Obenem je sunil mizo od sebe, izdrl bodalo in navalil na Tribuleta.
Toda ta je že od začetka pogovora pazno zasledoval .vse t\ajp*ajgše gjbe svojega nasprotnika«
Odskočil je, in preden ga je mogel kapitan doseči* je stal v preži z mečem v roki tresoč se od porogljivega grohota.
Mongomeri je vedel, da je Tribulet strašen nasprotnik v borjenju.
Kljub temu bi bil poskusil zabosti svojega nasprotnika, da ni stopilo ta trenotek v sobo več ljudi.
Mongomeri je spoznal dva izmed njih. Bila st» Manfred in Lantne.
Sicer pa nista dvignila roke nad kapitana; zdelo se je, da hočeta prisostvovati boju kot navadna gledalca.
A Mongomeri se je zavedal, da. mu je treba samo raniti Tribuleta, pa ne stopi živ Iz hiše.
Z besno gesto je spravil bodak) in se vrnil na svoje mesto k mizi, rekoč Tribujetu:
»Kaj naj napišem?«
Manfred, Lantne, Spadakapa in vitez de Raga start so sedli na drugi konec sobe.
Tribulet je narekoval, Mongomeri je pisal:
»Ukaz vsem stražnim načelnikom v Fontenblo?' kem gradu, da izkažejo spoštovanje in pokorščino m<>‘ jemu dobremu prijatelju Flerialu, ki mu pravijo Tri' bulet.«
Dvoumnost tega stavka je ušla pozornosti Mofl* gomerijevi, ki itak ni bil zmožen premišljati v tem tre-notku. Podpisal je. Tribulet je segel z bleskom v o5e& po dragocenem papirju, rekoč:
»Saj razumete, dragi moj... S takšno popotni00 pridem, kamor mi drago.«
»Že dobro!« je dejal Mongomeri z glasom, davečim se od jeze. »Toda vaše zmagoslavje ne bo trajalo dolgo; jamčim vam, preden mine osem dni.. «
petnik Novak. Slovenska ul. 24.	2146
Kopalne čepice od Din 8,— naprej. Eksportna hiša Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
1719
Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe.
nopolnoma dobrem stanju, znamke Turino-Fiat. Vpraša se pri firmi Pin-ter & Lenard. železnina, Maribor.
upravi lista
Oddani takoj opremljeno sobico
s prostim vhodom. Vrtna 8 I, vrata 6.
2157
Vinotoč Schneider
Krčevina 13. nad Racerdvorom, odprt,
Ceneno na proda] velik stavbeni prostor, lepa lega, od 500 m’ naprej, na periferiji mesta. — Vprašati J. Uhler, Pobrežje, Nasipna ul. 42 ali pri g. geometru Gotzl-u, Aleksandrov^ -esta 63.	 2061
Pleskarska j slikarska dela, črnoslikanje izdeluje prvovrstno hitro in ceneno A. Renner, Krčevina, Pra-protnikova ul. 200.	?lll
Mesečno 200 Din ie pripravljen plačati skozi 1 leto 16 letni deček s pohabljeno nogo obrtniku urarju, pletarskemu, krojaškemu ali čevljarskemu mojstru, če ga sprejme kot vajenca. Dopisi v upravo lista pod »Iftlctn' deček«. _______________________2151
Učiteljeva vdova (Nemka) v bližini vseh šol sprejme boljše dija-kin e Krekova ul. 14 III, Maribor.
2149
w —   ......................................
Več lepih cvetočih oleandrov
na prodaj. Vprašati pri hišniku, Razlagova ni 13.	3000
Priporoča se!
Na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzetfia vsakovrstne'transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenjene ponudbe na po-štni predal 4. Maribor.' __________ 1922
Zastopniki, ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni, ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni preda! 4. Maribor.	1921
Vinotoč Jerič v Počehovi odprt.
Dohod je zelo prijeten tudi skozi graj-
1926
Nabavljalna zadruga na Rotovškem trgu
sprejme 2 vajenca za trgovino s potrebno šolsko predizobrazbo. 2128
Kopalne čevlje od Din 20.— naprej, Eksportna biša »Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta.
ffo "Vvk IT. SOKLIČ J
Vt. Maribor £>))
lastopnild se sprejmeta
Romarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Lu-n? Maribor. Aleksandrova cesta,
Let.,, solnčno stanovanje,
sobo, kuhinjo in shrambo oddam. Mag-dalenska 34.	2105
ta; t ii.c sobo in kuhinjo
išče v sredini mesta, zakonski par brez
ntrok. Naslov v upravi »Večernika«.
2153
V	mesnici Tomšičeva ulica 35
prodajam govedino po Din 10.- in 12,-teletino po Din 10.— in 12.—. Se pri' poroča za obilen obisk Jože Radi.
2122
V	gostilni Dergas na Koroški cesti 48 se toči dobro domače vino od Din 8.— naprej. Se pri-poroča A. Dergas.	2147
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franje Ambrožič. Orajska ulica 3 za kavarno
•	Astoria* ___________________________________X
Ne zamudite!
Ovčja volna, kemično čiščena Din 7.-, madrace if ovčje volne Din 600.— airik madrace močno b ago Din 240.— posteljne v!oge bakrena ž*ca s križem t>:n 120.— otomatia lepa močna, nova Din 500.—, rolfete žimo, morska trava, biago kupite najceneje pri .tvrdki E Jagodič, tapetništvo in trgovina po-
_ hištva. Vojašniški trg 1	 2151
Kontoristka z 2 H letno prakso, zmožna slov in nemške stenografie, knjigovodstva, pridna in poštena, ima posebno dober spomin, prosi radi likv.daci.e sedanjega podjena za primerno namestitev. N&:boljše rde renče. Ponudbe tia adm pod »Zvesta Tt č«. ___________________a''SP
Vinotoč ivjračta (prej Doplihar-Mravljak) v Počehovi. Dobro sortirano vino po 7 in 9 Din.
________'_____________________21S3.
Dober glasov it z epim čistim zvokom radi pomanjkanja prostora na prodaj. Cankarjeva ulica- 14. vrata 8.	5145
Dva mala ioteia in veliki kofer z dvema predaloma radi pomanjkanja prostora na prodaj. Cankarjeva ulica 14. vrata 8.	2148
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična de* lavni^-' ''istin Gustinčič. TattenbacVb va 14.	1566
Kovčke za potov a.iie, ročne torbice, aktovke. I stnice, denarnica, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd nudi v oajveSl izbiri in na.inižji ceni Ivan Kravos. Alek-sandrova 13 Maribor. __________________1856
Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša ■ n;s Maribor, Aleksandrova cesta.
1721
Opravilna številka: E IX 12,37/31
opalnt obleke	'
od Din 45.— naprej. Eksportna hiša
»I nn?« Mnritior A ipkc^iHrnvn cesta
Proiesor	v
poučuje srednješolcema popravne izpite iz francoščine/ latinščine, slovenščine in nemščine Marijina ulica 25 pritličje.	1932
Itaroznana
kavarna
Dne 14 septemb. 1931 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Grajska vrata vi. št. 407 Cenilna vrednost: Din 221.113 33 , , Vrednost pritikline: Din 17 2800 (ki so zgoraj vštete) Najmanjši ponudek: ad 1.) Din 83 766 66
ad 2.) Din 35.720'—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okraino sodiSte v Mariboru odd. IX.,
dne 2. julija 1931-	______
„ROTOVZ
prenovljena!
Alojzija
KSter.
Sloviti francoski cirkus
AMAR
Samo 5 dni!	Samo	5	dni!
V Mariboru, na Magdalenskem trgu
V sredo 29., četrtek 30., petek 31. Julila, v soboto 1. In v nedeljo 2. avg. 1931. - Začetek predstave ob 21. Mri.
Velikanski Šotor S 4 jambori, 3 maneiami, 2 vlaka, 80 vozov, 300 nrtistov in osobja, 500 zveri in živali: gigantski sloni, kraljevski tigri, atlaški levi, črni in beli medvedi, pantri, jaguarji, volkovi, opice, bivoli, velika karavana velblodov,
dresiranih konj, ponijev in pametnih psov*
2	leti starega otroka (punčko)
dam k boljši obitelji. Naslov se izve v
Cena nizka, kakovost trpežna.
Prepričajte se, izplača Vam se! Ta-
Eiektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. si! na skladišču pri
Ugodno prodani
.tonski tovorni avtomcbi! s streho v
STO.l IN CITA.I!
Iz uslužnostl. — torej poool-noma brezplačno. — daiemo Vam. v kolikor Vas to zanima, natančnejše informacije čez sledeče štiri stvari: Kje lahko dobite stalno hišno zaposlenie za pismeno delo. kle se lahko brezplačno naučite dnbičkanosno hišno obrt ali ako se želite bavi-ti proti odgovarjajočemu mesečnemu pavšalu s prodajo mnogoiskanega predmeta. — Ako eventuelno želite prevzeti v srezih zastopstvo ugledne velike firme. Pišite mi in priložite znamko za odgovor. Oskar Lustig. ravnatelj. Osilek. Krežmlna ulica. ________________________1711
Sretke imoektorje
nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— m proti proviziji. Nadalje ood-učuiemo in zaposlimo v vsakem srezu po eno spretno žensko osebo, radi daljšega poučevanja v stroinem pletenju kot hišno obrt. Če priložite znamko za odgovor Vam pošliemo obširna navodila. Zadruga Jugosl pletača. Osilek.	1710
Stanovanja-lokale
oddaste
najugodneje le pri konces. stanovanjski posredovalnici „MARSTAN“ Koroška c. 10
Prijave in dnevna izbita solidnih najemnikov brezplačno. 2058
a zadruga r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica l
Vabilo
r JESENSKI 1 VELESEJEM
V	LIPSKEM
O od 30- avg. do 3. sept. 1931
Sejem vzorcev v 4U sejmukih palačaii v nonapjeni, delu mestu. Sejem za stavbinske, hišne in pogonske potrebščine ua odprtih hodnikih 1, 2, d, 4, ti, 11, 12, 19 in 20 na razstavnem prostora. Obilna, pregledno rskporc-jena ponudba I Zahtevajte pojasnilu in podatke o ugodnostih
in potnih olajšav«h pri
W. ERKEN-U, ZAGREB
Staroeviiev trg til Telefon 75-91 Ur z. imsl.* Erkenag Zagreb
ali pa pri: Oficijelni pisarni lipskega sejma
Beograd, Knez Mihoilova ulica 33
Kletarske zadruge r. z. z o. z„ Maribor, Cankarjeva ul. 1» ki se bo vi šil v soboto, dne 1. avgusta 1931 ob 10. uri dopoldne v uradnih zadružnih prostorih.
1. točka: Sklepanje o prostovoljnem razpustu zadruge gladom § 33 pravil.
2. točka: Slučajnosti.
Glasom § 33 pravil je potrebna navzočnost od najmanj
■ri petine čianov in se radi tega prosi sigurne udeležbe.
letarska zadruga r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica 1 2135	Guldo Sparovritz 1. r, tč. predsednik.
Sanatorij v Mariboru
(loiposlta ni. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncetn za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: tonlza-torjem za elektriziranje po poškodbah In ohlapelosti čreves: dlatermiio za električno pregrevanje in električno izžiga-nje; žarnico »hala« za revmatična ln druga boleča vnetja:	»enterocleaner«-
♦ lem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-.
Senčniki za vrtove od Din 480,— do Din 700.— v različnih barvah.
Opravilna številka: E IX 1298/31
Dražb eni oklic
Ležalni stoli od Din 120.— do Din 160.—.
Dne 2. septemb. 1931 dopoldne ob 11, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnih:
Zemljiška knjiga: k. o. Sv. Marjeta na Dr. p. vi. št. 44 k. o. Sv. Marjeta na Dr. p. vi. št. 214
Cenilna Vtednost:	Din	32.143	60
Vrednost pritikline: Din 60’— (katera je gori všteta)
Najmanjši ponudek: Din 21.429’—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX
Okrajne sodlSte v Mariboru odd. IX..
  dne 19. iunlla 1931.	  _
Opravilna številka E (X 988/31
Otvoritev vinotoča.
Cenjenemu. občinstvu vljudno naznanjam, da bom odprl v nedeljo, dne 26. julija VINOTOČ. Točil bom najboljša vina.
Ivan Brecelj, posestnik Počehova 38
preje dr. Lorber	2121
Prvorazredni parni mlin v Slavoniji išče
zastopnika
ki je v stanu nuditi jamstvo.
Pbtiudbe pod br. P—2270 na INTERREKLAM D. D.
Zagreb, Masarykova 28	2155
■«imiiuniumiimiiinnniiiiiniiiniiiniiiniiiiiiimiiuiiiiiiii>
Pozor!
Kdor hoče poceni In dobro lesti in piti, mora v Jamnico k PAVEŠIčU Iti. V nedeljo, dne 26. Julija race In odolkl na ražnju.	2158
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiii’
Sklopnl vozički za sedenje In ležanje od Din 42<fc—> do Din 1500.—.
Zaprti vozički v vseh barvah ■ .c,.J. ta cinah.
Dražbeni oklic
Največja Izbira pletenega pohištva.
Dne 16. sept. 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: k, o. Sv. Marjeta na D. p. vi. št 140 II v	k.	o.	Sv,	Marjeta na D.p. vi. št. 29?
Cenilna vrednost:	Din	6.819 40
i,	...
Vrednost pritikline: Dih 65*50 (ki je zgoraj vštet."
. >	*	■	A	v* . iv j ,
Najmanjši ponudek:* bin '4.546*28
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki '« fiabit na uradni deski sodišča v Maribor«, odd-IX
mmuiivii	mi	Okrajne	sodlite v Mar Ib on- odd IX«
gozpozka ul. 3	________________........................ -dn« a. »mu« iasi. ______________________________________^
lafcia Kotami »J-ttttS« s UubUMJts BwUl*vulk i*daj«t*Uk in aradalfc F«AN BRO Z<iv-. v Manco.u. »'•**	A	6, w*dMavwb STANKU DtTtiU
~	'	•	»	Marto««.	^	^
LMtvenl
vozovi od Din 60.— > Din 225«—.
Stran 6.	Mariborski V F C F V S ? Tt Jutra_V	Mariboru, dne 25. VII. 1931.
Kis za vlaganje SDirit za vlaganje
i.i.3*so JAKOB PERHAVEC, MARIBOR. Gosposka ul. 9 t.i. m-
80