Za razvoj demokratičnih dogovorov v socialistični zvezi pod vodstvom ZKS
Referat predsednika občinske konference SZDL Center Jožeta Packa na seji občinske konference, ki je bila v torek 29. januarja in je začrtala naloge za prihodnje obdobje
Dovolite mi, da na današnjl skupni seji občinske konferen-ce SZDL in občinskega sindi-kalnega sveta skušam v zvezi s prvo pa tudi drugo točko dnevnega reda opozoriti na ti-sta vprašanja, ki bodo zlasti v času do izvolitve oziroma kon-stituiranja delegacij v temelj-nih samoupravnih skupnostih. naše občine, občinske skupšči-ne in skupščine širših družbe-no političnih skupnosti prite-govale našo poglavitno politič-no in delovno pozornost. Pri-tegovale pa jo bodo tudi kas-neje in ves čas, kajti z novim ustavnim položajem in odgo-vornostmi družbenopolitičnih organizacij v celotnem drnžbe-nem razvoju prevzemamo tudi v njih nove neposredne nahige, ki jih bo mogoče uresničevati samo z bolj intenzivnim, po-gloVjljenitn in odgovornim de-lom, ki bo zasnovano tako, da se bodo v okviru SZDL kot enotni frontni organizacijj so-cialističnih sil z ZK na čelu na-še skupne sile povezovale in usklajevale.
Ustavna rešifev, ki neposred no in odgovorno vključuje družbeno-politične organi/acije v delu skupščin in s tem tudi ob<"i\iske skupščine preko druž-beno političiega zbora mora ?ato v vsakodiievni praksi na-šega dela pomeniti aosledno uveljavitev načela, da dra?be-nopohtične organizacije preko tega zbora soodločajo glede vseh vprašanj uresiučevanja, razvoja in varatva z ustavo do-ločenega socialističnega samo-upravnega sistema. Č° ps ho-čemo, da to ne bo pomenilo preživelo zraščanje oblastnih oziroma saraoupravnih organov z družbenopolitičnimi organiza-cijami, ali celo njihov monopol, ki bi nujno pomenil tudi odva-janje delavskega razreda in vseh delovnih ljudl in občanov iz oblikovanja in sprejemanja družbenih odločitev, se mora-mo nemudoma lotiti nadaljnje preobrazbe dela družbenopoli tičnih organizacij, da bi te lah-ko uspešno in celovito oprav-ljale tudi vse tiste funkcije in naloge, ki jih v novem ustav-nem sistemu dobivajo.
Namenoma pravim nadalj-nje preobrazbe dela. Zdi se mi namreč, da ne bom pretiraval če rečem, da smo si v občini Center kljub obilici vsakodnev-nih poslov in praktičnega reše-vanja vrste vprašanj v vseh družbenopolitičnih organizaci-jah, zlasti v zadnjem letu, to nalogo stalno zastavljali kot programsko izhodišče. Za tako trditev najbrže ni potrebno na-vajati konkretnih opredelitev v različnih dokumentih vseh po-sameznih družbenopolitičnib organizacij, saj je o tem jasno spregovorila tudi prva novoiz-voljena občinska konferenca ZK, ko si je zadala nalogo še posebej podrobno in odgovor no to iznašanje opredeliti v svojem akcijskem programu, ki bo v kratkem sprejet.
Določeno prednost, ki smo si jo s tako delovno orientacijo in usklajevanjem dela organi-ziranih političnih sil v obftini preko demokratičnih dogovo-rov v socialistični zvezi in pod
vodstvom Zveze komunistov pridobili pa bi utegnila kaj hi-tro skopneti kolikor ne bi v celoti in vsebinsko kar najbolj široko zaobsegli družbene nalo-ge sedanjega časa in jih na po dlagi konkretno opredeljenih zadolžitev vsi skupaj In vsak zase ne uspeli spreminjati v učinkovito družbeno akcijo.
Čeprav imamo danes na dnevnem redu tudi odločanje o nekaterih vprašanjih, ki naj po organizacijski plati zagotovi-jo nenehno in stalno poenote-nje politike in akcijskih pro-gramov družbenopolitičnih or-ganizacij — pri tem mislim zla-sti na sklep, da sestavljajo iz-vršni odbor občinske konferen ce SZDL poleg izvoljenih čla-nov v prihodnje tudi delegati občinskih vodstev ZK, sindika< ta, ZB in naše mladine, kakor tudi na podoben sklep o novi občinski kandidacijski konfe-renci — pa se mi zdi potreb-no, da skupaj vendarle sprego-vorimo o poglavitnih in osnov-nih smereh naše prihodnje po litične aktivnosti. Nedvomno si bodo vse družbenopolitične or-ganizacijev tanamen vsakaza-se izoblikovale konkretne ak-cijske programe, kolikor tega še niso do kraja storile. So-dim pa, da so tem programom skupne vsaj tri osnovne skupi-ne nalog.
1 Prvi pomembni korak v ostvarjanju novih produkcij-skih in družbeno ekonomskih odnosov nasploh že po ustav-nih dopolnilih in še bolj z no-yo ustavo mora pomeniti de-jansko možnost delovnega člo veka da neposredno odloča o pogojih, sredstvih in plodovih svojega dela na vseh ravneh drnžbenega določanja kar vključuje tudi funkcijo oprav-ljanja oblasti, tako da je ust-rezno organiziran v vseh samo
upravnih skupnostih in tudl y družbenopolitičnih organizaci-jah. Na dlani je potemtakem zakaj smo y preteklih mesecih in še zlasti v sedanjem času usmerill vse svoje sile za sa-moupravno konstituiranje vseb temeljnih samoupravnih skup-nosti, začenši v TOZD, KS in SIS. Ne bo odveč, da pri tem ocenimo tudi delo občinskega akcijskega štaba za formiranje temeljnih samoupravnih skup-nosti kot koristno in pomemb-no ter mu hkrati zagotovimo za njegovo nadaljnje delo še več politične pa tudi konkretne kadrovske pomoči. Kljub temu pa je očitno, da samo formal-no pravno konstituiranje TOZD in drugih temeljnih samouprav-nih skupnosti še daleč in v šte-vilnih primerih ne pomeni ure-sničitve duha ustave po kateri mora postati delovni človek vzajemno In enakopravno z dru-gimi delovnimi ljudmi, sdru-ženimi v temeljnih samouprav-nih skupnostih in družbenopo-litičnih organizacij&b dejanski nosilec urejanja vseh mnogo-vrstnih vprašanj naše družbe v celotnem procesu družbene re-produkcije. Zato nlKakor ni slu-čajno, da se je ustavna mož-nost U osnutka astave o kon-stituiranju delavsKega nadzor-stva v TO^D v predlogu ustave spremenila » ustavno obvez-nost katore dejanski vsebmskJ uresniCitvi bomo moral? v svo-ji politični aktivn-jsti prav tako posveč&ti posebno pozomost. Registracija TOZD pri sodišču še nikakor ne pomeni ustavno zahtevano urejenost odnosov med ljudmd v TOZD in bo za-tegadelj nujno s kritičnc spremljavo skrbeti ne samo za izdelani ampak tudi ustrezno izpopolnjevanje statutov. Tudi ne bo dovolj za naše
delo, da opravimo evidentira-nje in nato še kandidiranje v TOZD in drugih delovnih skup-nostih ter poskrbimo za potek volitev delegacij (ki bodo mi-mogrede povedano že čez do-bra dva meseca), marveč bo potrebno nenehno spremljanje njihovega dela, njegovo spodbu-janje kajti brez pravilno za-stavljenega in izvajanja nalog delegacij je vnaprej izključena možnost, da bi ustrezno zaživel novi skupščinski sistem na os-novi sistema delegacij v temelj-nih samoupravnih skupnostih. Posebej pomembno v tej zvezi bo tudi nenehno spremljanje dela delegatov pri zavzemanju stališč o vprašanjih y skupšči-nah družbenopolitičnih skupno-sti predvsem v tem smislu, ali ravnajo v skladu s smernicami svojih samoupravnih delegacij in skupnosti ter temeljnimi stališči delegacij, kakor tudi y skladu s skupnirai in splošni-mi družbenimi interesi in po-trebami, čeprav so samostojni pri opredeljevanju in glasova-nju o zadevah glede katerih od-ločajo. Brez tega bi ostala mrt-va črka na papirju tudi ustav-na norma, da odloča delovni človek o vseh družbenih zade-vah neposredno oziroma preko delegacij in delegatov vseh sa-moupravnih in družbenopolitič-nih skupnostih. Pri vpostavlja-nju novih družbenih odnosov po ustavi pa bi morale naše po-litične akcije še posebej biti prisotne pri nadaljnji izdelavi občinskega in mestnega statu-ta. Čeprav se očitno že nahaja-mov časovnem škripcu panas to ne sme motiti da odgovorno sodelujemo pri končsnem sno-vanju takih statutarnih rešitev, da bodo s svoje strani dejan-sko in v konkretni praksi pri-spevale k izgrajevanju trdnega sistema samoupravne sociali-stične družbe v merilu občine in mesta kot samoupravnl in temeljni oziroma posebni druž-benopolitični skupnosti, fei mo ra temeljiti na samoupravlja-nju in oblasti delavskega raz-reda in vseh delovnih ljudl. Priznati je seveda treba. da ni lahko konkretno opredeliti vse družbene odnose, ki jih nalaga ustavna norma da delovni ljudje in občani v občini: »uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in de-lo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svo-je interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve,« kot pravi ustava. Dolžnl pa smo vložiti vse napore za izdelano in praktično konkretizacijo no-me da »O uresničevanju svojih skupnih interesov, PRAVIC IN DOL2NOSTI v občinl odločajo delovnl ljudje in OBCANI, or-ganizirani y temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravne-ga združevanja, v druzbenopo-litičnih organizacijah, s satno-upravnlm sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v DELEGACIJAH IN PO dele-
gatih v občinski skupščini ter v drugih organih samouprav-ljanja.«
Nič manjše pozornosti ne bo smelo biti deležno samouprav-no konstituiranje delovnih lju-di in občanov v krajevni skup-nosti. čeprav so v polnem teku priprave za sprejem statutov krajevnib. skupnosti bomo mo-rali najti dovolj časa in volje za temeljito presojo ali delov-ni ljudje in občani v KS de-jansko svoje skupne potrebein interese: »zadovoljujejo in ure-sničujejo na svojih zborih, y krajevnih orgaruzacijah Sociali-stične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah v društvih, v skupnostih potrošnikov in upo-rabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, s samoupravni-mi sporazumi in DRUŽBENI-MJ DOGOVORI, V DELEGACI-JI IN PO delegatih v organiza-cijah združenega dela, ki oprav-ljajo dejavnosta ali zadeve po-sebnega družbenega interesa, v samoupravnih interesnih skup-nostih, in kako »IZVRŠEVA-NJE DOLOCENIH SKUPNIH POTREB IN INTERESOV PA POVERJAJO ORGANOM IN DELOVNIM TELESOM KRA-JEVNE SKUPNOSTI.«
Iz povedanega si moramo nujno zastaviti vprašanje ali so in bodo krajevne skupnosti v naši občini tako postavljene, da bodo resnično omogočale ne-posredno odločanje delovnim ljudem in občanom. Dovolj je razlogov zato, da smemo biti v tej presoji zelo kritični. In naj-brž se bomo morali v prihod-nosti pri opravljanju vseh kon-kretnih nalog zamisliti tudi nad tem ali bomo lahko ostali pri sedanjih osmih krajevnih skup-nostih, ali pa jih ob vsebin-skem urejanju odnosov med ljudmi znotraj njih razdeliti in postaviti tako, da bo dejansko omogodena njihova ustavna za-snova. Seveda ne gre pri tem delati nasilja niti nad življenjem samim nitd nad željami in po-trebami ljudi. Vendar pa je tu-di res, da marsikatera naših KS bolj ustreza ustavnemu poj-mu skupnosti KS kot pa vse-binl in smislu KS neposredno.
Resno delo nas čaka tudi na preobrazbi položaja in odnosov SIS. Ne da bi se podrobneje spuščall v pogoje njihovega na-stajanja v Ljubljani je vendar-le treba reči, da je njihovo for-miranje pred leti nedvomno pomenilo določen napredek zlasti v smislu zagotavljanja enakih pogojev delovnim lju-dem in občanom na področ.iu izobraževanja, otroškega var-stva, zdravstva in kulturnih de-javnosti. Toda z nadaljnjim ra-zvojem komunalnega sistema zlasti pa družbenoekonomskih odnosov kot so jih opredelila ustavna dopolnila uvajajoč si-stem neposredne menjave de-la, so SIS teh področij v Ljub-ljani takšne kot so bile nekoč formirane čedalje manj spre-jemljive. Zakaj, organizirane zgolj na ravnl mesta so bile preveč usmerjene na take od-govore v katerih je nastopala
nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje s 1. strani
kot drugi partner država ozi-roma oblast, se pravi pred-vsem skupščine, premalo pa so upoštevale neposredne in-terese in potrebe delovnih lju-di in občanov. Danes je očit-no, da je nujna hitra in učinkovita akcija za notranjo preobrazbo SIS na podlagi us-tavnih določil, ki naj omogoči tako samoupravno urejanje za-dev in njihove pristojnosti, da bodo pri njihovih odločitvah enakopravno sodelovali poleg delovnih ljudi, ki določene us-luge zagotavljajo tudi delegat-sko organizirani delovni ljudje. ki koristijo te usluge in zago-tavljajo sredstva zanje. Razen tega je tudi očitno, da je po-trebno vzpostaviti SIS na rav-ni občine, skupne interese po sameznih družbenih služb orga-niziranih v SIS pa usklajevatj •v Skupnostih SIS na ravni me-sta. Taka organizacija se danes postavlja tudi kot mijen pred pogoj za vključitev SIS v odlo-čanje skupščini družbenopoli-tičnih skupnosti, oziroma reče-no za naše razmere, za vklju-čitev y enakopravno odločanje z zbori občinske skupščine gle-de vseh vprašanj iz svojega po-dročja. Tako postavljena in do fcraja razCiščena načelna vpra šanje glede vloge v SIS v po litičnem in posebej v skupščin skem sistemu bo nedvomno tu di jasna opora pri vzpostavlja-nju novih SIS, ki na nekaterih področjih, kot je npr. socialno skrbstvo že tudi trkajo na vra-ta.
Ob vsem tem je še posebej očitno, da bo družbeno dogo-varjanje in samoupravno spo-razumevanje, v katerem bodo
morali imeti odločilno besedo prav sindikafci kot organiziranl predstavnik kolektivnega inte-resa delavskega razreda in vseh delovnih ljudi še posebej od govorno mesto — moralo do biti nove vsebinske kvalitete, zlasfci v smeri neposrednega sporazumevanja o skupnih in-teresih delovnih ljudi, brea državnega tutorstva.
Seveda pa je notoričen pred-pogoj funkcioniranje takega si-stema družbenih odnosov dele-gatski sistem in delegatsko raz-merje, brez katerih bi ostalo družbeno odločanje še naprej odtujeno delavcu in delovnemu človeku.
2. Druga skupina nalog, ki 30 nujno moramo imeti v ospredju, je organizirana akcij-ska usmeritev vseh subjektov političnega in družbenoekonom-skega sistema na ravni občine, predvsem pa združenega dela neposredno, da zagotovimo iz-vajanje sprejete ekonomske politike v letu 1974. Pri tem bomo morali po mojem mne-nju upoštevati zlasti naslednja izhodišča:
—  odločno   moramo   uresni-čevati sprejeta ustavna načela in še zlasti krepiti samouprav-ljanje kot   osnovni   družbeno-ekonomski odnos; zato za nas ne more biti razlikovanja med »političnim   urejanjem«   stvari, kot temu nekateri pravijo, in dobrim    gcspodarjenjem,   ker gre za  jasno  začrtano uresni-čevanje  ciMev  gospodarske  in družbene reforme, ki vključu-je  tudi odpravljanje  socialnih razlik, ki ne temelje na delu;
—  nujno je pospešiti gospo-darsko rast in  za vsako ceno izboljšati    nekatere    padajoče
trende v smeri večje gospodar-ske stabilnosti in pri tem uve-ljavljati take delitvene odnose, ki bodo vplivali na večjo pro-izvodnost dela kakor tudi na krepitev akumulacije gospodar-stva, hkrati pa bo treba Cim-bolj zagotoviti na vseh po-dročjih ekonomske politike protiinflacijsko usmeritev;
—  tudi v   letu   1974   je   po-trebno nadaljevati  zastavljeno delo v usmerjanju delitve oseb-nih dohodkov in uveljaviti na podlagi  analize  obstoječih  sa-moupravnih   sporazumov      in družbenih dogovorov take kri-terije in merila, ki bodo učin-kovitejše  zagotovili  nagrajeva-nje rezultatov tekofiega in mi-nulega  dela  v  celotnem zdru-ženem delu in tako v končni posledici tudi pozitivno vplivali na hitrejšo   rast   proizvodnje, splošne produktivnosti dela in tudi akumulacijo gospodarstva;
—  poseben napor bo potre-ben za uresničitev družbenega dogovora za   financiranje   po-sameznih oblik   skupne   pora-be, ki naj na predlog družbe-nega dogovora, ki je v razpra-vi   in    preko   samoupravnega sporazumevanja bolj  upošteva specifične naloge in potrebe na področju družbenih dejavnosti negospodarstva vmerilu občine in mesta upoštevaje tako inten-zivnost interesov za posamezne usluge, ki jih delovni ljudje na tem področju zahtevajo kot tu-di dejanske možnosti gospodar-stva in koristnikov   neposred-nikov.
Ta, na tem mestu nujno sin-tetizirana izhodišča za uresni-čevanje z resolucijami določe-ne politike druzbeno-ekonom-skega razvoja v letošnjem le-
tu namreč ne morejo biti samo naloga državnih organov, mar-več vseh delovnih ljudi v nji-hovih skupnostih in združenjih v SIS in KS in ne nazadnje y drnžbeno-političnih organizaci-jah, Prav v teh bo potrebno podvzeti konkretni oceni koli-ko operativni programi in po-samični ukrepi vseh naštetih subjektov v dejanski družbeni praksi zagotavljajo izvajanje omenjenih temeljnih izhodišč družbenega in gospodarskega razvoja v občini in tudi v šir-ših skupnostih.
3. Tretja skupina aktualnlh nalog letošnjega leta zadeva predvsem mesto in vlogo druž-benopolitičnih organizacij sa-mih v družbenopolitičnem siste-mu. Očitno je, da gre pri tem v prvi vrsti za njihovo prilago-ditev novemu položaju delovnih Ijudi, ki ga zagotavlja tistava, da bi lahko čimbolj upoštevali njihove interese in razpolože-nje, ter jim hkrati na podlagi revolucionarne kontinuitete slo-neče na marksizmu odpirali dolgoročne perspektive. Nove ustavne rešitve tako nalogo družbenopolitičnih organizacij tudl neposredno opredeljujejo. Ce smo doslej dejali, da je nji-hova celotna dejavnost najšir-ša politična podlaga samou-pravl.ianja, potem bi smeli vsaj za SŽDL reči, da Ppstaja tudi neposredno ena najširših oblik samoupravljanja delovnih ljudi in občanov kot tudi fronta or-ganiziranih socialističnib sil.
Taka naravnanost postaja značilna tudi za druge družbe-nopolitiftne organizacije. Nove-ga zamaha ji dajejo posveti pred bližnjimi kongresi ZK na ravni republike in   (ederacije.
tako pa govorijo tudi za kon-grese pripravljeni dokumentL Taki usmeritvi bomo morali skupaj posvetiti še posebej ve-liko posluha, ko bomo predvi-doma v času od 12. do 18. fe-bruarja razpravljali o osnutkih občinskega in mestnega statu-ta in tudi tedaj, ko bomo pri-pravili ali dopolnjevali statute TOZD in KS.
V SZDL smo pričeli z akci-jo za njeno nadaljnjo preo-brazbo že lansko leto, ko so bi-li pripravljeni prvi osnutki za spremembo statuta SZDL v re-publiki, ki se jim bodo mora-la prilagoditi tudi pravila ob-činskih organizacij SZDL. Ustavne opredelitve in oprede-litve v družbenopolitičnih or-ganizacijah v statutih pa nam bodo omogočile vsklajen pri-stop pri urejanju naše prihod-nje organiziranosti v opisani smeri.
Glede na vse povedano se nam mora zastaviti še vpraša-nje ali je potrebno spričo vseh navedenih, predvsem političnih delovnih nalog, ki bodo v pri-hodnjih mesecih zahtevale od nas posebnih naporov in ne-nehnega angažiranja v času pred volitvami izdelati še po-sebne volilne programe. So-dim, da taki posebni programi niso potrebni, če smo si edini, da mora biti naše nadaljnje de-lo usmerjeno predvsem v ures-ničevanje vsebine in smotrov nove ustave, vsebine ta sklepov bližnjih kongresov, uresničeva-nje razvojnih programov v ob-čini in mestu. Prav pa je, da vsaka od družbenopolitičnih or-ganizacij in seveda občinska skupščina storl vse, kar je po-trebno, da bodo delovni ljudje in občani naše občine z naši-mi delovnimi programi najbolj široko seznanjeni in se tako lažje • trajno in neposredno vključevali v njihovo uresni-Citev                    Jože Pacek