The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski j dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—leto xxin. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 17, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 219 ^ratl^e vesti življenja in sveta italijanska vlada je iani V ^^'"Panjo, da se Itali-Drif« hlačam in da se ^ tako zvane jo listi ,^®-"^Panja, ki jo vodila St . tudi posebni lepa-za tem, da se prihra-da sukna. Vlada pravi, Her^ treba nove mode niko-ker to je "viril-či) .? ^ (polna življenske mo-pa je tudi higijenska Patriotična. eWj^ .— Internacionalni pOf^J'. odbor Bratovščine terj \ spalnih vagonih, ka-"iški 'T^^^^acija pripada Ame-^ačii federaciji, je o- tatujo^°^j®tsko Rusijo za dik-kW, Brazil svojo podporo bij y .. a^leških strokovnih u-tev boju za "ohrani- Ho" '^cije, kakršno pozna- dej ^ofk. — A. Dante, čaro-Hoijv. vf^agij, ki ima svojo last-^"Sco t ^ "Siin Sala Bim" v Mo-bašprpj^^'^^' j® podpisal včeraj ^kt ^^^dstavo delavski kon-* katerim priznava juris-^^Sanizacije American ^ariety Artists. S tem h, ® Dante pristal na zahte-'Vojih zvičal plačo članom |)b gledaliških družb. GOERING NAD LONDONOM; ANGLEŽI NAD TEMPELHOFOM Maršal Goering je podvzel izvidniski polet nad London, nakar je ukazal podvojiti bombardiranje Londona. PRIHODNJIH ŠEST MESECEV BO KRITIČNIH ZA AMERIKO Nemške ■»estu ^^ložile francoskemu ker je nekdo v noči kv 5 milijonov fran- j Ha, 7 L ^^Ptembra porezal ''iževai ^ katerih so se po-^®®^®ke vojaške obla-"*^6111° ^^^tes je bilo že pred ^ilii oglobljeno z dve-:ega frankov zaradi ^ klicnega incidenta. h skupine St. ^ ^ Doelefeld, .^ben (T '^^'^ške organizacije rt ty v St. Louisu, je LONDON, 17. septembra. —* Bombe, ki so jih vrgli danes nemški letalci, so ubile več gasilcev, ki so se nahajali na visokih lestvah, ko so baš gasili neki požar. Nad Kanalom in nad Londonom se je vlačila danes gosta megla in nemški zračni napad je trajal samo nekaj nad dve uri. Morje v Kanalu pa je silno viharno ter žene visoke valove, s čemer je zaenkrat onemogočena vsaka nada za invazijo Anglije, če so Nemci sploh imeli tako na-do, kajti z ladjami, ki imajo plosko dno, v takem vremenu ni mogoče preko Rokavskega preliva. Goering nad Londonom BERLIN, 16. septembra. — Maršal Herman Goering, vrhovni poveljnik-nemške zračne sile, je poletel danes na izvidniški polet nad Londonom, in ob svojem povratku je odredil, da ima nem ška zračna sila pddvojiti svoje napade na London, dokler se ne uniči mesta ali pa zlomi odporne sile prebivalcev. Maršalovo letalo sta spremljali dve nemški bojhTletali. Angleški letalci nad Nemčijo BERLIN, 16. septembra. — Nemško ministrstvo letalske sile naznanja, da so angleški letalci zopet napadli veliko nemško letaUšče Tempelhof v Berlinu, in sicer že drugič ta teden. Angleški bombniki so v nede- j Ijo ponoči bombardirali celotno obalo od Hamburga do Le Havre ter razbijali po nemških pomorskih in letalskih bazah, ki so vitalne važnosti za vsako nemško invazijo. Drugi skadro-ni angleških bombnikov so poleteli v Nemčijo, kjer so bombardirali baze in skladišča razmh vojnih potrebščin, nakupičenih tam za oskrbo armad, ki imajo podvzeti invazijo Anglije. ZDAJ JE VSE JASNO! COFFEYVILLE, Kans., 16. septembra. — Wendell L. Willkie je imel tukaj govor, v katerem je dejal, da je predsednik Roosevelt odgovoren za vojno v Evropi in za kaos v Ameriki. Množica je pokala od smeha, ko je Willkie dejal, da bi moral vsak demokrat v Ameriki voliti zanj in ko je pozival na "rešitev" demokracije s sledečimi besedami: "Rešite jo, rešite to dragoceno stvar, rešite jo, rešite jo, za božjo voljo, rešite jo!" Zdaj torej vemo, da je predsednik Roosevelt prodal Češkoslovaško nacistom saj je "telefoniral Hitlerju in Mussolini ju v Monako-vo," naj jo vzameta, in da je odgovoren tudi za vojno v Evropi in za kaos v Ameriki. To je tisti Roosevelt, o katerem je znano, da izmed vseh državnikov najbolj sovraži nacizem in fašizem.— Poročila naznanjajo, da se je istočasno z Willkiejem nahajal v dotičnem kraju neki cirkus, zato je bil Willkie gotovo pod vplivom cirkuške reklame, ko je dajal gornje izjave. s konvencije JSKJ Danes smo prejeli s konvencije JSKJ, ki zboruje v Waukeganu, brzojavno sporočilo sledeče vsebine: Konvencija JSKJ je odglasovala s 125 proti 38 glasovom, da izprerneni ime organizacije; novo ime določi glavni se !''^pevat^ j® njegovo društvo ^ lOO dolarjev za Will- kam Panjo. Dr. Doele-ottinil, da se je apeli Seja in predavanje Jutri, 18. septembra se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 2 v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Seja se prične ob 7 ;00 uri zvečer. Po seji se vrši predavanje; predaval bo dr. G. W. San-ford. Članice, njih prijatelji in ostalo občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. odbor. Prihodnja konvencija leta 1944 se bo vršila v Rock Springsu, Wyo, Tiskarna Enakopravnosti je dobila kon-trakt za tiskanje glasila nadaljna štiri leta. Janko N. Rogelj, Cleveland, O., je bil izvoljen za predsednika organizacije. Podpredsednikom pa so bili izvoljeni sledeči: Frank Okoren, Denver, prvi podpredsednik; Paul J. Oblock, Center, Pa., drugi podpredsednik; Joseph Kovach, Ely, Minn., tretji podpredsednik; Anton Krapenc, Chicago, 111., četrti podpredsednik; Joseph S'neler, Pittsburgh, Pa., peti podpredsednik, in Mary Predovich, Butte, Mont., šesta podpredsednica. Anton Zbašnik je bil z aklamacijo ali s splošnim vzklikom izvoljen še nadalje za glavnega tajnika organizacije. Frank T^msich, Ely, Minn., pomožni tajnik; Anton Tauzely, Krayn, Pa., nadomestni pomožni tajnik. Louis Champa, Ely, blagajnik. Dr. F. J. Arch, Pittsburgh, Pa., vrhovni zdravnik. Anton J. Terbovec, Cleveland, Ohio, urednik. John Kumse, Lorain, O., predsednik nadzornega odbora; Frank Vranichar, Matt Anzelc in Andrew Milavec so bili ponovno izvoljeni v nadzorni odbor. Novo-izvoljen _Kdor hoče vedeti, koliko F. J. Kress, Pittsburgh, Pg. V porotni odbor sta bila novoizvoljena Steve Mausar, Denver, Colo., in Ignac Zaje, Brooklyn, N. Y. Od prej pa so ostali v porotnem odboru Anton Okolish, Barberton, O., predsednik porotnega odbora; Frank Mikec, Stra-bane. Pa., in Rose Svetich, Ely, Minn. VOJAiKA PRIPRAVLJENOST Ui.; KRIZA TEKOM SESTIH MESECEV "Draftan" bo približno 1 mož izmed vsakih 40 ali 400,000 mož izmed 16,500,000. NEMŠKE BOMBE UBILE VEČ ANGLEŠKIH GASILCEV se zahvaljuje predsedniku Cardenasu WASHINGTON, 16. septem-«—- bra. — General George C. Mar- TrOCkeffa shall, načelnik generalnega štaba, je vpoklical danes pod zastave nadaljnih 35,500 miličnikov, med katerimi je tudi 37. divizija države Ohio. Omenjeni se bodo morali prijaviti do 15. oktobra; njihova vojaška služba bo trajala eno leto. V tem poklicu bo prizadetih približno 8,-500 mož iz države Ohio. Generad Marshall je izjavil v žvojem govoru, ki ^ je imel preko radia, da bo, po mnenju ameriške vlade, prihodnjih šest mesecev najbolj kritičnih za to deželo. Informacije o draftu WASHINGTON, 16. septem- Iz njenega zahvalnega pisma je razvidno, da sta jo posetila predsednik Cardenas in njegova žena. DELAVSTVO SE IZREKA ZA ROOSEVELTOV TRETJI TERMIN Delavske organizacije se druga za drugo izrekajo za Roosevelta, katerega smatrajo za svojega velikega prijatelja in pobornika. NEW YORK, 16. septembra. mož bo poklicanih v vojaško službo iz njegove države, naj izračuna tako-le: Vojni department smatra, da znaša število mož, ki so stari 21 do 35 let, 14 odstotkov celokupnega prebivalstva. Letos bo poklican pod zastave po 1 mož izmed vsakih 40 registriranih, ali j 400,000 izmed 16,500,000 mož. Ako pa hočete izračunati pro-spektivno kvoto svoje občine, vzemite 14 procentov prebivalstva občine ter delite to število s 40. Po društva te organiza-. L za Willkieje- Jo in za njegovo izvo- k A-meriki, da pnspe-® Vsote. — Nemci ze Na ^^MLad bo šlo za RES KJ ®®Ptembra. — Ro-k^ilt n avtoritativen k Regime Fascista, uredniškem član-izvedli svoj Bolgarski komunisti zahtevajo pakt vzajemne pomoči s Sovjetsko Rusijo v svojem manifestu pozivajo vlado, naj izčisti deželo nemških špijonov in petokoloncev, ki so zasedli v deželi že vse strateške točke. Do- cni ^ Nemci ® Za dokončne pripra- ° bo sigurna zma-Vj^ žrtvami. ^ Italia, da so sedanje AeiM^cije del načrta Jtalije, da zlomita Vnn.",payda pa pravi v li- (N, Britanije. iČ' 'jQ jg ugotovitve po-^1 naznanil že ne- V ^ kdaj bo vkora-^on. — Op. uredniš- SOFIJA, Bolgarija, 16. septembra. — Bolgarska komunistična stranka je izdala nad'alj-ni manifest, in sicer že tretjega v desetih dneh, v katerem silno napada Nemčijo in Italijo ter zahteva, da podpiše Bolgarija z Rusijo pakt vzajemne obrambe. "Nemčija hoče organizirati na Balkanu protisovjetske baze", je rečeno v tem manifestu, v katerem se dalje obtožuje bolgarsko vlado, da ni ukrenila ničesar) da prepreči prihajanje nemških petokolonarjev v Bolgarijo, kjer pripravljajo državni udar ter da se polaste bolgarske vlade. Dalje se v manifestu protestira proti "neprestanemu izvozu bolgarskih živil v Nemčijo, radi česar so v Bolgariji silno visoke cene živilom," in nujno priporoča "deportacijo vseh nemških turistov, ki so zasedli že vse strateške točke po vsej deželi." "Pronemški govori in manifestacije nekaterih bolgarskih u- mejitvenega vprašanja v brudži, tvorijo črni madež na časti bolgarskega naroda," je rečeno v manifestu. "Samo pakt prijateljstva in vzajemne pomoči z Rusijo more rešiti Bolgarijo pred vojnimi grozotami." "Delavska akcija", uradno glasilo bolgarske komunistične stranke, ki izhaja nelegalno dvakrat tedensko, silno napada balkansko politiko osišča ter na-glaša, da nemško - francoski pogoji premirja "dušijo" francosko ljudstvo, in poziva narod Nemčije in Francije, naj se upre svojim "agresivnim fašističnim režimom. V McAlpin hotelu se vrši konvencija delegatov Playthings and Novelty Workers organizacije, ki pripada h Kongresu za industrijsko organizacijo (CIO). Konvencija je sprejela z vzklikom resolucijo, da organizacija deluje z vsemi močmi za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Resolucija je bila soglasno in z vzklikom sprejeta nato, ko sta Emil Rieveč narodni podpredsednik CIO organizacije ter predsednik Textile Workers u-nije, in Gustave A. Strebel, predsednik državnih CIO organizacij, izjavila, da je predsednik Roosevelt največji delavski prijatelj, ki jih je imelo še kdaj delavstvo v Beli hiši, in da je moralna dolžnost delavstva, da izreče s ponovnim glasovanjem zanj zaupnico njegovi administraciji. Tudi tiskarji za Roosevelta ROGERSVILLE, Tenn., 16. septembra. — The International Printing and Pressmen and Assistants Union of North America, je indorsirala tretji termin predsednika Roosevelta. Tozadevna resolucija je bila sprejeta soglasno. Delavska stranka za Roosevelta UTICA, N. y., nedelja, 15. septembra. — Državni odbor A-meriške delavske stranke (American Labor Party) je danes zjutraj indorsiral kandidaturo predsednika Roosevelta in bivšega tajnika poljedelstva Walla-ce-a za podpredsedniški urad. Kaj upa dobiti Italija po vojni kot svojo nagrado srebrnima Na izrecno željo nekaterih naših naročnikov smo naročili., še nekaj srebrnega pribora, katerega sedaj še lahko dobite do sobote 28. septembra, ko se ta od- daja nepreklicno zaključi. Poslu-radnikov ob prihki rešitve raz- žite se toraj te prilike! Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs, Wm. Stefan-čič, 381 East 160th St. ter pustile krepkega sinčka prvorojen-čka. Dekliško ime matere je bilo Tusan. Tako je postala Mrs. Stefančič 1194 E. 175th St. zopet stara mati. — Čestitke. Med ozemljem, ki ga namerava pobasati po vojni, bo tudi del Grčije in Jugoslavije. RIM, 16. septembra. — Mussolini jevi in Hitlerjevi načrti za njuno "novo Evropo" bodo uveljavljeni sicer šele pri mirovni konferenci, toda že danes je znano, da upa dobiti Italija kot svoj delež sledeče: 1. V Evropi, dele Grčije, Jugoslavije in 18 milj širok pas francoskega ozemlja, katerega so zasedle italijanske čete v svojih štiridnevnih bojih s Francijo. 2. V Sredozemlju, francoski otok Korziko, angleški otok Malto in morda krški otok Krf.. 3. V Afriki, italijanski protek-torat nad Francozi v Tuniziji, izpodrinjenje Angležev v Egiptu in pridobitev Sueškega prekopa, Sudana, francoske in angleške Somalije in morda del britske Kenyje. Trojanski konj Včeraj se je pričela v Hollen-den hotelu konvencija International Association of Machinists (A. F. of L.) organizacije, linijski voditelji so v svojih otvoritvenih govorih poudarjali nevarnost "trojanskih konj," v katere se vtihotapljajo nacisti in komunisti, ki vrtajo potem od znotraj na izven. Mnogo članov organizacije je zaposlenih pri važnih obrambnih delih v ladjedelnicah in v tovarnah za izdelovanje letal kakor tudi v raznih ar-zenalih, zato naj bodo zlasti ti skrajno previdni in pozorni, da se ne vtihotapijo rovarji in sa-botažniki v njihove vrste, so svarili voditelji. ŠPANIJA IN OSIŠČE BERLIN, 16. septembra. — Semkaj je dospel notranji minister Španije Ramon Serrano Su-ner, ki je svak generala Franca. Danes je Suner konferiral z nemškim ministrom Ribbentropom, jutri pa bo govoril s Hitlerjem. — Smatra se, da je ta poset velike važnosti, ker se bo ž njim najbrže določilo prihodnje stališče Španije do osišča, ter je znano, da izvaja Italija na Španijo velik pritisk, da ji slednja dovoli vporabo španskega ozemlja za napad na Gibraltar. čas pogreba Pogreb John Wolfa se bo vršil v sredo ob 10. uri v cerkev sv. Vida in na pokopališče iz hiše žalosti, 5204 St. Clair Ave. ob 9:30. MEXICO CITY, 16. septembra. — Vdova po Leonu Troc-kemu je pisala mehiškemu predsedniku Cardenasu pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegove simpatije napram njenemu pokojnemu možu za časa njegovega bivanja v Mehiki, kakor tudi za njegove simpatije, ki jih je pokazal predsednik napram pokojniku po njegovem umoru. V pismu je odkrit hkratu doslej malo znan poset predsednika Cardenasa in njegove soproge pri Trockijevi vdovi. Pismo madame Trockij se glasi: "Povolite mi, da izrečem svojo najglobljo zahvalo vam in vaši soprogi za vajin poset in za Vaše prepričanje o Trockijevi poštenosti, kakor tudi za Vašo opetovano obsodbo laži in per-f^dnosti, ki ne bo onih, ki jo izvajajo, nikoli dovedla do zmage. "Moj sestanek z Vami dne 24. avgusta mi bo v moralno oporo vse ostale dni mojega življenja. Žal mi je, da moj pokojni mož ni imel te sreče, da bi Vas osebno spoznal. Toda najino življenje je bilo mnogo znosnejše ob zavesti Vaše naklonjenosti. V Norveški sva bila v neprestani smrtni nevarnosti in nobena država nama ni hotela dati zavetišča. Vi pa ste podaljšali za 43 mesecev življenje mojega moža, radi česar je moje srce prepolno hvaležnosti do Vas." -1-- Seja Redna mesečna seja, direkto-rija Slovenskega društvenega doma v Euclidu, se vrši v sredo dne 18 septembra ob 7:30 uri zvečer! URADNA POl^OČILA O ZRAKOPLOVNI ffESREČI NAD VELEBITOM Pojasnilo "Jugoslovanskega Kurirja! polnoma uničilo in zahtevalo e-najst človeških žrtev. Izmed teh je bilo pet Zagrebčanov. Njihova telesa so bila pripeljana v Zagreb, kjer je ta nesreča — kakor je razumljivo, — vzbudila veliko sožalje. Neštevilna množica se je zbrala, da izkaže zadnjo čast zemeljskim ostankom svojih dragih in milih. BEOGRAD, 17. septembra (J. K.) — Včeraj je bilo položenih k večnemu počitku pet žrtev velike nesreče, ki se je pripetila zadnji četrtek 22. avgusta. Naš potniški zrakoplov "Aeroputa" je na svoji redni zračni progi iz Zagreba v Split naletel ravno nad mogočnim Velebitom v veliko zračno neurje, ki ga je treščilo ob gorsko skalovje, ter po- VOJAKI TUJSKE LEGIJE V ANGLIJI legiji že nad LONDON, 17. septembra.—V južni Angliji kampira danes več tisoč najboljših bojevnikov Evrope — namreč članov francoske tujske legije, ki so se pridružili d6 Gaullevi "armadi svobodnih Francozov, "katera se bo borila dalje ob strani Anglije. Vojaki te legije pripadajo skoro vsem narodnostim, iz-vzemši ameriški. General de Gaulle je odklonil službo mnogih legionarjev, ki so bili nemške narodnosti. Mnogi izmed teh vo- jakov služijo v dvajset let. Neki član tujske legije, ki služi že sedemnajst let in ki se je boril že v Maroku, v Kitaju, v Norveški in Franciji, je izjavil, da je doba, odkar je v Angliji, najdaljša, ki jo je še kdaj preživel brez bojev. Legionarji te čete so bili prvi francoski vojaki, ki so vstopili na norveška tla in oni so tudi zavzeli norveško pristanišče Narvik. ENAKOPRAVNOST 17. septembra, # UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexicl, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev.......................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 UREDNIKOVA Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 PESNIKOVO ŽIVLJENJE IN SMRT V španskem obmejnem mestecu Port-Bou so našli te dni na nekem stranišču obešenega nemškega pesnika Walterja Hasencleverja. Nesrečnik je izvršil samomor, ker so mu španske oblasti prepovedale, stopiti na španska tla. Zadnjim beguncem, ki so se napotili iz Marseillesa proti španski meji se je pridružil tudi Hasenclever. V žepu ni imel novčiča, podplati čevljev so mu bili prehojeni in ;;t.ztrgani, mokra srajca se mu je prižemala telesa. Čutil jc, da je na koncu svojih moči in izgubil je zadnje nade. Kaj naj počne v Španiji? Ali ne bo tudi tam živel življenja preganjanega brezdomca? Ali ga ne bo nemška t ijna policija tudi tam znala najti? Ali je na svetu sploh L 3 kako zatočišče za nemškega pesnika, ki sta ga stud 1 ad Hitlerjem in bolečina nad onim, kar je Hitler na-ledil iz nemškega ljudstva, iztirali iz domovine? Ko se je ozrl okoli sebe ter premotril procesijo nesrečnikov, s katero se je pomikal dalje, so se porodile v ajegovem srcu nove nade. Okoli sebe je videl tresoče se ženske z dojenčki v naročju, in betežne starčke, ki se '.crjub svoji smrtni utrujenosti niso odpovedali upanju, da dosežejo rešilno mejo, V srcih vseh je tlela samo ena nada: doseči svobodo in dobiti morda ladjo, ki bi jih prepeljala v Anglijo. Dalje, le dalje! Kmalu so bili za begunci kraji Narbonne, Perpignan, in že se je v daljavi videl zadnji francoski kraj Cerbere, STARŠI! VPIŠITE SVOJE OTROKE V SLOVENSKO ŠOLO SND VI vali in bolj bodo ponosni na vas če se bodo otroci priučili slovenskega jezika? Jaz mislim da. Čim več bodo vedeli o naših organizacijah, gospodarskih in kulturnih, o naših velikih možeh, pesnikih, pisateljih, umetnikih itd., bolj vas bodo spošto- Cleveland, O. — Slovenci, vštevši smo si zgradiU ali kupili devet Slovenskih narodnih domov; u-stanovili stotine društev in raznih klubov, med temi tudi lepo število kulturnih. Ustanovitelji in člapi so pri tem delovali z veliko požrtvovalnostjo, z navdušenjem in tudi trošili denar za stvar. Zadnja leta pa je opažati marsikje malodušnost in resignira- Clevelandski vencev, vštevši predmestja. predmestje,' Slovensko šolo S. N. Doma se [ svojo narodnost splošno sprejema učenca iz celega Cleve-landa, ne samo iz St. Clairske o-kolice. Vsak je dobrodošel, kdor ima resno voljo priučiti se slovenskega jezika. In čigava je naloga skrbeti za izobrazbo otrok? Mar ne njih starišev? Od starišev samih in nikogar drugega je odvisno, če bodo ali ne, njih otroci pohajali slovensko šolo! Saj vendar star- Zato glejte, da izrabite priliko sedaj in pošljite svoje otroke k pouku slovenskega jezika v Slovensko šolo S. N. Doma. Erazem Gorshe tajnik Prosvet. kluba SNDoma. nost, kot da ni za nas več nobe-1 ši nadzorujejo svoje otroke do ne bodočnosti, da ni nobenega izhoda več vzdrževati nekatere teh ustanov in druge, da kmalu pridejo tudi do svojega konca; da ni nikjer nobenega napredka in da število članstva in zanimanja za ustanove in organizacije pada pod povprečnost, In vendar imamo danes tukaj več otrok, več mladih fantov in deklet, več mladih mož in žena, kot kadarsibodi poprej v zadnjih 50 letih. Kar nam manjka, je samo nekoliko dobre volje in 16 let starosti in ne obratno. ; Torej je na vsak način na starših otrok ležeče, če bodo skrbeli za to, da bodo njih otroci znali materin — slovenski jezik — ali ne. Sedaj so nudene vse prilike in Proslava 30 letnice Sezona piknikov in izletov v prosto naravo je zaključena. — Mrzlo in vlažno vreme ne vabi. več v prosto naravo, zato se bodo pričele jesenske predstave v dvoranah. Letošnje leto se je jesen vse prezgodaj pričela, zato sala, ker vem, da jo bo kdo drugi, ki ima več vpogleda v tem, rečem le toliko, da je ravno društvo "Mir" eno tistih, ki je vedno pripravljeno pomagati članstvu v potrebi, kakor tudi raznim ustanovam. Posluje v najlepšem soglasju in je v obeh, to je odraslem in mladinskem oddelku skupno, največje društvo naše S. N. P. J. Društvo napreduje ves čas prav povoljno, dasiravno je vsako leto več smrtnih slučajev, pa se jih vedno nadomesti z novimi člani tako, da je društvo vedno na višku. Torej prav prijazno vabimo vse člane ter njih prijatelje in in znance, kakor tudi vsa sosedna društva na to pomembno slavnost ker bo zabave za vse dovolj. Ob enakih prilikah vam bomo radevolje povrnili. Na veselo svidenje v nedeljo ! mumtmniiim Gašper: "Gospod ste se pa zelo spretnemu se bomo morali zatekati v haše Narodne domove in si krajšati 6. oktobra popoldne in zvečer v dolge večere. ; Slovenskem domu na Holmes Prvo prireditev v Slovenskem' Ave. vec Domu na Holmes Ave., bo imelo . Ipogoji v Slovenski šoli, samo po- društvo "Mir" štev. 142 S. N. P. i ' 1'služiti in malo potruditi se je I treba, učencem in staršem, pa i bomo imeli v bodočnosti lahko dovolj čitateljev slovenskih listov in revij, dovolj obiskovalcev slovenskih čitalnic, dovolj Frances Susel predstav slovenskih gevskih in dramskih društev in darnosti, pa bi se vse naše ustanove, ki so v jedru zdrave in potrebne, naša društva in klubi bolj cveteli in se razvijali kot kdaj prej. klubov; dovolj materiala za nove (jiruštvene člane in uradnike in dovolj vodnikov za naše ustanove. V Slovenskem narodnem do-j Torej, starši, zakaj ne vpiše-mu na St. Clair Ave., se vzdržu- te svojih otrok v Slovensko šoje pod pokroviteljstvom Doma lo S. N. Doma? Ali ne mislite, že 16 let Slovenska špla. V tej da bodo vaši otroci lahko bolj šoli se nudi učencem do starosti plemeniti in dobri, če bodo znali 16 let pouk v slovenščini poppl-1 poleg angleščine tudi materin J., ki obhaja 30 letnico obstoja | v nedeljo 6. oktobra. | Slavnost se bo pričela ob 2 u-' Apel Progresivnih Slovenk krožek št. 1 ri popoldne z igro "fest fant" in j Na zadnji seji krožka št. j., varijetnim programom. Nasto- ^ Progresivnih Slovenk je bil spre-pili bodo tudi v petju, dueti, in j j^t sklep, da naj prispeva vsaka kvarteti od pevskih zborov Glas- i čla,nica našega krožka kako bene Matice, Jadrana, Slovana; ročno delo za razstavo, katero in Sloge. Zvečer bo pa v gornji ^ načrtu naš krožek. Sprej-dvorani ples in domača zabava, i ženska ročna dela, pa Igral bo Jankovichev orkester. I bode predmet še tako maj-Tudi za lačne in žejne bo vse ® sklepu seveda vedo vas nisem spoznal." Neznanec: "Saj niseW jor." - Gašper: je izpremenjen ni več ..." ____)5 Družba sedi za raizo- J je znan lovec, pripove^W ' so gamzi plahi in kal^^ ^ nimi glasovi svare ga, kadar se bliža nevar^ tem vtakne Jaka v poskuša posnemati svar . sove gamzov. "Salament", žar, "to bi pa res ki leži neposredno ob meji. Francosko prebivalstvo je po- "»ma zastonj in to z najboljšim:jezik, to je; Slovenski jezik? Ali. , 1 iLkL • • ir namenom, za koristi skupnih m- ne mislite, da bo med vami m 0- gostilo begunce s kruW6m m vinom. Ko so se dvignili ' zopet na svoj pohod, se je ulila silna ploha, ki je begunce do kože premočila. Ljudje so bili gladni in na smrt utrujeni, in nekateri med njimi so popadali na kamenito pot, kjer so pri priči zaspali. Pesnik Walter Hasenclever, star 41 let, ni imel v celi procesiji prijatelja ali znanca. Nihče ga ni poznal, nihče ni vedel, kdo je. Pred dvajsetimi leti je postal v Nemčiji slaven pesnik. Njegove igie so predstavljali na' stotinah odrov, njegovo dramo "Sin" so prispodabljali s Schillerjevimi "Razbojniki." Kakšna usoda ga je pritirala v Pireneje, preko katerih vodi pot v Španijo? Pesnik je utrujen sel na obcestni kamen, njegove oči pa so pričele iskati Španijo . .. Mimo njegovih duševnih oči je šlo dvajset let, V tem trenutku se je videl vitkega mladeniča, v času svojih prvih triumfov. Videl se je slavljenega v Berlinu, Leipzigu, Duesseldorfu, Monakovem, v Pragi, Nato se je spomnil, kako je odpotoval v Pariz, s trdnim zaupanjem v Francijo in v triumf človečanstva, V Parizu so kmalu napočili časi dvomov in obupa. Ali je svoboda umrla? Mar je ves svet zrel in pripravljen, da se vrže pod peto nemške tiran je? "Anglija," si je dejal, "Anglija bc strmoglavila tirana!, . Ztlaj pa je gledal proti Španiji ter videl v duh: ladjo, ki ga bo prepeljala v obljubljeno deželo — Anglijo Procesija brezdomcev je dospela do obmejne zapore v Port-Bou-u, Francoski cariniki in obmejni uradniki so, pustili uboge ljudi inimo, ne da bi jih vprašali po papirjih. Pesnik Hasenclever se je znašel pred španskim gra-ničarjem, ki je nevoljno mrmraje listal po svežnju nekih papirjev, "Ste Nemec? Aleman?" "Že davno nisem več," 'T^a podlagi vaših papirjev ste še vedno. Vi atc Walter Hasenclever, čigar izročitev zahteva nemšks policija," Pesnik Hasenclever je slišal samo še na pol, ko je uradnik zaklical za njim: "Pojdite nazaj! Ako prestopite mejo, vas moramo aretirati in izročiti nemškim oblastim! Pesnik se je še enkrat obrnil: "Tak kaj naj storim?" Uradnika je popadla jeza, "Zmerom eno in isto; Kaj naj storim? Pojdite in se obesite!" Pesnik se je ,v svoji raztrg^ini in premočeni obleki obrnil ter odtaval, gladen in na smrt utrujen, še z dvema ali tremi nesrečniki nazaj, kjer so vstopili v malo restavracijo, Lokal je bil poln ljudi; med govorjenjem se je slišajo ropotanje krožnikov in pribora. teresov vseh clevelandskih Slo- troci boljše razumevanje doma, DAN MEHIŠKEi ' NEODVISNOSTI mm. preskrbljeno. Vstopnina za popoldne in zve-, čer bo le 25c, torej za en kvo-derček boste imeli celo popoldne in zvečer prav prijetno zabavo, i Društvo je tudi sklenilo, da je ; pa le one članice, ki zahajajo na §eje, ne pa one članice, ki se sej ne vdeležujejo. Težko je hoditi od hiše do hiše in poradi tega se obračamo z a-ipelom na vse članice našega obvezan i krožka, priskočite nam na polnoč in darujte par ur vašega ča- vsak član ali članica vzeti eno vstopnico. , ^ _ , Naše društvo ni eno tistih, kil"'' šivalnega se vedno prirejajo veselice. Toraj ker so naše veselice bolj redke,, . , , , . v, . Je upati, da se bo članstvo sto jCf S!,? ,™! procentno vdeležilo, saj gre ven-1 dar za dobrobit celokupnega i ^ , v, . ,. članstva in ne samo za nekatere, \ vsaka izmed P/'P^^ljena ter smo deležni vsi enakih ugod- i nosti in pravic. 30 letnica je velikega pomena in ob takem slavlju je več kot prav, da se vsi skupaj snidemo .n se medsebojno spoznamo. —i Zgodovine društva ne bom opi-l CDalje na 3. str.) ZADOVOLJSTVOl^AD KONSKKIPCIJO I Stanka, kateri se bodo tedensko I vršili na domu raznih članic, j Cas je Jcratek ii I ne more izvršiti vsega dela, ki je zvezi s to razstavo. Ako je ravljena ; po svojih močeh sodelovati, pa I je uspeh razstave prav siguren. I Ne pozabite, da imamo tuc^i. o-I ^tale članice svoje delo doma, 1 toda ako se hočemo zanimati za 'kako stvar, pa se lahko odtrga se zaČu^ gamz vtakne svoj sta, kadar hoče pdsva? tovariše ..." Gospa (služkinji): sram, Marička, da ste blekli mojo najboljšo o šli v njej na ples ?" Služkinja: "Seveda movala, ko so mi vsi p ko smešno je obleka naren Sinko: "Očka, kaj j® to' ga ?" na Dne 15. septembra praznujejo v Mehiki dan mehiške neodvisnosti, ko poteče 130 let, odkar se je Mehika proglasila za-f neodvisno od Španije. Zgoraj v kotu je mehiški predsednik Gardenas. ZAHVALA ZA SREČNO POTOVANJE Na sliki je skupina angleških otrok, ki molijo pred nočnim počitkom v zahvalo, ker so se srečno prepeljali preUo oceana v Ameriko. rekel: "Ako dovolite neka vrata. ter se pri tem proseče ozrl na Oče: "Kolega človek, ki opravlja is, " , • kor jaz." Sinko: "Torej je hijor tvoj kolega?" Oče: "Zakaj?" j Sinko: "Ker tu# ^ našo služkinjo." La FoUette 2?^ kreditni consin, Philip F. j Bivši governer ,T gar brat Robert sedi senatu, je imel pr®® radijski govor, v ' javil, da je sedanji Item v prvi vrseti odB obstoječe gospoda^s^ v Ameriki. Rekel je: Skozi zadnjih H juoj republikanci kot ^ ■' vzdržujemo enega i?'^ ; štirih ali petih oseb Od leve na desno so senatorji: Alben Bai'kley iz Kentuckyja, Morris Sheppard iz Texasa, in Key Pittman iz N evade, ki so se zavzemali zd sprejem predloge o obvezni vojaški dolžnosti. reiifom ene ali s< godi pod krivim vti'' ""p"! e' ki ^ilijonov brezposeJiij^J.j^f^ propast na milijone jiiju^ družin in zanika pet ^ pij nekaj narobe z onil^V relitu, namesto da da je nekaj narobe ^ skim sistemom. 200-^ETNICA PENNSYLVANIA UNIVERZE Te dni bo praznovala Pennsylvania univerza 20()-letnico svo- j Ko SO čez nekaj časa odprli vrata prostora, iz katei e- ^ obstoja. Na levi je dr. Thmnas Gates, predsednik unizerve. Prišel je natakar, ki je osorno vprašal: "Kaj želite?" ga ni bilo pesnika več na izpregled, so ga našli tam obese- na, desni pa spomenik Benjamim Franklina, ustanovnika tega T>/:k»jrjiL' T4QonnnlovAi' ni impl UpHom V JGcliillG 16 H Pesnik Hasenclever ni imel beliča v žeiJU. Jecljaje je nega. Nesrečnik je visel na svoji oviatnici akademskega učnega zavoda. mladim American*-- ^ za življenje, ki i«!^" , zanje. ... "Vse tp smo storil ko posedamp a^tiiaJ^.® cialno pr^o 150 miW ^ jev mrtvega kapita'^v^'^ meŠQ,tarji sedijo kpt p.^^, na teh mrtvih inil''^ tere ne rabijo, ob ist napenjajo vse sile, d® -oy či vsaka sprememba ® , (r ga sistema, ki bi po j ar de na delo." slal' FRANCIJA ■ii 4 Petainov fašistic^^ Franciji, ki vlada P . vf Hitlerja, je ra?yelj»^ kone, ki sp pmejeva' g vpliv v javnem splst^'^'-j,! sledila vzgledu teremu je Vatikan o grehe, "ker je vrnil janske šole." STRAN 8. wsa bo Anglija vzdr-'va. Z nezaslišnim terorjem med tesni napad iz zraka? I masami skušajo na- Od g„ , / jciji zdrobiti moralo ljudstva, o dobrim nf' Nemci pred j katerem upajo da bo revoltira- ^''4čWmi ^ I Jo in zahtevalo od vlade, da od- mesta pa angleška | neha z odporom ter pristane na eh na oseb na Angleškem bilo ubitih skupno | Ampak, ako je verjeti poroče-in Angleškem valcem na licu mesta, je učinek lapren-pt"! =obote na T n i ° samo v naskokih ročiia • (:Glo uradna po-škoda, ki bomb in požarov, ^fačnega h rezultat ^o/irfontt poroM- ameriških listov ^ ^ -- -------— I ct Vili LCi jjiiotaiie iia o prošlega tedna, je j mir, katerega bi diktiral Hitler. zračnega terorja baš obraten; povprečen Anglež prenaša grozo pekla, ki ga povzročajo nemški zračni napadi, s špartangko odločnostjo in hladnokrvnostjo, in o kaki paniki ni vsaj do sedaj še nikakega sledu. Napad dirigira Goering Kot se je zvedelo, dirigira zadnje in najhujše napade na London in druga angleška mesta sam maršal Goering, ki se 2i t;r ■?' je bil London sko-! J® v ta namen nastanil nekje v HOci - -p Wnik, j jv. Wii J_