Poštnina plaćana v gotovini Leto LXXI., št. I91 7^, snotU, otietA* Ljubljana, petek 26. avgusta 1938 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO VS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljevm ulica fttev. 5 Telefon; 31-22. Sl-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg flt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uhca i, telefon St. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 10X. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 iMMm*******1 j Važna posvetovanja angleške vlade: V Londonu smatrajo položaj za zelo resen Angleška vlada bo podala novo izjavo, da razprši vsak dvom o stališču Anglije do srednjeevropskih problemov — Ponovno bo poudarila, da bosta Anglija in Francija branili neodvisnost češkoslovaške London, 26. avgusta. Vsa pozornost diplomatskih krogov je osredotočena na poročilo Gwatkina, sotrudnika lorda Runcimana, ki je prišel v London, da poroča zunanjemu ministru lordu Halifa.vu o dosedanjem delu Runcimanove misije v Pragi- Včeraj so se vršila pri min. predsedniku Chamberlainu važna posvetovanja, h katerim sta bila pritegnjena tudi finančni minister Simon in industrijski svetovalec vlade \Vilson ter diplomatski svetovalec Vansitart. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, namerava lord Runciman nasloviti na nemškega kancelar ja Hitlerja prošnjo, naj ustavi nemško kampanjo proti Češkoslovaški, ker ta" kampanja, ki se vodi v tisku in po radiu, zelo ovira pogajanja v Pragi. Čeravno angleška vlada ni v neposredni zvezi z misijo lorda Runcimana, ki tudi ni vezan na kakršnakoli navodila angleške vlade, ie on vendar smatral za potrebno, da poda vladi poročilo o svojem delu ter da ji predloži svoje načrte. V zvezi s tem so zanimive informacije »Dailv Maila«, po katerih namerava angleška vlada te dni podati važno izjavo o svojem stališču glede srednjeevropskih problemov. Na včerajšnji konferenci se je ministrski predsednik Chamberlain odločil za tako izjavo, da bi na ta način razpršil vse dvome glede stališča Anglije. V tej izjavi, ki jo bo jutri podal finančni minister sir John Simon v imenu angleške vlade, bo Anglija ponovno poudarila svoja zagotovila Franciji, da bo podprla Francijo za primer, da bi bila Francija zapletena v kak konflikt pri izpolnjevanju svojih obveznosti napram Češkoslovaški. V angleških vladnih krogih vedno bolj občutijo potrebo, da je treba za omilje-nje napetosti v Evropi nekaj storiti. V Londonu dokaj resno presojajo položaj. V merodajnih vladnih krogih so skrajno rezervirani. Nadejajo se, da bo odločna in jasna izjava angleške vlade mnogo pripomogla k razčiščenju položaja v Evropi. »Xews Chronicle« naglasa, da so v Londonu sicer računali s tem, da utegne priti zaradi nemške akcije proti Češkoslovaški do velikih težkoč, vendar pa položaj ni bil še nikdar tako resen, kakor je sedaj. Pariz, 26. avg. e. Havas poroča: Dobro obveščeni krogi slo presenečeni po vesteh, ki jih je objavil angleški tisk in v katerih zatrjujejo, da so ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Hali-fax in finančni minister Simon na včerajšnjem sestanku sklenili, da mora angleška vlada v kratkem podati novo deklaracijo, v kateri bo ponovila izjave Velike Britanije in Francije za primer, da bi bila zapletena v kakršenkoli konflikt glede na svoje obveze napram češkoslovaški. Francoski zunanji minister Bonn e t je imel telefonski razgovor s francoskim odpravnikom po- Teror sudetskih Nemcev v ČSR Propaganda za bojkot češkega blaga Praga. 26. avg. e. Nemško nacionalno-so-eialistično bojkotno gibanje podjetnikov in trgovcev, ki niso njihovega mnenja, postaja vsak dan hujše. V industrijskem področju \Varensdorf je bojkot zavzel take oblike, da so bile oblasti prisiljene izdati naredbo, s katero so prepovedane manifestacije in politiziranje v tvornicah in hujskanje na bojkot. Za teror za bojkot so predvidene strehe kazni. V karlovarskem pred- mestju so bili razširjeni letaki, v katerih pozivajo Nemce, da bojkotirajo vse trgovine, kjer prodajajo češko blago. Policija je napravila preiskavo v Sudetskem domu in je zaplenila celo množino letakov. Podobne vesti o političnem terorju prihajajo tudi iz drugih krajev ob meji. Vodstvo nemške sudetske stranke ni zadovoljno s tem ukrepom oblasti in je sklenilo, da bodo 'poslanci vložili protest proti temu. Arabski predlog glede Palestine Ureditev palestinskega problema naj se prepusti Židom in Arabcem samim Jeruzalem, 26. avg. e. Znani vodja dr. Izak Tanus, ki je zastopnik palestinskih Arabcev, se mudi že več tednov v Londonu in je bil včeraj sprejet od kolonialnega ministra Macdonalda, kateremu je stavil naslednje pogoje za pomirjenje Palestine: 1. Prebivalstvo, ki že živi v Palestini, Arabci in 2idi, naj se smatra za lastnika zemlje. 2. Treba je sestaviti nacionalno vlado, ki bo priznala vsem državljanom brez razlike, rase ali vere vsa državljanska prava, kakor tudi versko enakopravnost. Vlada bi bila sestavljena od predstavnikov raznih elementov prebivalstva v sorazmerju z nji-hovim Številom. S. Manjšinska prava naj bi bila zajamčena. * 4. Sklenila naj bi se pogodba med Veliko Britanijo in Palestino, ki bi zajamčila interese Anglije in bi bila podobna pogodbi med Anglijo in Egiptom na eni in Anglijo ter Irakom na drugi strani. 5. S podpisom te pogodbe bi mandat izgubil svojo veljavo. Vse do podpisa te po- godbe bi se moralo prepovedati priseljevanje Židov, ker Arabci smatrajo, da je angleška vlada že izpolnila svoje obveznosti napram 2idom, kar se tiče ustvarjanja njihovih nacionalnih ognjišč. Teror v Palestini Jeruzalem. 26. avg. Danes dopoldne je na živilskem tnru v Jafi eksplodirala bomba. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 30 ljudi ubitih, veliko število pa ranjenih. Položaj je tako napet, da je policija nujno zahtevala ojačenje. Vse trgovine so zaprte. Naselitev Židov v Turčiji CARIGRAD, 26. avg. e. Turška vlada je začela pogajanja s skupinami evropskih židovskih organizacij glede naselitve 100 tisoč židovskih kolonistov v sandžaku Aleksandrelta. Pogajanja tečejo povoljno. Nov rusko-j Ruske patrole sta incident ozemlju Tokio, 26. avg. e .Po vesteh, ki so dospele sem, je na otoku Sahalinu prišlo do novega rusko-japonskega obmejnega incidenta. Japonska poročila pravijo, da so ruske patrole prekoračile mejo in se potem, ko so opazile japonske obmejne straže, umaknile. Glavni poveljnik japonske vojske v Mandžuriji generala Jamamoto, ki se je po letu dni vrnil v domovino, je dal novinarjem izjavo o položaju na rusko- japonski meji. General je opozarjal, da ni treba gojiti prevelikega optimizma. Kljub doseženemu sporazumu je položaj Se vedno napet- Rusi in Japonci so se zakopali in budno opazujejo drug drugega. Rusi imajo 400 do 500 m od Japoncev v dolžini 3 in pol kilometra obmejne utrdbe, ki se jih lahko vidi s prostim očesom. Atmosfera je taka, da bo najmnjši incident lahko izzval nove zapletljaje. Japonci uporabljajo strupene pline Z vsemi sredstvi bi radi štrli odpor Kitajcev London, 26. avg. e. Tukajšnje kitajsko veleposlaništvo potrjuje vesti, da so Japonci zavzeli kitajske položaje na zapadni obali jezera Pojank- Po obvestilih iz istega vira so Japonci pri včerajšnjih napadih pri Piukiangu uporabljali strupene pline. Ženeva, 26. avgusta AA. (Havas) Kitajski zastopnik v Ženevi je izročil tajništvu Zveze narodov noto zaradi uporabe strupenih plinov od 6trani Japoncev. Hankov, 26. avg. e. Kitajski četniki na severu Kitajske so včeraj vdrli v Peking, kjer so porušili in zažgali japonski arze-nal. Vdrli so tudi v Tientsing, od koder so odpeljali mnogo japonskih vojakov in policije, slov v Londonu, ki je tudi konferiral z lordom Halxfaxom. V dobro poučenih krogih dozna vajo, da je Chamberlain zapustil London in da zato ni pričakovati neposredne angleške iniciative. Medtem pa bo angleška vlada v teku jutrišnjega dne proučila dogodke v Srednji Evropi. V Parizu nimajo občutka, da se je že zdaj razpravljalo o teh vprašanjih. Z druge strani pa poudarjajo, da se v zadnjem času na Češkoslovaškem ni primerilo prav nič, kar bi povzročilo nove težave ali zapreke. Zaradi tega smatrajo, da vlada za sedaj nima posebnega namena, da tem vprašanjem da značaj mednarodne važnosti. London, 26. avg. e. Po razgovorih, ki jih je imel s finančnim ministrom Simonom in Run ciman ovim gospodarskim svetovalcem Astonom G\vatkinom, je lord Halifax sprejel odpravnika francoskega veleposlaništva Cambona. J3oznava se. da sta pretresala položaj v češkoslovaški. Pariz, 26. avg. e. Pri običajnem sprejemu francoskih novinarjev je zunanji minister Bonnet govoril o mednarodni situaciji in poudarjal, da so sporazumi na Bledu zelo zadovoljujoči in da so komunikeji in izjave, podane po zaključku konference, odlični. London, 26. avg. »Dailv Telegraph« poroča, da je bilo na včerajšnjih posvetovanjih angleške vlade sklenjeno, da bo finančni minister sir John Simon jutri podal v Lanarku na Škotskem izredno važno politično izjavo o stališču angleške vlade glede položaja v srednji Evropi. V političnih krogih z največjo napetostjo pričakujejo to izjavo m naglasa j o, da bo to ena naj-dalekosežnejših izjav, kar jih je v zadnji dobi podala angleška vlada. Pariz, 26. avg. Zunanji minister Bonnet je imel sinoči dolg razgovor s češkoslovaškim poslanikom dr. Osuskim. Razpravljala sta o položaju v Češkoslovaški. >JoumaU poroča, da je češkoslovaška vlada z dosedanjim uspehom lorda Runcimana zelo zadovoljna. Po informacijah lista bosta francoska in angleška vlada sestavili posredovalne predloge, ki bodo podlaga nadaljne-ga dela misije lorda Runcimana v Pragi. LONDON, 26. avg. Vsi današnji londonski listi posvečajo češkoslojvašk mu problemu največjo pozornost in poročajo v zvezi s tem, da se je češkoslovaška vlada odločila, pristati na najskrajnejše kon-c sije sudetskim Nemcem, da bi na ta način preprečila možnost konflikta. Obenem poudarjajo, da je to zadnji poskus za mirno rešitev sudetsko-nemškega problema. Po informacijah londonskega tiska j? praška vlada šla tako daleč, da je sprejela prve štiri točke Henleinovih zahtev. >Times t pišejo, da je bila včerajšnja seja tako zvanega malega ministrskega sveta posvečena izključno Češkoslovaškemu problemu ter navajajo, da je Češkoslovaška vlada pristala na to, da. se nadaljujejo pogajanja s sudetakimi Nemci na novi osnovi. Srditi boji v Španiji Vsak dan velike letalske bitke Pariz, 26. avg. e. S franoosko-španske meje poročajo: Tudi danes z obeh »trani poročajo o srditih bojih na fronti ob Eoru Iz Barcelone poročajo, da eo vladni letalci sestrelili 9 sovražnih letal t" pa >Fiatc, sami so pa izgubili štiri letali. Iz Burgo*a pa poročajo, da so nacionalisti sestrelili 14 sovražnih 'etal, svojih izgub pa ne omenjajo. Nadalje poročajo da so republikanske čete pri Estremaduri spet prešle v ofenzivo na Monte Rubio in napredovale v smeri Ala'ksia, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Barcelona, 26. avgusta AA. Poročilo ministrstva za narodno obrambo pravi, da so na vzhodnem bojišču nacionalistične Čete včeraj zasedle nekaj višinskih postojank ob dolini Villabert. Na drugi strani pa so bili njihovi ostri napadi v smeri proti železniški progi Lilalba Corbera in na odseku Rio Canaletas odbiti. Na estremadur-skem bojišču so republikanci pri reki Zu-har zavzeli El Eresife. Harante, Coza, La-madaha in Colombrinas ter nekaj drugih važnih postojank. S prodiranjem nadaljujejo proti hribu Marokm, ki leži 15 km proč od reke Zuhar. V teh bojih so republikanci vjeli večje število sovražnih vojakov ter zaplenili veliko količino vojnega materiala. Notranjepolitično pomirjenje v Franciji Danes se sestaneta Daladier in Blum Pariz, 26. avgusta. AA. (Havas). Notranji politični položaj se počasi umirja. To pomirjenje se je začelo čutiti včeraj. Sklepi odbora ljudske fronte, ki so bili predloženi včeraj popoldne, niso imeli za posledico nika-kin. incidentov ali posebnega razburjenja. Že takoj pri prvem sestanku zastopnikov smdikalnih političnih organizacij, ki so združene v ljudski fronti, je prišlo do skupnega, besedila, ki je zadovoljilo vse. Ker je Daladier posebno izjavil, da prav nič ne gre za ukinitev 40-urnega delovnega tedna, se more reči, da je izjava Dala-diera popolnoma soglasna s to resolucijo. V komunikeju, ki je bdi objavljen včeraj, poudarja ljudska fronta svoj soglasen sklep, da bo obdržala nedotaknjene social- ne zakone in da bo pri tem računala z vsemi potrebami narodne obrambe in neodvisnosti države. Predsednik vlade Daladier bo v soboto sprejel zastopstvo odbora ljudske fronte. Preostane samo še eno vprašanje, to je zahteva socialistov in komunistov, da se skličeta skupščina in senat. To vprašanje bo rešeno jutri na sestanku delegacije levičarskih strank. Ker bo danes Leon Blum prispel v Pariz, je verjetno, da se bo Daladier sestal danes z njim, da razpravlja o vseh spornih vprašanjih. Z ozirom na pomirjajoči sklep ljudske fronte, prevladuje prepričanje, da najbrže niti ne bo prišlo do zateve po sklicanju parlamenta in senata. Franciji groze zopet stavke Težaven položaj novega ministra za delo Pariz, 26. avg-. e. Novi minister dela Po-meret je zašel takoj pri svojem nastopu v težavno situacijo. Napoved ministrskega predsednika Daladiera, da bo 40-urni delavnik podvržen reviziji, je razburila francosko sindikalno zvezo in stavkajoče delavce v Marseilleu, kjer se boje, da bo stavka zavzela še resnejše oblike. V znak protesta proti uporabi kolonialnih čet za izkrc a van je blaga je predsednik sindikatov ukrenil, da se prirede solidarnostne stavke v več drugih lukah ob Sredozemskem morju, če se novemu ministru ne posreči najti nekako rešitev za konec stavke, bodo nastale nove težave za vso francosko trgovino v Sredozemskem morju. Lastniki ladij, ki prevažajo lahko kvarijivo blago, nočejo tvegati, da bi njih parniki stali dneve in dneve neiztovorjeni. Obstoja nevarnost, da se bodo tudi pristaniški delavci v severni Afriki pridružili stavki. Minister Pomeret, kateremu je položaj otežkočen že zaradi tega, ker njegova stranka ni odobrila njegovega vstopa v vlado, se zaman trudi, da bi pridobil delavstvo in podjetnike za popuščanje. V tem sporu je šlo za vprašanje odprave nočnega in nedeljskega dela, delavske organizacije pa poskušajo poleg tega uveljaviti še druge zahteve, zlasti povišanje mezd. Na stotine žrtev poplav na Koreji Tokio, 26. avg. AA. Agencija Domej poroča, da so prometne zveze v severno vzhod, nih krajih Koreje, ki so bile hudo poškodovane pri zadnjih poplavah, zdaj spet ures jene. V času poplav je utonilo 994 ljudi. Ranjenih je bilo 1000, a izginilo je 343 Povodnji v Sleziji Vratislava, 26. avgusta. w. Zaradi hudih nalivov so v zapadni Sleziji vse reke močno narasle in na mnogih krajih prestopile bregove. Obširna polja so pod vodo in uničeni vsi posevki. Odra je tako narasla, da je poplavila tudi velik del mesta Ratibor. Darujte za »Zvan&kau* sklad Kneginja Olga v Kotoru Kotor, 26. avg. e. Včeraj ob 12. je NJ. Vis. kneginja Olga z materjo Jeleno ter kneževičema Aleksandrom in Nikolo prispela v Boko Kotorsko. Ko je jahta ?Tiha« plula z visokimi gosti skozi kotorski zaliv počasi mimo Ercegnovega, Zelenike. Djo-novića in Bijele, jih je prebivalstvo ob vsej obali navdušeno pozdravljalo. Ob 11. je jahta mimo Perasta zaplula v Ris^n?ki zaliv, kjer se je zasidrala. Z jahte so spustili motorni čoln, s katerim so visoki gostje napravili izlet do Kotora. Tam je prebivalstvo prisrčno pozdravilo visoke goste, ki so si ogledali mesto in se nato vrnili na jahto. Ob 14. je jahta dvignila sidro in krenila v Budvo, kjer se je ob 17. zasidrala v zalivu nedaleč od dvorca Miločera. Visoki gosti so nato krenili v Budvo in si ogledali mesto. Ostavka bana savske banovine Beograd, 25. avg. a. V imenu Nj VeL kralja je z ukazom kraljevskih namestnikov na lastno prošnjo g. dr Viktor Ružič razrešen dolžnosti bana savske banovine. 1 ' Poljaki so ogorčeni Varšava, 26. avgusta, e. Razburjenost poljskega prebivalstva zaradi preganjanja Poljakov v Gdansku traja dalje. Kljub bojkotu prihajajo gdanski listi še vedno na Pomorjansko. Prodajalci listov izročajo časopise predstavnikom Zapadne zveze Poljakov, ki jih potem javno zažigajo. Iz Gdanska poročajo, da je bil tam včeraj zopet zlostavljen neki Poljak. Gre za nekega gimnazijca, ki je svojega tovariša pozdravil v poljščini, zaradi česar ga je neki član narodno-socialističnih napadalnih oddelkov napadel in pretepel. Uvedba prisilne ženitve v Italiji London, 26. avc?. e. »Dailv Telegraph« poroča iz Rima: Kakor se doznava, namerava ministrski predsednik Mussolini vse mladeniče, stare nad 25 let. prisiliti, da so oženijo. Zatrjujejo, da se pripravlja predlog zakona, po katerem bo vsem samcem, stanm nad 25 let, prepovedano delati v mestih z nad 50.000 prebivalci. Obtožba proti dr. Schuschniggu London, 26. avg. e. Kakor doznava dunajski dopisnik »Dailv Telegrapha«*, slone glavne točke obtožbe proti bivšemu avstrij skemu kancelarju SchuRchnigfju n-3 dejstvu, da je Schuschnigg vladal na podlagi zakona o splošnih pooblastilih iz 1. 1917. kar p* nikakor ni bilo v soglasju z ustavo. S pedagoške visoke šole v Zagrebu Beograd, 26. avg. a. V »Službenih Novf-natu je razpisan natečaj za mesto rednega ali izredneca profesorja narodnega jezika na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Ptodflj* ie treba predložili ministrstvu za prosveto do 24. septembra. Trije otroci žrtve požara Split, 26. avg. o. V Bogomolju na Hvara ie v pretekli noči nastal velik požar iui n«- kem kmečkem posestvu. O^enj m jo v naglici razširil na vso stanovanjsko hi-o in v njej &ta zcorela dva otroka. 'I retji, Ma'e Plaveič, je dobil nevarne opekline, tako da so £ra morali s prvim parnikom odpeljati v splitsko bolnišnico. A že med potjo je nesrečni fant podlegel poškodbam. Rumunski zunanji minister v Dubrovniku Dubrovnik, 26. avg". e. S parnikom »Pet-koc so &o davi pripeljali v Dubrovnik rumunski zunanji minister Petrescu Coni- men s soprogo in hčerko, njegov Sef kabineta in nas poslanik v Bukarešti Jovan Ltuoie. Minister si ie « svojim spremstvom oaledal mestne znamenitosti ter napravil krajši iz* let v okolico. Comnen ne pojde v Rim Bukarešta, 26. avg. AA. Agencija Ra-dor poroča., da so poroO-ila o 0bWn ru-mituifijkega. zunanjega ministra Oomnena v Rimu in o ustanovitvi rnjmtu-'skega veleposlaništva v italijanski prestolnici brez vsak? podlage. Potovanje belgijskega kralja v Pariz Bruselj, 26- avg. AA. Belgijski kralj Leopold TTT bo v kratkem odpotoval v Pariz ik svečanemu odkritju spomenika kralju Albertu, Koncem novembra pa bo uradno obiskal holandako kraljico VilheL. mina. Čarih, 26. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.94, London 21.2925, New York 436.3125, Bruselj 73.65, Milan 22.96, Amsterdam 238.70. Berlin 174.90, Ehinaj 29.—, Praga 15.05, Varšava 82.25. Bukarešta 3.25. Stran 2. »SLOVENSKA NARO I>«. petek. 26. avgusta Beseda o privatni in favni tnorali Sarajevska »Pravda«, muslimansko glasilo, je objavila te dni zanimiv in poučen člančič, v katerem razpravlja o privatni in javni moralu Njena izvajanja wljajo tudi za naše razmere. »Pravda« piše med drugim: »Često se dogaja, da v političnem življenju pridejo na površje, a tudi na zelo važna odločujoča mesta ljudje, ki po svojih moralnih kvalifikacijah tega ne zaslužijo. Zagovorniki takih političnih ljudi imajo redno eden in isti argument, namreč da je treba ločiti politiko od privatnega življenja dotičnika. Postavlja se sedaj vprašanje: obstoja li razlika med privatno in ja\'no moralo, obstojata li dve morati — ena pri\*atna in druga jaima? Z drugimi besedami: more-li biti eden in isti človek istočasno moralen in nemoralen, pošten in nepošten, značajen in brez značaja? Mi smatramo, da je to absurd in da je nemogoče. Zakaj tisti, ki bo v privatnem življenju posege! po tujem blagu, se bo težko vzdržal tudi takrat, kadar mu bo zaupana narodna imovina, ne da bi jo izkoristil v svoje osebm namene. Težko si je misliti, da bi mognl lahkoživi in neustaljen čloi'ek. ki v privatnem občevanju z lahkoto požre duno besedo, drugače postopati v poslih političnega in javnega značaja. In ali si moremo misliti, da bo tisti* ki živi nemoralno in razuzdano življenje, kateremu ni nič svetega, ne lastna, ne tuja rodbina in deca. da bo pošteno in pravično postopal v mnogoštevilnih naših sociclnili. kulturnih, prosvetnih in drugih vprašanjih splošnega značaja? Pa kako se naj zaupa narodna imovina v prepričanju dobrega gospodarstva razsipniku, ki si ni vse življenje znal zaslužiti niti pet dinar-jc\\ znal pa ie zapraviti šc ono. kar je podedoval od svojih prednikov? Ali si je mogoče mislit:, da bo v javnih in občena-rodnih poslih postopal drugeče tisti, ki si je svoje imetje pridobil na nesoliden in nepošten način? /Va to vprašanje je mo goč samo en odgovor: odločer ne!« fš&ftooljši svetshi diplomat Splošno je priznano, da je sedanji prezi-deetj bratske češkoslovaške republike eden n: j-posobnejših in najspretnejših državnikov in diplomatov ne samo v Evropi, mar-več na cjlem s\*etu. Skoraj dvajset let je bil neprestano minister zunanjih del v s\*o-j: dnmc.vini in mu je y tem času v družbi f}veh takisto velikih mož — pokojnega - '7enia osvoboditelja dr. Masarvka in pokpjn&ga fir.r.nčnega ministra dr, Rašina i:~y2io, da w iz Češkosloiaške ustvaril eno naimodernc je urejenih držav, ki uživa i;g'cJ. spoštr.\'anje in priznanje v vsem s-.^efu. X; i o samo mnenje nas. njenih prijateljev in Zaveznikov Jugoslovenov. marveč celokupne svetske javnosti, v kolikor ni pod vplivom in sugestijo gotovih njenih so\ražnikov. Te dni ie veleugledni švedski list »Social-Demokraten«. ki je glasilo vladine stranke v Stockholmu. pos\'e-til osebi prezidenta dr. Edvarda Beneša članek, v katerem mu kot drženmiku, diplomatu in politiku izreka največje priznanje. Med drugim poudarja o njem: *P rezident dr. Beneš se smatra ne samo za najboljšega diplomata na s\>etu, marveč tudi za tvorca moderne diplomatske umetnosti. Njegovo najmočnejše in najbolj učinkovito orožje je njegova nara\*nost fanatično temeljita priprava za vsako akcijo, njegova nadčloveška vztrajnost, presenetljiva mirnost in očarujoča vljudnost«. O pšenici in hruhu Kakor posnemamo po zagrebških ».Vo\*o-st;h«, je »Gospodarska sloga« v svoji zadnji številki priobčila članek, ki se nanaša na trgovino s pšenico in koruzo. Izvajanja so vredna, da se z njimi seznani tudi naša javnost. List piše: *>Za iz\*oz poljedehkih proizvodov, v prvi vtsH pšenice in drugih žitaric jc bilo osnovano privilegirano izvozno društ\'n. ki skrbi za pospeše\"anje tega izvoza. Za organizacijo notranjega tržišča pa do sedaj m bilo storjenega ničesar. Vsakdo. četudi ne zasleduje dviganja in padanja cen žita, ve. ker je to sam občutil na s\*oji koži, kakšne razlike so bile v ceni takoj po žetvi, ko je kmet prodajal pozimi, odnosno pomladi in ko je potem žito kupoval. Prva določena cena pšenice takoj po žet\i je bila 160 din za 100 kg. Ta cena se je ob neznatnem porastu držala tako dolgo, dokler je bila v rokah kmeta. Ko so jo kmetje prodali prekupcem. je jela ta cena naglo naraščati in je pomladi znašala 260 din za 100 kg. Temu velikemu porastu cene pšenici je kriva slaba iz-\x>zna politika. Od lanskoletne žefVe je bilo prodano preveč pšenice v inozemst\~o in ni bilo potem mogoče dobiti na domačem tržišču pred žetvijo niti enega vagona pšenice. V inozemstvo so prodali ne samo vso preostalo pšenico in vse rezer\fe. marveč tudi povihu Še oni del pšenice, ki je neobhodno potrebna za prehrano domačega prebivalstva. Kakor s pšenico tako fis bilo tudi s koruzo. Sosedna Rumimija je že pred meseci prepovedala izvoz koruze v inozemst\x>. ker se radi suše boji slabe žetve. Italija. Češkoslovaška m droge države so določile že maksimalne cene koruzi, da se lfudst\x> zavaruje pretirane pljačke. Pri nas se ni v tem o žiru ničesar ukrenilo. Kakor čujemo iz zanesljhnh virov, je iz naše države prodan že skoraj ves višek koruze, dasi se je tudi pri nos zahtevalo, da se do nove žetve prepove izvoz. Ostalo je samo pri zahtevi, stori-o se ni nič. Vse kaže. da bodo do nove žetve prodane v inozemstvo vse zaloge keruze. kakor so bile že tudi prodane vse zaloge pšenice. Vsi znaki pa kažejo, da bo letos pridelek koruze zelo slab. Kakšne posledice bo to imelo za najsiromsšnejse s-oje našega naroda, ki se hrani skoraj izključno s koruzo, ni potreba naglašati. Ne zahtevamo, da se popolnoma prepove izvoz hrane iz države, vsekakor pa zahtevamo, da se posveti prehrani domačega prebivalstva vsaj toliko pozornosti, kakor izvozu hrane v inozemstvo.« — Pravilno stališče, ki mu ne mere nihče ugovarjatil Kupuj domače blago! Živahna fufsko-prometna sezona na Gorenjskem Me samo Bled, tadi dragi Kraji so polni letoviičarjev V začetku poletja je kazalo, da bo letošnja tujsko prometna. sezona na Gorenjskem manj živahna, saj so bih slabo obiskani tudi izrazito tujsko-prometai kraji kakor Bled, Kranjska gera ter Bohinj, sredi julija pa se je na mah preokrenuo in so začeli prihajati na Gorenjsko tujci od vseh strani. Bled je zlasti zadnje čase močno oživel. Pričeli bo se polniti sprva hoteli, luksuzni in srednje vrste, potem pa se je pričelo povpraševanje po sobah tudi v privatnih vilah in penzijonih. Tujci so prihajali z vlaki in avtomobili, posamezniki m cele družine. Bled je zadihal svobodne je, oživele so ceste in skrita pota, čolnarji na jezeru so imeli naenkrat gostov na pre-teg, po kopališčih posameznih hotelov zlasti pa v Grajskem kopališču, se glasi iz dneva v dan vesel in razigran živžav. Na Bledu je mnogo Madžarov, ki so se letos ognili Avstrije, kamor so zahajali preje največ na Vrbsko jezero, odpočiva pa se gori tudi lepo število Angležev in Francozov. Samoposebi je umevno, da si je poiskalo oddiha pod našimi planinami tudi veliko Srbov in Hrvatov. Največ se čuje letos na Bledu madžarska govorica Gostje iz Madžarske so zasedli vse luksuzne hotele, kamor so jim sledili tudi Angleži, dočim je mnogo Francozov nastanjenih v zasebnih vilah. Lepega števila tujcev se ne veseli samo I Bled, marveč tudi okolica. Kakor že nekaj let sem, se opaža tudi letos velik naval gostov v Radovljico, kjer so oddane tujcem vse razpoložljive sobe. Povpraševanje po sobah v Radovljici je še vedno veliko in so se letos odločili nekateri posestniki za adaptacijo in razširjenje hiš ter bo v tem pogledu to Učno gorenjske mestece še napredovalo. Polne so letoviščarjev tudi Lesce, veliko je gostov v Begunjah ter Polj-čah in seve tudi v Gorjah, v Podnomu in celo v prav malih vasicah v Bi~eznio\ v Zasipu ter drugod. Zadovoljni s tujsko prometno sezono pa niso samo v blejskem kotu, marveč tudi v Kranjski gori in v Bohinju, kjer so se nastanili podjetnejši letoviščarji, ki pridno posečajo vršace planin. S tem je narastel tudi promet na planinskih postojankah in so koče SPD posečane v letošnjem poletju kakor že dolgo ne. Na Gorejskem se letos spričo tujskega prometa komaj razločuje petek od svetka, vendar pa ustvarjajo nedelje še posebno razpoloženje. Tedaj hiti preko Gorenjske avto za avtom, avtobus za avtobusom v vse smeri. Preko planin se prekobali v naše kraje sleherno nedeljo tudi veliko število nemških turistov, ki se kasneje radi odpočijejo na Bledu ali v Bohinju, nakar se vse zbira na Jesenicah, odkoder jih vlaki potegnejo zopet čez mejo. Pri vsem tem se lahko trdi. da letos Gorenjci v znamenju cen ne pretiravajo in ne greše več kakor včasih, da bi skušali skubiti goste, ki jih je po slabih skušnjah kasneje težko aopet privabiti nazaj. ★ Jesenice, 25. avgusta V pogledu turizma, se v zadnjih letih čim dalje močneje uveljavljajo planinske letoviščarske postojanke, predvsem Komna, Pokljuka in Planina Sv. Križ. Kdor hoče u žiti krasote divje gorske pokrajine, se bo napotil na Komno, kdor se hoče sprehajati po zelenih senožetih, cvetočih travnikih in prostranih gozdovih, gre na Pokljuko, komur pa se hoče vaškega življenja v solnčnem planinskem zatišju in osveženja v tolmunih planinskih potokov, pa bo najlepše prebil svoje počitnice na Planini Sv. Križ. V zadnjem času se je vas Planina Sv. Križ zelo spremenila. Ob vznožju Gole peči je nastalo celo planinsko naselje. Ob glavni cesti je lani zrasel lep planinski hotel, več ličnih lesenih hiš in vil. Na Črnem vrhu sta lepa smučarska koča in urejen udoben penzijon. Tudi kmetje so sredi vasi popravili svoje stare hiše in zgradili nekaj novih. V starih hišah so napravili nove pode. povečali okna. počedili nesnago okoli hiš in napravili iz njih prav čedne domove. Planina Sv. Križ ima električno razsvetljavo, dobro pitno vodo, dnevno poštno dostavo in dobro cestno zvezo z dolino. V vasi je pet gostiln in penzijonov, velika počitniška kolonija, obstoječa iz 16 manjših in večjih hišic in vil. Sredi najlepših planinskih predelov in smučarskih poljan so trije smučarski domovi in dve skozi celo leto oskrbovani koči SPD na Golici. Planina Sv. Križ ima letos polno gostov. Vsi hoteli, penzijoni gostilne in privatni domovi imajo goste. Zastopane so različne narodnosti, največ pa je seveda Jugo-slovenov predvsem Slovencev, ki jim najbolj prijajo planinski zrak. lepota pokrajine in nizke cene. To nekdaj tako vase zaprto planinsko vas Čakajo v pogledu tur;zrna še lepi časi. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je lani kupila znani Vervvega-Tenzov dom, ki služi bolnim in onemoglim rudarjem in delavcem kot okrevališče. Letos je Glavna bratovska skladnica zgradila nad dosedanjim okrevališčem mladinski počitniški dom, ki je že polno zaseden. Prihodnje leto pa bo zgradila novo poslopje kot okrevališče za člane-za varovance, v katerem bo okoli 60 postelj. V romantični dolini ob potoku Bistri gradi škof Budanović iz Bačke za svojo škofijo velik počitniški dom s 70 sobami. Podružnica SPD na Jesenicah se pripravlja, da bo na Golici zgradila velik planinski dom. ASK ^Ljubljana« namerava na Črnem vrhu zgraditi smučarski dom. ki bo odprt vse leto. Tako se bo stara gorska vas Planina Sv. Križ v nekaj letih razvila v lepo tujsko prometno postojanko in omogočila revnim kmetom, ki so se ubiiali s pusto zemljo in vožnjami, vendarle lepše in lažje življenje. Hsifla avtomobilska nesreča pri Radečah Pri karambolu dveh Mebftilt avtomobilov je bilo sedem ljudi več ali raanj hudo ranjenih Radeče, 26. avgusta Včeraj zjutraj se je pripetila tik pred vasjo Prapretno. blizu Radeč huda avtomobilska nesreča. Malo pred 8. je pri vozil od Boštanja v smeri proti Radečam z usebnim avtom znamke »Buick« šofer tekstilne tovarne Mautncr d. d. iz Zagreba Dragotin Takač, zadaj v vozu pa je sedel ravnatelj podjetja Ahmed Jako vid. Na ovinku pri Prapretnem, kjer je cesta obra-ščena na straneh z gosto živo mejo, ki zavira vsak razgled, pa je privozil nasproti osebni avto, ki ga je šofiral šofer Stanko Primožič, dočim je zadaj v vozu sedelo še pet ljudi, med njimi gostilničar Ivan Zavrašek iz Hrastnika z ženo in hčerko, učiteljeva soproga Julka Čander in Alojzija Sentjurc. Družba je bila namenjena v Jastrcbarsko nakupovat vino. Na ovinku je nastal karambol, ki je vrgel vse Pri-možičeve goste z voza. Pri padca je dobil gostilničar Zavrasek veliko rano na čelu, njegova žena Marija je utrpela pretres možgan. hčerka Marija se je poškodovala na glavi, Marija Sentjurčeva je prav tako dobila pretres m ožgan in veliko rano na čelu, učiteljeva soproga Julka Čandrova pa si je prelomila desno podlahtnico in se poškodovala tudi po životu ter nogah. Tudi šofer Primožič je dobil zevajoč o rano nad levim očesom in si natrl medenico. V nasprotnem avtomobilu je bH šofer Takač le lahko ranjen na nosu, dočim je ostal ravnatelj Jaković popolnoma nepoškodovan. O karambolu sta bila takoj obveščena orožniška postaja v Radečah in banovinski zdravnik dr. Karel Matko, ki je nudil ponesrečencem prvo pomoč, nakar so jih odpeljali v doimačo oskrbo, deloma pa v bolnico. Zaradi karambola sta hudo trpela tudi oba avtomobila, ki nista poTab-na za nadaljnjo vožr.jo in so ju morali z vprežno živino spraviti naprej do mehanične delavnice. Tatvine koles se zopet množe Tatovi imajo bržkone nekje v ljubljanski okolici zavetje, kjer predelujejo ukradena kolesa Ljubljana, 26. avgusta Varnostna oblast je v zadnjem času pospravila več vlomilskih družbic, ki so bile na dehi v Ljubljani ter v okolici, vendar pa so tatvine in vlomi vedno še na dnevnem redu. Kakor hitro namreč se zaklenejo vrata za eno vlomilsko družbo, že stopi na njeno mesto druga bratovščina. Sedaj se zopet pridno udejstvujejo tatovi koles, ki kradejo v mestu kakor tudi na periferiji in poskušajo rudi izlete v okolico. Orožnikom v okoliških občinah v Št. Vkfci, na Rudniku, na Brezovici ter v Dobrunjah jc bilo v teku par tednov prijavljenih cela vrsta tatvin koles, zadnje dni pa je bilo policijski upravi zopet priglašenih okrog deset tatvin koles. V Ma I gajevi ulici št. 2 je drzen tat odpeljal Mariji Japljevi 1000 drn vredno kolo znamke Suprema. Nekdo je ukradel 1300 dm vredno kolo znamke »Triumph« Janezu Zidan u izpred stoine cerkve. Cirilu Plevniku je odpeljal tat 1000 din vredno kolo znamke »Ricfa« iz veže v Kersnikovi ulici. Na Miklošičevi cesti izpred palače Okrožnega urada je bilo ukradeno Francu Japlju 600 dm vredno kolo znamke »Goreč«. Tat se je polastil kolesa, ko se j* mudil Japelj v uradu. Z dvorišča v Bezen-škovi ulici je odpeljal nekdo Ivanu Kruši-ču 500 din vredno kolo brez znamke. Nekaj koles je bilo ukradenih na Viou, dve pa v Šiški. Kakor domnevajo na policiji, mora nekje v okolici mesta obstojati predelovalo ica ukradenih koles, ki jih tatovi nato spravljajo predelana lažje v denar is jim je zaradi tega težje priti na sled. Tatinski poseti stanovanj so v Ljubljani nekaj vsakdan joga. V Beetfipvnovi ulici se je te dni splazil drzen zdikovec v stanovanje Olge Tomšič ter odnesel zlato 8 mm široko zapestnico in francoski cekm, vreden okrog 500 din. Miroslavu Pečniku iz Dravelj je nekdo iz stanovanja ukradel nikijasto žepno uro ter dolgo srebrno verižico, oboje skupaj vredno 400 din. Iz stanovanja Vilka Tome ta na Poljanski cesti je bila ukradena poleg srebrnega jedilnega pribora knjižica Mestne hranilnice z manjšo vlogo, črna zimska ki temnozelenkasta letna suknja v akirpni vrednosti 1500 din. Komar jeva nedelja v Šiški V nedeljo 28. avgusta bo v Šiški tradicionalno žegnanje. Tega dne praznuje Siska god svojega patrona sv. Jerneja m sicer v svoji stari pod ružni cerkvi, ki so jo pred nekaj leti prenovili po načrtih mojstra Plečnika. Žegnanje v Suki, ki se imenuje »fcomar-jevo* ali »komarjeva nedelja«, je zelo znamenito. V starih dobrih časih so na predvečer in na dan žegnanja pokali možnarji na Šišenskem hrfbu, v tako zvani »kodovi dolinici« in cvrli so bobe. Tudi letos bodo cvrli bobe, da bo dišalo po vsej Šiški, na prijetnem letnem telo-vadišcu šišenskega Sokola pa bo na Ko-marjevo kakor običajno velika veselica z raznovrstnim sporedom, plesom, srečolo-vom itd. Bifeji bodo založeni z vsemi dobrotami za želodec. Vabimo ljubljansko in okoliško občinstvo, da pride v nedeljo na bob naše prireditve, ki bo v vsakem vremenu. Kaj pravijo ljubljanski mestni delavci Titti, ki trpe, najbolje vedot *)e jili čevelj žuO I4abljana, 26. V sobotnem >Sk>v«ajsk' m Naroda« sta izšli med SloverL3k m Narodoc drugo notico. Omenjenemu gospodu pa hočemo odgovoriti na njegovo notico to-le: Gotovo temu gospodu ni znano, da ima-cestno na«iz^rstv0 4 delovne kadre: 1. stami kader. To so delavci, ki imajo od 4.50 do S din na uro. Poleg- tega imajo brezplačen dopust in 6 prazrrfkov letno plačanih. Ostale praznike morajo nadoknaditi z nadurami, če hočejo, da so plačani. 2. Sezonski delavci (bivša Dukičeva partija). Ti po plačani po 4 din na uro. ISTimajo brezplačnega dopusta, le nekaj praznikov imajo plačanih, ostale morajo prav tako kot prvi nadrknaditi z nadurnim delom (ali z nabiranjem konjskih fig ob nedeljah in prazaiikih). 3. Prig-odni delavci. Ti so plačani po 3.50 din. Nimajo brezplačnega dopusta, niti plačanih praznikov. Praznik Imajo plačan samo v primeru, da si ga sami plačajo z nadurnim delom. 4. Oni, kj »o vzeti od sOc. urada za delo pri cestnem nadzorstvu. Nimajo niti dopusta, niti praznikov plačanih, a v slučaju slabega vremena jim odbij jo Se ure, ki jih preve lati, ce hočemo zaslužiti. Ampak da bd bili vsaj kolikor toliko »varovani pered dežjem! Kar vprašajte nkrat ob takem vremenu koga od mestnih delavcev, ah iona pod plaščem, ki ga dobimo, obleko suho in koliko vode ima v čevljHi (Škornjev ne dobivaxno vsi)! Razumljivo je zato, da marsikdo pravi: >Pa fte rajši ne delam in ostanem suh, kot pa da bi bH ob meadl 3 din premočen do kož 3«. Vee to gospodu notičarju najbrž rd znano, Irer bi sicer ne pisal toltko o službenih če-pticah, za katere nam je več ah manj vseeno. aH jm imamo ali ne. ampak bd se raja razpisal o težavah in bridkostih našega mestnega delavca. To bi trlo bolj hvaležno opravilo in pri tem mu ne bd bilo treba prav nič lagati ali pretira Nove službene ali uradne čepice pa pustimo rajši malo na miru. č*o komu od mestnih delavcev niso pn godu, mu pafl niso. Z drakonsldmi odtegljaji od ž skromne plače mu pa tudi ne bomo pili ljubezni do njih, pa naj bodo Se v lepe oblike. Ne strinjamo se z gospodom notičarjem, da »daje uradna č pica vsakemu delavcu moralno .-»v- vi za delo« r>okler bo mestni delavec — dno čepico ah brez nje — pr j^mal samo po 3 din na uro. dokler bo ob deftpffMn vremenu premočen do k, že i*: t> > lobno. toliko časa tak delavec ne bo čutil nobene dolžnosti za delo, ampak na žalost ■ nujno potrebo do kakrsnegako^. £e zaslužka. Naj bi imelo mestno cestno rm I stvo več »moralne zavestih in čutilo več dolžnosti, da primerno plača d k) svonh delavcev, potem šele b««mo mi delavci zadovoljni in res lahko ponio«ni na me-občino in takrat si bomo, če treba, maga-ri sami in z veseljem nabavil; uradn čepice. Izgovor, star kot zemlja, da bi sicer mestna občina rada boljše plačala svoje delavstvo, da pa nima denarja, po našem skromnem mnenju tudi ne bo držal, kajti mi vsi prav dobro vemo, da 3e denarja kljub krizi §e vedno dovolj, treba ga je samo hotet: najti. Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarsKih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 kvadratnih metreuv prostora. Največja izmed teh razstav bo razstava fotografije in filma. Klub neodvisnih umetnikov bo priredil umetnostno razstavo. Zveza gospodinj v Ljubljani pa pripravlja razstavo >Nasi gostje«, v kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središče in žarišče domače gostoljubnosti. Pri vs m tem seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi razstava pohištva. Prirejena bo razstava aeroplanov t«r vzoren sadni vrt. r>ne 1. in 2. septembra bo razstava plemenskih pso dovoljeno od 27. do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra. V sredo popoldne so odpotovali nazaj v Trbovlje, kjer bodo zopet delali in nn navi) Studirali, da nas "bodo prihodnje leto zopet razveselili. Skorja Loka ifBllO >v< ne bo nikoli pozabila ali za drugo leto bd bilo želeti, da pridejo prej, da bd jih čuli tudi še tujoi letoviščarji in da bi uživali prijetnost kopanja, kar letos ni bOo mogoče. Ft. b. K O L E D A B Danes: Petek, 26. avgusta katoličani: Cefirin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji vlak iz Madrida Kino Union: Sibirske noči Kino Sloga: Jetnik na dvorcu Zenda Kino Moste: »Konig-smark« in >Na veselem Dunaju«. DEŽURNE LEKARNE Danes: Kmet, Tvrseva cesta 43; Trn-koczy, Mestni trg 4; Ustar, Selenburgova ulica 7. Trboveljski slavčki ▼ Škof] i Loki Skofja Loka, 25. avgusta Po uspela koncertni turneji na Gorenjskem so mali pevci pose t ili tudi škofje Loko. Ločani bi že večkrat radi slišali ta ie priznani zbor, zato j3h je tem bolj razveselila novica, da pride zbor k nam za cel teden, da priredi koncert in da bodo pevci pri nas na počitnicah- Deško osnovno šolo so preuredili tako, da je vsa kolonija 70 pevcev udobno preživljala svoj oddih. V petek 19. tm. je bil v razprodani šoi-sfci dvorani nad vse lepo uspeh koncert. Zbor pod soretno roko dirigenta Avgusta guligoja je izvedel obširen program umetnih in narodnih pesmi. Nad vse simpatično je bHa sprejeta solistka Rezika Korit-mkova, ki je ob spremljavi klavirja zapela prisrčno štiri pesmi E. Adamiča. Po aplavzu smo za dodatdk čuli še nekaj pesmi, med katerimi je posebno užgala dr. Svarova >Polka<. Vse točke klavirskega sr>rexrirjevanja je mojstradco izvedel sam dr. Švara V ponedeljek 22. t. m. so >Slavčki« ponovno koocertirairl m sicer kar na Mestnem trgu. r^apefi so nam c^l koncertni program in vedno znova dodajali prisrčne otroške in narodne pesmi. Mestni trg je zelo akustič n in se je lepo ubrano petje čuk) prav Spodnji trg in v sosedne rjhoe. Navzoči niso štedin s priznanjem, tovarnar dr. ing. Aczel in dr. sifrer pa sta vse pevce povabila v žužkovo slaščičarno in pogostila s sladoledom in in pecivom. V torek popoldne So pevci priredili koncert nabožnih pesmi v župni cerkvi. Zbor je ponovno dokazal, da ima veščega zborovodjo in je vee točke odlično podal. Pri j orglah je sedel g. Venttrrim, ki je zbor | spremljal po ceh turneji in z c*Qicnif or-glanjem mnogo pripomogel k uspehu koncerta. Ob pol 6. popoldne so se vsi napotili na Visoko, kjer so počastili spomin dr. Tavčarja ki goape Franje. Dobrodelnost je stvar srčne omike. \ih-če te ne more prisiliti, da bi daroval kaj v dobrodelne namene, če ti nc narekuje tega notranji glas, izvirajoč iz ljubezni do bližnjega. Mnogo se v tem pogledu %rcši na obeh straneh in mnogo je pojavo\- ki pravi dobrodelnosti škodujejo. So pa tudi pojavi, ki jih je težko razumeti. Prosilcev je vedno več. darovalcev pa vedno manj. Zato je tudi razumljive, da so ljudje pri dobrodelnosti vedno bolj pre\'tdni. Ru\-e-žev, pravih in lažnih, raznih nabiralnih tŠL* cij in drugih prosilcev je toliko, da je ret težko vsem ustreči, če noče človek sam zaiti med prosilce. To je treba upoštevati in krivico bi delali raznim ustanovam ter premožnejšim poedincem. če bi trdili, da ne store na polju dobrodelnosti svoje dolžnosti kolikor pač v danih razmerah morejo. Dobrih *rc je med nami še mnogo in ni dolgo tegt, ko smo b>'h priča naravnost ganljivega dokaza, da ljubezen do bližnjega med nami še ni zamrla. Siromašni študent je bit obupal nad življenjem, pa se je oglasilo toliko dobrotnikov, da je zopet dobil zaupanje vase in vero v ljudi. Pri tem razveseljivem pojavu pa tem bolj zaboli člo\\ . . ko čita. da je darovala ugledna tvrd k a za popla\pljence ob Muri reci in piši 10 din. Plemenitih nagibov sicer ne moremo meriti na metre m vatle, vendar se nam pa zdi laka dobrodelnost nekoliko čudna. Z Jesenic — Slovenska sluil>a božja bo v ned- ; o 28. avgusta ob 10. v dvorani »Delavskega doma* na Savi. Vstop je veakenni BWO$L Točno ob 10. bo peta sv. maSa v slo skem jeziku, po evangeliju pa pridihu o »Usmiljenem Samarijano< slede nn današnje razmere. Z Jezice — Nova Šola na fTnučah je dograjena. V nedeljo 4. septembra bo svečano izror. n i mladom Črnuč ki se bo že za letošnje šolsko leto iznebiia dosedanjih starih. TCmnib m preozkih prostorov ter napolnila parke* tirane in svetle učilnice nove šole. Zdaj naj pride na vrsto tudi Jezica, katere Sola postaja iz leta v leto tesnejša za rastoče število šolarčkov. Letos bi bila za prvi razred potrebna dva oddelka, sicer bo skoraj polovica otrok morala čakati do prihodnje, ea leta. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmšo ie ma pol stoletja9. fttev. 191 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 26. avgusta 1938. Stran S I SIBIRSKE NOČI )anes nepreklicno ijiKrat — v češkem jeziku! — Ob 19.15 in 21.15 url. KINO UNION — TeL 22-21 DNEVNE VESTI — Rekonstrukcija banovinske ceste Kranj —Naklo. Nedavno so bila oddana cestna dela na banovinski cesti Kranj_Nakio stavbnemu podjetju Slavec v Kranju. Pod jetje te dni najema večje število delavcev. Cesta to delno preložena, da bodo zmanj šali ovinke in delno bodo tudi odpravili klance. Približno dve tretjini ceste bo betonirane, ena tretjina in sicer na klancih pa asfaltirana. Cesta je dolga 6.400 m, Ši-i rina cestišča bo 6 metrov kakor na cesti St. Vid—Je perca, z banketi vred pa bo cesta široka 8 m. Delo mora biti končano do julija prihodnjega leta. Stroški bodo znašali okron 9.5 milijona din. — I. /vezne banovinske raastare malih ali v Ljubljani ne to zaradi pojava sli- s tem odpadejo tudi vse ostale prireditve navkc in parkljevke v Ljubljani. V zvezi Zveze društev malih živali ter je vse preloženo na prihodnje loto. V okviru velesejma bo letos prirejena samo L zvezna efektna loterija s krasnimi dobitki. kakor 3 motorna kolesa. 20 moških in damskih koles, 2 šiv-lna efaoja, 2 radio-aparata. spalnica, harmonika, kuhinja, fotoaparat, zaboj slad. korja, Mafio za moško obleko. bkUo za žensko obleko, klaftra drv. vreča moke, 2 kozi, 2 ovci. kurnica ter se okrog 400 ostalih dobitkov v vrednosti 80.000 din. Cena posa-niH-zni srečki je o din. Sreoke so naprodaj v pisarni /.veze. Ljubljana. Karunova ul. 10, pri VBeh rajskih organizacijah, v ljubljan.sk ih trafikah in na velesejmu v paviljonu F. kjer bodo glavni dobitki tudi nastavljeni. — B ogipd »e modernizira. Odstranjevanje talvj) imenovane -sramote prestolnice« okraja Jatagana Male ae nadaljuje. Beograjska mastna občina je namreč od- la, cla je treba do 5. septembra porušiti nadaljnjih 115 hišic ki so bile 7.z rajene na teritoriju mestn -. občine brez njenega dovoljenja. TJbcžni lastniki teh hišic bodo dobili žkodo povrnjeno. — Kongres trgovcev Hi proizv »dni^ov Sadja. Dne 27. in 28. avgusta bo v Banji Ko\:ljači kongres trgovcev in proizvodnL kov sadja iz vse države. Organ iza ca j0 kon_ i resa jo prevzelo udruženje izvcjznikciv za kraljevino Jugoslavijo. Prometni minist r je dovolj] 50°'» pepuflt na železnicah veeon udeležencem kongresa . S KINO »SLOG A« — tel. 27-30 Ronald Colman, Madeleine Caroll JETNIK NA DVORCU ZENDA Odlična filmska umetnina odlikovana na Bienalu v Benetkah. — Samomor tkalskega mojstra. Glede na Članek, ki smo jia včeraj priobčili pod tem naslovom. smo naknadno prejeti še nekatere informacije. Pokojni Campelj, ki ie v navalu hipne duševne zmedenosti izvršil samomor, da e»e je obesil, ni bil v tovarni na Grosupljem zanosi fen kot tkalski mojster:de!a! je kot tkalec. Tudi mu ni bila v zadnjem času reducirana plača m zato to dejstvo ni moglo vplivati nanj depre-mirajoce- — Zasledovani zaradi vlomov. Orožniki zasledujejo zaradi vlomov in tatvin 26-letne^a Jakoba Hochkrauta, ki je doma iz okohce Zagorja. Hochkraut, ki se potepa iz kraja v kraj po celjskem in mariborskem okraju, je te dni vlomil tudi v trafiko Ivana Crakslerja v Hrastniku, kjer je ukradel za 2600 din raznih tobačnih izdelkov, kolkov, znamk in drugih vrednosti. V hišo pospetnice Tereze Divjak v Zalogu je vlomil 40-letni cigan Ivan Huber, ki se izdaja tudi za Jakoba Gartmerja, in ji odnesel okrog 300 din, več srebrn i ne In nekaj mo ške ter ženske obleke. Ciganski vlomilec je oškodoval Divjakovo za 2000 din vrednosti. Okrog Skocjana na Dolenjskem se že več tednov potepa neki Anton Štrbenc, ki ima na vesti več vlomov v zidanice in v hiŠe. Orožniki nevarnega zlikovca zaman zasledujejo, ker se skriva pred njimi po eozdovih. — 5000 vinskih trt so mu posekali t eni noči. Iz Šibenika poročajo o vandaJskem zločinu. Vinogradniku Andriji VLahovu iz Prvič Sepurine so njegovi sovražniki v eni noči uničili ves vinograd. Posekali so mu okrog 5000 trt in mu napravili 50.000 din škode. Zdi se, da so morali zločinci sekati celo noč in da jih je bilo najmanj šest na delu. _ Tutankamnov skarabej prodan v Zagrebu. V hotelu Lisanj v Novem je bila te dni izvršena drzna tatvina in ]e tat nemškemu turistu Benu SchCllerju iz Koblenza odnesel razne dragocenosti, vredne 100.000 din, med njimi tudi nakit lz grobnice faraona Tutenkamna, tako zlato brošo s faraonovim irrbom prstan s skarabejean in žensko verižico z obeskom skarabeja. Policija je o tatvini obvestila vse draguljarje in zlatarje po raznih mestih, zlasti v Zagrebu. Policija je imela srečo. V kriminalni urad v Zagrebu je prišel namreč zlatar Franjo Kajzer in povedaJ. da mu je neki mladenič prodal več dragocenosti za 150 din. Policija je na podlagi podanega opisa pravilno domnevala, da je hotefeki tat Dra. gol juh Mi trovač", za katerim je izdala tiralico. Prijeli so ga v Osijeku in ga prepeljali v Zagreb, kjer je priznal tatvino in povedal, da je dragocenosti za smešno ceno prodal v Zagrebu, Karlovcu, Ogulinu Otrok v sliki in plastiki nase umetnosti«. Vabimo umetniške kroge, da se odzovejo razstavi z odgovarjajočimi svojimi deli, enako prosimo zasebne lastnike primernih slik, gra fik, plastik in ekulptur, da nam javijo svoje naslove, če so voljni dati nam iste v ta namen na skrbno razpolago. Sporočila je nasloviti na pisarno TKD Atene, Prečna ulica 2. Pri strogem izboru razpoložljivih umetnin bo sodelovala žirija akademskih slikarjev. Razstava bo zavarovana. Sprejemala se bodo dela iz leta 1300. in naprej, starost upodobljenih otrok pa ne sme presegati pubcrtiie dobe. — Društvo prireja razstavo s propagandnih, strogo umetniških vidikov in iz gmotnih razlogov v korist našega otroka s stališča svojega delokroga- — Ne dvomimo, da bi razstava ne zanimala najširše javnosti. Ker je rok za prijave in priprave zelo kratek, prosimo čim prejšnjega Giocondi'. Na ta edini nastop slavne pevke v naši operi že danes opozarjamo občinstvo. u— Odbor Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« poziva vse svoje člane-pev_ ce. da pridejo takoj k pevskemu tečaju, ki se vrši v Glasteni Matici v Ljubljani. Tečaj bo trajal do vštetega 27. t.m. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo vabi udeležnike izleta v Benetke, da se zbero v soboto ob 1. ponoči na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Skupen železniški voz je naročen. Odhod ob 1.34. —lj V kapeli starokatoliške eerkve v Ljubljani ne bo v nedeljo 28. avgusta e*luž_ be božje zaradi (cerkvenega opravila na Jesenicah. —lj Popoldanske predstave v kinu Unio. na. Od jutri naprej bodo v k*nu Union u zopet redno vse popoldanske predstave in so s tem zopet uvedene prejšnje redne ure predstav: ob delavnikih ob 16., 19.15 in 21.15: ob nedeljah in praznikih pa ob 15.. 17., 19. in 21. Popolni vrstni red predstav velja tedaj že od sobotne premiere filma xMoč ljubezni« naprej. —lj Izgoni iz Ljubljane. Policijska uprava je odredila izgon več nepoboljšljivih deklet ter drugih nepridipravov iz Ljubljane. Za dobo 3 let so izgnane ■ ljubl5an_ skega policijskega okoliša 24Jetna Elz.a Kocuvan iz okolice Slov. Konjic. Jožefa Mohar iz Kresnic, bivša služkinja Marija Tanko iz kočevskega sreza, za nedoločen čas 18-letna Antonija Janež iz Čabra, za dve leti Marija Humar iz okolice Škofje Loke in Frida Mihelič iz kočevskega okraja. —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Naravna vina. dobra kuhinja. Vsako nedeljo koncert jazz orkestra! Plesne dvorane! Vrt! Iz Celja _c Veliko strelsko tekmovanje. Celjsko strelsko okrožje bo priredilo jutri popoldne in v nedeljo 28. L m. okrožno nagradno strelsko tekmovanje na strelišču v Pečov-niku pri Celju. Tekmovale bodo ekipe aa prehodni pokal strelskega ^okrožja, posamezniki in mladina. Določenih je 30 lepih nagrad. Razdelitev nagrad bo v nedeljo ob 17. na strelišču. Tekmovanja se bo udeležilo mnogo strelskih družin in njihovih članov. _e Prva podsavezna prvenstvena tekma v iesenski sezoni bo v Celju v nedeljo 28. t. m. Kot prvi par se bosta srečala ob 16.30 na Olimpovem i*rralLšcu v Gaberju SK Jugoslavija in SK Atletik. Tekma bo trotovo prav zanimiva in živahna. Ob 15. še to istotam pričela poskusna tekma med SK Borutom iz Gotovelj in kombrniranim moštvom SK Celja. _ Dve nesreči. V Brdcah pri Konjicah je v torek zgrabila slamoreznica SJetnega posestnikovega sina Franca Ambroža za levo roko ter mu jo zlomila m poškodovala tudi dlan. V rudniku v Libojah je padel v sredo dopoldne jamski voziček na 2&_let-nega rudniškega paznika Franca Pod lesnika iz Zagrebena pri Grižah in ga močno poškodoval po glavi. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. čani na vrt ge. Hneljeve junaško ▼ borbo! _ N«edli splav. V ponedeljek zjutraj je nasedel splav z dvema splavarjem* sredi Save, na tako zvanem otoku, ki p* ga je voda preplavila in ravno to je splavarja premotilo, ki sta mislila, da je Sava na tistem kraju globoka kakor drugod. Polovico splava ie voda kmalu odplavila naprej ki s njim seveda tudi enega splavarja. Drugi tovariš pa se je zaman trudil, da ti rezil splav. Na njegovo klicanje sta mu hitela dva splavarja s čolnom na pomoč. Končno se jim je po dolgem trudu v dežju in skoro do pasu v vodi. le posrečilo splav rešiti. — Nogometna prireditev. Za nedeljo je povabil tukajšnji športni klub >Radeče< v goste prvorazredni klub SK Trbovija. Priče tek tekme bo Ob 4. popoldne na igrišču na Xjivicah. Iz Laškega — Za skupno življenjsko pet sta se odločala g. Anton Zupan, železniški uradnik v Lescah pri Bledu, ter gospodična Marija Komarirki. ki sta se poročila vderaj ▼ ta» kajšnji nadžupni cerkvi. — Smrt je rešila življenjskih tegob 50-letnega Miha Uršiča, iz Tolmina. Uraid je bil po poklicu natakar; bil pa je epileptičen, in zato že dalje časa brez posla, ter je moral nazadnje prosjačiti. V nedeljo je gredoč skozi vas Debro pri Laškem dobil zopet napad ter je obležal na cesti, kjer je kmalu izdihnil. Slučajno mimo se vozeči dr. K. iz Celja je ugotovil, da ga je zadela tudi kap, kateri je podlegel. Uršiča so prepeljali v mrtvašnico laškega pokopališča. — Gasilski dom bomo vendar končno tu_ di v Laškem dobili. Tukajšnja gasilska četa je — k^kor se čuje — kupila objekte biv£e tovarne umetnega škrilja, katere bo preuredila v prvi vrsti za gasilski dom ter za stanovanja. — Občuten padec temperature je povzročil zadnji dež. Dočim je kazal toplomer v nedeljo še 30 6topinj. je padlo v pone^ del jek živo srebro na 10 stopinj. Kaže, da so se pričele tudi že lastavice zbirati ter se ne bodo dale več presenetiti kakor lansko jesen, ko jih je zaradi nenadnega snega mnogo poginilo. Bliža se pač jesen in me. e=>to iazza bo zapel lovski rog Iz Gorafe Radgone — Novo postajno poslopje in ovfre v prometu. V 20. letu obstoja Jugoslavije bo uresničena dolgoletna težnja obmejnega prebivalstva: naš obmejni trg dobi novo zidano postajno poslopje, ki bo izpodrinilo majhno leseno barako, ki niti najmanj ni ustrezala potrebam velikega obmejnega prometa. V dolgi 141etni borbi tržanov za novo posloipje so bili mnogoštevilni komisijski ogledi, ki so brez dvoma stali mnogo več kakor znaša kredit za novo postajno poslopje. Gornja Radgona dobi sedaj postajno poslopje, ki bo slično postajnemu poslopju v Ptuju. Skladišče je bilo te dni odstranjeno in izkopani so globoki temelji za novo zgradbo. Delo naglo napreduje, ker mora podjetnik dograditi stavbo v surovem stanju do 18. oktobra t. 1. Nekoliko ponesrečeno je samo to. da se je pričetek gradbe zavlekel celo leto zaradi licitacij, izmed katerih prva ni uspela, ter začela graditev prav v času nastopa izvozne sezone, ko je promet na tej obmejni postaji najbolj živahen, zlasti letos, ko cvete sadna kupčija. Mnogi izvozniki so z nakladanjem zaradi pomanjkanja prostora na postaji Gornja Radgona silno ovirani. — Karambol. Na ovinku skozi vas Lut-verce v Aipa-čki kotlini se je vozil nedavno pekovski pomočnik iz Gornje Radgone Karel Fekomja s težkim motorjem. Vozil je po desni strani, nasproti pa je pri vozil po levi strani, torej v isti smeri, kolesar L. Stever iz Črncev. Karambol je bil neizogiben in kolesar je obležal z zlomljeno nogo in ključno kostjo ter z ver iž enim kolesom. Prepeljali so ga v bolnico v nemško Radgono. Motorni vozač ni utrpel ni-kake poškodbe. Iz Novega mesta — Vpis ova nji - v drž. mešano meščansko šolo v Novem mestu bo L, 2. in 3. septembra od 8. do 12. dopoldne. Dne L septembra bo vpisovanje v I. razred. Doslej pri javi j-ne deklice bodo sprejete v ta razred po predložitvi potrebnih dokumentov. Tega dne bodo drugače sprejeti v prvi razred sami dečki. Dn^ 2. septembra bo vpisovanje v H in UL razred, 3. septembra pa v rv razred. Tega dne pridejo na vrsto eventuelnc se nekatere deklice, če bo š prostora zanje v I. razrdu. Zamudniki II. in TTT. razreda se tega dne lahko tudi zglasijo. Vsakdo naj prinese k vpisu potrebne dokumente, novinei izpričevalo o dovršeni ljudski šoli aH kakega razreda višj_. ljudske oziroma srednje Sole. Popravni izpiti bodo 3. septembra ob 8. dop. Ostali izpiti pa 5. septembra olb isti url Sv. maša bo v petek 9. septembra ob 8. v kapiteljski cerkvi; začetek pouka pa v soboto 10. septembra. 4. SEPTEMBRA od 13. 4o 18. VRE VSI V Postojnsko iamo VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo do 31- avgusta pri vseh bUjetarnah >PTJTNIKA< ▼ Sloveniji. Nevaren požar Gornja Radgona, 25. avgusta V sredo zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Henrika Robana v Gornjem Cmureku. Ker je bilo v poslopju spravljenega precej sena in slame, se je požar bliskovito razširjal in so le težko na kraj nesreče prihiteli gasilci iz nemškega Murecka ter Žepovcev in pač omejili požar, da se ni razširil še na stanovanjsko poslopje. Hlapec, ki je spal v gospodarskem poslopju, je dobil hude opekline ter je bil prepeljan v bolnišnico. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen, kakor doslej že dvakrat, vendar pa je bil obakrat pravočasno udušen. Orožništvo je požigalcem na sledu Neurje v Slov. goricah Gornja Radgona, 25. avgusta Hudi nalivi zadnjih dni nikakor ne vplivajo blagodejno na letošnjo vinsko letino. Zlasti je napravilo precejšnjo škodo neurje v torek in sredo. Proti poldnevu so se zgrnili nad Slovenskimi goricami temni oblaki, iz katerih se je vsipala precej časa soha toča, ki je napravila zlasti v goro j e-radgonskem okolišu po vinogradih in drugih nasadih precejšnjo škodo. Toča zadnjih dni je opustošila vinograde do 25%, ni pa še pričakovati stalnega lepega vremena, ki bi blagodejno vplivalo na dozo-ritev. SOKOL Akademija mednarodnih tekmovalcev Jutri popoldne nastopijo naši n^:bolj-ši sokolski tekmovalci in tekmovalke. Takoj po praškem vsesokolskem zletu in mednarodnih tekmah so se doma krepko lotili dela že za prihodnje tekme. Znano je, da so doslej sokolski tekmovalci izvojevali na olimpijskih igrah in mednarodnih tekmah največ zmag. Borba na mednarodnem pozor i šču je vedno težja. Toda tega se naši borci ne strašijo. Hočejo s krepkim in vztrajnim delom premagati vse ovire. Sadove teh priprav pokažejo na tekmovalni akademiji. V A) skupini se bodo kosali med seboj poznani sokolski mednarodni tekmovalci bratje: Primožič Jože, Pristov Janez, Gregorka Boris, Skrbinšek Miloš, Boltižar Stevo, Porenta Janez, Malnarič Janez, VVildman O ti, Longvka Bogomir. Tekma bo obsegala poljubne vaje na bradlji in na krogih ter proste vaje. Razen tega pa bodo nastopili še na konju in na krogih. Tekmovalci B) skupine, v kateri so telovadci višjega oddelka, bodo tekmovali v obvezni vaji na bradlji in v poljubni vaji na drogu. Tekmovalke bodo nastopile na gredi in na bradlji. Svojo izurjenost bodo pokazali člani v vrhunskih prostih vajah, članice pa v vajah s kiji, ki jih je sestavil za mednarodno tekmo v Pragi br. dr. Viktor Murnik. in za katere so dobile polno hvale in priznanja V določenih orodjih se bodo tekmovalci in tekmovalke javno ocenjevali. To ocenjevanje, ki bo razglašeno po posebnem poročevalcu bo nedvomno povečalo zanimivost. Pri ocenjevanju pa bo lahko sodelovalo tudi občinstvo. Vsakdo dobi za to tekmo posebno knjižico z navedbo tekmovalcev in rubrikami, kamor bo mogel zabeleževati svoje ocene. Da omogočimo udeležbo vsakomur bo vstopnina nizka in sicer: sedeži na tribuni 8 din, pred tribuno in drugod po 6 din, stojišča po 4 din, a za sokolski naraščaj v pred proda j i po 2 din. Vstopnice se bodo dobile v pisarni Ljubljanskega Sokola med uradnimi urami. Oskrbite si jih pravočasno. Vabimo vse sokolske prijatelje, da podprejo naše borce v njihovih stremljenjih. Jutri ob 17. vsi na letno telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! ŠAH Turnir v Osijeku Lesnflc in Babor si delita prvo Wi drugO nagrado Praisnočnjim je bilo c>digrrano ppedaad-nje kolo šahovskega amaterskoga trrrnirja v Osijeku, na katerem je prišlo do velikih presenečenj in do spremembe plasmaja. Rajkovic je premagal Ciaidriča, Bayer in Tur k sta remizi rala, prav tako Carev in MUUer ter Jonke in Pavlovic. Sikosek $■ porazil Spa=-ojeviča. šubarić pa je izETubil proti MaJlrikoviču. Druga velika senzacija predzadnjega kola je bil poraz L^ntka., ki so ga že smatrali za bodočega mojstra. Porazil ga je Avirović. Šiška je z vodećim Raba^jem i-emiziral, čeprav je imel ta kmeta več. Včeraj dopoldne so odigrali zadnje kolo. Lefinik je aamo rc miri ral s Turkom V drugi partiji je poskrbel za senzacijo Avirović, ki je porazil Sisko. Martinović in Rajković sta remizi rala. prav tako Mliller in Jonke, a tudi Sikosek kljub boljši poziciji ni napram Pav-loviću izsilil drugeg-a kakor rernis. uharic je porazil Spasojeviča. Končno stanje je naslednje: prvo in dru. go nagrado si delita Lešnik in Rabair po 10 in pol. tretji je štrbarič z 10. četrto, peto in šesto nagrado si dele A\'irovič, Pavlović in Šiška z 9 in pol, sedmo in osmo Carev in Rajković z 8 in pod, de^-to Martin ić z 8 točkami. Brez nagrade so ostali Jonke kot deseti s 7 in pol točke, si': de Sikosek 7, MUUer m Turk 9 6 ta pol, Baver -1 in pol, Cindtrić 4 tn Spa«oje-vič brez točke. Ker sta Lešnik in Rabar dosegla enako število točk, morata Po propozicijah In pravilniku odigrati dvoboj dveh partij, ki ga bosta najbrž aKsolvirala v Zagrvtm. V splošnem je na turnirju zbudilo pozornost dejstvo, da se je naš Sikosek, ki je eicer teoretično ed^n najbolj podkovanih šahl-stov in najbolj solidnih igračev, tako slabo plasiral. PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOK.A s pravico javnosti ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI Ustanovljena: Z odlokom Ministrstva trgovine in industrije I Br 2728/N z dne 4. avgusta 1938. Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vpisuje učence (ke): V ponedeljek 29. avgusta in naslednje dni. Vpisovanje se vrši: Trgovski dom, pritličje levo, Gregorčičeva uL 27. Kako se vpisujejo učenci (ke): Osebno in v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Za vpis potrebni dokumenti: Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o za vršnem izpitu na meščanski šoli. Vpisnina: Din 100.—, M jih je treba položiti pri vpisu. TJkovina: 10 mesecev po EHn 250.—. Plačuje se trimesečno vnaprej, le v brrednih sir čajih vsak mesec vnaprej. Pričetek redu etra pouka: Se sporoči pri vpisu. PRAVICE IN UGODNOSTI ZA IT6ENCE IN ABSOLVENTE PTS.: 1. dijaške ugodnosti na železnicah; 2. rodbinske dokte.de; 3. otvoritev ali prevzem poljubnega trgovskega podjetja na lastno ime; 4. dovršena PTS ima veljavo 6, dovršeni 1. razred PTš pa 5. razredov gimnazije; 5. po dovršeni PTS možen prestop v m. razred trgovske akademije; 6. pri vojakih dijaški rok, napredovanje za rezervnega narednika. Glede vpisa, disciplinskega reda in izpitov kakor tudi glede celokupnega poslovanja šole veljajo natanko isti predpisi kot na državnih dvorazrednih trgovskih, šolah. Lep dar: Zgodbe brez groze ..iinssiEiKiti!:!. :r!i;L:LTii:,:!':!;«inn; ;animi:r!ii:iiJ:in.^:'iii* ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklica, izjave honnrln Dtn L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilofiU znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo« ■HUlP^ifilil Iriinriltttli^iiffcn Iz Radeč — Nagradno kegljanje dražbe sv. Cirila in Metoda. V nedeljo se je vršilo prvo ozi. roma drucro veliko kegljasaie na dobitke. Prvo bi se imek> izvršiti že v nedeljo teden, ki pa je odpadlo, radi premaie udeležbe in zanimanja z« kesrljanje. To nedeljo sicer ni bilo prevelikega obiska, vendar pa so pridno kegljali in s tem gmotno podprli pre_ potrebno družbo. Po nedeljskem tekmovanju vodi g. Dolinar Franc s 16. keslji v treh lučajih. Odločitev bo padla v nedeljo, ko bo zaključek tekmovanja in razdelitev j lepih naHTftfl V nedeljo vsi zavedni Rade. I RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dtn DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo Lt-d. si nabavite najbolje in najceneje pri PSE8KEBJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavzer, Vosnjakova 4. STAnOVAHJA Beseda 50 par, davek poee&ej. Najmanjši znesek 8 Din DVA GOSPODA m enega sostanovalca sprejmem na stanovanje. Sobi sta separatni. V kopalnici na razpolago gorka in mrzla voda, Naslov pove uprava >S1. Naroda«. / ■ššttČ&J&Zi 9s!c:/ \>^t '>55 »xN^> 'jOt-.oo^t-. SENO prvovrstno v balah, iz komisijske zaloge Javno skladišče TURK, tel« 30-73 } ENOSOBNO STANOVANJ« cestno pritličje, blizu živilskega trga, oddam 2 do 3 osebam. Pri* pravno tudi za pisarno ali mali obrt. Pismene ponudbe na upravo >SL Naroda« pod >350 Din«, 2074 DVA DIJAKA (INJI) sprejmem na stanovanje. Vprašati Strossmajerjeva ulica 23, NAJBOLJ6A RADIJSKA REVUA Jej NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vsefe roman, novela, modni pregled, novica is radijskega UPRAVA: LJubljana, Krmfljeva ofica & MMSflna naročnina samo 12.— »SLOVENSKI NAROD«, petek, 26. avgusta 1938. 8tev. 1Q] Ljubljančani širijo slinavko in parkljevko Najbolj živahno zatiranje te nesrečne kuge je bilo v nedeljo Ljubljana, 26. avgusta Slinavka in parkljevka je zelo nevarna bolezen in priznati je treba, da se tega dobro zavedajo naši ti lahko pripeti in kakšne muke boš moral trpeti, če je bilo m so po naključju slinavo ali parkijasto! živela vegetarijanska hrana! Solata pač nima slinavke in parkljevke — zakaj bi jedli meso! Tako s« je torej po zaslugi giasov o bolezni parkljarjev zač lo širiti v Ljubljani vegetarijaciskto gibanje brez vsake posebne moderne propagande. Seveda, ljudi je še vedno dovolj, ki jedo meso, in nekateri med njimi celo vedo, da živinska bolez n človeku ne more do živega, četudi poje kravje parkljaste parklje. Toda proti nevednosti ^e dandanes ne bojujejo niti več bogovi, ker so tže zdavnaj obupali nad ljudmi. Samo po sebi se pa razume, da parklj v-ki posvečajo veliko pozornost na tako zvanih pristojnih mestih, Čemur se nekateri Ljubljančani čudijo, ne glede na to, ah jed^ gov. 2-c meso ali ne. Nekaj časa je vladala v Ljubljani velika bojazen, da bi živinske bolezni ne razširili iz mesta. Znano je sicer, da je bila bolna ž.vina — nekaj volov, namenjenih za zakol — uvožena v Ljubljano in da s0 v klavnici ugotovili med čredo, menda pri treh volih slinavko in parkljevko. Vole so seveda takoj zaklali, a kljub tf.mu je bilo vse m?-sto proglašeno kot nevarno za parkljarje. Ukrenili so vse potrebno, kar je menda v Človečkih močeh megoče, da bi s^ bolezen ne razširila čez mestne meje. Zato ni bilo le predpisano, da ne sme iz mesta nobena živa žival iz vrste parkljarjev, temveč da je treba skrbno des:;rificirati tudi obutev in celo kolesa ljudi, ki zapuščajo mestni teritorij. Na mitnici so bili veliki če-bri napolnjeni z desinfekcijskimi sred-stv in nesrečni mitničarpi so neprestano p?.noči in podnevi preganjali strašna kugo. Nihče ni smel iz mesta, da bi mu prej n - zmočili čevljev in še nog za nameček, slehernemu pešcu in kolesarju so pregledah podplate (in mitničarji se če vedno čudijo, da toliko meščanov brusi 9 žive z | podplate v preluknjani obutvi), prekrta- čili 3D tisoče koles, odrgnili nešteto krneč r kih voz in umili kdove kolikim mrham Ko. pita. Samo avtomobilskih pnevonatik niso umivali, ker se jih menda kuga bolj iz-ogiblje kakor luknjastih podplatov. Najbolj živahno zatiranje t? nesrečne kuge je bilo na mitnicah v nedeljo, ko so meščani romali v trumah širit slinavko in parkljevko na Rudnik, Posavje in v žt. Vid — naravnost v gostilne. Lahko si mislite, da taksne množice prem sejo na vagone kuge. da bi moral slinavko in parkljevko dobiti celo cviček v vsafa okoliških gostilnah. Meščani so sploh nevarni. V nedeljo so se povečini že prelevili v izletnike iz kopalcev, zato jim knajpanje na mitnicah ni bilo posebno všeč. Priznati je treba, kaj bi tajili, da so nekatere dame indiskretno cvilile, ko so pomakale v brozgo, deviško bele čeveljčke in ko so ugotovile, da jim sili blagoslov desinfeksije navzgor po samih svilenih nogavicah. V resnici Čudovito, kako slabo funkcir-cira naša poročevalska služba, da ni doslej š? nihče ugotovil: V nedeljo je bila desinfek-cirana skoraj vsa Ljubljana in uničene je bilo strašne kuge za vso kranjsko d.želo na samih ženskih nogavicah. Tcda Ljubljančani so kljub temu širili nevarno bolezen, kajti pri splošni ofenzivi smo pozabili, da se iz mesta ljudje tudi vozijo — z vlaki, avtobusi in celo tramvaj j? širil parkljevko tja proti Št. Vidu. Nepregledne mnežice meščanov so pot:vale v nedeljo z vlaki iz Ljubljane, a nihče jim ni desinfčciral podplatov. Pozabili ste pa tudi na letala, na to vražjo iznajdbo, ki širi parkljevko celo po zraku. Skratka, Ljubljančani bomo, če že nismo, okužili vso milo d-movino. Zdaj so pa menda predpisi nekoliko milejši in mitničarji ne love več neposlušnih hlapcev, ki so se izogibali čebrov z de-sinfekcijsko čorbo. V ponedeljek se je spremenilo vreme in zdaj smeš iz mesta, ne da bi se kdo pmenil zate. Le nekateri kmetje, ki se vozijo domov iz mesta s svojimi konjički, že hodijo h krstu, kajti kdove, čo v resnici ni okuženo vse mesto, saj meščanom ne smeš nikdar ničesar zaupati. Bolje je, da s-e počrfaš v vodi, če te nič ne stane in če že nič n? koristi, škodovati tudi ne more mnogo. Nazcri o ljubljanski živinski kugi se torej nekoliko spreminjajo in najbrž se tudi najprevid-nejši m ščani ne bodo več dr Igo bali govedine. Vsaj po prvem se bodo mno^i izneverili vegetarijanstvu. Eden iz našega podzemlja Izgnanec in kriminalec Anton Repe zopet ahsoien — Kdo je oropal ubitega delavca Antona Hafnerja? Ljubljana. 26. avgusta Brezposelni trgovski pomočnik Anton Repe je po starem običaju pristnih kriminalcev tajil krivdo pred malim senatom. Obtožba državnega tožilca, ki jo je zastopal dr. Leo Pompe, ga je dolžila vloma in tatvine denarja v stanovanju Antona Fa-ganele v Dravljah ter delomržnosti. Obtožba je bila utemeljena s pričevanjem prič, ki so videle Repeta v Faganelovi hiši na dan vloma dne 27. julija in s pričevanjem Repetovega znanca, ki je potrdil, da je imel tisti dan Repe nad 600 dm pri sebi. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Brelih s sodnikoma g. Goreča.nom in g. Kovačem. Zagovarjal je obtoženca ex oflo dr. Maček. Razprava proti Repetu je razkrila življenje ljubljanskega podzemlja. Repe je bil že IS krat kaznovan zaradi tatvin in vlomov, večkrat že na kazen robije in strogega zapora. Vojaško sodišče ga je obsodilo pred leti na 26 mesecev zapora. Gre za starega kriminalca in izgnanca, ki se druži s sumljivimi ljudmi svoje vrste. Priče, ki so Ca poznale in bile iz njegovega tovarniškega kroga, ni^o bile nič manj sumljive nego obtoženec sam. Ko je Repctov branilec predlagal zaslišanje novih prič iz Repeto-vega okolja, je senat predlog odklonil, ker bi pričam ne šla vera, četudj bi izpovedale kaj razbremenilnega. Predlagane priče so bile sodnikom že znane iz raznih procesov. Obtoženec se je zagovarjal, da mu jc dal denar, katerega je kazal eni izmed prič tisti din po vlomu pri Faganelu, neki neznanec, za katerega je Repe nosil na Jesenice tihotapsko blago. Med preiskavo in pri za- slišanju na sodišču Repe ni hotel povedati, kdo je skrivnostni neznanec z Jesenic, od katerega je dobil denar. Včeraj je pa ime tega neznanca povedal. Sodniki že vedo, kako je z neznanci, ki v zagovoru postanejo znanci, kadar obtožencu teče voda v grlo. zato takih skrivnostnih neznancev ne iščejo po svetu, da bi jih zaslišali. N'eka priča iz Dravelj je popisala moškega, ki je prišel na dan vloma Lz Fagane-love hiše. Popis se je ujemal z zunanjostjo obtoženca Repeta. Nekemu tovarišu je Kepe kazal stotake, češ da je »nuter zrušil« in da se mu bo zdaj dobro godilo nekaj časa. Hotel je reči, da je materi izvabil denar. V resnici ga je ukradel Fagane-lu in ga je v nek^j dneh zapravil s popivanjem in balinanjem po gostilnah. Da bi se izmazal, si je Repe celo izmislil tatvino zlatnine, ko so ga zasliševali na policiji. Zanikal je seveda tudi, da bi se potepal brez dela. češ da mu je mati po poroki dala dva jurja, s katerima je živel zadnje mesece. Senat je razsodil, da je Repe kriv po obtožbi. Prisodili so mu eno leto in dva meseca robije. Repe je kazen sprejel. Menil je. da mu nič drugega ne kaže in da mora pač tako biti. ako mu sodišče ne verjame, da je nedolžen. ZAGONETNA SMRT DELAVCA HAFNERJA Dne 6. julija zjutraj so bili orožniki na Bledu obveščeni, da je nekdo zaklal delavca Jožeta Hafnerja, ki je bil zaposlen pri regulacijskih delih na Bledu. Kmalu nato se jc oglasil na orožniski postaji delavec Rudolf Oselj, ki je priznal, da je Hafnerja v silobranu zabodel z žepnim nožem. Orožniki so našh Hafnerja pod nekim kozolcem že mrtvega. Državni tožilec je Os-lja obtožil zJočinstva po § 178-11. k. z. Na glavni razpravi je Osel j včeraj priznal, da je Hafnerja nehote zabodel v vrat in v grlo. Prerezal mu je vratno žilo odvodnico in sapnik, tako da je bila smrt neizogibna, ker je Hafner takoj izkrvavel in se rudi zadušil. Usodnega dne sta Oselj in Hafner z družbo tovarišev popivala po raznih gostilnah. Med obema je vladalo že staro sovraštvo. Proti jutru je šel Oselj spat na kozolec. Hafner je pa prišel za njim. Oselj je trdil, da ga je hotel Hafner zlorabiti. Priče so potrdile da je imel Hafner abnormalno nagnjenje do moških. Oselj se je branil, ko ga je Hafner prijel za vrat in ga začel daviti in ko je nare-dil kretnjo, kakor da išče nož v žepu, je Oselj vzel iz svojega žepa nož in je začel udrihati po Hafnerju. Hotel se je oprostiti iz Hafnerjevih rok. Priče so izjavile, da je imel Hafner pri sebi več stotakov, orožniki pa niso našli pri njem po uboju nobenega denarja. Morda je kdo ubitega Hafnerja pod kozolcem še oropal, med tem ko je Oselj šel na orožni sk o postajo prijavit svoje dejanje. Nepojasnjeno je bilo, kako je Hafner zletel s kozolca precej globoko na tla, ker je Oselj trdil, da je žrtev obležala na podu. Smrt delavca Hafnerja je vsekakor zagonetna. Senat je razsodil, da je Oselj prekoračil meje silobrana in je obtožencu prisodil leto dni strogega zapora. Iz Trbovelj — Strašno dejanje ljubosumnega moža. Žagar B. iz Škofjeriže je že dalje Časa sumil, da ima njegova 231etna žena Terezija ljubavno razmerje z nekim samskim železničarjem. V nedeljo zvečer pa je varani mož napravil strašen sklep, da se iz-nebi zapeljivca svoje žene. Pričakal je okrog 9. ure zvečer blizu kolodvora oba in ko sta nič hudega sluteč prišla po ooti proti železniškemu podvozu na postaji v Trbovljah, je B. skočil izza svoiega skrivališča, udaril železničarskega delavca T. Franca z gorjačo po glavi, nato je potegnil nož in ga strašno obdelal- Zatem je spremljal svojo ženo domov, doma pa se je lotil tudi nje in ji z nožem Drizadejal več smrtnonevarnih ran v grudi, tako da so bila ranjena tudi pliuča. Oba so z brzo-vlakom, ki so ea železničarii v Trbovliah ustavili, preneljali v ljubljansko bolnico. Poškodbe obeh na so tako težk°. da je malo verjetno, da bi ostala pri življenju. B. so orožniki že snoči aretirali in ga odvedli v zapore. — Obisk nemških publicistov. Danes Dopoldne so prišli v Trbovlje 4 nemški publicisti in žumalisti v Spremstvu znanega našega \vps*fa!skega nacionalnega delavca g. Pavla Bolhe, ki jih spremiia na njihovem potovanju po naši državi. V snrem-stvu rudniških inženjerjev so si ogledali razne rudniške naprave, zvečer so bili s strani družbe v prostorih rudniške restavracije pogoščeni, nato pa so se z večernim vlakom odpeljali proti Ljubljani. Iz Kranja — Z motorjem na Krvavec, Naš znani motošportnik in dirkač ter član »MK Ilirija sekcija Kranjc g. Julij Lapajne je v soboto popoldne s svojim motorjem naskočil Krvavec. Mimo sv. Ambroža je privozil po grdi, ozki in zelo strmi poti do Jezerske planine, ki ima nekaj nad 1400 m višine. Kot že rečeno je pot v najslabšem stanju, polna skal in kotanj in ima ponekod 40-— 45 promile vzpona. Iz Cerkelj do Jezerske planine je vožnja trajala kakih 25 minut. To pot so poskušali prevoziti že z avtomobilom, pa se jim ni posrečilo. Seveda je ropotanje motorja po sicer mirni in tihi planinski okolici privabilo ljudi, ki so tam naseljeni po redko raztresenih hišah, še več pa je bilo turistov, ki so se pogumnemu motoristu jako čudili in ga tudi večkrat fotografirah. Motor, s katerim je vozil g. Lapajne na Krvavec in s katerim dirka na tekmah je znamke »Horeks Co-lumbus« 350 cm OHW. G. Lapajne se je tudi prijavil za vožnjo po slovanskih državah, to je MA, Poljske in Bolgarije, pri kateri bo predvidoma šla proga iz Prage preko Varšave, Bukarešte, Sofije v Beograd. Tekmuje se za pokale poglavarjev vseh navedenih držav. — Nesreča* V nedeljo popoldne se je v Bobo\'ku pripetila težia kolesarska nesreča. Na glavni cesti je stal naslonjen na kolo 16-letni Gregore Jožef sin posestnika iz Tenetiš. S stranske ceste je pa precej hitro privozil drugi kolesar in podrl Gre-gorca na tla. Ta je dobil težje notranje poškodbe, tako je zdravnik dr. Bežek po pregledu odredil prevoz v bolnišnico v Ljubljano, kamor ga je odpeljal kranjski rešilni avto. — Ogenj. V nedeljo zvečer je vas Stra- žišce razburil ogenj, ki je nastal na polju blizu gostilne Križnar. Nekdo je zažgal posestniku Rozmanu p. d. Kmcu kozolec, v katerem je bilo nekaj žita. Zgorela so 3 okna kozolca z žitom vred, ostali del pa so rešili ker ni bilo žita in se ogenj ni tako hitro Siril. Gasit so hiteli tudi kranjski gasilci, ki pa niso imeli nič posla. — Meščanska- šola. Znano je, da se letos otvori v Kranju tako potrebna meščanska žola. Ustanovitev je med starši kot med otroci vzbudila veliko zanimanje. Komisija je že pregledala staro ljudsko-šolsko poslopje in dovolila nastanitev šole za 5 let. Tudi prosvetni minister je Že odobril ustanovitev šole. Ponovno vpisovanje bo 1. in 2. septembra. . Taborenje skavtov Litija, 2-4. avgusta Med slovenskimi skavti so litijski skavti, včlanjeni v stegu kralja Matjaža, znani kot najbolj marljivi. Vse počitnice delujejo sredi narave. Prejšnji mesec so taborili naši fantje v šeščah blizu Žalca v Savinjski dolini. Litijani so si postavili platneno naselje z nekaterimi tovariši iz Celja. Maribora in od drugod, vodil pa jih je brat TJtaha. Mladim letoviščarjem je podnebje Savinjske doline sila prijalo, spoznali pa so živahno življenje pokrajine, znane po hmeljarstvu. V soseski litijskih tabornikov so se naselili tudi skavtje s Sušaka, ki prav tako niso mogli prehvaliti gostoljubnih prebivalcev Savinjske doline. Dekleta-planinke iz našega stega, pa so pohitele v družbi druerih planink na taborenje v Duplje pri Tržiču. Večina je bila prvič na ostrem gorenjskem zraku. Dekleta po dokazala, da imaio mnosro smisla za disciplinirano skavtsko življenje in za taborjenje daleč od skrbnih mamic. Same so si kuhale in večina naših tabornic se je pod gorskimi velikani zredila, tako jim je prijala kuhinj« na otoku Tržiške Bistrice. Mladenke SO si namreč izbrale za svoje poletno stanoval išče majhen otoček, ki ga tvori Bistrica. Vsako dekle je dobilo svoje posebno taborno ime, ki je najbolj odgovarjalo njenemu značaju ali drugim značilnim znakom. O, to je bilo ob večerih prijetno, ko so se vse deklice zbrale pri tabornem ognju, njihova tovari-šica nazvana ^Mehurček«, pa je raztegnila mehove svoje harmonike. Vodstvo tabora, sta imela v rokah sestra Srna iz Ljubljane* in sestra Vitka Jelka iz Maribora. Komaj so se naši fantje in dekleta vrnili domov, se jim je spet zahotelo v življenje pod platnenimi strehami. Te dni so si postavili novo naselje ob stočju potoka Rek* v Savo. Naši fantje so tiči in so še celo vodnjak zavrtali v zemljo, da imajo pri rokah vedno dobro in zdravo pitno vodo. Nebeški vremenar jim pa menda ni nift preveč naklonjen. Prve dneve taborjenja so imeli slabo vreme in eno noč je bil tak vihar, da jim je razdrl nekaj šotorov, pa fantje niso obupali. Prihodnje jutro so si spet napeli domove. ćez dan, ko jih je namakal dež. so s«* stiskali pod šotori in tedaj jih je priše? obiskat brat starešna. ki jim je velel, naj prekineio taborjenje in se vrnejo na domove. Pogumni junaki pa so odvrnili: Mi bomo tu starešina pa naj bo doma... če se boji dežia in viharja . . . Vsak dan imaio v gosteh znance in prijatelje, ki ?e> zammaio za niihovo živlienie. Imeli so ž> tudi več pesetov iz Ljubijane in drugih krajev. Posebno ž;vahno ie zvečer, ko pri-žero taborni op-eni in m zbero k družabnemu večeru. Tedaj odmeva vesela pesem daleč naokrog. Zaklad na dnu Seine Na ladji „Telemach", potopljeni 1. 179©, je bilo za 850 milijonov zlata in dragocenosti Zaklad, ki hočemo o njem govoriti, ni zaklad sedanjih emigrantov, kajti tem bi se težko posrečilo izogniti se strogim državnim ukrepom in preslepiti budne obmejne straže, razen tega bi pa težko zbrali toliko zlata, kolikor ga je imela skupina francoskih plemičev, ki so zapustili svojo domovino že v prvem vrtincu velike revolucije in ta njihov zaklad, ki ga je potegnil na dno morja parnik »Telemach«, leži še zdaj blizu Havra, kakih 7 m pod gladino Seine. Ker se pričenja zdaj nov lov za zlatom, čigar viri so v krajih divjega ameriškega zapada skoraj že izčrpani, so mnoge ekspedicije zamikali zakladi na dnu morja, kjer leži več potopljenih ladij z velikimi množinami zlata. Italijanska ekspedicija na ladji s>Falco« je krenila na pot. da bi dvignila potopljeno jadrnico »Lerida«, s katero se je potopil ves zaklad nesrečnega cesarja Maksimiljana in premoženje 300 mehiških rodbin. »Lerida« je potegnila za seboj na dno morja za 100 milijonov zlata in draguljev. Angleška fregata »Lutine«, ki se je potopila med vožnjo po Zuider-skem jezeru ob koncu 18. stoletja, je potegnila za seboj zaklad angleške mornarice, čigar vrednost so cenili na poldrugo milijardo v našem denarju. Letos hočejo dvigniti iz morja admiralsko ladjo »Orieotc, nekoč ponos francoskega brodovja. Potopitev te ladje je bil največji uspeh Nelso-novega brodovja, ki jo je potopilo pri Abu-kiru ta čas, ko je Napoleon osvajal Egipt. Na ladji niso bile samo dragocene zaloge takratne ekspedicije, temveč tudi premoŽenje malteškega reda, zaseženo malo prej. Koliko bogastva bi mogle svetu vrniti trgovske ladje, potopljene med svetovno vojno, ko so vozile poleg zlata dragocene tovore kovine, surovin in vojnega materiala, to si težko mislimo. 6604 ladje so bile potopljene v štirih letih in marsikatero izmed njih bi lahko dvignili. Toda vrnimo se k zgodovini našega zaklada. V juliju je krenila v Franciji na morje ekspedicija, ki je njen namen dvigniti iz Seme potopljeno ladjo »Telemach^. Ekspedicija ne bo štedila s trudom in denarjem, kajti potopljena ladja je baje vozila na svoji nesrečni poti v Anglijo tovor zlata, ki bi bilo vredno zdaj 850 milijonov frankov. Leta 1789, v začetku francoske revolucije se je pričelo preganjanje pristašev starega režima. Mnogo nasprotnikov revolucije so zaprli in pomorili. Pričel se je teror, z njim pa tudi izseljevanje. Mnogi plemiči so skušali rešiti svoje premoženje, dragulje, zlato, dragocene slike in druge umetnine. Tako se je zgodilo, da je zbrala družba aristokratov in visoke duhovščine v tajnem skladišču v Rouenu cele zaklade zasebnega in premoženja samostanov. Od tod je prišel ta denar, spravljen varno v okovanih zabojih, na krov ladje >Telemachc. da bi ga s tovorom lesa skrivaj odpeljali v Anglijo. Dne 1. januarja 1790 je odplula ladja proti Havru in na širno morje, istočasno so pa krenili na pot ob bregu reke >pošte-ni« trgovci — 30 do 40 preoblečenih aristokratov, med katerimi je bil baje tudi sam kardinal. Ti trgovci so se pritoževali kapitanu, ki jih je prepeljal čez Rokavski preliv, da so izgubili vse svoje premoženje, ko se je 3. januarja istega leta potopil par-nik sTelemach« blizu rtiča Quilleboef. V gosti megli so bili mornarji ponoči prezrli morski svetilnik in parnik je s polno paro zapeljal na plitvino ter se čez nekaj ur potopil. Njegov kapetan Guemin se je sicer rešil, toda tajne svojega tovora ni izdal. Prav tako je pa ni izdal nihče izmed enih, ki jim je bilo znano, kaj vozi parnik. Zadela bi jih bila namreč še hujša kazen, kakor zadene zdaj podobne verižnike. In tako leži od takrat ogromni zaklad nekaj metrov pod vodno gladino. Zanašajoč se na pripovedovanje ljudi je poslala francoska vlada takoj spomladi 1790 z najboljšim orodjem opremljeno ekspedicijo, da bi dvignila zlato in dragocenosti iz Seine. Tri mesece so se zaman trudili. Potopljena ladja je postala pozneje nevarna ladjam in zato so jo hoteli leta 1816 vsaj premestiti. Toda vse prizadevanje je bilo zopet zaman. Leta 1897 je dobila neka privatna družba dovoljenje za nov poizkus, ki je pa prinesel le nov neuspeh. Leta 1841 je žilava družba znova poskusila dvigniti ladjo iz Seine. toda Seina zopet ni hotela izročiti svojega plena. Od takrat jo voda nanesla na potopljeno ladjo mnogo blata in jo ovila z vodnimi rastlinami. Sicer se pa itak nihče več ni zmenil za njo. šele zdaj se je znova napotila na Seino skupina ljudi, ki upajo doseči svoj cilj. Toda tudi če bi se jim posrečilo dvigniti iz Seine zaklad, bi dobili le primeren delež, kajti lastnica vsega je Francija, torej država, a člani ekspedicije bi imeli samo pravico do odškodnine odnosno nagrade. Će ne bi vrednost zaklada presegala 200.000 din, bi pripadlo vse ekspediciji. Od tega zneska do pol milijona pripade državi 20^7, od pol milijona zahteva državna blagajna 257c, do enega miljona 30Co itd. Ce bi bil pa vreden zaklad 6 milijonov, bi dobila država 80rJ-. če bi torej Seina izročila vseh 850 milijonov, bi dobila država 680 milijonov, ekspedicija pa 170 milijonov. Finančni minister se bo gotovo zanimal za dviganje potopljene ladje, saj bi bil vesel, če bi državna blagajna kar čez noč obogatela za 6S0 milijonov. PROTEST Mož je kar zelen od jeze. — To je nezaslišano! Denarja nimamo niti toliko, da bi plačali elektriko in plin, ti si pa kupiš poleti kožuh samo zato, ker je poceni. Zena ga srdito pogleda in odgovori ogorčeno: — Oprosti, kdo pa ppavi, da je moj kožuh poceni? GEORGES OHVET; 35 gERGEJ Pfflllll - -lanmuni- I — Sprejemam jo, mylady, kot jamstvo prijateljstva. — Zdi se mi, da poznam to zapestnico, mvladv, — je dejal Sergej. — Da, ista je, ki ste mi jo nekoč podarili, — je odgovorila ladv Hartonova mirno. Semper - par- don, gospodična, me Poljakinje govorimo skoraj vse latinsko — semper pomeni vedno. To je velika beseda. Na roki vaše soproge bo zapestnica dobro nameščena. Na svidenje, dragi princ, želim vam obilo sreče. S pravim kraljevskim poklonom se je lady Hartonova poslovila od Miheline, potem je pa prijela visokega mladeniča pod roko in odšla z njim. Mihelina je osuplo zrla na zapestnico, lesketajoče* se na njenem belem zapestju. Sergej je molče snel zlati obroček z roke svoje žene, stopil na teraso in ga naglo vrgel v ribnik. Zapestnica se je zalesketala v temi in padla v vodo, iz katere je brizgnilo nekaj kapelj, potem se je pa gladina ribnika zopet pomirila. Mihelina je presenečeno opazovala Sergeja. Le-ta je stopil k nji in dejal ponižno: — Oprosti! Mlada žena ni odgovorila, samo oči so ji zalile solze. Blažen nasmeh ji je zaigral na ustih, prijela je svojega moža pod roko in ga odvedla naglih korakov k salonom. Tam se je plesalo. Gospodične iz Fontoise, lepotice iz Creila, povabljene na svečanost, niso hotele zamuditi priložnosti in pod budnim očesom svojih mater, sedečih ob steni, so se udajale navzlic neznosni soparici z vsem ognjem mladih podeželskih deklet sladkostim plesnega rajanja. Sergej in Mihelina sta šla hitro skozi salone med dvema figurama kadrilje in prispela v cvetličnjak v najljubši kotiček gospe Desvarennesove. Tu je vladala prijetna svežost. Cavrol se je bil zatekel v ta kotiček z Ivanko in gospodično Her-zogovo. Mlado dekle, ki jo je spravljala v zadrego misel, da s svojo navzočnostjo morda moti prve ure novoporočencev, je z radostjo pozdravila Ser-gejev in Mihelin prihod. Njen oče jo je za trenutek poveril Cavrolovemu nadzorstvu, toda na spregled ga ni bilo celo uro. — Gospodična, — je dejal princ veselo, — bas" ko sva šla skozi salone, sem zaslišal besede: posojila, obrestni odbitek, izplačilo. Tam je moral biti vaš oče. Ali naj ga poiščem? — Bila bi vam zelo hvaležna, — je odgovorilo dekle. — Takoj grem ponj. Hitro se je obrnil ves srečen, da more za trenutek uiti Ivankinemu pogledu in že je vstopil v zatohli salon. Takoj je zagledal Herzoga, sedečega pri oknu z enim izmed glavnih pariških menjal-ničnih agentov. Pogovarjala sta se. Sergej je stopil naravnost k njima. — Oprostita, da vaju motim v prijetnem pogovoru, — je dejal smeje, — toda vaša gospodična hčerka vas pričakuje. In je v skrbeh, da vas tako dolgo ni nazaj. — Gromska strela! Moja hči, prav pravite; jutri pridem k vam, — je dejal svojemu družabniku, — pomeniva se znova o tej kombinaciji; pri tem bi se dalo mnogo zaslužiti. Drugi, nabuhlih lic, svetlih zaliscev, podobnih plavutim, je potrjeval svojo vročo željo po vstopu v podjetje- Gotovo bo to dobra kupčija. — Oh, dragi princ, ne morem vam povedati, kako sem vesel, da lahko za hip med štirimi očmi pokramljam z vami, — je dejal po finančnikovem odhodu Herzog, ki se je skušal s tako zaupljivostjo hitro prikupiti ljudem, — moram vam čestitati. Vaš položaj je sedaj sijajen. — Oh, oženil sem se z dražestno ženo, — je odgovoril Panin hladno. — In koliko bogastvo! — je nadaljeval bankir vztrajno... V tem je tisti usodni delež veljaka, kakršen ste vi>:Vi ste kakor umetnine, ki potrebujejo okvire. Vi ste zdaj dobili okvir in dobro je pozlačen. Smejal se Je, kakor da bi bila Sergejeva sreča obenem njegova. Prijel^ je Panina za roko in ga rahlo potrepljal po nji. — Tašča sicer ni najboljša, — je nadaljeval dobrodušno, — pač pa ste vi zelo ljubezniv mož. Morda bi se nihče drugi ne znal tako prikupiti gospe Desvarennesovi, toda vam se je to posrečilo. In ona vas ima rada; malo prej mi je to povedala; vi ste osvojili njeno srce. Ne vem, kako storite to, dragi moj, vem pa. da ste v tem pogledu nepremagljiv. Da ne pozabim! Nisem prisostvoval čitanju pogodbe in pozabil sem vprašati Cavrola, kakšna je vaša ženitna pogodba? Po teh besedah se je princ ozrl na Herzoga ne preveč prijazno. Toda finančnik je stal pred njim povezenih oči in upognjenega hrbta, bil je na videz tako ponižen, da se Sergej ni mogel premagati, da bi mu ne odgovoril: — Dolžan sem ohraniti doto svoje žene nedotaknjeno, ali pa jo v primeru, da bi ta denar nujno potreboval, v celoti povrniti. — Ah, ah, to so normandski običaji! — je odgovoril Herzog in pri tem mu je rdečica zalila obraz, — Slišal sem, da je gospa Desvarennesova zelo odločna žena. Dokazala je to. S takšno ženitno pogodbo! In vi ste jo podpisali zaprtih oči, dragi princ. Pravilno! Pravilno! V tem se kaže plemič... Pri teh besedah je bil videti povsem dobrodušen. Naenkrat je pa obrnil oči in dejal ob jasnem pogledu ter ironičnem nasmehu: — Veste, pretentali so vas, dragi moj. — Gospod, — je ugovarjal Sergej ponosno. .Urejuje Josip Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Fran Jena —- Za upravo in lnaeratnl del lista Oton Christof — Val v Ljubljani