Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za NemčlJO: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste pO 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 178. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 7. avgusta 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Nemška politika v Avstriji. Angleški publicist Mr. Aeneas 0'Neill je objavil v „Nineteenth Centn^" (v zvezku za jnli 1909) Članek pod naslovom „Imperijalistiška Avstrija", v katerem je tudi za nas mnogo zanimivega. Nova in za nas naravnost presenetljiva je njegova trditev, fla avstrijski državniki niso Nemčiji prav nič hvaležni za nje nedavno posredovanje v avstro-srbskem sporu na korist Avstrije, da so ji to intervencijo naravnost 'zamerili in da ji svojo nevoljo nad tem tudi komaj prikrivajo. Avstrija se je bila odločila za vojsko proti Srbiji in je bila vsled tega zelo ozlovoljena na Nemčijo, katera je s svojim vsiljivim posredovanjem v Petrogradu zasigurala ohranitev miru. Tako vsaj trdi Mr. 0'Neill ter pravi, da so bili Avstrijci popolnoma prepričani o svoji pripravljenosti za vojsko. V svojem dopisn z Dunaja piše: „V tukajšnjih slovanskih — pa ne v srbskih ali srbofilskih — krogih prevladuje prepričanje, da barona Aehren-thala neizmerno jezi, da mu je ostala neizpolnjena želja, naj bi bil rešen avstro-srbski spor z orožjem, in to vsled neprošenega in nezaželjenega posredovanja Nemčije. Tega mnenja so tudi nekateri izjemno kompetentni tuji opazovalci tukajšnjega političnega življenja." Mr. 0'Neill navaja potem izjavo nekega avstrijskega Slovana, katero je dobil, kakor pravi, iz popolnoma zanesljivega vira: „Hohenzollernci si ne žele močne in neodvisne habsburške monarhije in to iz več razlogov, predvsem pa zaradi tega, ker je Avstro-Ogrska bliže po-prišča nego Nemčija ter bi tej kaj lahko odgriznila nadvlado nad bližnjim Vshodom. Zaradi tega so Nemci napeli vse žile, da zaprečijo vojsko ter se niso obotavljàli pokäzati pri tem Rusiji zobe, da tako prikratijo Avstriji lovorike, ki so ji tako zapeljivo visele tako-rekoč nad glavo. V resnici so tudi odvrnili vojsko, pa ker je bilo vse to v Berolinu storjeno pod plaščem kar najintimnejšega in-najpresrčnejšega prijateljstva, je bil dunajski dvor prisiljen sprejeti s sladkim obrazom to slabo kupčijo, da še več, moral se je celo zahvaliti onim, ki so mu povzročili to nemilo iznenadenje, čeravno so narasli troški za vojne priprave malone na ono višino, katero bi bili dosegli izdatki za kratko vojsko, ki je obetala bogat plen." Mr. O' Neill dostavlja informacijo o tem, i kar je Nemčija v tej krizi v resnici storila: „Ne samo, da je Nemčija marca meseca mobilizirala del svoje armade na Pruskem in v Šleziji, da tako podkrepi svoj ultimatum Rusiji, stavila je tudi v zadnjem času krize Avstro-Ogrski ponudbo, da pošlje dve saksonski diviziji v Galicijo, da tako omogoči dualistiški monarhiji (A. 0.) da pošlje svoje posadke iz Lvova in Peremišla v akcijo proti Srbiji." Nadvojvoda Franc Ferdinand, poroča angležki publicist, je bil za to, da se sprejme nemško ponudbo, toda previdnejši cesar Franc Jožef je namignil na okolnost, da je mnogo lažje pustiti Nemce na naše ozemlje nego je potem zopet spraviti ven. Posledica vsega tega je, da Avstrija ne stoji v nikakem dobrem razmerju z Nemčijo in da komaj čaka prilike, ob kateri bi svojemu sosedu pokazala svojo neodvisnost. To je vsebin» angležkega članka. Podajemo jo svojim čitateljem iz splošno informativnih razlogov, ker želimo, da bi se naše občinstvo zanimalo za našo notranjo in vnanjo politiko in se naučilo gledati na velika politična vprašanja z raznih stališč. Nazori angležkega pisatelja stoje navidezno v nasprotju S splošnim prepričanjem v Avstriji, da še Dunaj rad in veselo pokori diktatu iz Berolina, ker stoje dunajski merodajni krogi pod uplivom avstrijskih Vsenemcev in nemških ra-dikalcev, o čemer nam priča kurs Bie-nerthove notranje politike. Ako ima. Mr. O' Neill prav in ako so njegove informacije zanesljive, bi morali sklepati, da prodira v avstrijskih visokih krogih spoznanje, da mora Avstrija hoditi v mednarodni politiki svojo pot ter skrbno gledati na to, da ne zabrede v popolno odvisnost od Nemčije in v hohencollersko podložnost. Ti visoki in odločilni avstrijski krogi pa niso še prišli do nadaljnega spoznanja, da bode popolna neodvisnost in samostojnost avstrijske politike samo tedaj mogoča, ko bodo napravili iz Avstro-Ogrske to; kar bi bili morali že zdavnej in najkasnejè po zedinenju Nemčije pod Hohenzollernsko dinastijo storiti: veliko podonavsko državno zvezo ali zvezno državo svobodnih samoupravnih in ravnopravnih narodov pod žezlom Habsburžanov. Naloga avstrijskih slovanskih politikov je, opozoriti je na alternativo: zguba politične in gospodarske samostojnosti in možnosti kakeršnekoli ekspanzivnosti pod nadvlado hohezollernske Nemčije, po čemer stremi še zadnji ostanek z Nemčijo nezdruženega nemškega naroda, ali pa popolna politična in gospodarska neodvisnost velike federativne podonavske države z neslutenimi možnostmi razvoja, gospodarske in politične eks-patfžije na bližnji vsbod, zä čemer teže slovanski narodi, ki tvorijo Ogromno večino habsburške monarhije. Na nas je pa, da s svojim gospodarskim, po tičnim in kulturnim delom te odločilne a grozno konservativne kroge okre-nemo na to tudi za nje edino rešilno pot. — Politična kronika. z Minister Bilinjski o rekonstrukciji kabineta. „N. Fr. Pr." je prinesla dne 5. t. m. pogovor svojega dopisnika z ministrom Bilinjskim o rekonstrukciji kabineta. Bilinjski je dejal: „Sedaj, ko parlament ne zaseda, ni povoda, da bi kak član kabineta odstopil. „Slovanska jednota" je sicer zahtevala rekonstrukcijo. Sedaj pa, kakor sigurno vem, se ne misli na to, da bi se ta zahteva izpolnila. Vsak dan pridem z mini-sterskim predsednikom v dotiko in sigurno bi bil povabljen na posvetovanje, ako bi šlo za mojega naslednika". B. pravi, da ni nikakega povoda za kako premeno v kabinetu. Vsak mora enkrat odstopiti, za B. pride bržkone ta čas, ko pridejo na dnevni red predlogi o novih davkih. B. pravi, da odstopi, ako se večina parlamenta izreče proti njemu. Kdo bode njegov naslednik, ne ve, ve pa za gotovo, da to ne bode gališki namestnik Bobrzynjski. z Nemci in minister Hochenburger. Vesti o rekonstrukciji kabineta so Nemce zelo razburile. Nemški poslanci, ki vživajo svoje počitnice, so hiteli v Line na posvetovanje z nemškim mi-nistrom-rojakom Schreinerjem ter so tu izjavili, da bi smatrali odstop Hochen-burgerja za koncesijo Slovencem in Čehom in za napoved vojske. Kaj jim je minister Schreiner na to povedal — je še tajnost. z Sejo klubovih predsednikov je sklical predsednik Poljskega kola na 17. t. m. v parlament. Povabil je tudi predsednike slovanskih neobstrukcijo- LISTEK. Slepa ljubezen*. Z napetostjo smo pričakovali pre-mijero tega dramatskega prvenca našega znanega organizatorja prosvetnega dela na Štajerskem. Vršila se je dne 1. avgusta v dvorani „Narodnega doma" v Ptuju pod osebnim vodstvom g. pisatelja. in skladatelja, in moramo z veseljem bilježiti, da je dosegla popoln uspeh. V kolikor ga je zapisati na račun skladatelja in igralcev, bi bilo težko določiti; gotova imata poslednja činite-lja mnogo deleža, vendar pa uspeh igre — za katerega smo se bali tako radi igre same kakor radi težkoč uprizoritve — kaže, da ima delo življensko moč in zato g. pisatelju prav iz srca časti-tamo ! Če bomo v kratki oceni morali poleg mnogih vrlin igre tudi njene hibe povdarjati, naj to g. pisatelju ne zgreni *Ljud-ka igra s petjem v 5 dejanjih. Slišal Anton Pesek, učitelj - voditelj v .\'a rapljah pri Ptujski gori. Pevske točke : samo . — dvospeve in zbore uglasbil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. veselja nad svojim delom, marveč mu bodi vspodbnja k nadaljnemn delu v začrtani smeri. Pisatelj, po poklicu sam učitelj in vzgojitelj mladine, nam hoče v svoji „ljudski igri" pokazati, kam vodi neumna, slepa ljubezen stanšev do svojih otrok. Bogat in bahat kmet Boštjan Lovrič in njegova nič boljša pelovica Frančiška imata sinaedinčka Frančeka, ki ga tako slepo ljubita, da ne vidita samo, kako se na sebi dober dečko sprija in postaja surov, ampak mu dajeta v svoji zaslepljenosti še zaslombo in potuho, ko se pridejo pritoževat zoper njega učitelj, služin^ad in sošolci. Naravno, da mora to voditi do konflikta med njima in šolo. Še le nesreča, ki zadene njenega razposajenega sina, ko je hotel ravno zopet pokazati svojo surovost nad součenci, jima odpre oči, žal prepozno, še le ob izgubi svojega ljubljenčka-edinca. To je kratko jedro igre. Sujet iz življenja, kakoršnih sre-čavamo vsaki dan in v vsaki vasi; vreden je na sebi, da se ga lati dramatik, kot „slika iz vzgoje" z izrecno didaktično vzgojevalno tendenco pa je iz-borno sredstvo v boju proti zastarelim predsodkom in hnjskajočemn dein mračnih političnih struj zoper šolo in učiteljstvo. Seveda kakor vsako grenko zdravilo, mora se tudi to dajati — na slad- ' kor,u. Zato je g. pisatelj prepredel igro z močnimi prizori šolarjev - pastirjev in lepimi pesmi že znanih mladinskih pesnikov in mnogimi lastnega vira. Zlasti sreČDa pa je „medigra" pridnega hlapca Janeza in dobre dekle Mimike, ne samo srečna po ideji, ampak zlasti po izpeljavi. Tu vidimo pravega pesnika. Škoda, da ostali — glavni — del igre zelo zaostaja za to medigro. Prerazblinjen je, premalo koncentričen,' in zlasti premalo dejanja! ,.In zlasti glej da se zgodi dovolj.. Množini le množina dopove kaj, Naposled vsak si kaj izbere sam", uči gledališki ravn tel j pesnika v Faustu. Zato postane tendenca igre, namesto da bi se je neopaženo navzeli, vsiljiva, ker ne sledi iz dejanj, ampak se samo in preveč v besedah povdarja. Ponekod celo čisto nemotivirano in nenaravno. Hlapci in dekle pri nas ne filozofirajo o pedagoških vprašanjih, vsaj na tak način ne, in šolarji še manj. Popolnoma nenaravno in zato neverjetno je, da bi se začel 13 letni sprijen dečko sam nad seboj jeziti radi svoje sprijenosti in proti svojim sončenčem, zlasti pa proti učitelju začel skesan dokazovati, da so njegovi stariši krivi njegove sprijenosti. Mnogo pretiravanja je tudi v 3. in 4. prizoru III. dejanja, in to učinkuje slabo ter spravlja vso dobro tendenco igre v nevarnost. I;to velja o prizoru med učiteljem in Frančekom, dober je naslednji prizor med tema in Boštjanom, dramatično na vrhuncu pa stoji nedvomno 4. dejanje, med tem ko se lepo začeto 5. dejanje razblinja v nedra-matične, dolge dvoerovore, skoro pravil-nije monologe, in zajde na mestih v čisto pridigarski ton, ter namesto, da bi končalo razvoju igre primerno z lepo himno, ki jo pojeta Janez in Mimika pouku in vzgoji, pade v zadnjem prizoru čisto brez potrebe iz veselega in povoljivega zaključka v najhujšo in vsaj glede Boštjana Lovriča — kmeta ne zadene kap, če mu otrok umrje! —nemotivirano tragedijo. Dialogi so mestoma prav živahni in se vidi, da je pisatelj mnogo opazoval življenje in jezik priprostega na- nistiških strank. Na dnevnem redn je posvetovanje o tem, kako bi se dala doseči delazmožnost parlamenta in češkega deželnega zbora. z Divjanje Nemcev proti Čehom na Nižjem Avstrijskem postaja čedalje bolj besno. Nemški narodni svet je izdal oklic, ki poziva Nemce, naj trnmoma piidejo in zaprečijo nameravano češko veselico v Simeringn. „Dunaj je nemški in mora ostati nemški!" — Ti sklepi bi morali biti veljavni tudi v onih slovenskih mestih, v katerih so Nemci v manjšini. Kaj bi rekli potem „državo-vzdržujoči" Tevtoni? z Položaj v Melilli je za Špance zelo nevaren. Marokanci so pretrgali vodovod in Melilla je brez vode. Vročina postaja čedalje hujša in bati se je, da izbruhnejo vsled pomanjkanja vode epidemije. Španci bi se rešili, ako bi tvegali odločilni boj z Mauri, za ta boj pa niso pripravljeni. z Kretsko vprašanje. Iz Carigrada oficijozno poročajo, da je neka velesila stavila predlog, naj se predloži kretsko vprašanje mirovnemu razsodišču v Haagu. Konzuli velesil so stavili v imenu svojih vlad kretski vladi te predloge: 1. naj se ne izveša grška zastava na izpostavljenih točkah; 2. naj se ne pošiljajo deputacije v Atene; 3. naj grški kasacijski dvor ne sodi kot najvišja inštanca v razsodbah kretskih sodišč, dokler kretsko vprašanje ne bo definitivno rešeno. Dnevna hroniha. o Drugi sestanek slovenskih svo-bodomislecev se vrši dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani s sledečim vsporedom: 1. Ing. 1. Jerkovič: Morala Svobodne Misli. 2. IUC. Lotrič: Razmerje Svobodne Misli k političnim strankam; organizacija slovenske sekcije. 3. Phil. 1. Ivan Lah: Svobodna šola. 4. IUC. Ki-sovec: Jugoslovanski krematorij. 5. Slučajnosti o Nekaj o imenu mesta „Gradec". Nekega namškega „učenjaka" Gvidona pl. Lista je očividno zelo peklo, da se vsi, celo nemški zgodovinarji kakor Krones, Kremmel in dr., strinjajo s tem, da je ime danes „najbolj nemškega mesta" Gradca — slovenskega izvira. Zato je skuhal čudno bajko, da izvira ime „Gradec" iz staronemške besede „krajan" oz. „kradem", „kra-den", kar pomenja krič. Ta „krajan" se je latiniziral v „Graiacum", iz česar je nastalo „Creuz" in pozneje „Graz". Neznani podlistkar v graškem „Volks-blattu" je tega nemškega „učenjaka" Lista temeljito zavrnil. Srednjeveške listine jasno kažejo na slovenski izvir imena kakor je tudi nepobitno dejstvo, da so nekoč v okolici sedanjega Gradca roda, mestoma pa postanejo vsled svoje obširnosti dolgočasni indosadni. Priporočal bi gosp. pisatelju študij Ibseno-vih dram. Sklepna beseda o igri: Ima življen-sko moč in se bo, ako se g. pisatelj ne boji truda, jo — za oder — v nekaterih točkah predelati in izdatno, vsaj na 3 dejanja koncentrirati, uspešno uprizarjala zlasti na odrih, namenjenih prostemu narodu. S skrajšanjem in delno pretvorbo bode se pa tudi zmanjšale zdaj >še ne male tehnične ovire uprizoritve. Sodbo o glazbenem delu g. Adamiča prepuščam strokovnjaku glazbe-niku. Tukaj le toliko, da so nas kompozicije, pogojene v lepem narodnem duhu, naravnost očarale i.i je bila po dvorani le ena sodba slišati: to je krasno! Igro so proizvajale učiteljske di-letantke in diletantje z sodelovanjem otrok okoliške šole. Povdarjali smo že, da ima mnogo deleža na uspehu naravnost izborna uprizoritev. Igra je naporna in daje zlasti ulogam učitelja Trpina in njegove žene, kmeta Lovriča in njegove žene Frančiške, hlapca Janeza in dekle Mimike mnogo težkega stanovali Slovenci. Pisatelj konečno sarkastično pripominja, naj se „Tagespost" in Hugo pl. List nikar ne bojita, da bi Slovenci iz slov. izvira imena Gradec že izvajali kake — pravne posestne posledice in da ne bo škodovalo nemškemu Gradcu prav nič, če je bil pred 1200 leti slovenski, pač pa utegne škodovati dobremu imenu nemške znanosti učenjaštvo Listove vrste. — Mi bi pripomnili, da pač ne izvajamo kakih pravic do Gradca iz slov. imena, pač pa iz števila tamkaj naseljenih naših rojakov, ki doseza morda 10 do 15 tisoč ljudi (še po ljudskem štetju 1. 1900 je bilo v Gradcu 2118 Slovencev) in pa iz velikega duševnega ter telesnega dela, ki ga tamkaj izvršujemo vprid — Nemcem. Zato pa ne uživamo v Gradcu še najpriprostejših državljanskih pravic! o Pobalini-,.akademiki", ki so v Zadru, kakor smo včeraj poročali, skoraj do smrti ranili avskultanta Masov-čiča, so bili policijskim potom najprej kaznovani vsak na 14 dni zapora; nato pa se jih je izročilo deželnemu sodišču. Samoobsebi umevno! Tudi 2000letna kultura še nima pravice ljudi na ulicah pobijati! o Umetniška razstava v Monako-vem in slovenski slikarji. V Monako-vem je vsako leto mednarodna umetniška razstava, največja na svetu. Pripuščajo se samo najboljše umetniške sile. Pripustitev sama na sebi pomeni že priznanje svetovnih umetniških krogov. Na letošnji razstavi so sprejeta tudi nekatera dela mladega slovenskega umetnika g. Ivana Zabote iz Prage, našega štajerskega rojaka. Mladi umetnik se razvija v vedno krep-kejšo individualnost. o Gjorgje-Risto Nastič je v spremstvu nekega detektiva odpotoval v Sarajevo, da nabere tam novega materi-jala zoper obtožence. o Za glavnega ravnatelja turških pošt in brzojavov je, kakor poročajo turški listi, imenovan Belgijec Sterpen. o Požar je izbruhnil 4. t. m. v Landesbergerjevi bombažni tovarni v Frideku na Šleskem in je uničil velik del tovarne. Škode je 300.000 K. o Nemška morala. Vojaško sodišče v Poznanju je obsodilo obersta Gayerja zaradi nenravnih dejanj na pod 14 let starih dekletih na 9 mescev ječe in odpust iz službe. o Amerikanski kongres je imel iz-vanredno zasedanje, ki je bilo 5. t. m. zaključeno. o Stoletnico rojstva velikega angleškega pesnika Alfreda Tennysona so slavili 6. t. m. na Angleškem. o Bratje Wright nameravajo ustanoviti v Daytonu v Ameriki tovarno za aeroplane. Popolni aparat sistema Wright bi stal krog 38.000 kron. Dobivajo baje silno mnogo naročil. o Glavni zbor „hrvatske pučke se-Ijačke stranke" je odgoden od 22. na 29. t. m. truda. Nudijo pa tudi igralcem lovorike in te so si g. Kovačič, gdč. Dular, g. Šerona, gdč. Luknar in Vezjak ter g. Čeh zelo častno priborili. Odlikovala se je zlasti naša rutinirana igralka gdč. Luknar kot Lovričevka in po svojem neprisiljenem, nežnem nastopu ter krasnem glasu, gdč. Vezjak kot Mimika. Občudovali smo jo že „Na Osojah". Nastop šolarjev je bil krepek in neustrašen, njih petje vkljub malo previsokim ulogam ljubko. Srčkan nastop majhne Milice (Irmica dr. Štuheceva) nas sili še k posebnemu povdarku. V svesti smo si ogromnih težkoč, majhne šolarje spraviti na gledališki oder in zato smo dolžni neumornemu požrtvovalnemu delu režiserke gospe Kauklerjeve vso priznanje in zahvalo. Naj bi bil vsem, ki so se trudili za uprizoritev, njen lep uspeh v spod-bujo in povračilo! Dvorana je bila natlačeno polna in občinstvo je vkljub neznosni vročini pozorno sledilo prizoru za prizorom, ob koncu pa pozvalo pisatelja in skladatelja na oder in ju obsipalo s cveticami. — n. o Čehi na Dunaju. Nemci na Du-najo dobivajo silen strah pred naraščanjem češkega elementa. Zato v „N. Fr. Pr." in drugod neovirano pozivajo na bojkot proti Čehom. Poglejmo številke. Od 1. 1903 do danes je naraslo število čeških društev na Dunaju od 137 na 195. Vsa društva imajo nalogo svoje člane narodno vzgajati. Ljudsko štetje leta 1900 je naštelo sicer samo 102.000 Čehov, a dejstvo je, aa jih je do 400.000. Ljudska štetja od 1880 do 1900 so pa tudi dokazala, da so Čehi na Dunaju narasli za 16'2% pri 1000, Nemci pa padli za 18'4% P" 1000. To pa je razlagati tako, da je magistrat pri poznejših ljudskih štetjih veliko manj mogel slepariti glede ob-čevalnega jezika nego pri prvih. Leta 1910 se bo to videlo še bolj jasno. Dopisi. Siavnost v Arjivasi. Prvi avgust 1909 bo ostal za Arjovas velik in nepozaben praznik. Veselica, katero je na ta dan priredilo vrlo „gasilno društvo v Arjivasi", je v vseh točkah, bodisi v gmotnem ali moralnem oziru najsijajneje potekla; mnogobrojni udeleženci so bili nad krasno prireditvijo, katera zasluži najprimernejšo pohvalo, kar zadivljeni. V jako lepem številu so bila zastopana gasilna društva iz Žalca, Gotovelj, Št. Petra v Sav. d., Latkovevasi, katera je domače gasilno društvo sprejelo na državni cesti, odkoder je bil skupen pohod med zvoki „Šoštanjske narodne godbe" pred novi gasilni dom, kateri se je ta dan slovesno blagoslovil. Po končanih obredih blagoslov-Ijenja, so se vsa gasilna društva z mnogobrojno množico podala na vese-lični vrt, kjer se je pričela radostna, neprisiljena zabava v najlepši harmonični zbranosti neštetega občinstva, trajajoča do svita prihodnjega dne. Veliko zabave je nudil priprost vrtiljak; od početka veselice pa do prihodnjega dne se je neprenehoma sukal, polno zaseden bodisi starih ali mladih veseljakov. Krasno plesišče, nekaj nenavadnega, je bila ena najprivlačnejših naprav ne samo brzonogi mladeži, ampak popolnoma brezizjemno je uplivala sila sladkozvoke godbe, vrtili so se različni pari in dajali duška veselju, koje je močno prešinjalo srca vseh. • Veliko smeha in pozornosti je vzbujala premetena in podjetna bra-njevka ali „pomarančnca" pod rdečo „marelo", vsa čast ji! — Gospodične prodajalke krasnih šopkov naj bodo na tem mestu uajprisrčneje pohvaljene, naredile so šopkov ogromno množino, a njih okusna podjetnost je imela jako razveseljive posledice; v par urah so prodale vse do zadnje rožice, tako da ga menda ni bilo obiskovalca, ki bi se ne „poštimal" s krasnim šopkom, pripetim od nežnih rok brhkih cvetličaric. Šotor tobakarne, konfetov in razglednic je" bil po svoji zunajnosti krasno prirejen, gospodične v njem so stregle občinstvu z največjo točnostjo in skrbjo in se izvrstno pokazale na svojem mestu, hvala jim! Glavobol in prevročo voljo so samaritansko zdravile vrle kavarnarice, tako da je bila vsaka druga zdravniška pomoč odveč. Najbolje obiskan je bil hmeljev šotor, to je pač storil menda ljubi Bog, dasiravno smo napredni, vendar je v veliki meri sipal na nas vročino in lepo vreme, dasi je veliko ljudi prosilo narobe ... Dosti so trpele gospodične v tem šotoru, a stale so ua mestu, vsa čast jim! Za dobro jed so v veliki meri skrbele izvrstne kuharice jestvinskega šotora, za dobro voljo pa prodajalke vin, posebno rizlinga in traminca iz celjske vinarske zadruge, kateri je budil nepopisne „luštne" duhove v vrstah vinskih bratcev. Otroci pa so pridno obiskovali šotor pokalic in slačičarne, pridne prodajalke zaslužijo istotako vso hvalo. — Soštanjsko narodno godbo pa na tem mestu vsem društvom naj-topleje priporočamo. Tako je potekel praznik Arje-vaščanov, katerim na njih prireditvi prisrčneje častitamo. Gasilno društvo arjevaško si je spletlo s to veselico lep venec, kateri ga bo dičil ves nepregleden čas svojega obstoja. Zato vrli Arjevaščani, hodite po tej poti, katero ste si začrtali, mi vam kličemo prisrčni živijo, pogum in na skorajšnjo svidenje! o Veselica v Prekopi, ki jo je priredil minulo nedeljo pripravljalni odbor „Ljudske knjižnice", je v vsakem oziru prav lepo uspela in lahko rečemo, da tako lepe prireditve še ni bilo v Prekopi. Slavnostni govornik pravnik Lev Brunčko je govoril o pomenu izobrazbe; z vznesenim govorom je na mah osvojil srca Prekopljanov ter jih navdušil za lepo idejo Ljudske knjižnice. V znamenju izobrazbe v znamenju ljudskih knjižnic bodete zmagali — te zlate besede so se gotovo vsakemu vtisnile globoko v srce. Zbor prekopeljskih fantov in deklet, ki je prvič nastopil, je izvajal pevske točke s sigurnostjo in preciznostjo, ki je človek pri enakih zborih na deželi ni navajen; mladi pevci in pevke so pokazali, kaj se da v kratkem času doseči z marljivimi vajami ter so želi zasluženo priznanje; uspeh, ki so ga dosegli, naj jim bo v vspodbudo, da začeto delo prav tako pridno nadaljujejo. Nekaj novega za Prekopo sta bili dramatični igri „Kmet pri fotografa" in „Pri puščavniku", v katerih so nastopali domači fantje in dekleta ter se izkazali tudi kot dobri diletanti; zlasti kmet in fotograf sta se kretala na odru kot bi bila rojena na deskah ter vzbujala s svojima maskama in izborno igro cele salve smeha. Med petjem in zvoki trboveljske godbe je le prehitro potekel čas. Udeležba je bila povoljna, posebno z Vranskega so bile narodne rodbine številno zastopane, tudi „Vi-lašev" je prišlo lepo število. z Iz Zgornje Poljskave. Dovolite, da Vam zopet enkrat poročam o razmerah našega kraja. Opazil sem, da se je začelo jasniti med ljudstvom, čeravno še ni tam. kjer bi moglo biti že zdavnej — vendar upam, da pojde počasi. Prosti razvoj našega kmeta ovirajo posilinemci (in teh je še precej), ki hočejo, da bi kmet ne bral ničesar, ostal zabit in bil popolnoma pod njihovo vlado ter jih pital s svojimi trdo-zasluženimi vinarji. Za plačilo pa ga psujejo in zasramujejo. Toda kmetje so nekoliko izpregledali. Kakor sem o Veliki noči poročal, so vrgli nekaj teh „nebodi jih treba" iz občinskega odbora, a zdaj so še storili večji, skoraj neverjetni korak naprej, sklenili so namreč enoglasno v zadnji seji, da hočejo v bodoče slovenski uradovati. Izprevideli so, da je nemščina res lepa in da se pri nas skoraj težko izhaja brez nje, a svoj materin jezik tako prezirati, to se pravi ne spoštovati svoje matere, ki ga je učila. In samo na ljubo in komod-nost c. kr. uradnikov dopisovati v blaženi nemščini, se jim je zdelo le preveč. Saj plačujemo Slovenci istotako davke in z istim denarjem, ko Nemci in vendar bi mi ne smeli zahtevati nobenih. Morda pravi člen 19 drž. vrh. zak. od 1. 1867. 21. decembra, da so Nemci v Avstriji gospodje, mi Slovenci pa moramo biti njih hlapci ? Sliši se, da tudi sosednje občine skličejo v kratkem seje za slovensko uradovanje. O Veliki noči sem pozabil poročati, da so občine Gornja Polskava, Bukovec, Pokoše, Oglenšak in Gabernik prosile poštno ravnateljstvo v Gradcu za slovenske tiskovine, za dvojezičen poštni pečat in za dvojezičen napis na poštnem vozu. Po treh mesecih je prišla vsa zadeva v roke okr. glavarstva in dozdaj še nismo drugega ničesar dobili, ko slov. tiskovine. Kdaj dobimo drugo — kdo zna, bode pa treba kakega g. poslanca, kakor za vsako najmanjšo reč, ki jo hočemo Slovenci izvojevati. Zvedel sem, da tudi tukajšnji krajni šolski svet kakor tudi vodstvo še vedno uraduje v nemškem jeziku ter rabi samonemški pečat — sicer mi ni znano, koliko je na tem resnice. v Klub „Vesna" so ustanovili pretekli teden nekateri bivši člani umetniškega društva „Vesna", ki se je pred nekaj leti razšlo, ker je večina članov zapustila Dunaj. Namen kluba: prijateljska zveza članov, praktični stik z naročujočim občinstvom. Koliko naročil gre v tujino, ker večina naročite-ljev ne pozna domačih moči, mnogo-stranosti njih umetniškega delovanja. Društvo „Vesna" je slovensko občinstvo opozorilo na mlade moči, ki so se v žalibog prekratkem času društvenega obstoja častno izkazale na raznih poljih vpodabljajočih umetnostih „Vesna" se je vdeležila korporativno I. jugoslo-slovanske razstave v Belemgradn z jako častnim in dobrim gmotnim vspehom, posamezni člani so razstavljali tudi dru- god. Došlo je na „Vesno" dosti naročil iz domovine, ki jih je društvo izvršilo na zadovoljnost in veselje naroči-teljev in želo zanje obilo priznanja in pohvale. Pretežna večina članov je takrat še obiskovala umetniške šole. Od tistih dob pa so si znanje izpolnili in se izurili v svojih strokah tako, da danes lahko prevzamejo v izvršitev velika naroČila, ki bi jim takrat delala še težave. Dokaz so dejstva. Klub izvršuje najrazličnejša naročila, ki spadajo v področje risarske in slikarske umetnosti: načrte za reklamne namene n. pr. etikete, risbe za inserate, plakate, vinjete za vabila itd., razglednice, plesna damska darila, risbe za opremo knjig, diplome, humoristica, portrete, pokrajinske slike, svete podobe za sobe, cerkvene slike, razne umetnoobrtne načrte n. pr. načrte za pohištvo, posebno v domačem slogu i. dr. Klub daje na zahtevo pojasnila. Naslov: „Vesna", Škofja Loka, kranjsko. Klub zaupa v narodno zavednost slov. občinstva! Svoj k svojim! Zaupajmo svojim močem. Ne cap-ljajmo za tujcem, češ, tuja stvar je vselej gotovo dobra! Lahko se osamosvojimo, da bo tujec čutil izpremembo. kadar pride v naše kraje, da bodo naši kraji nosili pečat domačega duha! Štajerske novice. a „Narodna stranka" in obstruk-cija v državnem zborn. „Straža" piše v svoji včerajšnji izdaji: „Tudi štajerska slovenska liberalna stranka stoji v tem boju (obstrukciji) ne ob strani Slovencev, ampak ob strani Nemcev in nemške vlade. Kjer more, udari po obstrukciji, a vladi pa prizanaša in se ne povspne do odločnega odpora. Seveda, naša liberalna stranka tega ne dela zastonj. Da gotovim osebam olajša stališče že v naprej, da spravi par strankarjev h kruhu, se proda Nemcem in nemški vladi, slovenska stvar ji je deseta briga. Nikdar še nobena stranka na Slovenskem ni tako drzno izdala slovenskega ljudstva kakor sedanja, ki si upa očito in odkrito delati v nemškem duhu. Boj taki stranki do popolnega poraza — mora biti geslo vsakega poštenega rodoljuba." — Poglejmo si najprej, kaj je rekel o obstrukciji g. dež. poslanec dr. Kukovec na shodu v Središču: „Povdarjati tudi moram, d a n a s je veselilo videti, da ugled slovenskega zastopstva v državnem zboru na videz raste, da se z njimi resno pogaja, da od slovenskih poslancev stavljeni predlogi dosezajo večine pri glsovanjih. Niti možnosti, da bi vodja slovenskih klerikalcev minister postal, nismo zasledovali iz strankarskega stališča, saj je celo dr. Tavčar že pred leti izjavil, da smatra pridobitev ministra za Slovence kot tako važno, da bi se ne upiral, če bi se izbral.celo kak dr, Šusteršič. Tudi o dejstvu obstruk-cije, četudi je zvezana z začasno škodo Slovencev, bi se n!am zdelo mogoče resno govoriti, če bi bila to obstruk-cija zoper nemški sistem in za slovensko boljšo bodočnost. Naše veselje nam pa kali obžalovanja vredno spoznanje, da slovenski klerikalci z dr. Šusteršičem in dr. Korošcem na čelu v državnem zboru kljub slovanskim frazam in Slovanski jednoti niso zasledovali slovenstvu kopistnih ciljev. Ne smatramo izključenim, da se še Slovanska jednota vendar da rešiti in speljati na zdra-vejša pota, akoravno se zelo bojim, da bosta pri tem ravno dr. Šusteršič in dr. Korošec s svojo klerikalno družbo največja ovira. Kako je mogel dr. Šusteršič računiti na trdno zavezništvo slovanskih naprednih strank Slovanske jednote, če je pa zoper iste rovai, ko je na njih pomoč apeliral ? Na Dunaju so kovali Slovansko jeanoto, v „Slovencu" so napadali Dalmatince in gg. dr. Ploja, Ježovnika in Robleka v štajerskih listih pozivali k odložitvi mandatov. V svojih oficijelnih sklepih je Slovanska jednota izjavljala, da se ji gre za boj zoper nemško ministerstvo in sistem, neoficijelno so pa pisali merodajni klerikalci, da se jim gre za razpust deželnega zbora, pridobitev štajerskih naprednih mandatov in poraz mladočeške stranke pri volitvah. Koroški klerikalec Kranjc dr. Brejc je celo ob napadanju slovenskega zavoda Zadružne Zveze v Celju izdajal čedne klerikalne cilje, ki se imajo za klerikalce doseči z napredno pomočjo v Slovanski jednoti ter je klical v ti zvezi, češ, da bodo imeli klerikalci (ne Slovenci!) za seboj v boju zoper slovenske napred-njake že kmalu tudi — svoje ministre!" Treba je nadalje povdarjati, da stoji „Slovanska jednota" v strogi opoziciji proti sedanji vladi in z njo vred tudi. „Zaveza južnih Slovanov", v kateri sedita poslanca naše stranke gg. Ježovnik in Roblek; povdarjati je treba, da nista ta dva gospoda niti z jednim dejanjem pokazala, da stojita vladi ob strani, temveč sta dosledno in povsod glasovala proti njej. In to ne samo sedaj, temveč že tekom celega delovanja ljudskega parlamenta, tudi takrat ko so klerikalci pri ogrski na-godbi izdali koristi našega kmeta. Nedvomno je tudi, da kakor hitro dobi ta obstrukcija splošno narodni, ne samo strankarsko-klerikalni značaj, bodeta naša poslanca z veseljem to stremljenje podpirala. Sumničenje, da bi imela „narodna stranka" kakršnekoli postranske namene, pa a limine odločno odklanjamo. Naj klerikalci navedejo le jeden konkretni slučaj! Za politične korake, ki jih pa dela g. drž. poslanec dr. Ploj po svoji previdnosti in svoji razsoji, je odgovoren on sebi in svojim volilcem ne pa „Narodna stranka". To je vendar jasno! Mi smo bili vselej in smo principijelni opozici-jonalci in smatramo ta svoj princip za tako vzvišen in svet, da ga ne kaže vlačiti v nižave Šušteršičeve žlindre in Brejčevih surovosti. Ako je klerikalcem v resnici do vstrajnega in resnega boja za slovenski narod, ne za slovensko-ljudsko stranko, jih zmiraj brez vseh kompromisov in formalnosti po svojih močeh z veseljem podpiramo. Ako si v sredstvih nismo zmiraj jedini, ni treba iz tega delati ,veleizdajniških' afer. To velja tudi za bodočnost. Za strankarsko izkoriščanje bojev v parlamentu pa nas nikoli ne bode dobiti. Take zabave si lahko privoščijo n. pr. češki agrarci — v naših razmerah so pa nepotrebne in škodljive. Ali tudi ni bolje porabiti istih moči, s katerimi se ubija nekaj, kar se ubiti ne da, namreč napredne stranke na Slovenskem, v kulturni in gospodarski napredek ljudstva? d Ljubeznivi tovariši so štajerski nemški učitelji. To dokazuje „Pädagogische Zeitschrift" 42. letnik, štev. 14 od 25. julija t. 1. str. 209. Iz listnice uredništva izvemo, da neki A. E. želi, da bi oni učitelji na Spodnjem Štajerskem, ki pustijo rubriko „nemški jezik" nedotaknjeno, bili izključeni od uravnave plač. To je res človekoljubno stališče! Zakaj pa ne bi kar vseh slovenskih učiteljev izključili od povišanja plač? To bi menda dotičnik najrajši imel! Razdelitev krajevnih razredov, ki jo je prinesel zadnjič „Nar. Dnevnik", kaže pač tudi to načelo: izključen je slovenskih učiteljev od boljših plač! Prav je, da se začne to razkrinkovati, ker to je v škodo vsemu slovenskemu ljudstvu, ne samo učiteljstvu. d Zakaj se Slovenci v Vojniku tokrat ne udeležijo občinskih volitev? Volitve so politična skušnja in če tudi propademo, niso brez pomena. Dvigajo in utrjujejo zavednost in zlasti v naših spodnještajerskih mestih in trgih bi pokazale, da Nemci niso tako absolutni vladarji v njih. Če se ne udeležimo volitev, priznavamo s tem, da so ti trgi in mesta res enojezični. Abstinenca in molk so predznaki politične smrti. Živi se oglašajo in bojujejo! z Štajerski namestnik gr. Clary se je podal v četrtek v automobilu iz Konjic v Ptuj in od tamkaj v Ormož, da si ogleda po toči oškodovane kraje. z Štiridesetletnico mature so obhajali maturantje celjske gimnazije iz 1. 1869. minulo sredo v Celju. Bilo je 15 udeležencev, med njimi gg. dr. Bergmann, prakt. zdravnik v Žalcu; Matija Frece, župnik v pok. v Petrovčah; Ant. Fišer, župnik v Mozirju; dr. I. Kosirnik, pnmarij v Zagrebu; Jurij Šporn, nadzornik drž. železn. v pok. iz Vipave; dva sta poslala pismene pozdrave. Slavnost se je vršila z domačim sestankom in obedom pri „Zamorcu" ter s cerkvenim opravilom pri oo. kapucinih. Udeleženci so si obljubili, da se v 3 letih zopet snidejo. a Kako to ? Pri občinskih volitvah v Sp. Poljskavi so zmagali Slovenci. Kako torej pride županstvo do tega. da razpisuje službo obč. redarja v süd-markovskem „Štajercu ?" a „V imenu Kristusa" je prosil o priliki zadnjih deželnozborskih volitev organist Bračko v Št. Miklavžu pri Slov. Gradcu kmete, naj volijo Ver stovšeka. Sedaj je pa aretiran, ker cerkvena blagajna ni v redu, in bo v kratkem pred okrožno sodnijo v Celju razprava. — Ali mu je Verstovšek premalo dal za agitacijo?? a „Štajerc" poroča, da so imeli nekje pri Ptuju 2. avgusta 40—45° C toplote, Moteni se ne čudimo,, da se Linhartu včasi — meša! a Nemške „podpore". „Štajerc" sedaj zahtera razne darove „Südmarke in nekaterih nemških mest, ki so baje namenjeni kmetom v ormoškem okraju. Tega seveda ne pove, da so ti darovi namenjeni izključno ormoškim nem škutarjem. d Umrl je pri Hrastniku g. Mih. Urbajs, 84 let star. Pokojnik je oče vrlega pristaša „Nar. str." gosp. Iv, Urbajsa. Naše sožalje! d Toča je pretečeni torek hudo pobila hrastniško okolico, pos. Dol. Drž. posi. dr. Benkoviča ni od nikoder! (Sedaj ni volitev! Op. ur.) v Sadovi Škamlečevih naukov in zadnjih pamfletov v „Slov. Gosp na sokolska društva vobče in na Murskega sokola posebej so dozoreli v nedeljo 1. tm. zvečer v Ljutomeru o priliki sokolske veselice. Za Škamle-čevo in „sveto" stvar navdušeni kristjani so hodili ponoči — kakor je to že taka čukovska navada — v gostilniške hleve, ter odvezovali in izpušča li konje tistim voznikom, ki so pripeljali stranske udeležence veselice. V tem ko so orožniki, policaji in lastniki konj po trgu in okoli trga lovili splašene konje, so za Škamleca in sveto vero navdušeni katoličani kradli z vozov biče, sedala i dr. To so torej sadovi Vaših naukov, g. Škamlec! Kot duhovnik in klerikalec ste lahko ponosen na tje, kot pošten Slovenec pa se jih slobodno sramujete. d Iz Ljutomera. V našem poročilu o sokolski slavnosti sta vsled neljube pomote izostali imeni gospic Mirke Mišja in Jetice Škrlec, ki sta s posebno požrtvovalnostjo sodelovali pri prireditvi. Omeniti še nam je tudi pri- srčno ovacijo, ki so jo priredili varaz-dinski sokoli starosti M. S. dr. ChloupkU; dvignili so ga na svoja krepka sokolska ramena, na kar je ob burnih nazdar-klicih zaorila sokolska himna. Da je uspela slavnost tudi v gmotnem oziru kar najbolje, kaže čisti dohodek cca 600 kron. a Kaj pa ti fantič — Minul pondeljek zvečer je šel 26 letni kmečki fant Anton Čelofiga iz Gorice v Požeg vasovat. Tamkajšnji fantje so ga opazili in nekdo ga je s samokresom težko ranil v prsi. Treba bi bilo, da bi poklicani činitelji in fantje sami delali na ublaženje takih surovih navad. a Za župana na Vurbefgu je • zopet izvoljen g. Anton Preložnik, pristaš kmečke zveze. d Nenavadna nesreča. 3. t. mes. ob 10. uri zvečer je treščilo v viniča-rijo g. mlinarja Perka v Ivanjskem vrhu. Otroci so pobegnili iz hiše in izpustili živino, kajti lesena bajtica je bila v trenutku v plamenu in je zgorela do tal. Zjutraj so našli na mestu, kjer je stala materina postelja, kupček kosti. Mati, ki je bila v drugem stanu, je torej zgorela. Oče je v Gradcu, kjer dela zidai ski. Od zapuščenih otrok šteje najstarejša 19 let, najmlajši še le 10 mescev. v Zahvala. Podpisani odbor društva za otroško varstvo v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj izreka najprisrč-nejšo zahvalo vsem, ki so podpirali društvo pri gledaliških predstavi „Slepa ljubezen" dne 1. avgusta t. 1. v Ptuju ter kakor si bodi pripomogli da je pre-mijera Pesek-Adamičeve ljudske igre toli sijajen moralen in gmoten uspeh dosegla. Zlasti se zahvaljujejo gg. A. Pesku in E. Adamiču za prepustitev igre, osebno vodstvo in spremljevanje na glasoviru, požrtvovalnim učiteljskim di-letantkam in diletantom za brezprime-ren trud in silno muko v neznosni vročini, gospe Kanklerjevi kot neumorni režiserki, starišem, katerih otroci so pri igri sodelovali, čitalniškemu odboru za prepustitev dvorane, vsem blagim pre-plačnikom in vsem izvenptnjskim in ptujskim udeležencem za mnogobrojni obisk. Ta gledališka uprizoritev v prid zapuščenim otrokom je zopet na neo-vržen način manifestirala, kdo širi ljubezen do bližnjega z jezikom in kdo jo dejanski izvršuje! (Opomba uredništva: O „Slepi ljubezni" in njeni uprizoritvi v Ptuju priobčimo iz strokovnjaškega peresa daljšo oceno.) Odbor društva za otroško varstvo v ptujskem okraju dne 4. avgusta 1909. Ivan Kaukler tajnik. Dragotin Zupančič predsednik. v Zahvala. Murski sokol v Ljutomeru se zahvaljuje tem potom najsrč-neje vsem, ki so pripomogli do tako krasnega vspeha slavnosti dne 1. avg. 1909. V prvi vrsti zahvaljuje se bratskemu sokolu in sokolicam v Varaždinu za tako mnogoštevilen poset, slavni požarni brambi v Stročjivasi za krasen sprejem bratov Hrvatov, slavnemu veteranskemu društvu v Ljutomeru, požarni brambi na Cvenu in okrajnemu načelniku g. Rajhu za prijazno sodelovanje, vsem narodnim damam ljutomerskim kakor gospem dr. Chloupkovi, dr. Grossmannovi, Kocuvanovi, Kukovčevi in Veseličevi, gospicam Mici Herzog, M. Velnar, O. Cvahte, M. Kocuvan^ M. Čagran, T. Čagran, A. Karba, M. Karba, T. Seršen, A. Seršen, O. Lah in B. Pu-conja za njih povžrtovalen in nesebičen trud, posebno pa gospici Jetici Škrle-čevi, ki je od ranega jutra do pozne noči vse svoje moči posvetila „Sokolu". LeonidjHerzogovi, katera se je v zahvalo» da se je uvrstila med narodne delavke že blatila v svojih umazanih predalih „Straža", in Mirki Misjevi, ki je kot vselej tudi tokrat radovoljno sodelovala. Nadalje gre vsa zahvala bratom telovadcem ter njih načelniku br. Stajnku veseličnemu odseku, godlji središki posebno nje vodji g. Fr. Serajniku, vsem cenj. pevcem posebno dirigentu g. Za-cherlu, ter vsem zavednim posetnikom od blizu in daleč, ki so nam pokazali se svojim mnogoštevilnim posetom njih simpatije do „Murskega sokola''. Prisrčna hvala in nazdar! Odbor „Murskega Sokola" v Ljutomeru. Kranjske novice. z Peto pokroviteljnino po 200 E za Ciril-Metodovo družbo je že zbralo omizje pri „Roži" y Ljubljani. z Iz šolske službe. Prof. Bogumii Remec v Novem mestu je dobil dopust za leto 1909/10, da prevzame vodstvo dvorazredne slovenske trgovske šole v Ljubljani. Na njegovo mesto pride za čas dopusta suplent dr. Milan Šerko. z Sneg je zapadel po nekaterih planinah na Kranjskem. Pobelil je vrhe Grintavca, Storžiča in Kočne. z Strašen požar jo uničil posestniku Tomcu v Stranski vasi v Belo-krajini vsa gospodarska poslopja. Škode ima nad 20.000 kron in ni zavarovan. Kmetje, zavarujte se! if »Tabor narodnega delavstva" se imenuje slavnost, ki jo priredi „N. D. O." v Ljubljani dne 8. t. m. v „Nar. domu". z O umetniški razstavi v Ljubljani je prinesel celovški „Mir" še precej laskavo oceno i? peresa msgr. Podgorca. Mbe novice. o Celovški »Mir" se jezi, da se yodstvo Ciril-Metodove družbe ni uklonilo komandi domišljavega dr. Brejca in toži, da družba ne mara „ponujene roke". Seveda ne, kdo si bo pq, dal s pestjo hiti v obraz? o Požar v Svetnivasi dne 2. t. m. ni uničil, kakor smo zadnjič poročali, 20, ampak 8 hiš in gospodarskih poslopij. Pogorelci so tem večji reveži, ker so imeli spravljeno že seno in žetev. o pr. Johann Uhde, znani katoliki učenjak na graškem vseučilišču, doktor bogoslovja, modroslovja in prava, je, kakor dokazuje zadnji „Mir", Slovenec. Njegov oče je učitelj v Škocjanu v Podjnni in z doma iz Solčave v Sa-vinski desini, njegova mati je pa Brez-nikova iz Železne Kapla. o 0 štrajku ministrantov v Öer-nečah pri Spod. Drayberkn poroča celovški „Mir". Vsekakor modelno,! o Sneg je zapadel 5. t. m. na yi-Šinah krog Pontebe na Koroiškem 20 cm visoko. Pptmopshe noviEK. v Dopolnilne volitve v Trstu za državnozborski mandat bivšega soc. demokrata Panini, kije mandat odložil, se ^rši 14. novembra t. 1., eyent. ožja volitev 21. nov. v V tržaški okolici se pridno snujejo odseki tržaškega Sokola in je slednji razvil poslednji čas sploh jako živahno deioyanje, v Podadmiral baron fedina jena, lastno prošnjo umirovljen, Jedjna. je rodom Dalpiatinec. V Za stalnega učitelja na tržaški slbvenski šqli je imenovan slovenski skladatelj Emil Adamič. v Nesramno žalitev slovenskega naroda si je dovolil, kakoi; poroča „Edinost", ckr. stotnik 97. pešpolka Giradi v Trstu. Ko je iušpiciral pred par dnevi neko stražo in slušal dva vojaka slovenski govoriti, je zakričal: Kako pa goyorite tukaj v npkem kurbirskem jeziku! To je že višek nesramnosti, ki si ji more dovoliti kak član ckr. armade, za. katero dajemo Slovenci največ krvnega davka. v P agnini, bivši socijalni demokrat, ki je izstopil iz stranke in odložil svoj državnozborski mandat, si snuje novo delavsko stranko. Ustanovil si je že društvo, ki se imenuje „Delavska zbornica". Vabi vanje brez razlike političnega, narodnega in verskega mišljenja. Bo menda slaba! v V pokoj gre, kakor se govori, ravnatelj državne železnice v Trstu, Rnff. Slovanski zapiski. v Petstoletnica grunwaldske bitve važna obletnica v slovanski zgodovini. Prihodnje leto bode minolo pet sto let, kar se je bila znamenita grunwaldska bitva, v kateri so pobili med Dubrovno in Ostrogom poljski kralj Jagaillo, lit-vanski veliki knez Vitovt v zvezi s smoienskim ruskim polkom Jurija Lu-guevijeviča vojsko nemških križevniških yitezov grozno pobili. V grunwaldski bityi, katere izid je odločila hrabra smolenska vojska, so se bojevali tudi Čehi pod slavnim vojskovodjem Janom Žižko s Trocnova. Poraz Nemcev je bil grozen; na bojišču jih je obležalo okolo štirideset tisoč, vjetih je bilo petnajst tisoč ip ostalih 25 tisoč se je rešilo s tem, da so zbežali. Sotrudnik „Nov. Vrem." Al. Pi-lenko piše o tej bitvi: Grunwaldska bitva ima za Slovane velik, skoro simbolični pomen. Bil je to edini moment y celi poljsko-ruski zgodovini, v katerem so se Slovani, pdloživši svoje spore, združili v tako močno četo, da jim ni bila strašna niti slavna vojska križevniških vitezev. Nikdar prej in nikdar poznej, se ni sloyanska reč tako sijajno pojavila in sicer toliko glede osnutok kakor glede učinkov. Nemci, čeprav bi radi zmanjšali vspeh združenih poljka-rnskih-čeških vojsk pri Grunwaldu, ne morejo dozdaj «tajiti, da je bila bitva pri Tanneuburgu, kakor jo Nemci imenujejo za nemški pohod na vshod tako hud udarec, da si celo stoletje niso mogli zopet opomoči. Živimo v dobi — piše A. Pilenko — v kateri začenja slovanska vzajemnost zopet rasti. Primerna proslava grunwaldske. bifve bi bila torej zelo umestna. Germanizem se kakor n? začetku XV. stoletja dere na nas vsak dan bolj divje in bolj energično. Tega se zavedajo izobraženi krogi v celem sloyanstyu- Treba je samo jakega povoda, da bi padel bel z oči slepih. Mislim, da bi sé dalo tak povod najlažje s tem, da se v veliki obliki proslavi petstoletnico onega dne, ko je združeno slovanstvo pokazalo Nemcem svojo prato moč." Mi temu dodajemo, da projektirajo Poljaki v ta namen veliko poljsko etnografsko razstavo in da je Že bil stavljen predlog, naj se h kratu s poljsko etnografsko razstavo otvori v Lvovu tudi vseslovanska umetniška razstava ter osnuje zveza vseh slovanskih umetniških društev. o Ciklus predavanj « ruski kulturi priredi po letošnjih počitnicah Ruski kružok v Pragi. Dosedaj šo prijavljena ta-le predavanja: dr. VI. A. Frančev, prof. na varšavskem vseučilišču: o ru-sko-čeških literarnih stikih; prof. dr. Biid družbe sv. Cirila in Metoda! hBBM Prva češka - splošna dein, družba za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. na življenje EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDfNA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SV01I K SVOJIM ! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva y vseh večjih slovenskih krajih. Odvetnik dr. Ivan Fem | si usoja naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju, v v hiši zdravnika gospoda dr. B. Stuheca, Poštna ulica št. 19. Najboljše mlatilnice za rabo na poke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in tpiepje) vseh vpst, sadne in gpozdne mline, slamopeznice, kakop vsakovrstne poljedelske stpoje, zajamčeno najboljšega izdelka, ppipopoča po najnižjih cenah trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje. Slike in cene stpojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. w^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm £dioo narodno K; PrVa jttžnoštajffjHa Kamnoseka Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim ::: obratom. «: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobaraki atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamjov itd. ::'. Brušenje, pulir anje in strnganje kamena s stroji. podjetje V Celju. intastrijsHa dražba. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz rneliènih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-raniii rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ::: „Narodna založba v Celju" registroyana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe y Celjn" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 1VH)9 66 s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Največja in naj cenej ša izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. f Predno si kupite uro, rlizur ; oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izboma in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. Darujte za Nar. sklad! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430*97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposkih ulicah štev. 12. 26i 3211 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. ■K Suoji k suo jim! Suoji k Rotouška ulica šteu. Z U Celili Rotouška ulica šteu. 2 suo j im! Irgouina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem i. t. d. A Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči Ol Kupuje in račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih /2 /Ob papirje Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu. o o o - Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon žt. 48. - n LASTNI DONI" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadrnga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure se® dopoldne, o o o pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi ohrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racuL © © © © © glavnice in c'„resti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © & sliKar in plesHar V Celjtt Safinsüa alita štrt. * N _ . prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno ln po zmernih cenah Sprejmem tafyj Več potnočniHoi Razširjajte ,Nar. Dnevnik1. Žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-61 Velika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. Iv Poštna naročila ae izvršujejo c R a •N E e ■b n 'N « * « c « ■o « n E m R h M HO IYAN RAVNIKAR, Celje r Telefon št 17. GraŠka CeSta Št. 21. Telefon št. 17. * priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhih in oljnatih barv, flrneža ln karboleja ter vseh lakov in- čoplčev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, CHeshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še pdéebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce rta razna jesehska semena, kakor repno, detetjno (rdeči Inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, jočmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). Na drobno in debelo. Ha drobno in debelo. 3 et « a N« H o 3 D N« a VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na La#i pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-38 11=11: Južnoštajerska hranilnica t) Celju ?l u narodnem domu. . \i \J i v« • Sprejema hranilne vloge vsak delaVnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odtegiijé vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. J* Dosedaj 3D.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slbvenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se jfa7ftAŠtjii£fs|(£ hfätlilftitt Pri na,aflaniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne jnfcnv?ii»jv!?iit ut wiitiiivt ajj var0vance in zahtevajte pri sodiščih, ||i5MÄ2fa:a«-l»Ä ti«a«t!lMl^A da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JHZU051Öj®r5V RraRllüKQ. 56 52—29 [L«. -a--- SBSVISSBltSniS -i—a.—"1 ■ 5551IS5IIS51 IS l POSOJILNICA V CELJU y lastni hiši „Narodni Telefon štev. 22. 66 Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== jtad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog Jp 47 52-29 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6u/o» 51/2% in 5°/o obrestovanju. Jfad.HO.COO Kroti rczerVn. zaklada Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni aredaik V e R o s I a v Spinger MI.* ■ <--Irw<>. C«-»'