Leto LXVIII pojitntnft piafana t gotovtnt V Ljubljani, v nedeljo, dne 10. novembra 1940 Stev. 259 *	Cena 2 din
vjz^II: TF % ^ /	j^T^	»
inozem-	iV	HA ■ ^^^ M ^M	^ nino in
stvo - ne- ^^^^ ^m	JHV ^m m M&^m* JV^L g M^	»
ce-	B^V	^Hf ^ — m	^^M Kopitar,
loletno za ^ ^H	AHV ■B M	ulica 6
inozemstvo 120 din.
Tol. 40-01 do 40-05
4HHHHHIHIImHBmb^B ^^^^^^^^^^
Kopitarjeva ul.6/III.	^^^^^^ Celje, Ptuj, Jesenic«,
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka b dneva po prazniku.	^"Trbovlj^10*
Pred japonskim vpadom na nizozemsko otočje v Indiji?
V Ameriko prihajajo poročila o zbiranju japonskega brodovja in letalstva v južnih kitajskih vodah pri Formozi in Hainanu
Amerika bi poslala svoje brodovje v Singapoore
Več trezne prevdarnosti!
Nedavna, obžalovanja in obsodbe vredna nesreča, ki je zadela južnosrbsko mesto Bitolj, je upravičeno vzbudila razburjenje v vsej Jugoslaviji in globoko sočustvovanje s prizadetimi žrtvami. Ostra reakcija, ki jo je dogodek vzbudil v vsej jugoslovanski javnosti, je povsem naravna in razumljiva, ker pač živimo v takšnih časih, da lahko tudi že malenkostni znaki napovedujejo velike dogodke. Tem bolj nemilo je zaradi tega moral odjekniti bitoljski slučaj, ki ga je pri najboljši volji težko mogoče razlagati le kot »neljubi slučaj«.
Ogorčenje prebivalstva je torej bilo po« vsem umljivo. Toda manj umljivo se nam zdi marsikaj drugega, kar se ob takih dogodkih pojavi med ljudmi in čemer taki dogodki dajo priliko, da splava na površje. Mislimo pri tem na... skoraj bi rekli duševne motnje, ki se polaste tako rekoč vsega naroda ali vsaj velikega dela ljudstva, in ki se s svojimi vročičnimi prividi, strahovi ali pa nevarnimi željami širijo v množici kakor nalezljiva bolezen. Absolutistični knezi so svoj čas svojim pod-ložnikom prepovedali ponoreti. Kdor je zapoved prestopil, so ga enostavno zaprli! Nam se danes takšne metode zde barbarske, ker tovrstnih bolnikov ne spravljamo v jetnišnice, ampak v bolnišnice. Toda kaj naj storimo, če se cele množice vedejo kakor ponorele?!
Naši predniki so upali, da bo z naraščajočo izobrazbo mogoče čisto odpraviti pojave kolektivne prismojenosti. Viktor Hugo je n, pr. z vso resnostjo postavil trditev, da bo po vsaki šoli, ki jo zgradimo, mogoče zapreti eno norišnico ali jetnišnico. Tako velika je bila tedaj vera v vse odrešujoče prosvetljen-stvol Toda od dni Viktorja Hugoja smo v Evropi odprli več kot dovolj šol, ne da bi mogli zapreti zaradi tega le eno norišnico, samo eno jetnišnico! Stvar se pač ni razvijala na tak način, da bi večja šolanost ljudi pobijala tudi njihovo nespamet. Upamo se trditi celo več: ko opazujemo dogodke v svetu in tudi pri nas, prihajamo do prepri-> čanja, da se meje nerazsodnosti in tudi čisto prave neumnosti niso zožile, ampak celo hudo razširile, ln to kljub temu, da živimo v papirnatem stoletju tiska, ogromnih tiskarskih strojev, ki dnevno bruhajo na milijone kilogramov izobraževalnega in kulturnega materiala med ljudske množice. Kljub temu, da smo poleg tiska dobili še radio in pa filmi
Le kar pomislimo: kaj pa nam je prineslo stoletje tiska, radia in filma? Morda narod mislecev? Kdo bi si upal kaj podobnega trditil Vsa papirnata navlaka ni mogla okrepiti ljudske razsodnosti, ampak je največkrat bila in je še tudi danes preračunjena ravno na ljudsko nerazsodnost. Vedno bolj se maščuje, da z večjim znanjem ni šla z roko v roki tudi temeljitejša vzgoja značaja in volje. Zato tudi samo znanje ni razbistrilo ljudske razsodnosti, ampak jo je celo oslabilo. Sicer smo danes tako daleč, da vsakdo že lahko prebira indsko ali kitajsko modrost, da se opaja s filozofijo Epikleta ali Marka Avrelija, da občuduje modrega Sokrata ali Aristotela... Toda to življenjsko modrost ljudje sprejemajo kakor izreke na stenskem koledarju, na katerem dnevno odtrgajo list in že naslednji hip pozabijo, kaj je na njem bilo napisano. Toliko modrosti in vednosti slišimo in beremo, da nimamo časa, da bi se sploh kakšna jedra misel pri nas pogrela. Ne utegnemo, da bi v duši in srcu tudi prekuhali, prebavili, kar pametnega in tehtnega beremo ali slišimo. Zato opazujemo, da ljudstvo sploh ni več aktiven element znanja, ampak samo še pasiven. Imamo ogromen aparat, ki naj ga lika in polni z vsem ogočim znanjem. Toda ljudje so od vsega dobrega prenasičeni in otopeli ter se vedno bolj predajajo le še svojim prirodnim čutom in gonom. Ako to nagonsko čustvovanje zabrede v politiki ali v gospodarstvu, potem se začno pojavljati znaki masne psihoze, proti kateri nobeno znanje nič ne pomaga. Dandanes res ne verjamemo več v coprnice in strahove, toda so politični strahovi in prividi, ki spravljajo v ponorelost cele narode in ki jih hujše mučijo kakor pa strahovanje coprniške zalege. Posebna značilnost za neuravnovešenost sedanje družbe je okoliščina, da se zlasti v mestih pojavljajo najbolj divje govorice in jih tamkaj ljudje najrajši verjamejo. Nekoliko si to moremo razlagati s tem, da so v mestih nakopičene množice, ki jih v podeželju ni. Toda tudi šolanost je po mestih večja in so tudi dane mnogo večje možnosti, da se o resničnosti vsake novice prepričamo. Toda poslednji dogodki so nas prepričali, da ne eno ne drugo ne more preprečiti, da se ne bi razširjale med ljudmi najbolj bedaste gorostas-nosti, ki jih ljudje ne bi — verjeli. Tudi če bi se ljudje mogli prepričati o resnici, se nočejo, ker nekako uživajo v senzacijah, pa čeprav so še tako neumne. Vidimo, da izomika ne krepi razsodka, ampak ga celo slabi, ako ni predelana in poglobljena. Splošno šolstvo in pa sodobna publicistika, kakor se že dan danes javljata v svoji površnosti in nekritič-nosti ne dvigata kulturne ravni narodov, ampak povzročata izrodke prave izomike. liden teh izrodkov je oslabitev zdrave ljudske razsodnosti in zameglitev one naravne pameti, ki tako pogosto odlikuje naravno živeče narode.
Veda je moči To je res, toda le tedai,
Washington, 9. novembra. AA. Reuter: Časnikarji so vprašali zunanjega ministra Cordell Hulla, ali more podati kaka službena potrdila vesti, ki trdijo, da so se japonske čete umaknile iz Južne Kitajske in da bodo poslane v Nizozemsko Indijo.
Hull je dejal, da jim o fem ne more ničesar drugega dozdaj povedati kot to, kar je sam bral v časopisih.
Zvedelo pa se je, da je v Washingfonu iz ne-časnikarskih krogov prispela novica, da so Japonci v Hajfongu vkrcali znatne vojaške oddelke z več tisoč glav vprežne živine in da je ta transport odplul v neznano smer. To poročilo tudi pravi, da so Japonci odpeljali okoli 100 letal, ki so dozdaj operirala na južnem Kitajskem. Z japonske strani pojasnjujejo umik teh letal s trditvijo, da so Japonski bombniki zdaj že v zadostni meri onesposobili za uporabo cesto, ki vodi preko Birmanije in da zalo ti bombniki niso več potrebni v teh krajih.
Z druge strani pa spet prihajajo v Washing-ton poročila, da Japonci zbirajo močne vojaške sile na Formozi in Hainanu. Treba pa je pripomniti, da še ni nobenih poročil o kakem premikanju japonske mornarice, brez katere izdatne
Grško bojišče
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 9. novembra. AA. 155. uradno poročilo glavnega štaba italijanske vojske se glasi:
V	Epiru naši oddelki utrjujejo mostobran onstran reke Kalamas. Pri ogledniških poletih nad srednjim delom Sredozemskega morja so se naše letalske sile spoprijele s sovražnimi in je bilo pri tej priliki sestreljeno eno sovražno letalo, dve pa težko poškodovani.
V	Severni Afriki so naši sprednji oddelki pognali v beg motorizirane sovražne oddelke.
Sovražna letala so bombardirala Tobruk. Ranjena je bila ena oseba, tvarna škoda pa je bila manjša. Sovražna letala so bombardirala Berno, kjer je bilo devet mrtvih in 26 ranjenih ter malo stvarne škode.
V	.Vzhodni Afriki je bil odbit napad sovražnih lovskih letal in je bilo pri tej priliki sestreljeno eno angleško letalo.
Pri nekem poletu sovražnih letal nad Turinom so bombe padle v bližino porodnišnice ter v bližino zdravilišča sv. Alojzija in v bližino neke druge bolnišnice. Bombe so padle tudi poleg neke vojašnice. Prizadejane je nekaj tvarne škode. Ena oseba je bila ubita, sedem pa ranjenih. Bombe so padle tudi na neko poslopje v bližini pokopališča. Tu je bilo devet mrtvih in več ranjenih. Manjši požari, ki so nastali, so bili hitro pogašeni. Polet sovražnih letal nad Cagliarijem ni povzročil nobene škode.
Položaj v Solunu
Milan, 9. novembra. A A. DNB: Milanski ve-černik »La Sera< poroča o razmerah v Solunu in pravi, da je kolonija inozemcev zapustila Solun, da bi se vrnila v domovino. Po pisanju lista vlada v največjem pristanišču Grčije velika vznemirjenost in razburjenje. Največji del prebivalstva v Solunu je pobegnil. Na vseh poslopjih Soluna so nalepljene objave z Metaxasovim podpisom, ki zahtevajo, da naj se z vsemi sredstvi spravijo k molku vsi tisti, ki se dvomijo v zmago Grčije. General Politis, poveljnik tretje solunske armade, je objavil ukaz, ki prepoveduje zbiranje meščanov v skupine več kot tri osebe, prav tako pa je prepovedano zbiranje po kavarnah in klubih. Zelo
če je vednost solidna in trdna. Takšne vede pa so še tudi danes le redki deležni. Zaradi tega je za splošnost mnogo koristnejši Sokratov stavek: Krepost je moči Ako poleg izomike duha ne koraka vštric nravni napredek in krepost značaja, bo sama izomika ljudi napravila le še bolj rafinirane sebičneže, le še bolj zahtevne nasladneže, le še bolj premetene zločince ali pa mehkužne strahopetce, ki bodo za svoje »dragoceno« življenje trepetali zaradi tisoč možnih nevarnosti. Kjer vladajo le možgani in nima duša nobene besede, pride do konflikta z močnejšimi goni v človeku. V boju med pametjo in gonom pa zmaga nagon, ako duhovne sile ne ustvarijo ravnovesja. To velja za poedinca in tudi za družbo.
Velika stiska, ki jo Evropa preživlja že
pomoči očividno ne bi bilo mogoče zamislili si kakšnega izkrcavanja japonskih čel v Nizozemski Indiji.
Washington, 9. nov. AA. Reuter: Kljub nasprotujočim si poročilom obstoje razlogi za domnevo, da v Beli hiši pazljivo zasledujejo, vse kar je v zvezi z Indokino. Trdijo, da so od gotove strani predlagali predsedniku Rooseveltu, naj bi v primeru kakšnih zapletljajev na Daljnem vzhodu angleško oporišče Singapoore moglo služiti kot oporišče tudi ameriški mornarici. Predsednik je baje na zastavljena vprašanja o tem dejal, da z angleške uradne strani ni prejel nobenih predlogov o tej stvari.
Prevladuje pa kliub temu vfis, da so ta poročila v svojem temelju točna. Lahko se reče, da so si v VCashingtonu na jasnem o tem, da Združene države v primeru nadaljnih zapletljajev lahko računajo s pomorskimi oporišče ne samo v ameriških vodah, pač pa tudi na Daljnem Vzhodu. Politični krogi v Washingtonu zaradi tega mislijo, da se bo Japonski dobro premislila, preden bi poskušala kakšen pohod v Nizozemsko Indijo. V Washingtonu mislijo, da bo angleški veleposlanik lord Lothioan takoj po svoji vrnitvi v Ameriko začel z uradnimi razgovori z vlado USA v obrambnem sodelovanju Anglije in Amerike na Tihem oce-
stroge odredbe se bodo izvajale proti tistim, pri katerih bodo našli orožje, pa nimajo dovoljenja za posest orožja. Uporaba živil je omejena, samo olja je dovolj. Meso, ki se uvaža iz Turčije, ne prihaja več in se prodaja samo še enkrat tedensko.
Grška poročila
Atene, 9. nov. t. Poročilo grškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Na vsej fronti topniški ogenj. V borbah krajevnega značaja so grške čete ujele 150 italijanskih vojakov, zaplenile pet topov, sedem strojnic in drugega vojnega blaga. Napadi italijanskega letalstva so bili včeraj malenkostnega obsega. Bombe so bile vržene samo na neko vas, kjer pa niso povzročile prav nobene škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Skupina sovražnih letal je hotela bombardirati Pirej in Phaleron pri Atenah, toda angleška lovska letala so jih pregnala, preden so prišla do cilja. Bombe so padle v morje. V Atenah letalskega alarma sploh ni bilo.'
Atene, 9. nov. t. Associated Press: V grških vojaških krogih izjavljajo, da glavnega spopada med grškimi in italijanskimi četami ni pričakovati pred prihodnjim tednom. Italijani so prodrli nekoliko na grško ozemlje na jugu, toda niso prišli do Metaksasove črte. Na severni fronti pa so si Orki popravili položaj, s tem, da so zasedli vrhove nad Korčo, ki jo nadlegujejo. Tamkaj so Orki celo napredovali na odseku Pindusa, kjer so zajeli nad 2000 italijanskih alpincev. Dosedanje razmerje izgub v zraku je 9:1 v prilog Grkom.
»Vreme« poroča z grške meje
Gornji Dupenj, 9. nov. m. V teku današnjega dne so vojne operacije na severnem bojišču med italijanskimi in grškimi četami nekoliko pojenjale. Na vrhovih velikih planinskih grebenov na alban-skogrškem področju se z najvišjih točk naših obmejnih planin lejx> vidi, da je zapadlo po grebenih in tudi nižje okrog po! metra snega. Pod takšnimi razmerami so se mogle borbe nadaljevati le v manjšem obsegu. Zaradi tega ludi italijanske čete niso izvršile večjih napadov, prav tako pa tudi letala niso mogla napadati, ker je legla na vrhove dokaj gosta megla. V teku dneva so preletavala borbeno področje lovska letala. Levo in desno krilo grške armade, ki je včeraj stopilo v borbo, se je ustavilo. V teku današnjega dne sploh ni bilo čuti topovskega ognja. Poleg snega, ki je padel ponoči, je sedaj pričel padati droben dež, kar še
dalj kot eno leto, nam vedno znova potrjuje, da je duhovna in duševna narodna obramba prav tako važna ali celo važnejša kakor pa vojaško in gospodarsko zavarovanje. Gospodarsko preskrbo moremo organizirati, vojaško obrambo je mogoče ukazati, toda duhovna in duševna obramba dežele pa se izmika vsaki organizaciji in ukazu. Notranja fronta je toliko trdna, kolikor so ljudje v svoji vesti trdni in neomajani v zavesti, da je v okrajnem slučaju treba do kraja izpolniti svojo dolžnost tudi do domovine. Krepitev vesti je važnejše kot pomnožitev znanja. Za kakršen koli način narodne in domovinske obrambe je krepitev vesti najvažnejša predpostavka. In danes že vemo: če bomo zdržali na notranji fronti, se nam tudi na zunaj ni trebi. ničesar hudega bali.	Drin
anu. Pri teh razgovorih bo sodelovala tudi Av«
stralija.
Moč nizozemske vojske v nizozemski Indiji
London, 9. nov. b. Minister nizozemske Indije dr. Kreppens je izjavil, da ima nizozemska Indija na razpolago 80.000 vojakov in da država daje na razpolago vse svoje izvore Angliji in Ameriki. Nizozemska Indija proizvaja 30 odst. vse svetovne produkcije bakrat, 17 odst. čaja in 25 odst. olja. Dr. Kreppens je poudaril, da bodo Združene države branile nizozemsko Indijo pred poskusom japonske invazije in da ni izključeno, da pride do oboroženega spopada med Japonsko in Ameriko.
Mline pred Singapoorejem
Sidney, 9. nov. t. Reuter. Avstralska vlada je poslala v singapoorske vode skupino iskalcev min. da polovijo mine, ki so bile tamkaj natrošene. Do sedaj sta zadela na mine dva narnika, en ameriški in en angleški. Pomorske oblasti so za enkrat zaprle dohod do singapurskih ožin. Ime potopljenega ameriškega parnika je »City of Rayville«. Posadka je rešena in je bila izkrcana v Avstraliji.
bolj ovira vojne operacije. Po neprehodnih kotlinah opravlja nalogo po večini italijansko letalstvo, ki obstreljuje grške postojanke. Ako bo slabo vreme trajalo še naprej, se bodo vojne operacije bržkone zmanjšale. To bodo verjetno skušali izkoristiti Grki. Žimski dnevi bodo prinesli v albansko gorovje gosto meglo, ki bo zelo ovirala vs« vojaške podvige in tudi letalstvo ne bo moglo izvrševati tistih nalog, ki so mu poverjene (»Vreme«)
Pred velikimi bitkami
Newyork, 9. novembra, b. Poročevalci grških časopisnih agencij javljajo danes dopoldne v svojih poročilih, da ob sami obali grško-albanske ineje Grki potrjujejo umik grške vojske in prehod italijanskih motoriziranih enot čez reko Kalamas na raznih krajih. Grška vojska se umika v smeri Paramitlije, kjer se hoče utrditi na neki strategični cesti. Obe stranki dobivata močne okrepitve in pričakovati Je, da bo prišlo do hujših spopadov. Poročevalci ameriških agencij javljajo, da je položaj tudi v ostalih predelih grško-albanske meje takšne prirode, da bo prišlo istočasno na več krajih do velikih bitk.
V teku včerajšnjega dne ob sami obali ni bila večjih operacij zaradi hudega deževja, ki je raz-močil steze, tako da italijanske motorizirane enota niso mogle uporabiti motoriziranega orožja. Italijanski pionirji naglo gradijo pontonske mostove na več krajih čez reko Kalamas.
Najhujše borbe med italijanskimi in grškimt četami so se vodile v teku včerajšnjega dne na severnem bojišču med Korčo in Prespanskim jezerom.
Angleška poročila
Bombardiranje Valone in mest v Italiji
Atene, 9. nov. t. Poveljstvo angleškega letalstva poroča: Angleški bombniki so napravili dva napada na Valono v Albaniji. Pri tej priložnosti je bilo na mesto vrženih pet ton bomb (5000 kg). Angleška letala so izvedla tudi nekaj izvidniških poletov nad Albanijo. Dve letali se nista vrnili. Neko angleško izvidniško letalo je bilo nad Brin-disijem in Tarentom napadeno od štirih italijanskih lovskih letal. Angleški izvidnik je eno sovražno letalo poškodoval, nakar je nemoteno nadaljeval svoj izvidniški polet. Tudi nad Jonskim in Egejskim morjem so bili daljši izvidniški poleti.
London, 9. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Skupine angleških bombnikov so sinoči, izkoriščajoč mesečno noč, letele nad gornjeitalijan-ska mesta in bombardirala industrijske naprave pri Turinu in Milanu. V Turinu Fiatove tovarne niso bile zadete, pač pa kolodvor, blagovna postaja in železniška križišča, v Milanu pa tovarne v predmestju, predvsem pa kabelska postaja, 2 km severno od Milana. Vsa letala so se vrnila.
Bern, 9. novembra. AA. DNB: Stab švicarske vojske je objavil naslednje: V noči med 8. in 9. novembrom so angleška letala s svojim poletom znova kršila švicarsko nevtralnost. Letala so letela v smeri proti jugu. Protiletalski topovi so streljali.
Afriško bojišče
Kairo, 9. novembra, t. Reuter Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Naše čete so pri Kassali začele z mani obsežnimi operacijami, pri katerih »o ujele 250 italijanskih ujetnikov ter zaiele veliko množino zalog, druge pa so uničile. Operacije $• trajajo. Pri Galabatu so Italijani trpeli hude izgube ri protinapadu, ki sta ga izvedla dva italijanska ataljona, ki sta bila iz Galabata pregnana, ter dva bataljona, ki sta prišla na pomoč. Na otoku
(Nadaljevanje na 3. strani)!
Zagrebška vremenska napoved: hladno in jasno,
Poročila s štirih bojišč
V Grčiji topovski ogenj - Nad Anglijo in Nemčijo letalski boji - V Afriki suhozemske praske
s Slovenci v Clevelandu
t" »Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo v Belgradu, prinaša članek o Jugoslovanih v Clevelandu, kjer poroča o zbirki slovenskega publicista Antonu Klančarja v Clevelandu, ki je izdal knjigo z naslovom »The Yugoslav Pamphlet Press«. V tej knjigi so zanimivi podatki o Jugoslovanih, zlasti pa o Slovencih. V Clevelandu jc po njegovih podatkih kakih 35.000 Slovencev, ki eo se tamkaj naselili pred kakimi 50 leti. Poleg njih je v Clevelandu kakih 15.000 Hrvatov in kakih 2.500 Srbov. Medtem jo dorasla druga generacija teh naseljencev. Knjiga ima v prvi vrsti imena teh drugih. Ta rod jo prevzel službe na raznih krajih so pravniki, medicinci, časnikarji itd. 14 Slovencev je časnikarjev, toda lo po 1 Hrvat in Srb, Slovenci imajo 10 zobozdravnikov, Hrvati pa 3. Profesorjev je 20 Slovencev, 3 Hrvati in 3 Srbi. Zanimivo je, da je 40 Slovenk otroških dojilj,. toda le 4 Hrvatice in 0 Srbkinj. To pomeni, ua hočejo doma imeti svoje ljudi. Jugoslovani so šelo v drugem rodu postali premožni, medtem ko je lul prvi rod bolj revež. Slovenci so dosegli tudi med Američani velike uspehe v politiki, umetnosti, vzgoji itd. Sodnik Frank Lovše je ugleden voditelj demokratske stranke, Zorman je skladatelj in pesnik. l> Jugoslovanov je v občinskem svetu. Mnogo pa jih je v raznih upravnih službah na sodišču in pri policiji. Slo-vcnci imajo kakih 20 milijonov dolarjev premoženja. Največje njihovo premoženje je v 11 narodnih domovih. V Clevelandu izhajata dva slovenska dnevnika, 4 tedniki in 2 mesečnika.
' Hrvatska efet sms nadzirati
SUZOR
■ Hrvatsko upravno sodišče jo te dni izdalo tazsodbo v sporu me'd SUZOK-om iu bansko oblastjo na hrvatskem. Zagrebški »Merkur« je namreč dovolil svojim uslužbencem lansko leto enkratni nabavni prispevek, ki ga pa SUZOR ni potrdil, medtem ko je banska oolast sklep potrdila. »Merkur« so je seveda ravnal po odločbi bauske oblasti, ki je Merkurju velela, naj ji dostavi 'v potrdilo vse svoje sklepe. Zaradi, tega jo SUZOR tožil na upravno sodišče, ki je zdaj odločilo, da je banska oblast na hrvatskem opravičena nadzirati vse delovanje socialnega zavarovanja, v kolikor se tiče banovine Hrvatske. V pristojnost ositsdnje oblasti spadajo zgolj take zadeve, ki se uanašajo na splošna načela delavskega prava iu zavarovanja zaradi svojega Jioseb-nega pomena za splošne iu državne interese. SU-Zoit pa vodi nadzorstvo nad delavskim zavarovanjem na llivatskem kot organ delavskega zavarovanja za banovino Hrvatsko. V tem poslovanju je hrvatska banska oblast vrhovna nadzorna iu instančna oblast. — V zvozi s tem pa piše »Hrvatski Dnevnike jO kompetenci banske oblasti nad SUZOR-om sla bili dve nasprotujoči si stališči, Medtem namreč, ko je banska oblast opravičeno zastopala stališče, da je ona nadzorna in instančna oblast tudi za SUZOU, v kolikor se njegovo poslovanje nanaša na Hrvatsko, jo pa drugo stališče temeljno na uredbi o prenosu poslov socialnega ministrstva na bansko oblast, po kateri jo prenesena na bansko oblast baje lo kompeten-ca nad Okrožnimi uradi na Hrvatskem iu nad Merkur je«, ne pa tudi nad SUZOU-om. f;<ko stališče pa- 'ji bilo škodljivo za gospodarske interese banovine Hrvalsue pri dajanju raznih hipotečnih posojil, ker je bilo sporno nadzorstvo banske oblasti tudi nad dajanjem posojil iz denarja delavskega zavarovanja, ki je bil zbran na Hrvatskem...« — To je nov dokaz, da je sedanje stalijo StJZ0R-ja poslalo nemogoče. — Nihče si namreč ne bo več upal trditi, da bi smela banovina Hrvatska nadziiuti dajanje posojil v kraje drugih ' Okrožnih uradov, ki so tudi prispevali svoj de-^iar SUZOIt-ju. Zato je to vprašanje v obojestranskem interesu treba čimprej razčistiti in SUZOR razdelili i Sjiloli ne vemo, čemu glede tega SU-ZOR:ja toliko mečkanja I
Hrvatska riuii Marija Robie
^ iZagrebački list«, ki bi njegovi uredniki gotovo šli tožit tistega, ki bi jim očital, da so kaki »klerikalni moralisti«, prinaša v zadnji številki poročilo o hrvatskem socialnem tednu ter v njem navaja ime neke Marije liobič, ki je rodila sedmega otroka, ko jo prvi že stopal pred oltar. Ta mati je doma iz Buševca pri Turopolju ter je v razgovoru s svojim sinom, kakor navaja list, odkrila skrivnost, kako je pri dobri volji in primerni pridnosti mogoče na kmetiji, ki obsega le dva jutra in pol, preživljati mnogoštevilno družino. In pripovedovala jo iz svojega življenja: »Mučili smo se vsi, pomagala pa je vsa družina, delali smo ves dan, pa sem prehraiiila Otroka za otrokom. Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da tako velika družina ua Uialem posestvu lii stradala, je odgovorila: »Kolikor več olrok imamo, tem bolje za nas. Ko malo odrastejo, si med seboj pomagajo. Ko pa mi več ne moremo delati, nam pomagajo otroci. Grunt pa ostane v dobrih rokah. Propadejo le tisti, ki so ostali sami... Tisti pijanci, ki se klatijo od krčme do krčme. Njihove žene nimajo otrok in doma jim je prazno.« — List nalo naglaša, da so prazne mar-ljje.vse listo besedičenje nekaterih, češ da so za omejevanje rojstev merodajni socialni vzroki. Da to ni res, dokazuje Marija Robič. Resnica pa je, pravi list, da življenjska sila hrvatskega naroda slabj zato, ker gine v njem vera očelov. Nato se list odločno obrača na hrvatsko javnost, naj posluša Cerkev božjo: »Zakaj danes je jasno, da narode z družinami brez otrok čaka narodna poguba ...«
Kdo dela nemire na Hrvatskem
Na zborovanju okrajne organizacije HSS v Zagrebu je govoril dr. Reberski, ki je sporočil, da bodo poslej na Hrvatskem dobili nove vrste ljudski kruh, kjer bo med pšenično moko ena četrtina koruzne moke. Nato jc govoril o hujskačih, o čemer poroča »Hrvatski Dnevnik« takole: Nato je omenil, kako so se prebivalci Trešnjevke pri Zagrebu, razburjeni od raznih plačanih ljudi, upirali ljudskemu kruhu, češ"da so v njem otrobi. Pozneje pa so dognali, da je prav ta moka bila kupljena v podjetju, ki njegov lastnik ni Hrvat. In prav ta človek, ki je moka pri njem bila kupljena, Je najbolj kričal zoper la kruli. Ko jc takrat na Treš-njevki prišlo do demonstracij, je bilo spet ugotovljeno, da so te demonstracije vodili ljudje, ki so se v vlakih pripeljali v Zagreb in bili plačani za to, da so delali nerede v Zagrebu in v banovini Hrvatski. Če še povemo, da je nekega večera v Matici hrvatskih obrtnikov bit nekak protestni sestanek visokošolcev. ki med njimi ni bilo nič manj kot 60 odstotkov tujcev iz inozemstva, tedaj mora vsakomur biti jasno, komu gre v račun in kdo v banovini Hrvatski izziva nerede. — Kakor se vidi, sc na Hrvatskem zdaj skušajo otresli tujih komunističnih agitatorjev.
Sijajna zmaga slovenskih katoliških akademikov na univerzi
Odločen nastop proti komunistom na občnem zboru Društva slušateljev
juridične fakultete
Ljubljana, 9. novembra.
V	petek popoldne je bil na slovenski univerzi občni zbor Društva slušateljev juridične fakultete. V nabito polni zbornični dvorani je predsednik Vilfan, ki je bil izvoljen lani kot nosilec slovensko liste katoliških akademikov, začel občni zbor.
V	uvodnih besedah je poudaril pomen 20 letnice društva DSJF in se spomnil pokoj nega .dekana dr. Josa Jurkoviča in dveh tovarišev, ki so umrli v letošnjem letu.
Iz poročil odbornikov smo zvedeli za plodovito delo, ki ga je odbor opravil za napredek strokovnega društva juristov, pri čemer je glavno .delo slonelo na odbornikih, izvoljenih na slovenski katoliški listi. Ugoden vtis je napravilo na akademike dejstvo, da je med meceni društva prosvetni minister in častni doktor pravne fakultete dr. Anton Korošec, ki je naklonil društvu znatno podporo. Enako razumevanje za napredek društva jo pokazala odvetniška zbornica, ki je tudi letos naklonila precejšen dar.
Poročilo preglednikov, v katerem je odbor dobil razrešnico s pohvalo, je občni zbor soglasno sprejel.
Pri slučajnostih se je razvila živahna Jdebata o vprašanju univerzitetne avtonomije. Govorniki so v svojih izvajanjih jasno pokazali in na mnogih zgledih dokazali, da so ravno komunistični akade-
miki listi, ki univerzitetno avtonomijo izpodjedajo.
Ti akademiki hočejo ob vsaki priliki s svojim ilegalnim in protidržavnini delovanjem zlorabiti akademsko svobodo za svoje razdiralne namene.
Spontano ogorčenje vseh narodno zavednih slovenskih akademikov proti komunističnemu zlorabljanju akademskih privilegijev je prišlo jasno do izraza ob resoluciji, ki jo je prebral nosilec slovenske liste katoliških akademikov. Resolucija zahteva odločno borbo proti zločinski zlorabi avtonomije in poudnrja, da slovenski akademiki ne bodo dopustili, da bi peščica komunističnih izdajalcev po belgrajskem zgledu terorizirala druge akademike in onemogočala resno znanstveno delo. Resolucija je bila sprejeta z ogromno večino.
Pri volitvah, ki so bile v soboto dopoldne pod predsedstvom univ. prof. dr. Tomšiča Ivana in ob navzočnosti zastopnikov vloženih list, je zmagala z absolutno večino slovenska lista katoliških akademikov z nosilcem Francem Mihelčičem, cand. iur.
Rezultati volitev so sledeči: Slovenska lista katoliških akademikov 168 glasov (61%); lista J. n. a. d. Jugoslavije 70 glasov (25%); lista marksističnih akademikov 38 glasov (14%).
Marksisti so padli od lani za 25 glasov, lista Jugoslavije pa za 50 glasov.
Volivni izid prepričevalno dokazuje, da so slovenski kat. akademiki daleč najmočnejša in vodilna skupina na pravni fakulteti.
NI petroleja!
Peudar dobite ltvratno svetlobo
2 DOMAČIM GOHIVOMI Sledilna SVETILKA no
Špirit „liliput"
ia HO sveA, kompletna a priborom !S)o — dlu.- Brez razpihovanja I • B« ub kudt, ne Sumi - Zajamčeno delovanja'
PETRO-LUX, Zagreb
Radlilna a
NalvcSJc skladišče neiroiejskih svetilk in rezervnih delov za vae vrste
svetilk.
Soreiinemo nrodajalcfi in potnike! Prospekt pošljemo -/.astmii in frunko
Škofovske konference v Zagrebu končane
Zagreb, 9. nov. b. Ob 6.25 je prispel z bel-grajskim brzovlakoin apostolski nuncij v Belgradu msgr. Ettore Felice.
Zagreb, 9. nov. b. Ob pol 12 so se končala posvetovanja škofovske konference, ki se je pričela 7. t. m. Na konferenci so škofje razpravljali pereča cerkvena vprašanja. Po konferenci za javnost ui bilo izdano nobeno poročilo.
Z današnjim popoldanskim brzovlakom sta odpotovala v Slovenijo škof dr. Roiman in mariborski škof dr. Tomaiič. Drugi škofje bodo odpotovali pozneje. Zagrebški nadškof dr. Stepinac pa je že popoldne odpotoval v Čakovec po cerkvenih opravilih.
Cene olju bodo znižane?
Belgrad, 9. novembra. AA. V prostorih Pri-zada je bila danes dopoldne konferenca o vprašanju spremembe cene olju.
Upokojenci pri min. dr. Kreku
Belgrad, 9. nov. m. Minister dr. Krek je sprejel v svojem kabinetu predstavnike Društva državnih upokojencev s predsednikom tega društva dr. Vrtač-nikom in podpredsednikom Društva upokojencev hrvaške banovine dr. Jambrecem na čelu. Državni upokojenci so ministra opozorili na težki položaj državnih upokojencev in ga prosili za podporo pri merodajnih činiteljib, kar jim je minister Krek ludi obljubil.
Fižol bo smel pri nas izvažati
le banovinski zavod
Belgrad, 9. nov. ln. Minister za trgovino in Industrijo dr. Andres je podpisal naredbo o kontroli izvoza fižola. Po čl. 1 te naredbe se stavlja izvoz fižola pod nadzorstvo ravnateljstva za zunanjo trgovino. Fižol bo lahko izvažal samo PRIZAD, ravnateljstvo za proučevanje in organizacije gospodarstva, POGOD in Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani.
Riževe cene določajo
Belgrad, 9. novembra. AA. V prostorih Privilegirane izvozne družbe je bilo te dni nekaj konferenc, na katerih so razpravljali o vprašanju nabavljanja riža kakor tudi' o Vprašanju določitvfe cen. Konferenc so se udeležili fastpppiki gospodarskih ustanov, urada za nadzorstvo nai} cenami, , Prizada in ministrstva ja trgovino jn .jpdu&tnjq. < Na današnji zadnji konferenci je bil izdelan načrt, da se uvede realna cena rižu.	.. .
Izmenjan sovjetski časnikar , v Belgradu
Zagreb, 9. nov. b. Namesto dosedanjega dopisnika agencija Tass v Belgradu Poletajeva je imenovan za dopisnika sovjetski časnikar Grigo-rijev, ki se je temeljito seznanil z balkanskimi vprašanji. Grigorijev je bil do sedaj tajnik za tisk pri sovjetskem poslaništvu v Sofiji.
Zdravnik govori: »Iščimo zločince!«
Na socialnem tednu, ki zdaj zb^rje v Zagrebu, je dne 4. t. m. predaval tudi vseučiliški profesor dr. Edvard Miloslavič, predsednik instituta za sodno medicino na zagrebški medicinski fakulteti, ki je obširno obravnaval vprašanje splava. Med drugim je naglašal: »Že prvi splav, lahkomišljeno dovoljen, kaj lahko dovede do nevarnih vnetij nežnih notranjih organov mlade ženske .., Uzakonjeno uničevanje nosnosti je gotova poguba naroda. Bela kuga že globoko vdira čez prage kmečkih hiš in uničuje srečo in obstanek posameznih družin. Vsi tisti, najsi žo bodo zdravniki, ali sociologi, ali evgeniki ali kaki drugi laiški ljudje, ki zaradi politike ali pa zaradi osebne koristi zagovarjajo prekinjenje nosnosti iz evgeničnih ali drugih vzrokov, so največji sovražniki naroda, ki je njihovo delo treba javno žigosati in odločno preprečiti. Ne razpravljajmo daljo o zločinih, marveč iščimo zločince sanici«
Občinski uradi za preskrbo prebivalstva
Občine Ljubljana, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje, škofja Loka, Jesenice morajo ustanoviti take urade za preskrbo hrane in kuriva
Belgrad, 9. nov. A A. Na osnovi čl. 1 uredbe o izpremembi obstoječih predpisov in novih predpisov je ministrski svet na predlog notranjega, poštnega, kmetijskega in ministra za socialno politiko in narodno zdravje predpisuje sledečo uredbo o preskrbovalnih ustanovah. Občinski uradi za preskrbovanje.
Čl. 1. Za preskrbo prebivalstva s hrano in kurivom bodo v naslednjem imenovane občiue ustanovile v roku 10 dni, ko bo ta uredba stopila v veljavo svoje urade za preskrbovanje po predpisih te uredbe.
2.	Ustanovitev takih uradov za preskrbovanje velja za sledeče občine v dravski banovini: v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Trbovljah, Celju, S k o f j i Loki in na Jesenicah.
3.	Druge občine tudi morejo ustanoviti svoje občinske urade za preskrbovanje v smislu predpisa te uredbe.
4.	Ban lahko odloči, da se obvezna ustanovitev občinskih uradov za preskrbovanje razširi ■ tudi na druge občine.
5.	Ban bo odredil delokrog poslovanja poedi-nih občinskih uradov za preskrbovanje. Ti delokrogi segajo lahko tudi izven področja občinskih uradov.
Čl. 2. 1. Naloga občinskih uradov za preskrbovanje je, da organizirajo pravilno in nemoteno preskrbo prebivalstva tega delokroga z najpotrebnejšim glede prehrano in kuriva. Zato bodo ti uradi proučevali potrebe svojega delokroga in ukrenili vse potrebno za pravilno preskrbo prebivalstva s hrano in kurivom.
2.	Pri opravljanju te svoje naloge morejo občinski uradi za preskrbovanje nabavljati, vskladi-ščevati in prodajati poedine stvari bodisi glede prehrane in kuriva. Ti predmeti se bodo prodajali bodisi preko trgovca ali preko obstoječih zadružnih organizacij ter nadzorovati pod temi, ali pa preko prodajal niče, ki bi jo občinski uradi za preskrbovanje sami osnovali. Ti uradi morejo po potrebi ustanavljati tudi ljudske kuhinje.
3.	Občinski uradi za preskrbovanje skrbijo za pravilno razpodelitev nabavljene hrane in kuriva. V kolikor bi se pri poedinth predmetih hrane ali kuriva pojavil občuten primanjkljaj, morejo občinski uradi za preskrbovanje v okviru obstoječih predpisov ukreniti potrebno za enakomerno razdelitev potrebščin, s katerimi razpolagajo.
Čl. 3. Obč. uradi za preskrbovanje so samostojne poslovne ustanove dotičnih občin ter imajo svojo upravo, ki odgovarja za pravilno vršitev zaupanih jim nalog po predpisih te uredbe.
2. Uprava občinskih uradov za preskrbovanje obstaja iz predsednika in 3 do 6 članov. Predsednik urada jo po položaju predsednik občine, njegovega namestnika pa odreja mestni svet, odn. občinski odbor iz vrst svetnikov odnosno odbor-
Prodaja blaga m drobno mjena
Izjava trgovinskega ministra dr. Andresa o novi uredbi
Belgrad, 9. rtov. AA. Danes opoldne je minir ster za trgovino in industrijo Ivan Andres sprejel zastopnike časopisja ter jim v zvezi z izda,njem uredbe o ureditvi prodaje blaga dal naslednjo izjavo:
Uredba o ureditvi prodaje blaga, ki je bila danes izdana na moj predlog, izpopolnjuje občutno vrzel v naši zakonodaji o oskrbovanju prebivalstva. Jaz sem dozdaj pri več prilikah poudarjal potrebo, da se zaradi pravilnega in enakomernega oskrbovanja države z raznimi proizvodi uredi tudi vprašanje prodaje blaga in prepreči njegovo kuipičenje tako pri trgovcih kakor tudi pri potrošnikih. Proizvodnja nekaterih predmetov kakor tudi uvoz iz inozemstva sta omejena v 6edanjih razmerah, in je zato potrebno, da se tudi njihova razdelitev v državi uredi na način, ki bi enakomerno zadovoljil vse konzumente.
Treba je bilo nastopiti tudi proti raznim špekulacijam med gospodarstveniki in konzumenti. Uretf-ba o pobijanju brezvestne špekulacije je določila kazni za proizvajalce in trgovce, ki jemljejo blago iz prometa in ga kopičijo v špekulativne namene. Toda pri nekaterih proizvodih nam ne zadostuje le predpisati, da je ti6te proizvode treba dati v promet, pač pa je prav tako potrebno premet sam urediti tako, da bi blago lahko prišlo do vseh konsumentov, ne pa samo do tistih, ki so najbližji in najpremožnejši V ta namen je bila tudi izdana uredba o ureditvi prodaje blaga. Ta uredb* ro-ftavlja dvoje temeljnih načeli
1.	da proizvajalci in trgovci morejo odkloniti kupcem prodajo blaga, v kolikor bi ti zahtevali blaga nad običajno mero, in
2.	da za posamezne vrste blaga minister za trgovino in industrijo sme s 6vojim odlokom odrediti tudi prodajo pod običajno mero.
Kaj je običajna mera, to čl. 1. uredbe točno pove. Prvo načelo velja za vse vrste blaga, ki so omenjene v čl. 1. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. On ima namen pobijati težnje špekulantov, da bi kupili blago, ne omejuje pa preskrbe v normalnem obsegu, ali kakor uredba pravi, v običajnem obsegu. Drugo načelo ima izjemen značaj. Nanaša se na prodajo in potrošnjo in zaradi tega zahteva podrobno ureditev, ki bo, v kolikor se pri posameznih vrstah blaga pokaže potreba, predmet posebnih odlokov ministrstva za trgovino in industrijo
Z ozirom na razpoložljive količine raznih vrst blaga v državi mislim, da izvajanje drugega načela, to je sistema racioniranja prodaje, ne bo dobilo velikega obsega in dvomim, da bi bilo za nekatere vrste blaga, zlasti za tiste, ki se navadno uvažajo iz držav, od katerih smo danes praktično odrezani, racioniranje potrebno, da bi se to razmeroma redko blago v državi moglo enakomerno razdeliti na potrošnike V v sik cm pr-meru brez resnične potrebe ne bomo uvedli racioniranja prodaje niti ene vrste blaga, ker nam ie načelo prodaje v običajnem obsegu, ki ga določa čl. 1. nove uredbe, poroštvo proti pojavom špekulacije in kupičenju, ki 6e je zlasti v eadiijun času začelo.
nikov. Ostale člane odreja mestni svet, odnosno občinski odbor iz vrst svojih članov, kakor tudi gospodarskega uradnika, namestnika delavcev in drugih potrošnikov. Podrobnejše odredbe o sestavu in delu občinskih uradov za preskrbovanje kakor tudi o vršitvi nadzora nad njihovim poslovanjem, bodo predpisale s pravilnikom občine, v katerih se snujejo ti uradi. Ta pravilnik mora odobriti splošna upravna oblast prve stopnje, odn. za mestne občine odobri ta pravilnik ban.
3. -Nadzorstvo nad delom občinskih uradov za preskrbovanje po mestih vrši ban, v drugih občinah pa upravna oblast prve stopnje.
Čl, 4. 1. Finančno poslovanje občinskih uradov za preskrbovanje je popolnoma neodvisno od financ dotične občine in finančnih predpisov, ki veljajo za poslovanje občine. Občinski Mradi za preskrbovanje bodo vodili posebne računske knjige o celokupnem svojem poslovanju.
2. Za izvajanje svojih nalog bodo občinski uradi za preskrbovanje razpologali z denarnimi sredstvi, ki jim jih bo dala na razpolago dotična občina iz svojih sredstev. V primeru pomanjkanja teh sredstev jih bo občina dobila s posojilom od direkcije za proučevanje organizacije gospodarstva v svrho prehrane (direkcija za prehrano, ali kako drugače). Sredstev, ki bi jih občine dobile potom posojila za financiranje občinskega urada za preskrbo, se ne bo moglo uporabiti za nič drugega.
Čl. 5. Za odobritev posojila pri direkciji za prehrano v smislu predhodnega člena občinam ni treba prositi posebej za odobrenje notranjega ministrstva ali fin. ministrstva. Občine morejo brez posebnega odobrenja notranjega in finančnega ministrstva odstopiti svoje dohodke in davke, v kolikor so prosti in zastaviti svoje nepremičnine direkciji za prehrano kot jamstvo za posojilo.
2. Vsi pravni posli, vloge in sodne stvari v zvezi s temi posojili so prosti vseh državnih in samoupravnih pristojbin.
Čl. 6. Občinski uradi za preskrbovanje bodo prodajali nabavljene potrebščine po nabavni ceni, kateri se priraČuna dodatek za režijske stroške. Poleg tega imajo občinski uradi za preskrbovanje pravico, da plačajo največ 2% od nabavne cene za doprinos rezervnega sklada, ki služi za pokritje morebitne izgube poslovanja.
Spomenik ustreljenim radikalom
Belgrad, 9. nov. m. V Zaječarju bodo julri velike narodne slavnosti, ki jih pripravlja odbor za postavitev spomenika postreljenim radikalnim borcem na Kraljeviči leta 1883. Spomenik padlim radikalom bo odkril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki se je tudi najbolj zavzemal za njegovo postavitev. Poleg predsednika vlade Cvetkoviča bodo odkritju prisostvovali skoraj vsi člani kr. vlade in sicer minister dr. Krek, finančni minister dr. Šutej, prometni minister inž. Beslič, minister za pošto, brzojav in telefon dr. Torbar, pravosodni minister dr. Markovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, kmetijski minister dr. Čubri-lovič in minister brez portfelja dr. Konstantinovič.
Lastnikom odjavljenih radijskih aparatov
Ljubljana, 9, novembra. AA. Vsi lastniki oziroma posestniki odjavljenih ali neuporabljenih radijskih sprejemnih aparatov morajo do 15. decembra 1940 dati te aparate na pristojnih poštah plombirati (zapečatiti). Plombiranje (zapečatenje) se mora izvršiti na način, ki bo onemogočil na-daljno uporabo radijskih aparatov brez vednosti pristojnega poštnega urada.
Vse radijske sprejemne aparate, uporabne in neuporabne (defektne), ki do 15. decembra 1940 ne bodo bodisi prijavljeni, bodisi plombirani (zapečateni), bo po tem roku pošta smatrala kot da bi bili brezpravno instalirani. Poita bo v smislu čl. 8 pravilnika o radijskih aparatih, vse take aparate zaplenila, lastnike (posestnike) pa kaznovala s triletnim zneskom naročnine' za uporabo sprejemnih radijskih aparatov. Istotako bo pošta postopala proti vsem lastnikom (posestnikom) plombiranih oziroma zapečatenih radijskih aparatov, ki bi brez vednosti pošte odstranili ali poskušali odstraniti plombo-pečat.
Plombiranje radijskih aparatov se bo izvršilo brezplačno. O vseh podrobnostih plombiranja doba prizadeti podrobna pojasnila pri pristojnih poštnih uradih, oziroma pismonoših. ,
Osebne novice
Belgrad, 9. nov. m. Za inšpektorja 4. pol skup.
1.	stopnje je pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo pri kr. banski upravi v Ljubljani napredoval Oton Kelte, doslej inšpektor 4. pol. skupine
2.	stopnje.
Hitlerjev govor na obletnico
narodnosoeialistične revolucije
Mdnchen, 9. nov. AA. DNB. Voditelj Nemčije kancler Hitler je v svojem včerajšnjem govoru pred zborom svojih najstarejših sodelavcev med drugim dejal:
Dosedanji boj je prinesel edinstvene uspehe. Predvsem glede nemškega narodnega bogastva tako rekoč ni bilo nobenih žrtev. Dosedanjih žrtev je morda vsega skupaj nekoliko nad polovico tistih iz vojne 1870—71. Vse ljudstvo smo držali v rezervi zaradi morebitnih velikih izgub. Ostalo je popolnoma nedotaknjeno. Druge materialne žrtve te vojne so čisto brezpomembne. To kar smo dozdaj porabili v municiji, odgovarja samo delu naše mesečne proizvodnje. Zaloge so tako velike, da sem v nekaterih panogah moral cclo ustaviti proizvodnjo, ker teh ogromnih knli-fin ni bilo mogoče nikamor porabiti. Sedaj sem proizvodnjo omejil na oni obseg, ki ga smatram la zadostnega za moč, ki nain je potrebna.
Oni drugi nam neprestano groze s svojo veliko proizvodnjo. Avstralija ima 6 ali 7 milijonov prebivalcev skupaj s Črnci. Hoče pa zgraditi osemkrat več letal kot Nemčija. Kanada ima devet milijonov ljudi, a hoče narediti 12 krat več letal kot mi. Kar se tiče ameriške proizvodnje, jo ni mogoče izraziti niti z astronomskimi številkami. Na tem polju ne bi želel biti konkurent. Morem vam povedati čisto zanesljivo edino tole: Nemška proizvodna kapaciteta je največja na svetu in mi je ne bomo zmanjšali, ker danes lahko mobiliziramo sile takorekoč vse Evrope, da pa to lahko storimo tudi na industrijskem polju, mi lahko vsak verjame. Materialna oborožitev je ogromna in je štjle zdaj začela naraščati. Zato lahko na kratko povem: Mi smo pripravljeni na bodočnost kot nikdar dozdaj. Mi smo pripravljeni tako glede materiala, kakor tudi glede moštva. Da pa naša vojska izkoristi vsak dan, lo ve vsak, kdor je bil vojak. Ta prvi vojaški instrument na svetu se neprestano zboljšuje. Ko pa bo prišel čas velike ofenzive, se nadejam, da bomo dosegli iste uspehe, kakor smo jih dosegli dozdaj. Vse smo pripravili do podrobnega, da bi mogli hitro in pogumno delati. Prišel bo trenutek, ko se bo ona gospoda, ki zdaj z jezikom osvaja svet, morala zaustaviti pred orožjem in tedaj bomo videli, kdo je bolje izkoristil čas, mi ali oni. Nemčija je v vsakem oziru s svojimi zavezniki danes zadosti močna, da se lahko postavi nasproti vsaki kombinaciji na tem svetu. Ni nobene zveze sil, ki bi bila dorasla naši. Zdaj se gospodarsko izplačajo vse dolge priprave, ki smo jih izvajali še v mirnem času. Štiriletni načrt, ki smo ga zdaj podaljšali za novo dobo štirih let, nam je dal mnogoštevilne zaloge, Angleži pa so to dobro vedeli. Ta načrt je imel nalogo narediti nas neodvisne od vsake odcepitve ali zapore. V ostalem pa bomo videli, kdo bo čez kak mesec blokiran, mi ali oni.
Mislim — je nadaljeval voditelj rajha, da je njim na marsikaterem polju začelo presedati s pretvarjanjem dejstev. Churchill, ki je še pred šestimi ali osmimi meseci izjavil: V tem mesecu smo uničili 50% sovražnih podmornic, v prihodnjem mesecu ni mogel več reči, da je uničil 50%, kajti v tem primeru ne bi ostala niti ena podmornica več. Zaradi tega je bilo v prihodnjem mesecu vsega skupaj 80% in v naslednjem mesecu ni mogel reči, da je uničil 20%, pač pa se je moral zadovoljiti z desetimi. Ta mož, čigar pretvarjanje dejstev nima primera v svetovni zgodovini, je začel spoznavati, da imamo mi zdaj več podmornic, kakor pa smo jih imeli prej. To mora uvideti in verovati, kajti število naših podmornic je zdaj zares mnogo večje. On si predvsem ne more predstavljati, kako se povečuje to število podmornic pri nas. Izzvali jih bomo mi, te zastopnike mednarodnega kapitalizma. Tudi to bomo doživeli. Nekega dne gotovo več ne bo Churchilla, nemških podmornic pa bo čedalje več. Ko je končno moral sam sebi priznati to dejstvo, tedaj je ta najgenialnejši strateg, ki se je kdaj-koli rodil, sklenil preiti na letalsko vojno. Res, to je bila najduhovitejša misel VVinstona Churchilla, začeti vojno v zraku z orožjem, v katerem je Anglija nasproti nam najslabša.
Vi veste, da sem jaz leta in leta predlagal svetu, da je treba prenehati z vojno bombardiranja, zlasti civilnega prebivalstva. Anglija je to zavrnila verjetno zato, ker je vedela, kako se bodo dalje razvijali dogodki. Jaz pa kljub temu v tej vojni nikdar nisem vodil boja proti civilnemu prebivalstvu, niti nisem dovolil, da bi se to delalo. V' poljski vojni nisem dovolil, da bi se izvedel en sam nočni napad na poljska mesta, ker ponoči posameznih ciljev ni mogoče tako točno zadeti. Zaradi tega sem v glavnem dovoljeval napade samo podnevi in sicer vedno samo na vojaške cilje. Prav isto sem storil tudi na Norveškem, v Holandiji, Belgiji in Franciji.
Tedaj je Churchill, ker je spoznal, da angleška letala podnevi ne morejo preleteti nemškega ozemlja, naenkrat zapovedal nočne napade na nemško civilno prebivalstvo. Bombe so padle na civilno prebivalstvo ob Renu in v West-faliji. Sam sem 14 dni vse to opazoval in sem si mislil, ali je ta človek še pri zavesti. Ko je bila vojna na zahodu končana, sem Angliji še enkrat ponudil roko. Spet so me obsuli z grdimi besedami. Poostrili so se tudi letalski napadi. Jaz sem še dalje čakal. Moram reči, da mi je bilo težko, ko sem po več ko treh mesecih nekega dne tudi sam izdal povelje. Sprejemam boj. Sprejemam ga z odločnostjo, s katero še sprejema boj, ki je »boj do zadnjega moža«. Oni so hoteli uničiti Nemčijo z letalsko vojno, jaz pa jim bom zdaj pokazal, kdo bo uničen. Angleški narod, ki ga obžalujem, se bo za to lahko zahvalil Churchillu. Churchill je začel ta boj s skrajno vojaško nesmotrnostjo, kakršne ni imel nikdar noben državnik ali vojskovodja. Začel se je boriti z orožjem, z najslabšim orožjem, ki ga ima in se bori s postojank, ki so za Anglijo v trenutku, ko smo mi na položajih od Bresta do Trnndhjema, tudi v zemljepisnem oziru neugodne.
To je najslabša postojanka kakršno je Anglija kdaj mogla imeti. Mi bomo ta boj vzdržali. Obžalujem, da bo tudi na naši strani zahteval žrtve. Mi smo si na jasnem o tem, da bi danes kakšno premirje bilo zares samo premirje. Oni se lahko nadejajo, da jaz morda po nekaj letih ne bom več na čelu rajha in da bodo tedaj začeli boj spočetka. Zaradi tega je zdaj moj nujen sklep, voditi sovražnosti do jasne odločitve. Odstraniti je treba nevarnost, da se ne bi v dveh ali treh letih vsa stvar začela znova.
Nemški narod pa končno želi imeti mir in sicer tak mir, v katerem bo lahko delal. S temi ljudmi obstoji samo eno nesoglasje. Eden mora biti premagan. In to v nobenem primeru ne bo Nemčija.
Nato se je Hitler spomnil v boju padlih junakov. Na koncu govora, ki so ga navzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki in odobravanjem, da kaj takšnega to staro mesto narodno socialističnih bojnih oddelkov še ni doživelo, so se neprenehoma ponavljale ovacije navzočne množice voditelju rajha. Nazadnje pa je zaorila ob splošnem veselju gromka pesem, v kateri je bila izražena bojevita odločnost.
(Hitlerjev govor je bil objavljen že v včerajšnji drugi izdaji.)
Dr. Gobbels o koncu vojne
Kopenhagen, 9. nov. b. »Berlinske Tidende« objavljajo razgovor svojega urednika z nemškim propagandnim ministrom dr. Gobbelsom. V tem razgovoru je nemški propagandni minister izjavil, da bo Nemčija dobila vojno proti Angliji najkasneje do meseca aprila prihodnjega leta. Sp>o-mladi bo vojni položaj popolnoma drugačen in tedaj ne bo nič več govora o 50 odstotni zmagi.
Berlin, 9. nov. t. Stetani. Tukaj javljajo, da je bilo do sedaj od 50 ameriških rušilcev, ki so bili prodani Angliji, potopljenih že 6. Dva sta bila uničena od nemških bombnikov. 4 pa so bili jjo-topljeni, ko so spremljali angleške trgovske ladje iz Amerike v Anglijo.
Churchillov govor
London, 0. nov. t. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je danes govoril na banketu londonskega župana. Churchill je med drugim dejal:'
Globoko smo hvaležni Willkieju in republikanski stranki, ki nam jo obljubila pomoč. Globoko hvaležni Rooseveltu za njegovo najnovejšo obljubo, da nam Amerika odstopi polovico svoje ogromne proizvodnje orožja. Anglijo navdaja nezlomljiva volja do zmage. Velikih obljub ne bom dajal, toda vsi vedo, da je uspeh junaškega zadržanja še vedno bila zmaga. Anglija bo sedanjo stisko preživela. Ne samo ona. marveč vsi narodi, ki so z njo držali in še z njo drže, in za katere se Anglija sedaj bori v tem strahovitem boju. To so Avstrija. Čehoslovaška, Poljska, Norveška, Belgija, Nizozemska. Francija in sedaj še Grčija. Zakaj Anglija ni prevzela napadalne pobude v bojih proti sovražniku? Ne jx>zabite, da je naša proizvodnja orožja šele v začetku drugega leta in da so naše velikanske tovarne, ki smo jih začeli graditi ob izbruhu vojne, šele sedaj začelo proizvajati v polni meri. Nemčija svoje orožne proizvodnje ne more več zvišati. Dosegla jo je v četrtem letu svoje štiriletke. Nas čaka naloga, da svoji premoči glede sposobnosti našega orožja dodamo sedaj še številčno premoč. To se bo zgodilo s pomočjo našega delavstva in s pomočjo od onstran morja, iz Amerike, od koder smo že sprejeli velike količine orožja. Sovražnik nas hoče odrezati od sveta, za to moramo napeti vse svoje sile, da ohranimo premoč na morju in s tem nadzorstvo nad našimi pomorskimi cestami.
Na koncu je Churchill sporočil »junaškemu grškemu narodu« pozdrave in dejal, da »Anglija radevolje kljub lastnim skrbem daje Grčiji največ pomoči, kar je zmore.« Anglija bo nadaljevala udrihati jx> svojem nasprotniku, dokler da ga ne ne bo dosegla roka pravice.
Govor bivšega angleškega poslanika v Nemčiji
London, 9. nov. t! Reuter. V Lincolnu je govoril bivši angleški poslanik v Berlinu sir Ne-ville Ilenderson. V svojem govoru je med drugim dejal, da je »Nemčija sedaj izgubila zadnjo možnost, da to vojno dobi«. On da ne spremeni svojega mnenja, ki ga je objavil ob izbruhu vojne v septembru lani, ko je dejal, da če Nemčija vojne ne dobi do junija 1940, bo izgubila zadnjo priliko, da jo sploh dobi. Res je, je rekel Hen-derson, da bi bila Nemčija v juniju vojno skoraj dobila, toda Anglija se mora za svojo rešitev zahvaliti svojemu letalstvu in svoji niornarici.
Pl	VI	vi« ■■ I ""v v
Poročila s štirih bojiš*
(Nadaljevanje s 1. strani)
Cipru je pristalo veliko 4 motorno italijansko letalo »Savoia 82«. Italijanska letala so napravila izvidniške polete nad angleškimi postojankami. Iz Kenije in iz Palestine ni nobenih posebnih novic.
(Italijanska poročila glej zgoraj v italijanskem vojnem poročilu pod naslovom: Grška fronta.)
General de Gaulle v Afriki
Brazzaville, 9. nov. t. Associated Press: Moštvo francoske podmornice »Poncelet« je samo potopilo svojo ladjo, ko je prišla v bližino Port Gentil v Gabonu, kjer pa že vlada general de Goulie Oboiožene sile gen de Gaullea uspešno napredujejo pri Libreville, ki je še edino pristanišče franroske Zahodne Afrike, ki je v rokah pristašev francoske vlade v Vichyju.
Nad Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 9. nov. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemška bojna letala so nadaljevala s povračilnimi napadi. Ponoči so bili izvedeni napadi na London. Po napadih, ki so bili izvedeni podnevi, so sledili nočni1 napadi, ki so bili zelo uspešni. Zadetih
i'e bilo mnogo skladišč za življenjske potrebščine, :akor tudi doki. Razen tega 60 naša letala napadla ob vzhodni ongleški obali raizne kraje. Napadi so bili izvedeni dalje na letališča v grofijah Norfolk in Yorkshire. Zadeti so bili hangarji v bližini teh letališč. Ponoči so naši letalci bombardirali industrijske objekte v Birminghamu in Coventryju kakor tudi pristaniške naprave v severni Angliji. Nastale so številne eksplozije.
Bojni oddelki, ki jim poveljuje maršal Kessel-ring, so izvedli uspešne napade na kraje ob vzhodni angleški obali ter na konvoje in ladje. Sovražnik je pretrpel veliko škodo. Zadetih je bilo šest trgovskih ladij s skupno tonažo 34.000 ton. Te ladje so se potopile. Razen tega je bilo poškodovanih še 7000 ton drugih ladij. Lahko se smatra, da so tudi te potopljene. Težko je bila zadeta 10.000 tonska križarka. More se smatrati, da je tudi ta križarka izgubljena. Težko je bilo poškodovanih pet trgovskih ladij. Poškodovana je dalje 10.000 tonska križarka in še štiri manjše trgovske ladje.
Na Atlantskem oceanu zahodno od irske obale so nemška letala potopila dve trgovski ladji s skupno tonažo 9000 ton. Ob izlivu reke Temze je bila prizadejana velika škoda na pristaniških napravah
Nadaljujemo s polaganjem min. Ponoči so sovražna letala letela nau nekaterimi pokrajinami Nemčije in vrgla gotovo količino bomb. Bombe so padle na Stuttgart in še na nekatere manjše kraje v Wurtenbergu. Stvarna ško-
Molotov pride v Berlin?
Budimpešta, 9. novembra, m. Vladno glasilo >Pest Ujszag« objavlja v svoji današnji številki, da prihodnje dni pričakujejo v Berlinu prihod sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Molotov«. Istočasno list poroča, da bo 15. ali 20. nov. podpisan pakt o prijateljstvu in nenapadanju med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Veliko pozornost je 'budil tudi kablogram glavnega urednika omenjenega lista, ki se trenutno mudi v Newyorku, v katerem pravi med drugim, da ponovna izvolitev Roosevelta pomenja novo in veliko okrepitev
možnosti za udeležbo Amerike v sedanji vojni. Amerika želi dolgo vojno. Predsednik vlade Roosevelt skuša istočasno odvrniti Sovjetsko Rusijo od osiščnih sil. Zato v Ameriki z vsemi sredstvi delajo na tem, da podaljšujejo angleško vzdržnost in ji pošiljajo materialno pomoč. Kljub temu pa Amerika še ni pred neposrednim vstopom v vojno. Amerika bo to storila šele v trenutku, če bi bila Anglija ogrožena od kake neposredne nevarnosti.
da ni velika. Poškodovanih je nekaj stanovanjskih hiš, ranjeni pa sta dve osebi.
Pri včerajšnjih spopadih v zraku je bilo sestreljenih 17 sovražnih letal, eno pa je zbila na tla protiletalska artilerija. štiri nemška letala se niso vrnila domov.
Angleška poročila
London, 9. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči je nemško bombno letalstvo v glavnem napadalo spet London in daljno okolico. Do polnoči so bili nemški napadi precej silni, v drugi polovici noči pa so pojenjali. Bombe so povzročile škodo in zahtevale nekaj človeških žrtev, mrtvih in ranjenih. Bombe so bile vržene tudi na mesta v srednji Angliji in na Škotskem, toda škoda, ki je nastala, je sorazmerno majhna in število žrtev je nizko.
Zasebni Reuferjev poročevalec pa pristavlja, da je zvečer priletelo nad Temzo navzgor najmanj 50 nemških bombnikov, ki so vrgli nekaj bomb, a se hitro spet oddaljili. Dve letali sta bili pri tej priliki sovražniku odstreljeni. V Londonu je bilo porušenih nekaj stanovanjskih hiš, eno poštno poslopje in ena šola. Neka bolnišnica je bila le malo prizadeta. Napadi v srednji Angliji so veljali Li-verpoolu, nad katerega so nemški bombniki prileteli dvakrat in metali zažigalne bombe.
Danes so nemška letala priletela dopoldne in popoldne, toda v malem obsegu. Metala so bombe v srednji Angliji, na jugovzhodu in jugozahodu. Poročajo tudi o enem samem strmoglavcu, ki se je spustil iz oblakov in streljal s strojnicami. Tudi iz severne Anglije poročajo o bombnih napadih rano zjutraj. Trije nemški bombniki so bili sestreljeni, angleških izgub pa ni.
Letalska bitka nad Temzo
K včerajšnji letalski bitki nad ustjem reke Temze poroča letalsko ministrstvo: V popoldanskih urah je skupina 25 nemških strmogiavnih letal vrste »Junkers 87« in »88« napadla neko skupino naših trgovskih ladij v ustju reke Temze. Nemške bombnike je varovala močna skupina lovcev vrste »Meserschmidt«, ki so krožili v visokih višinah. Razvnela se je bitka, ki je trajala 10 minut in v kateri so naši lovci vrste »Hurican« sestrelili 15 sovražnih bombnikov, dva pa poškodovali. Šest nadaljnih je bilo tudi zadetih in verjetno niso več mogli do svojega vzletišča. Bitka je bila v višini 150 metrov.
Skupno je bilo včeraj nad vsem angleškim ozemljem sestreljenih 26 sovražnih letal, razen zgoraj navedenih letal, ki so bila poškodovana. Angleških letal je padlo 6, toda 3 letalci so rešeni.
Stališče Irske
Newyork, 9 nov. AA. DNB Irski ministrski predsednik de Valera je poslal danes brzojavko predsedniku ameriške organizacije za priznanje irske republike. V tei brzojavki de Valera poudarja, da ima Irska pravico, da se ne pusti potegniti v vojno. Irska pripada samo irskemu narodu in irsko ozemlje ne more biti nikomur prepuščeno v vojaške namene, niti v obliki zakupa, niti v kakšni drugi obliki, ne da bi bil irski narod potegnjen v vojno. Irska — je dejal de Valera na koncu brzojavke — bo ohranila svoj trden sklep ostati nevtralna.
Vo na na mor u
London, 9 nov. t Reuter. Admiraliteta poroča, da je podmornica »Sturgeon« potopila dve veliki nemški prevozni ladjt.
Admiraliteta zanika nemško porpčilo, da je bil dne 5. novembra uničen konvoj angleških tr-
Protest Jugoslavije zaradi bombardiranja Bitolja
Belgrad, 9. novembra. AA. Pooblaščeni «mo objaviti naslednje uradno poročilo:
Z ozirom na bombardiranje Bitolja ter v pričakovanju, da se preiskava, ki je v teku, konča, je vlada storila potrebne korake pri vladah v Atenah, v Rimu in Londonu ter razložila ta
ftrimer kršitve jugoslovanskega ozem-ja od strani oboroženih sil ene vojskujočih držav, katere vojaki so zaposleni na grško-albanski meji.
Kraljevska vlada je opozorila vojskujoče se države na posledice, ki bi jih ponovitev takšnih neljubih dogodkov mogla imeti. Izrazila je upanje, d» bodo od njihove strani izdani ukrepi, da se takšni incidenti ne bi več ponovili. Kr. vlada si je pridržala pravico, da po izvidu preiskave pozneje stavi zahteve za pravično povrnitev osebne in tvarne škode, ki je bila s tem bombardiranjem prizadejana.
(To poročilo je bilo objavljeno že v včerajšnji II. izdaji.)
Revmatizem
Pri reimatičnih bolečinah vseh vrst je dosežen dober uspeh s tabletami Togal. Po strokovnih ocenah, k' so jih dali mnogi zdravniki, med njimi tudi številni priznani zdravniki-profesorji, delujejo tablete Togal hitro in učinkovito brez škode za srce in ostale organe, če se jemljejo v določenih količinah Tablete Togal učinkujejo tudi v zastarelih primerih. Vprašajte svojega zdravnika. En poskus bo prepričal tudi Vas. Zahtevajte v svoji apoteki prave tablete Togal. Če jih slučajno ni v ztlogi. se lahko takoj nabavijo. Rog. Min. soc. pol. ln narod. idr. št. 14.17, 5. II. 1932.
govskih ladij Ugotovljeno je, da je veliko število ladij ušlo nemškrmu strmoglavemu bombniku.
Tretje poročilo admiralitete pravi, da je križarka »VVinchester« sestrelila dva nemška strmo-glavca »Junkers 87« v ustju Temze v petek popoldne. Ena angleška ladja 900 ton in ena druga s 1.200 tonami sta bili poškodovani. Prva se je potopila, drugo so zavlekli v pristanišče.
Tokio, 9. nov. Domei: Kanadska čezmorska ladja »Empress ol Japan« je bila na severnem Atlantiku bombardirana. Ladja ima 26.000 ton. O nadaljnji usodi ladje ni nobenih poročil.
Rim, 9. nov. m. TCP. Italijanska ladja »Luiggi« je pretrpela brodolom na Jadranskem morju. Štirje člani posadke so izginili.
Nad Nemčijo
^^^mm^mmmmmmmm^mmmmmm^-
Nemška poročila
Berlin, 9. novembra. AA. DNB: Britanska letala so preteklo noč letela nad Monakovim. Čeprav je bilo število teh letal znatno večje kot pa o priliki napada na Berlin, je bila prizadejana vendarle neznatna tvarna škoda. Vojaškega uspeha napadi niso imeli, po razporedu napadov samih pa se lahko sklepa, da napadi niso niti imeli tega cilja, ker je bilo britanskim letalcem očividno samo do tega, da bi kalili svečanosti nemškega naroda v glavnem nemškem mestu narodno-so-cialističnega gibanja. Ta njihova namera pa se jim ni niti najmanj posrečila.
Angleška poročila
London, 9. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Angleški bombniki so v pretekli noči v več skupinah leteli nad nemško ozemlje in so bombardirali na različnih krajih razne tovarne in prometna križišča. Podrobnejše poročilo o tem napadu bo objavljeno v posebnem uradnem sjx>roči!u.
London, 9 nov. t. Londonski radio objavlja poročilo letalskega ministrstva, da so angleška letala snoči v trenutku, ko je imel Hitler svoj govor pred svojimi starimi soborci v stranki v Lo-wenbrau v Monakovem, priletela nad to mesto in bombardirala vojaške cilje. Nemške radio postaje zaradi tega Hitlerjevega govora niso oddajale. Angleški bombniki so bombardirali tudi Stuttgart, petrolejske čistilne tovarne v Gelsenkirchenu in pri Niirnbergu, Amsterdam, pristanišča ob Rokavu francosko pristanišče Lorient in 18 sovražnih letališč. Angleški bombniki so v luninem svitu svo'je cilje dobro videli in so jih zadeli.
Berlin, 9. nov. t. Štefani. Berlinski tisk podčrtava, da so angleški bombniki, ki so hoteli motiti Hitlerjevo zborovanje v Monakovem, imeli namen ubiti Hitlerja. Še nikdar ni toliko bombnikov prišlo nad Monakovo, pišejo nemški listi. Iz tega se da sklepati, da je bil angleški namen res usmrtiti voditelja in njegove sotrudnike. Ta zli namen bodo Nemci zapisali na račun, ki ga bodo skušali poravnati vbodoče.
Prevrat madžarskih »puščlčastih križev« preprečen
Budimpešta, 9. novembra. AA. DNB: Državni tožilec je v imenu imunitetnega odbora poslal parlamentu zahtevo, da se odvzame imuniteta pe-torici poslancev »puščičastih križev« in sicer Vir-tu, Kovaču, Cziju, Galu in Lilu. Proti vsem bodo uvedli postopanje, ker so pripravljali poskus prevrata in skušali izvesti večkrat poskuse umora in so tudi žalili državnega poglavarja. Posamično sta zlasti obtožena Virt in Kovač, ki sta še letos pripravljala nasilno osvoboditev voditelja »puščičastih križev« Franca Salasija, ki je bil tedaj zaprt v Segedinu. Prav tako so hoteli ujeti kraljevskega namestnika, da bi od njega, kakor pravi obtožnica, izsilili imenovanje Salasija za predsednika vlade. Prav tako so pripravljali umor notranjega ministra Kerestija Fišerja in to naj bi napovedovalo splošni začetek upora, ki bi ga naj ipremljala dejanja na-silstva in sabotaže.
Antonescu v torek v Rim
Bakarelta, 9. novembra. AA Havas: Predsednik vlade general Antonescu bo 12. novembra odpotoval v Rim.
Odličen umetniški lilm
Vdova
z znano dramsko umetnico EmmO Oramatico, lepo ISO Polo in priznanim mojstrom moških vlog Ruggero Ruggerl-jent.— Film na sijajen način obravnava odnose med snaho ter taičo in tastom in vprašanje, ali ima lepa mlada vdova pravico do ponovne možitve. Igra je podana tako življenjsko resnično, da bo za vsakogar doživetje, ki ga ne bo pozabil.
Istočasno predvajamo domači film
Kino Vision
Odkritje spomenika kralja Aleksandru B. v ljubijani
Predstave ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 14.15, 17., 19. in 21.15 uri!

Uredba o reguliranju prodaje blaga
Razmere na naših blagovnih tržiščih so povzročile, da so bile poleg dosedanjih zakonitih ureditev potrebne tudi zakonite norme, ki naj regulirajo važen sektor našega gospodarstva, t. j. blagovno trgovino. V okvir prizadevanj za pravilno razdelitev razpoložljivih blagovnih količin med potrošnike spada tudi najnovejša uredba o reguliranju prodaje blaga, o kateri smo že objavili nekaj podrobnosti pred dnevi v svojih poročilih iz Belgrada. Sedaj je stopila uredba že v veljavo in 6e glasi takole:
Čl. 1. Producenti (predelovalci), trgovci na veliko, trgovci na drobno in drugi prodajalci morejo odbiti kupcem prodajo življenjskih potrebščin in ostalega blaga iz čl. 1 uredbe o pobijanju drag'nje in brezvestne špekulacijje, v kolikor jih zahtevajo preko svojega običajnega obsega. Pri osebah, ki kupujejo blago za svojo lastno potrošnjo kot običajni obseg nakupovanja posameznih vrst blaga se 6matra obseg nakupovanja teh oseb pred 1. septembrom 1939, vpoštevajoč po tem roku nastale osebne in rodbinske spremembe. Za producente (predelovalce) in trgovce se smatra kot običajni obseg, obseg njih preskrbovanja pred t. septembrom 1940, vpoštevajoč povečanje ali zmanjšanje obsega njih poslovanja po tem reku.
Za osebe, pri katerih se običajni obseg kupovanja posameznih vrst blaga ne more ugotoviti po predpisih prejšnjega odstavka, bo veljal običajni obseg kupovanja kupca iz tega odstavka z ustreza-jočimi razmerami
Čl. 2. Za pravilne razdelitve življenjskih potrebščin in ostalega blaga more minister tTgovine in industrije za posamerne vrste blaga iz člena uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s 6vojo naredbo odrediti obseg prodaje ali količine, preko katerih prodvcenti (predelovalci), trgovci na veliko, trgovci na UrdlSnb in drugi prodajalci ne morejo teh prodajati kakor tudi predpisati način uporabe teb omejitev. Mmister trgovine in industrije more'e ozirom na izjerime prilike posa-'' meznih krajev, pooblastiti bana odncwno upravnika mesta Belgrada, da predpiše take naredbe za svoje področje. Naredba o odreditvi obsega prodaje ali količin, preko katerih 6e posamezne vrste omenjenega blaga ne smejo prodajati, se bo objavila v »Službenih novinah«.
Atto se pomanjkanje posameznih vrst blaga iz čl. 1 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije glede na krajevne razmere pojavi samo na področju kakšne posamezne splošne upravne oblasti prve stopnje, bo ta oblast odredila z naredbo obseg prodaje ali količine teh vrst blaga, preko katerih producenti (predelovalci), trgovci na veliko, trgovci na drobno ter drugi prodajalci ne morejo teh pro-
dajati. O tej naredbi bo oblast brez odloga obvestila bana in jo objavila Da običajni način na svojem področju.
Ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je oblast izdala naredbo v smislu 1. in 2. odstavka, je dolžna ista oblast ukiniti izdano naredbo.
Kdor protivno naredbam, izdanim po predpisih odstavka 1. in 2. tega člena proda posamezne vrste odnosnega blaga v večji količini odnosno v večjem obsegu, kakor )e to določeno za te vrste blaga, bo kaznovan v veleprodaji z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 100.000 din, v maloprodaji pa z zaporom do 3 mesecev in denarno kaznijo do 25.000 dinarjev.
Kdor na enem ali več krajih kupi večjo količino posameznih vrst blaga kot je predpisano z odredbami 1. in 2. odstavka čl. 2. te uredbe, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denamo do 10.000 dinarjev.
Čl. 3. Prepoveduje se producentom (predelovalcem), trgovcem na veliko, trgovcem na drobno in drugim prodajalcem, da prodajo posameznih vrst blaga iz člena uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije vežejo pogojno na nakup tudi katere druge vrste blaga. Od tega je izvzeta prodaja onih predmetov, ki se po 6Voji naravi ne morejo ločeno prodajati.
Kdor protivno prejšojemu odstavku veže prodajo kakšne vrste blaga na pogoj nakupa katere druge vrste blaga, bo kaznovan v velikoprodaji e zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.0C0 din, v maloprodaji pa z zaporom do 3 mesece in denarno kaznijo do 25.000 din.
Čl. 4. Za progon kazenskih del iz čl. 2. odst. 4. in člena te uredbe so pristojna redna sodišča, ki bodo postopala po predpisih zakonika o sodnem Ifa-znskem pastčfpku. Nasproti storilcem teh del bodo uporabljeni predpisi splošnega dela' ktoenakega Zakonika razen predpisov, o pogojni obsodbi.',
Za progon kazenskih del Iz čl. 1 odst: S? te uredbe 60 pristojne splošne upravne oblasti prve 6topnje. Denarne kazni, za ta dela gredo v korist sklada za prehrano siromašnih iz čl. 22. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. V primeru neizterljivosti bo zamenjana denarna kazen z zaporno kaznijo, računajoč na vsakih 100 din po en dan zapora. Ta zaporna kazen ne more presegati 30 dni.
Pravoveljavne obsodbe se objavljajo v »Službenih novinah« na 6trošek obsojene osebe,
Čl. 5. Minister trgovine in industrije je pooblaščen, da v sporazumu z ministrom socialne politike; in ljudskega zdravja in pravosodnim ministrom izdi potrebna navodila in pojasnila za uporabo te uredbe.:
Borze
Dne 9. novombra.
Oenar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 14.684 milij. dm v primeri s 14.528, 19.083, 16.4 in 12-759 milij. din v prejšnjih tednih.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Ljubljani 16. novembra. Do-
gon: 32 volov. 21 krav, 4 teleta, 11 konj, 18 prašičev pršutarjev in 118 prašičev za rejo. Cene: voli 6.50—8.50, krave 4—7.50, teleta 11—13, prašiči pršutarji 12—14 din za 1 kg žive teže. Konji in kobile od 5000—6000 din, prašički za rejo od 250—350 d«n za glavo.
Živinski sejem v Zagorju ob Savi 4. novembra.
Cene: voli 7—9, telice klavne 6—7.50, klavne krave 5—6, prašiči 12—15 din žive teže; krave za pleme 3500—1000, telice za pleme 2500—3500, prašiči za pleme 350—400 din za glavo,
št. Vid nad Ljubljano
V torek, dne 5. t. m., je g. okrajni načelnik Maršič ob navzočnosti domačih uradov, društev in občinstva z lepim nagovorom izročil tukajšnji, za vzgojo in pouk zaslužni učiteljici gospodični Minki zirovnikovi red sv. Save. Odlikovanje se je izvršilo pod okriljem Potočnikove čitalnico. — Z ganljivimi nagovori so čestitali gg. kanonik Za-bret, župan Erjavec, upravitelj Hladnik, Briški, višji inšpektor Rotar, Ernian in učit. kand. Ježkova.
Na splošno željo ponovi Dekliški krožek danes (10. t. m) ob pol štirih popoldne v Ljudskem domu Mlakarjevo igro »Roksana«, Vabljene zlasti žene in dekleta.
Jesenice
Odlikovanje. V sredo, 6. novembra, je g. okrajni načelnik dr. Ivan Vrečar izročil v župnijski pisarni na Jesenicah odlikovanje red Ju. goslovanske krone 5. stop., g. Josipu Godinu, kaplanu na Jesenicah. Gospodu Godinu k odlikovanju prav iz srca čestitamo.
Poroka. Danes se poročita v Sv. Križu pri Kostanjevici gosp. Brgant Jože, delovodja pri Kranjski industrijski družbi, in gdč. Než tka Hribar iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti veliko sreče in božjega blagoslova.
Črnomelj
Dela na progi Črnomelj—Vrbovsko so večinoma prenehala zaradi pomanjkanja kredita. Kam z delavci? V tej hudi draginji bo moral marsikateri delavec obupati, če ne bo imel zaslužka. Kam to gre — kam bomo prišli?
Dražba posestva
Dne 19. nov. 1940 ob 8 bo na kraju samem v Vavpči vasi št. 9 pri Dobrniču na Dolenjskem prostovoljna javna dražba kmečkega posestva pok. .lerše Franceta s stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji in približno 12 ha zemlje. Vzkllcna cena 79.070 din. Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Trebnjem.
Uredba o ustanovah za preskrbovanje
Končno je prišlo do toliko napovedovane uredbe o ustanovah za preskrbovanje. Uredbo je predpisal ministrski svet in so v njej urejena vsa vprašanja občinskih uradov za preskrbovanje. Po uredbi so občine z večjimi mestnimi naselji obvezane osnovati občinske urade za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Poleg tega določa uredba, da se morajo potrošniške zajed-nice osnovati pri vseh podjetjih, ki zaposlujejo nad 50 delavcev in nameščencev.
Svrha občinskih uradov in konzumnih zajednic ni zamenjati obstoječo trgovsko in zadružno organizacijo v prometu dobrin, kot pravi današnja »Politika«. Naloga občinskih uradov je samo v tem, da se olajša preskrbovanje siromašnih slojev meščanstva v večjih mestih in drugih krajih, svrha po-trošnih zajednic pa zavarovati redno preskrbovanje delavcev in nameščencev podjetja, v katerem so zaposleni. Te zajednice nimajo ničesar skupnega s konzumi, katere so imela nekatera podjetja. Uredba ne obvezuje delavcev in nameščencev podjetja, da se morajo preskrbovati pri zajednic! in da morajo zajednice odstopati blago po nabavni ceni brez kakršnih koli stroškov. Ravno tako določa uredba, da morajo biti v upravi konzumnih zajednic zastopani delavci in nameščenci, kar daje
jamstvo za pravilno delo teh ustanov.
*
Uvozni ln Izvozni odbor pri Narodni banld bosta prenehala s koncem tega meseca. Zato pa se bo pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino osnoval uvozni in izvozni odbor, ki bo prevzel kompetence odborov pri Narodni banki.
Nov način mletja bo vpeljan po vesteh iz Belgrada ie 1. decembra.
Naredba o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov je že izdelana in jo je že pretresal svet za zunanjo trgovino, na kar bo predložena trgovinskemu ministru na podpis.
Sol iz Madžarske. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je dobilo pooblastilo nabaviti si sporazumno z monopolsko upravo 5000 vagonov soli. Sol bi dobili v kompenzacijo za tanin, kozje kože in eventualno za sladkorno pe«o, delno pa bi jo plačali v kliringu.
Krediti Privilegirane agrarne banke. S posebno uredbo je Lzpremeiijen zaKon o frivilegirani r grami banki, tako da bo dajala Priv. agrar. banka pod <st'mi potfoii, pt ni osnovi posebnih odlokov ministrskega sveta kredite ustanovam, katerim je od države, odnosno banovine Hrvatske poverjeno preskrbovanje prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in bo za njih prevzemala jamstva.
Likvidacija. Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepolju, r. z. z n. z.
Globalni kontingent oljaric za potrebe banovine Hrvatske je odrejen po odredbi trgovinskega ministra v sporazumu s kmetijskim ministrom inw banom banovine Hrvatske na 48% od 6kupne razpoložljive količine oljaric.
Iz monopolske uprave. Namesto g. dr, Teodo-zija Robe iz Bitolja je imenovan za člana monopolske uprave dr. Jovan Šajkarevič, zdravnik Prilepa.
Iz trgovinskega registra ▼ Belgradu. Namesto dr. Milana Hrisliča in Dušana Miličeviča sta bila izvoljena za člana upravnega odbora dr. Stanoje Conič in Mala Vukomanovič, oba iz Belgrada. Za prokurista belgrajske tekstilne industrije je imenovana ga. Ksenija Asejeva.
Regulacija Mure. Za 28. november je razpisana
I licitacija za regulacijo Mure v obmejni progi od km 93.290 do km 112.100. Proračunska vsota je 587.601.05 din
vfli
Trgovinski register. Pri Lesni industriji Vintgar,, dr. z o e. je namesto poslovodje dr. Spillerja-Muysa Franca vpisan Zupančič Jože, učitelj v Litiji. — Špedicija »Export«, Erna Saša, Ljubljana, Bleiweisova cesta 34, je prenesla svoj sedež na Rakek. ■— Javna trgovska družba »Triglav«, industrija perila in obleke J. Olup in sin v Ljubljani je postala posamična tvrdka »Triglav«, industrija perila in obleke Z. Olup, Ljubljana.
Vpis v zadružni register. Mariborska nakupovalna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru, predsednik uprave Lubienski Stane.
Konferenca proizvajalev in izvoznikov lesnega oglja. Za torek dne 12. novembra je sklicana v Belgradu pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino kon-lercnca proizvajalcev in izvoznikov lesnega oglja, na kateri bodo razpravljali o ugotovitvi razpoložljivih zalog lesnega oglja v aržavl in možnosti nadaljne proizvodnje in izvoza v ocsaraezne države. nadalje o akciji za povečanje proizvodnje lesnega oglja z oz<rom na možnoeti prodaje na inozemskih trgih.
Proizvodnja smrekovih-jelkovih cepanic u celulozo. Kot znano je bila pretekli mesec v Belgradu konferenca izvoznikov celuloznega lesa, ki je cenila izvozni presežek smrekovih-jelkovih cepanic za celulozo v višini 120 do 130.000 ton, ki bi se razdelile takole: za Italijo po dogovorjenem kontingentu 70.000 ton, za Nemčijo 50.000 ton in za ostale države 10.000 ton. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino zdaj nujno naproša vsa podjetja, ki se bavijo s celuloznim lesom, da aporoče čimprej pristojnim organizacijam, s katero količino smrekovih-jelkovih cepanic za celulozo bodo predvidno razpolagali do 30. sept. 1941 in za kateri del razpoložljive količine računajo, da ga bodo prodali domačim tvomicam celuloze in katero količino bodo približno imeli aa razpolago za izvoz v omenjenem razdobju.
ŠPOMT
Današnji šport
Velike konjske dirke
na dirkališču ŽSK Hermesa v Ljubljani. Pričetek ob 14. — Dirke se bodo v torek, 12. novembra ob 7 zvečer nadaljevale ob električni razsvetljavi.
Nogomet
V	Ljubljani:
Ljubljana ; Bratstvo na igrišču Ljubljane ob pol 15.
Jadran : Graiika ob 10.15 v Koleziji. — Predtekma Graiika (jun.) : Mladika (jun.)
ob 9.30.
V	Celju:
Olimp ; Železničar ob pol 15.
V	Kranju:
Kranj : Mars ob pol 15.
V	Mariboru:
Maribor : Amater ob pol 15.
Spor kolesarskih organizacij
Kolesarska zveza v Ljubljani nam sporoča:
Na izredni seji upravnega odbora SKZ dne 8. novembra 1940 je bilo sklenjeno, da se z ozirom na sprejeto resolucijo Mariborske in Slovenj-graške kolesarske podzveze izda sledeči odgovor: ad 1. Upravni odbor SKZ je na redni seji, ki se je vršila dne 6. novembra 1940 sklenil, da se udeleži pripravljalnega občnega zbora v Belgradu in je o tem takoj obvestil vse kolesarske pozveze;
ad 2. Upravni odbor SKZ smatra, da sklicanje ustanovnega občnega zbora v nobenem oziru ni preuranjeno, ker se na sklicanju tega ustanovnega občnega zbora dela že od meseca junija t. 1. Upravni odbor SKZ je jk> podrobni in vsestranski preučitvi^ sklenil ,da je sklicanje takega ustanovnega občnega zbora, zaradi razčiščenja spora v Koturaškem savezu neobhodno potrebno. O odstopu g. Jakliča je upravni odbor SKZ obvestil vse kolesarske podzveze in tudi poslal prepis zapisnika redne seje.
ad 8. Upravni odbor SKZ je smatral, da ni potrebno oficielno obveščati II. podpredsednika tov. Hlebša, temveč je funkcijo predsednika prevzel glasom § 18 pravil SKZ I. podpredsednik tov. Vospernik. Upravni odbor SKZ kategorično odbija neosnovanc trditev, da so si gotovi funkcionarji 11. o. SKZ samovoljno prilastili nadaljno vodstvo in odločitve, temveč je upravni odbor soglasno sprejel ostavko g. Jakliča na znanje in vodi posle SKZ popolnoma v skladu e pravili SKZ j
ad 4. Upravni odbor SKZ obsoja neosnovano In lažno predbacivanje, ker so vsi sklepi u. o. SKZ bili enoglasni;
ad 'j. Upr odbor SKZ je bil vedno mišljenja, da je potrebno sodelovanja vseh treh nacionalnih
zvez. To se tudi jasno vidi iz zapisnika redno seje z dne 6. nov. t. 1., ki 60 ga sprejele vse podzveze;
ad 6. Upravni odbor SKZ opozarja Mariborsko in Koroško kolesarsko podzvezo, da je sklicanje pripravljalnega občnega zbora — sklep celokupnega upravnega odbora SKZ — ne pa nepravilen postopek posameznih funkcionarjev.
Kar se pa tiče priznavanja ozir. nepriznava-n.ja sklejjov u. o. SKZ, imajo delegati Mariborske in Koroške koles, podzveze pravico ravnati se po določbah §-a 14 pravil SKZ.
ad 7. Upravni odbor SKZ bo sklical izredni občni zbor takoj, ko sprejme glasom pravil SKZ utemeljeno zahtevo.
Gozdni tek ASK Gorenjca
Agilni alpinsko športni klub Gorenjec priredi v nedeljo, 10. t. m., ob pol 10. dopoldne za svoje člane gozdni tek. Proga je dolga 3 km. Start je pred Krekovim domom, nato vodi proga po Krekovem trgu na glavno cesto mimo osnovne šole po Slomškovi ulici, po Ukovi ulici do razpotja, kjer zavije po kolovozu proti Jesenicam do odcepa pro-inenadne razgledne poti do kolovoza in se vrne po isti poti do Ukove ulice mimo Torkarja na igrišče za bariero na cilj pred Krekovim domom. Pri tekmi, ki bo za gledalce zelo zanimiva, sodelujejo najboljši člani športniki.
Tekme za zimski pokal med Gradjanskim, Rapidom in Ferencvarošem
Zagrebški Gradjanski, Rapid iz Dunaja ter madžarski prvak Ferencvaroš bodo igrali tekme za zimski pokal, katerega je organiziral Ferencvaroš. Te tekme, ki obetajo biti zelo zanimive, se bodo odigrale v Budimpešti, na Dunaju ter v Zagrebu meseca decembra letošnjega leta. Termini za te tekme so že določeni in izgledajo takole: V Budiippešti igrata 22. decembra Ferencvaroš in Gradjanski, na Dunaju 25. decembra Ferencvaroš ter Rapid, 26. decembra Gradjanski in Rapid Prihodnje srečanje bo 29. decembra v Budimpešti med Ferencvarošem in Rapidom. Na Novega leta dan pa igrata Gradjanski in Ferencvaroš, 5. januarja pa Gradjanski in Rapid in sicer bosta obe tekmi v Zagrebu.
Nov plavalni rekord
je postavila nizozemska plavačica Joppie Walberg v prsnem plavanju na 500 m s časom 7:49.9 min. Prejšn|i rekord, ki ga je postavila ista plavačica leta 1939 se pa glasi 7:51.8 min.
ZFO
Mladci P. 0. Ljubljana-mesto imajo danes ob 10 važen sestanek na državni klasični gimnaziji. Vhod Iz Gajeve ulice. Udeležba za vse strogo obvezna.
Zasavsko okrožje. V nedeljo ob 10 dopoldne ee vrši tehnični svet v društvenem domu v Mostah. Udeležba obvezna za vse načelnike, podna-čelnike, vodje mladcev in naraščaja. Prinesilo poročila. — Načelnik.
ZAHVALA Vsem. ki sto z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi
našega predobrega, zlatega ateka, gospoda
učitelja v pokoju
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini za pogrebno opravilo, g. župniku Svetu, g. Sancinu in g. Rozmanu za poslovilne besede ob grobu, gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravniško nego, pevcem Glasbene Matice in Mestni godbi za ganljive žalostinke tor vsem, ki ste blagopokojnega posuli s krasnim cvetjem in ga tako stovilno spremili in počastili na njegovi poslednji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo rodbini Lužarjevi za vso ljubezen in požrtvovalnost, ki so jo izkazali našemu ateku 111 nam, nas tolažili iu nam stali ob strani v najtežjih urah.
Ptuj, 10. novembra 1940.	Žalujoči ostali.


Sodobne naloge kmečke prosvete
Ljubljana, v novembru. Vsi stanovi so danes zelo vpreženi v borbo za svoj razmah in zdrav obstanek. Časi so taki, da se
nihče več ne sme preveč zadovoljevati s tem, kar zna ali pa je podedoval od svojih staršev in ostalih rodov, ki s svojimi skušnjami in spomini obda-
jajo njegov kmečki dom, njegovo obrt ali pa njegovo podjetje. Svet živi zelo hitro, zlasti pa v današnjih časih. Prav gotovo je, da gremo zelo zanimivim in resnim časom naproti. Naj se sedanji vojni vihar okoli nas konča tako ali tako — prav gotovo je, da bo prav narode v Srednji Evropi čas obnove po sedanji vojni najbolj prizadel. Tedaj se bo v vrtincu ohrand samo tisti na površju, ki se bo proti vsem težavam in sunkom zavaroval tako, da si bo ohranil vsaj nekaj možnosti za sodelovanje pri novih oblikah. Vsekdar pa odločuje tisti, ki ima v vsakem primeru več materialnih sredstev za tekmovanje pri roki, to se pravi, da se bo naše narodno gospodarstvo, ki sloni v veliki meri še na kmečkem gospodarstvu, na ta preobrat tako pripravilo, da vihar, ki bo odplavil staro, ne bo mogel potegniti za seboj našega ljudstva. Po vojni bo Evropa stremela predvsem za veliko obnovo svoje industrije — kmečki narodi v Srednji Evropi bodo lahko držali korak za močnejšimi sosedi samo tedaj, če bo njihov način gospodarstva čimbolj popoln in sodoben.
Kmet se nikdar ne neha učiti
Prav pogosto se sliši med nami krilatica, da je kmet na svoji zemlji pač najmanj potreben širše izobrazbe. Včasih je celo prav, da naših vasi ne oplazi tista mestna kultura, ki se tako rada ravna po modi in za splošno narodno kulturo itak le malo pomeni. Resnično je, da ima kmet za svoje nadaljnje izobraževanje po ljudski šoli naprej, le malo časa na razpolago. Kadar so dnevi daljši, je tudi več dela pri hiši in na polju; kadar pa so v zimskih mesecih dnevi krajši, je noči še premalo, da bi se zgarani rod dovolj odpočil po težki borbi na grudi.
Toda pri nas se vendarle lahko ponašamo s tem, da je naše kmečko ljudstvo med najbolj naprednimi in najbolj prosvetljenimi. V zadnjih petdesetih letih je naše zadružništvo našega kmeta zelo izobrazilo in v njem zelo pospešilo zavest skupnosti in socialnega čustvovanja. Ker se mla-
naš kmet najbolj pripraviti in v tem smislu se naj bi v teh časih tudi izpopolnila vzgoja našega kmečkega stanu in širila prosveta po našem podeželju.
Tudi v kmečkem gospodarstvu odloča kakovost
Ko se je pred meseci zlomila Francija in je bila tako rekoč čez noč ustavljena vsa francoska industrija in trgovina, ki se je razvijala na dotedanjih osnovah, se je med francoskim narodom začela hitro širiti zelo velika propaganda v tem smislu, da se naj sedaj francosko ljudstvo vrže predvsem v proizvodnjo ne toliko velikega števila proizvodov, pač pa v kakovostno delo, to je, v vseh proizvodih naj skuša ljudstvo doseči najboljšo in najbolj priznano kakovost. Po listih so pisali, da bo sedaj francoski narod nekaj desetletij živel ubožno; zato naj obrtniki svoje čevlje in obleke delajo tako močne in trdne, da bodo vzdržali kar največ let. Vsa popravila starine — ki bo postala potrebna — naj francoski obrtniki in trgovci ali stavbeniki in inženirji izvedejo tako kakovostno dobro, da bo držalo deset let in da bodo lahko prihranki naroda šli v drugo smer. Zgodilo se bo, da dijaki s srednjih in visokih šol ne bodo več našli dovolj tovarn in šol, da bi lahko izvajali inženirske in profesorske poklice. Izšolani dijaki in inženirji pa naj gredo nazaj na kmetije, naj gredo v majhne obrtne delavnice in naj tam ustvarijo dragocenosti, ki bodo dostojno plačilo, tako plačilo, da bo lahko žive! dostojno francoski narod.
Pri nas v Srednji Evropi bo mladina v praktičnih poklicih našla najbrž še dovolj dela pri
Ali so plfnCnc bolezni ozdravlflve?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo M astal. katarja. M plJuUh. u*Ure»«n kalija, tasluzenju, dolgotrajni hrlpavottl ta hitpt, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo • slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2S a točnim naslovom na:
PUHLP1ANN d Co., BERLIN 019, rauagelsfrosse 25-25-0
Oglat rtR. od mlnlslritvi jocl|»lne politik«. Molteno oddtlenle S. br. '2418 od IZ XII 1931
delih, ki bodo skrbela za izrabljanje še neodkritih in neizčrpanih bogastev. Toda tudi v tej tekmi bo zmagal tisti, ki bo sposobnejši in bolj oborožen z znanstvenimi obzorji. Prav isto moramo pričakovati v proizvodnji, ki sloni na kmečkem gospodarstvu. Na obsežnem evropskem trgu se bo uveljavljalo predvsem tisto blago, ki bo kakovostno boljše in trpežnejše. Med glavnimi izvoznimi predmeti Klelske pr
pol jedel
proizvodnje pa sta pri nas les ter
sadje in vino. Vse troje pa se bo v novih razmerah vsekakor moralo boriti v veliki tekmi s proizvodi, ki bodo z vso silovitostjo skušali utrditi se stalno na trgu.
Proti temu bomo vzdržali samo tedaj, če bomo svoje blago dvignili na visoko stopnjo v kakovosti, pri tem pa ohranili nizke cene pri proizvajanju. Oboje pa je velik problem, ki zahteva ne samo umnega gospodarja, ampak tudi kmeta, ki ne bo samo dober računar, ampak tudi zelo razgledan po vseh poljih narodne proizvodnje. Kmet se nikdar ne neha učiti, toda tudi v kakovostnem oziru se meja nikjer ne ustavi. V naših časih mora naš kmečki stan s tem zelo računati in še bolj pridno ko kdaj poprej segati po dnevnem časopisju, po svojem strokovnem listu, zahajati na strokovna predavanja, ki jih prireja Kmečka zveza, poseči pa mora tudi po lepi knjigi, ki slika tisto življenje, kf sloni na dnevnih izkušnjah, o katerih pa zopet piše in razlaga strokovna knjiga, ki jo kmečki stan danes tako potrebuje.
Kraljev spomenik za Maribor izdelan
dina v zadružnih organizacijah še ne more uveljavljati, pa je po naših farah in večjih vaseh ter mestih že povsod mnogo prosvetnih domov in
mladinskih dvoran, kjer se izobražuje in uri zlasti naša kmečka mladina. Naše mladinske organizacije — Fantovska zveza in Prosvetna zveza — so za vse čase, zlasti pa zimske mesece, zmeraj znale sestaviti takšne izobraževalne in prosvetne tečaje ter ja, da je iz teh dvoran izšlo že nekaj naj-
predavanja boljših km
boljših kmečkih organizatorjev in javnih delavcev.
Sedaj v zimskih mesecih bo naši kmečki mladini zopet dano, da se bo zbirala po prosvetnih dvoranah. Kar bo mladina često z lahkoto in med veselim delom ujela iz naukov našega časa, to bo moral tudi starejši rod proučevati in dohiteti.
Kmetijstvo je najobsežnejši obrat, ker ima najrazličnejše -.£ospodar*ke padoge. Te pa dnevno zahtevajo v svojih problemih celega človeka. Obrtnik lahko računa z danimi pogoji, ki se mnogo ne izpreminjajo, kmet pa mora biti na svoji zemlji v malem vse, ker mora dnevno odgovarjati vsem potrebam zemlje z določenimi in tudi nepredvidenimi sredstvi. Izkušenost pri vodstvu kmečkega gospodarstva mora biti tolika, da je v nekem oziru kmet na naši zemlji edini, ki vse potrebe in naloge naše zemlje najbolj pozna.
Vsi veliki spori v svetu pa do temelja pre-tresejo vse narode in največje važnosti za usodo naroda je dejstvo, kako se zna narod v takih razmerah znajti. Po vsem izgleda, da se bo sedanje obračunavanje zaključilo z velikim prerivanjem na gospodarskem polju. Za ta primer se mora znati
Boris Kalin: Detajl izdelanega modela.
Ljubljana, 9. novembra.
Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Mariboru s načelnikom goep.
dr. L i p o 1 d o m je izročil izdelavo spomenika kiparju Borisu Kalinu v zvezi z arhitekturno ure-.-ditvijo trga pred njim, kakor jo je zamislil in predlagal inž. arh. Černigoj. Na natečaju sta dobila prvo nagrado in odbor jima je poveril nalogo. Kipar Kalin je prevzel nalogo, da bo do dne 1. novembra tega leta izdelal v glini celotno sta-tuo ter jo tedaj predložil v končno odobritev žiriji. Tako se je dne 30. oktobra sestalo pri njem v njegovem ateljeju v Lavričevi ulici za Bežigradom odločujoče razsodišče, sestoječe iz predsednika odbora za postavitev spomenika dr. Lipolda, univ. prof. dr. Steleta, ravnatelja Narodne galerije gosp. Zormana kot strokovnjaka ter inž. arh. Cernigoja kot projektanta. To razsodišče je spomenik odo-
Cerkev sv. Mihaela na Sarju
s< J' \ šmm^	ii®!! jMPMe v,...
ifpS	' M ^
	-v ;
lili? - .	
•brilo ter je s tem zadeva z mariborskim kraljevim Spomenikom znatno napredovala.
Ob tej priliki sem stopil h kiparju g. Borisu Kalinu v njegov atelje v na novo se gradeči hiši ter si ogledal kip kralja v glini, obenem pa tudi vSe predpriprave. V visokem ateljeju stoji tri in ~PQl metra visok konj z jezdecem, ki napravi na gledalca tako nadvse ugoden vtis. Eleganten konj stopa graciozno in veselo, zavedajoč se, da nosi na svojem hrbtu vladarja in zedinitelja narodov v močno državo. Kralj sam pa je upodobljen ne v pokončni drži konjenika, temveč v drži vladarja in zedinitelja, ki s strogim izrazom obraza, toda vendar z neko milino istočasno ter z značilno iztegnjeno roko vabi k svojemu srcu svoj narod. Vladar, resen, dostojanstven, združujoč z ljubeznijo k sebi svoje podanike, je upodobljen v tem obrazu in v drži. V tem se zelo razlikuje od ljubljanskega spomenika z istim smislom, pa drugačno izvedbo, kar je zelo hvalevredno in znak za individualnost umetnika Kalina. Ves kip je komponiran v smislu linij, ki so dane že po podstavku, ter zaključen z okol-no arhitekturo v estetsko popolnoma ustrezajočo »"jfetoto. *
.. ..Gosp. Kalin mi je nafo dal podatke o svojem delu nekako takole: Ko je prejel za svojo zasnovo prvo nagr&do in mu je odbor poveril delo, se je takoj lotil dela ter ga je delal do sedaj, torej od aprila dalje. Intenzivno se je posvetil študiji konjske anatomije ter je najprej izdelal konja v naravni velikosti in ga vlit v mavec. Nato je vso kompozicijo izdelal v tretjinskem razmerju z ozirom na celoten spomenik in šele nato je ta razmerja v trikratni povečavi prenesel na nov originalni model, ki je sedaj dovršen in tudi odobren. Sedaj čaka samo še, da ga prelije v mavec, kar je obvezan storiti do 1. decembra, nakar ga bo poslal v več (vsaj devetih) delih livarni Voždovac v Belgrad, kjer je bil vlit tudi ljubljanski spomenik. Livarna mora po pogodbi vliti spomenik v nekaj mesecih ter bo vlit spomenik mariborskemu odboru na razpolago že spomladi in ga bodo lahko slovesno odkrili na Vidov dan leta 1941. Tako ni kipar Kalin z rokom nič zamudil. Maribor pa bo dobil odličen Sjpvenski spomenik, na katerega bo lahko ponosen. To se vidi že sedaj iz dela, dogotovljenega v glini.
Izjava univ. prof. dr. Fr. Steleta
Oglasil sem se tudi pri članu razsodišča ozir. odobritvene komisije, univ. prof. dr. Fr. Steletu, ki mi je na prošnjo dal o spomeniku naslednjo izjavo:
»Pregledali smo model na določen dan ter ga odobrili. Zdaj čaka samo, da ga kipar odlije v ma-
vec, ki bo podlaga za vlivanje v bron. S tem je vprašanjo spomenika končnoveljavno rešeno. Za presojo tega spomenika pa je odločujoče dvoje, kar se vidi posebno zanimivo, če bi ga hoteli vzpo-rediti z že obstoječo realizacijo istega problema, kraljevim spomenikom v Ljubljani. Prvo, kar opažamo, je, da gre v obeh primerih za neodvisne rešitve istega statuaričnega koncepta, kar je tem bolj razveseljivo, ker vemo iz izkušnje, kako uresničena umetniška dela pogosto z neko sugestiv-nostjo vežejo svobodo tistih, ki podobne probleme pozneje rešujejo. Kalinov kip se prav po osebni umetniški noti prijetno razlikuje od Dolinarjevega in je razveseljivo za zrelost naše sodobne upodabljajoče umetnosti, da se podobne naloge v dveh tako visoko usmerjenih primerih ne rešujejo po šablonah, ampak po posebnih pogojih, ki so za
Pojdimo k Mihaelu! Vsak dan se ponavlja po širnem svetu po vseh cerkvah molitev k nadangelu Mihaelu. Ni ga kristjana, ki te molitve ne bi poznal. Ali se pa vsakdo tudi zaveda, kaj ta molitev pomeni? In prav zdaj. ko je zlega duha že toliko, malone v srcih vseh! Kdo je Mihael? Knez nebeški, vodnik nebeških čet, zmagovalec hudega duha. Strnimo se okrog Mihaela-zinagovalca in bojujmo se za božjo podobo v nas! Kakor miren otok sredi nemirnega morja se gradi na Ljubljanskem barju nova cerkvica sv. Mihaela. Sele pred 100 leti se je drznil naseliti se na tej zemlji prvi človek, to pa zaradi ve-radi velikih vodJi. Danes živi tam raztresenih do 2000 ljudi. Naseljenci so se morali trdo boriti s silo naraslih vodi za svoj pridelek in celo za svoje lesene domove in niso našli miru, da bi sp združili k skupnemu delu za svojo umsko in srčno izobrazbo. Šola pač stoji že 40 let. Obenem s šolo je zrasla v srcih tudi misel na cerkev. A ljudje, ki so bili tako daleč od cerkve, so njen pomen premalo poznali, da bi se mogli sami odločiti za žrtve takega podjetja. Pred 6 leti se je
začela opravljati pri zasilnem oltarju v šoli redna nedeljska služba božja za šolarje, katere so se pa brž oprijeli tudi mnogi odrasli. Bilo pa je tesno in pod tujo streho. V načrtu za novo cerkev je bil spodnji prostor določen za prosvetno in vzgojno delo, zgornji pa za bogoslužje.
Pred 3 leti je g. Kosler, veleposestnik barjanski, zapustil toliko, da so se napravili v močvirni zemlji dragi temelji; drugi dobrotniki so pomagali stavbo dvigniti. Toda zmanjkalo je sredstev, da bi se mogli vsi prostori urediti za svoje namene. Tako se sedaj služba božja opravlja v spodnjem prostoru. Navzgor pa vodijo mogočne stopnice v prostor, ki še ni uporaben, dokler Bog, ki je dal, da se je delo začelo in nadaljevalo, ne pošlje dobrotnikov, ki bodo pomagali tudi dokončati. Prisrčno prosimo, pridite na Barje in revnim pomagajte. Bogu posodite in sv. Mihaelu na tehtnico božje Pravice položite svoj dar I Prevzvišeni g. škof dr. Rožman bo blagoslovil cerkev v nedeljo, 17. novembra ob 9 dopoldne. Srčno vabljeni 1
Boris Kalin, tvorec marlborsKega kraljevega spomenika.
en ali drug primer goo^ločevali.,
en ali drug prim.er soo^iofievall. Razlika .med Ka-Ifnovim in Dolinftr}wtm klpom'nt sftrto V VeHkmdl,
temveč tudi in predvsem v tem, da je Dolinarje-vemu, kiparsko izr#^jto rnonumentalpo za&pova-nemu kipu sedaj ob stran postavljen konjenik," ki' ga odlikuje neka precioznost, izražajoča se tako v uglajenosti oblik, kakor posebno tudi v portreti-ranent izrazu kralja, ki je nekako duhovno zanesen. Deloma je poseben karakter Kalinove zamisli odvisen tudi od drugega momenta, ki ga pri presoji ne smemo pozabiti, namreč da je nastal iz celotnega, arhitekturno in kiparsko enotnega urbanističnega, na določen prostor vezanega koncepta, dočim je Dolinarjev nastajal skoraj izključno iz kiparskih interesov in mu je arhitekturna in urbanistična postavitev sledila kot neizogibna podlaga za njegovo (spomenikovo) družabno eksistenco. Kalinov kip bo postavljen na dveh stebrih v precejšnjo višino po davnem, še iz antike znanem načinu dragocenih umetniških poklonov božanstvom in pozneje herojem, tako da bo kot neka dragocenost dvignjen nad vsakdanje obzorje in ga prav ta izjemen položaj v družabnem okolju sili k zgoraj poudarjeni precioznosti.«
Draginja v Belgradu
Belgrad, novembra.
Priobčujete cenik jedil in pijač, kakor je v veljavi sedaj v Ljubljani. Te cene so celo v tisti vfšini, kakor jo določa mestni magistrat, izredno papricirane ter v primeri s cenami, ki jih plačujemo tukaj v Belgradu, nenavadno visoke. Verjetno je, da velja ta cenik eamo za boljše lokale, saj preproste gostilne vendar ne morejo računati beefsteaka z dvema jajcema kar dvajset dinarjev Človek sne še za dinar kruha in morda še kakšno solato ali kaj sličr.egi zraven, potem izdamo za preprosto kosilo vsaj 25 dinarjev. Večerjati mora tudi in tako zapravi samec zgolj za hrano mesečno tisoč, dinarjev, kje pa je stanovanje, kje je obleka, kje razvedrilo, kurjava, kulturne potrebe in zato je kar verjetno, da so lokali v Ljubljani sedaj prazni!
V Belgradu po lokalih 6icer ni take draginje, toda v primeri z onimi v začetku tega leta, so cene tudi tu neznome. Vprašanje je seveda, kje kosiš, kje večerjaš, zakaj ogromne so razlike med recimo restavracijo pri »Srbskem kralju« — če nisi dobro podkovan s tisočaki, ne hodi tia — ali pa med skromnimi muslimanskimi ljudskimi kuhinjami. V prvem hotelu bo znašala večerja kar svojih 200 do 300 dinarjev, če si hočeš količkaj privoščiti, v drugih pa si privošči skromni Albanec kosilo tudi za en dinar, dobi namreč na loju kuhan fižol, v žepu ima kos kruha in za silo je sit. Tako povprečen skromen uradnik tu mora približno plačati za abonma, to je kosilo in večerjo vsaj dvajset dinarjev, pa še ni dovolj sit, Za isto je plačhl prej 12 dinarjev. To pa brez moč-natih jedi. brez specialitet, posebnih solat in podobnega. Kruha je še na mizi na razpolago, toda že te gleda ja. da ne bi pojedel čez mero kruha, nego samo toliko, kolikor se spodobil Zakuhana juha je tu še po 2.50 din, v Ljubljani je sedaj kar po štiri. Za večerjo moreš še dobiti za 6 do 7 dinarjev deset čevapčičev, kar zadošča za srednje
velik želodec. Vobče je tu življenje za kakšnih 30% cenejše, kakor pa v Ljubljani.
In vendar gospodinjstva z enakimi dohodki tukaj težje izhajajo kakor pa v Ljubljani. Drva, meter in sicer slabo merjen veljajo 250 din, dostavljena na dom, čeprav je cena maksimirana na 220 dinarjev. In dobre zveze moraš imeti, ako prideš do količine dveh, treh metrov. Premog po 600 do t?00 dinarjev tona, šleski tudi po 800 in ga je prav težko dobiti. Družina, ki si tukaj kupi voz krompirja, velja za premožno: krompir je po 3 dinarje kilogram, drago je tudi zelje, repa, sploh vsakršno tako živilo, ki ga pri nas družino nekaj več kupijo vsake jeseni, da so čez zimo preskrbljene. Tukaj družine kupujejo krompir in
dobno spreti in boje se, da bo jx>zimi tudi po • dinarjev kg, dasi je bil septembra, ko so ga kmetje kopali, tudi po dva dinarja. Moka in žitni izdelki so po isti ceni kakor v Ljubljani, toda ta je visoka Sodeč po ljubljanskih cenah, je tukaj na trgu izmed živil za malenkost cenejše le meso To1j masti sploh ne dobiš. Moraš kupiti najmanj pol kilograma svinjskega mesa, da dobiš Četrt kilograma masti, v trgovini moraš kupiti ne vem koliko druge specerije, da dobiš četrt kilograma sladkorja ali četrt litra olja.
Izredna, kar otežuje življenje v Belgradu je višina stanovanjskih najemnin. Ta je bila tudi poprej vedno visoka, zakaj nove hiše »morajo biti rentabilne« in stare seveda nič manj. Stanovanjske najemnine bi sedaj rasle v nedogledno višino, da niso oblasti ot pravem Času izdale naredbe, ki to prepoveduje.
Neverjetne so cene drugim potrebščinam: par templjancev 65 din, par novih čevljev od 200 do 300 dinarjev, draga je obleka, da s kakšnimi 1500 dinarji sploh ne smeš misliti na dobro moško obleko. Torej so tn prav take skrbi in prav take perspektive v bližnjo bodočnost te» v zimo, kakor v Ljubljani in po vsej Evropi!	C. K,
<ho£m& novice
Koledar
Nedelja, 10. novembra: 26. pobinkoštoa nedelja. Andrej Avelin, spoznavalec;. I i Ion, .mučenec.
Ponedeljek, 11. novembra: Martin (Davorin), škof; Menas, m.
Torek, 12. novembra: Martin, papež mučenec; Avrelij, škof.
> M grobovi
■j" Na Jesenicah je previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala gospa Katarina Smrekar, roj. Ježek, stara 76 let. Bila je verna žena in dobra mati. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne na jeseniško pokopališče. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani je umrla v cvetu mladosti abi-turientka gdč. Milena Osojnik. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 3 popoldne z Žal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
V Novem mestu sta se pretekli teden poročila gdč. Anica Oinahnova, šolska upraviteljica, in gospod Ludvik Blatnik, mesar. Na novi življen-ski poti jima želimo obilo božjega blagoslova, kovniku v Ljubljani in v Mladinski založbi.
— Promocija. Promovirana bosta v torek ob 12 za doktorja prava gg. Leo Gerzinič iz, Ljubljano in Alojzij Jama iz 1'odgore pri Ljubljani. Če-stitamol
Odprl je privatno prakso
specijalist
dr. Ermm Plšrosl@¥
in ordinira
za Zlvtne Sn duševne bolezni
od 4. do 0. ure popoldne. Telefon 35-48 Ljubljana, Prešernova ulica 5
Biserna poroka v Tržiču
Danes obhajajo Meršolovi v Tržiču v krogu svoje družino biserno poroko. Šestdeset let je mi-ntlof odlcir šla'w;poročiIa Moršol Franc iz Žaganje vasi in Tržičanka Jožefa Okorn. Mož ima 85 let, žena pa 70. Dorastlo je devet otrok. Sedaj jih živi še pet. Med živimi je usmiljenka s. Regina v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. Tudi drugi člani družine se prav pridno udejstvujejo v katoliških vrstah. Kdo ne pozna Zana, ki je cerkveni pevec, in Pavlo, pridne raznašalke Bogoljuba in Cerkvenega glasnika in drugih katoliških listov! Vse to je dokaz, da sta biseroporočenca svoje otroke vzgajala v pravem duhu. Družina je živela vedno skromno. Mož, po poklicu čevljar, je dolal svoj čas doma za tovarno ali drugo večje mojstre. Pri delu so mu pomagali žena in otroci. Pozneje je šel v čevljarsko tovarno Mally Dcmberger, kjer je bil v službi, dokler tovarna ni prenehala obratovati. Nato je dobil delo v predilnici. Zaradi bolezni je moral ostali doma. Tako ni prišel niti do skromne pokojnine. Otroci so odšli s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Pri njima je obstala le hčerka Pavla, da nista čisto osamljena. Za Tržič je lo gotovo izreden dogodek, saj do sedaj ue pomnimo, da bi imeli dva zakonca, ki bi doživela šestdesetletnico svoje poroke. Naj slavljenca v miru preživita leta, ki jiina jih je Bog še odločil!
Univ. prof. dr. KARL0 LUŠICKY
predstojnik medicinske klinike v Ljubljani ordinira razen sobote vsak delavnik
Resljeva cesta 12 od 3-5 ure Tel. 21-48 (Obiske v hišo konziliiarno)
dobil zadOŠ€Gn'C
Kakor sta poročala »Jutro« in »Večernik«, je bil 14. oktobra tukajšnji župan g. Davorin Onič obsojen zaradi brezvestne špekulacije, češ, da je prodajal moko št. 0 po 8.50 din za kg. Obsojen je bil zares, ne da bi bil zaslišan, iu je na njegovo pritožbo okrožno sodišče v Novem mestu to obsodbo razveljavilo. Danes je bila ponovna razprava na istem sodišču, kjer je dobil zadoščenje. Številne priče so izpovedale, da po tej ceni moke no prodaja, temveč po 5.50 in 5.75 din. Zaslišan jo bil tudi strokovnjak, ki je izpovedal, da bi mogel g. Onič prodajati moko po (i,20 din za kg. Med razpravo se je tudi pokazalo, da je g. Onič v korist občanov del moke prevzel in jo prodajal v izgubo, samo da jc koristil revnejšim slojem. Zaradi tega je Onifa sodišče popolnoma oprostilo. Sodil je sodnik okrajnega sodišča Miškot, branil pa je obtoženca dr. Lavrič.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
— Letni zbor duhovniške tretjeredns skupščine
za lavant!nsko škofijo bo v četrtek, dne 21. novembra ob 10 dopoldne v avli mariborske bogo-6lovoice. Tudi sv. Frančišek je svoje brate klical vsako leto v Asis« na skupščino. Zunaj mesteca so bratje zborovali na trati; zato imenuje zgodovinar ta zborovanja »kapitelj na trati«. Enako vabi tudi odbor vse člane na skupno zborovanje, da se zopet pogovorimo, kafio bi šir-li in okrepili lepo Franči-škovo- ustanovo tretjega reda. Skupščina šteje okrog 2C0 članov, ki so razdeljeni na curožja oo samostanih treh vej Frančišhovega prvega reda; frančiškanov, kapucinov m mimoritov. Pod vodstvom in po prizadevanju sedanjega komisarja tretjega reda p. Odila Hajoška, se tretjeredna ideja v ljubljanski škofiji krasno razvija ia krepi. Lavan-
tinski skupščini naj prinese nov razmah občni zbor, dne 21. novembra. Zato, bratje, ta dan vsi v Maribor!
— Pouk nemške stenografije pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni
trg 2, bo pričel dne 15. novembra. Prijuve za ■vpSs se sj)rejemajo v pisarni zavoda.
V Slovenski Bistrici
Mariborska cesta 40 (v Juhartovi hiši)
jo začela izvrševati
zobno prakso
ALBINA FORSTER, dentist - tehnik
—	Odkrita beseda k okrnitvi žel. in avtobusnega prometa. K temu članku smo prejeli naslednje pojasnilo: V svojem članku »Odurita beseda k okmitvi žel. in avtobusnega prometa ...« v Slovencu štev. 256 z dne 7. XI. t. 1. na 9. strani pravi g. dr. Jakob Borko: žel. ravnatelj v pokoju, da »hudo greši, kdor eksperimentira; ... Kdor uvaja mnogobrojne vlake, pa zopet ukinja« ... itd. Ker je očitek namenjen žel direkciji v Ljubljani, odnosno v prvi vrsti podpisanemu, ki je dosegel, da 6e je v letih 1937—1939 uvedlo nekaj novih vlakov na raznih lokalkah tukajšnje direkcije, sem primoran izjaviti, da so bdi vsi na novo uvedeni vlaki nujna gospodarska, kulturna in socialna potreba prizadetih krajev, kar pričajo »mnogobrojne« utemeljene pritožbe, ki jih dobiva direkcija državnih želeenic* v Ljubljani zadnji čas po ukinitvi nekaterih vlakov na lokalkah. Tozadevne pritožbe 60 pi6cu gornjega članka vsak ča6 eia razpolago; podpisani pa je pripravljen, mu dati tudi morebitna ustmena pojasnila. Če pa je direkcija prisiljena na odredbo generalne direkcije ukiniti nekatere vlake radi »porasta tovornega prometa,« ni kriva tega ona niti podpisani, ki se je dosledno upiral ukinitvi vlakov, ki so našemu ljudstvu potrebni.	Fr. Hoj6.
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljani je na zadnji seji upravnega odl»ora sprejela naslednje sklepe: 1. Problem o tuberkulozi na vasi. V tem oziru naj bi se razširila aktivnost dispanzerjev v vaseh. Zato, je PZ sklenila prirediti tečaje za zoravnike, na katerih naj bi se v izčrpnih referatih razpravljajo to vprašanje. Razen tega je odobren sklep, da se vpeljejo sestanki učiteljev, kateri bi na podlagi strokovnih referatov pri teh sestankih uspešno pripomogli k propagandi in svoje (delo na socialnem polju še bolj poglobili. Protituberkulozna zveza bo [»oživila svoje delovanje v zimskem času s propagandnimi predavanji, razpečevanjem razglednic, brošur itd. 2. Odbor je nadalje sklenil nabavo božičnih razglednic dveh vrst in sicer vsako vrsto po 7.000 komadov. 3. Odbor si je osvojil pravilnik o skladu za socialno pomoč revnim jetičnim bolnikom in je sklenil, da votira za socialne slade pri protituberkuloznih dispanzerjih din 50.000. 4. Sprejet je bil tudi sklep glede razpisa nagrad; za higienska tekmovanja.,KcMtpno	j določil vsoto din 10.000, ki naj se razdeli moti najpotrebnejše kuhinje v naši banovini. Ko M ob javl jamo, se Olfrsčhmo na - "našo ja VnoM z živo in nujno prošnjo, da te naše akcije vsestransko in učinkovito podpre tako v moralnem kakor tudi materialnem oziru, kar bi zagotovilo zauovoljiv uspeh našemu prizadevanju.
BHBYI1IIRH krema
se uspešno uporablja zoper spušča e, rane, praske, opekline, hraste, liia;e in vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgn!eno kožo. Dobiva so v vseh lekarnah In drogerljah po ceni din 10-— za Škatlico
—	Advent sc bliža. Najrazličnejše adventne pesmi najdete v pesmarici, ki je pred kratkim izšla na Rakovniku, z naslovom »Svete pesmi«. Broširan izvod stane 6 din, vezan 12 din. Pri večjem naročilu znaten popust. Naroča se na Ra-
—	Smrtna nesreča vajenca. 7. t. m., v četrtek se je ponesrečil v tekstilni tovarni v Medvodah vajenec 15 letni Ko6ec Franc iz Medvod. Čistil je stroj, avtomatično se je sklopil električni vod. Ponesrečenec je padel, parkrat zavpil in se onesvestil. Vkljub 3 urnemu poizkusu za oživljenje, ga ni60 mogli oživiti. Drugi vajenec je pa komaj ušel 6mrti.
—	Božična igra »Kralj z neba«, ki jo ie
spisal Edvard Gregorin, član Drame Narodnega gledališča v Ljubljani, je naše najj>omemb-nejše delo te vrste. V sedmih znamenjih, polnih pretresljivo lepih prizorov, je prikazana zgodovinska doba vnebovpijočih krivic, sovraštva in trpljenja ljudstva, med katerim se je rodil Kralj miru in ljubezni. Vsej>ovsod, kjer koli je bila širom po Sloveniji uprizorjena ta igra, nekateri odri jo za božič stalno ponavljajo, je pretresla in ganila gledalce do solz Ijožičnega miru in vesolja. In v božični dobi našega časa bodo mnogi želeli slišati živo oznanilo, ki ga v tretjem znamenju razode-nejo angeli pastirju na nočnih poljanah: Rodil se vam je »Odrešenikl Zato Gregorinovo božično igro »Kralj z neba« odrom glede priprav pravi čas priporočamo.
POZOR! Ljubljanlanl, Maiiborlanl, Celjani in drugI
Vam dobavi na drobno po 1'75 Din za kg. Bel, lep, zdrav, hribovski, zelo odporen. Naročite dokler je še zaloga (tudi fižol in drugo). — Za vagoske količine rekordno nizka cena.
Martin Šajnovič — Safarsko • Ljutomer
— Za sklad Frana Grma, ravnatelja gluhonemnice v pok., so darovali: uprava doma slepih v Zemunu na predlog upravnika gosp. Ramadanoviča din 2.000, društvu gluhonemih v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Mariboru din 600, ujirava tovarne Saturnus na predlog g. predsednika čeča din 2000, gospa Senica iz Žalca din 100. Vsein naša najsrčnejša zahvala. Sklad je bil ustanovljen ob 40-letnici gluhonemnice po zamisli upravnika doma slepih v Zemunu g. Ramadanoviča za poglobitev strokovnega študija in vzgoje gluhonemih. Vljudno prosimo .še za nadaljne prispevke.
Vse vrste
»»
HERMES
€€
britvic
dobite zopet v DrocjerlJI Hermes — LJubljana
Neznani vlomilci so v noči od četrtka na petek vdrli v tovarno usnja Neumanna Maura v Samoboru in pokradli raznega orodja in telečjih kož v skupni vrednosti 35.000 din. Lastnik razpisuje nagrado 5.000 din tistemu, ki bo zlikovca izsledil.
— Predavanje o negovanju kože. Prostor nam ne dopušča, da bi obdelali to temo, ampak hočemo samo navesti, kaj mora vsaka so-
»Servis biro"
POSTREŽNA PISARNA
Prepisi, prevodi, razmnoževanje, korekture. Sestavljanje pisem, vlog in prošenj v raznih jezikih. Opravljanje vseh poslov in potov po naročilu. Pomoč pri davčnih napovedih in preskrba raznih listin. V vseh slučajih in vprašanjih se obračajte na postrež. pisarno
..Seruis Liro" v Lfubllsnl, Su. Petra c. 27/1. Tel. Zl-09
—Opereta »51 i k I a v ž prihaja«, ki je že
na mnogih odrih doživela izreden uspeh, se dobi v Mladinski založbi, Stari trg 30, Ljubljana. Stane 50 din.
—	Vabilo. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani nemarava izdati knjig,of-Ključ za določevanje rastlin na Slovenskem.
spisala dr. A. Piskernik, in vljudno vabi s tem vse prijatelje narave, naj se na knjigo naroče in naj nagovorijo na to tudi svoje znance in prijatelje. V prednaročbi stane knjiga oin 95, izšla pa bo samo v primeru, ako se bo nabralo dovolj naročnikov, do konca februarja 1941. Naročila sprejema samo založnica in so obvezna. Natančnejše pojasnilo o knjigi se dobi pri založnici.
—	Priročnik »Slava Slomšku« dobite v vseli knjigarnah (cena 16 dinarjev).
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Uredba o nadzorovanju parnih kotlov in posod pod pritiskom« dalje »Sprememba klasifikacijo predmetov, postavljenih pod kontrolo cent, »Pojasnilo glede takse na kolottf-sko vodo«, »Tečaji drž. vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo«, »Odločba o plačilnem prometu z Holandsko, Norveško in Belgijo« in Pojasnilo o pobiranju prispevka za narodni zdravstveni sklad od dišečih olj«.
proga in mati vedeti, če se hoče brigati za svoje najbližje. Pri opeklinah, ranah, praskah, priščih, lišajih, krastah, potenju, odrgnjeni in vneti koži je odlično sredstvo krema Baby-mira. Uspešno deluje pri dojenčkih, otrocih in odraslih. Ne sme biti gospodinjstva brez kreme Babymira. Dobiva se v vseh apotekah in drogerijah.
Sensklsoddaje
/irednast našim eleganlnim.lahkim. robupcosiim očalajn.
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
1
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Ali ste že naročiti
»Slovencev koledar"?
Samo še danes in jutri je čas!
—	Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda, štev, 14, Dravograd—Slovenj Gradec—Velenje—Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Sav. dolini, odsek od km 27.000 do km 28.500 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem, bo od ponedeljka, 11. t. m. dalje do preklica, zaradi raz-streljevanja skal za vsak promet zaprta in Gicer dnevno od 7 zjutraj do opoldne. V ostalem času, to je popoldne, je dovoljena le previdna vožnja. V času, ko bo cesta zaprta, je možen premet med Slovenj Gradcem in Velenjem le skozi Vitanje.
—	Starinsko predmete, pohištvo, porcelan, ki pe, steklenino. lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorolhoum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vi3-a-vis hotela Union.
—	\ehko zanimanje za zimsko sezono v Rog. Slatini. Ker je mnogo ljudi, ki v poletnih mesecih nc morejo vzeti počitnic, je ravnateljstvo zdravilišča v Rog. Slatini ooprlo tudi zimsko sezono, v kateri so obiskovalcem dane vse možnosti zdravljenja kakor v poletni sezoni. Cene tudi v najmoderneje opremljenem hotelu »Jugoslovenski kralj« so dostopne vsakomur, ki želi ozdraviti bolezni prebavnih in od njih odvisnih organov (Gl. današnji oglas!)
—	Vlom v trgovino Savnik na Bledu. V noči 6. in 7 novembra je neznan zlikovec vlomil v trgovino gosp. Savnika iz Radovljice. Odnesel je več kosov moškega črnega in rujavega sukna, več žen-.skih štofastih plaščev, nekaj svil in več parov mo-
Slava vozarskega eskadrona
Vozarski eskadron dravske divizije je praznoval svojo slavo, god sv. Dimitrija. Slava je bila prav prisrčna in slovesna. Domačin kapetan gospod rr. Furtinger je povabil na slavo številne goste. Slave, ki je bila na dvorišču vojašnice kralja Petra, kjer je bil postavljen eskadron s častniki, so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, zastopniki rezervnih častnikov in podčastnikov, zastopniki Legije koroških borcev in drugi. Slave se je udeležil tudi brigadni general g. Mašič, ki ga je godba pozdravila s koračnico. Katoliški vojaški duhovnik in pravoslavni prota sta opravila svoje cerkvene obrede, nakar je imel domačin go-sf>on kapetan Furtinger na zbrane vojake lep nagovor, v katerem je poudaril naloge, ki se jih morajo zavedati ob vsakem času. Svoj govor je končal z vzklikom kralju Petru II. Nato so bili povabljeni gostje ljubeznivo pogoščeni. Vozarske-mu eskadronu so k slavi čestitali tudi kralj Peter II., knez namestnik Pavle in poveljnik IV. armade. Slava je potekla prav prisrčno.
=in=iii=iii=msinsin=iii=ni
Samo še danes in jutri
imate čas,
da naročite izredno lepo in koristno knjigo
»Slovencev koledar«
Že več kot mesec dni opozarjamo cenjene bralce naših časopisov »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« na bogato vsebino, ki jo bodo dali uredniki in drugi znani slovenski kulturni delavci koledarju. Članki v koledarju bodo obravnavali vse, kar more zabavati in koristiti kmetu in meščanu, delavcu, uradniku, advokatu, industrijalcu itd.
Zaradi notranjepolitičnega in gospodarskega pregleda, ki bodo vsi bogato ilustrirani in katerim bodo dodani primerni zemljevidi, pa bo »Slovenčev koledar« naravnost dokument današnjih dni.
Koledar sam bo za katolike in pravoslavne. Dodana bo pa tudi kolona važnejših zgodovinskih dogodkov skoraj za vsak dan.
Vsako mesečno koledarsko stran bo krasila glava, v kateri bodo, trije motivi: na levi strani bo naslikan nabožni motiv, v sredini narodne noše iz različnih slovenskih pokrajin, ria desni pa bo naslikan zgodovinski motiv. Desna stran pa bo prihranjena za zapiske.
Koledar stane za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba« le 10 dinf za nenaročnike 28 din.
Če se na novo naročite na enega teh časopisov, dobite koledar tudi za 10 din.
Za advokate, trgovce, industrijce itd. pa bo dodan
poslovni del koledarja
in sicer k vsakemu mesecu dva lista, primerno črtana tako, da bo tudi v tem oziru izpolnjena zahteva, ki so jo izrazili poslovni ljudje. — Koledar s poslovnim delom stane za naročnike omenjenih listov 16 din, za nenaročnike pa 34 din.
Koledar bo imel preko 200 strani in bo 23X30.5 cm velik.
Naročite koledar takoj po položnici ali pa pri našem zastopniku, ali pa pri naših podružnicah, časa imate le še do jutri do 18. ure.
Ne odlašajte! Naročite koledar takoj! Ta knjiga spada na mizo vsakega Slovenca!
»Slovencev koledar«
Ljubljana, Kopitarjeva 6.
=lll=ieiEIIIEII9=lll=lll=IIIEIH
Jutri, prav na svoj godovni dan, obhaja g. Martin Bukovec, župnik na Raki, petdesetletnico svojega življenja. Rojen v župniji Trebnje, je bil v mašnika posvečen dne 24. junija 1916. Kapla-noval je v Bohinjski Bistrici, Smledniku, Št. Vidu pri Stični, Skocijanu pri Mokronogu in v Mirni peči. Dne 2. julija 1931 pa je kot župnik prevzel župnijo Raka. Z ljudo-milostjo in dobroto, pa izklesanimi govori in gorečo vnemo za božjo čast si je g. župnik pridobil srca vseh župljanov. Vse ga ljubi in spoštuje kot svojega dobrega očeta. Za njegov god in jubilej mu želi vsa raška župnija, naj mu da Bob doživeti še mnogo jubilejev v zdravju, veselju in zadovoljnosti.
Vodice
Fantovski odsek v Vodicah nad Ljubljano uprizori v nedeljo, 17 nov 1940 ob 3 popoldne v Društvenem domu v Vodicah tridejansko vojno dramo »Konec poti«. Iskreno vabimo!
ških »Peko« čevljev ter sortirane dameke nogavice in kravate Skoda je velika Oblasti zasledujejo zl«-kovca, ki mora biti izveiban vlomilec.
Valentin Stanič
Ob stoletnici goriške gluhonemnice
Minila sta komaj dva tedna, ko je praznovala ljubljanska glubonemnica, ustanova plemenitega ribniškega dekana Ignacija Holzapfla, štirideset-lctnico svojega obstoja. Spominjati pa se moramo še drugega moža, ki je ustanovil prvo gluhonem-nico na slovenskih tleh. Bil je to naš slovenski rojak Valentin Stanič, ki je pred sto leti baš na današnji dan. 10. novembra 1840 v Gorici v ulici sv. Klare odprl gluhonemim otrokom vrata v zavod. Ta dan se je zbralo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku mnogo radovednega občinstva in odlične gospode k tihi sv. maši, ki jo je služil knez in nadškof goriški, Frančišek Ksaverij Luschin. Slovesnost je bila zelo ganljiva, zlasti še, ko je prevzvišeni g. knezoškof po maši nagovoril zbrano ljudstvo in podelil blagoslov gluhonemim navin-cem za srečni začetek. Nobeno oko ni ostalo suho.
Zavod za gluhoneme v Gorici je tesno povezan z imenom našega goriškega rojaka Valentina Staniča, ki je bil njegov ustanovitelj. Ta izredni mož pa je bil tudi sicer velik dobrotnik svojemu narodu, zato je prav, da se pomudimo nekoliko več pri tem visoko izobraženem prosvetnem delavcu.
Duhovnik, učitelj, pesnik
Valentin Stanič je zagledal luč sveta 12. februarja 1774 v Bodrežu pri Kanalu v Soški dolini. Prve šole je obiskoval v Gorici in Celovcu, latinske in bogoslovne pa v Salzburgu. Kljub temu, da se je šolal v tujini, je ohranil zvesto srce svoji domovini in materinemu jeziku ter ae je že takrat vneto bavil s slovenskim pesništvom. V mašnika je bil posvečen leta 1802, nato pa je prišel na Banjšice, kjer je ostal sedem let. Dolga desetletja pozneje se je še ohranil živ spomin na življenje in delo Valentina Staniča v župniji sv. Duha na Banjšicah. Za vsakogar je imel prijazno besedo in dober svet. Pomagal je ljudem tudi v dejanju. Bil je strog in resen, pa tudi dober in otroško šaljiv. Nikoli ni miroval, nobeno delo mu ni bilo pretežavno. Stari Uanjšičarji so se še spominjali, kako so »gospodu odletevali škrici«, ko jim je pomagal ob slabem vremenu spravljati seno. Na poti je ustavljal vsakega človeka, z njim govoril in ga kaj vpraševal, še dolgo časa potem, ko je odšel z župnije svetega Duha, so govorili stari kmetje: »Stanič je bil gospod, zdravnik, kmet, zidar in mizar.«
Stanič je bil velik prijatelj otrok. V njegovi dobi so bile šole le v mestih in trgih, zato je začel poučevati na Banjšicah sam mladino, pa tudi odrasle mladeniče in dekleta, celo može. Učencev ni učil le doma, temveč jih je peljal večkrat ven pod kako drevo, kjer jih je učil brati in peti. S petjem je vplival na dobro naravo svojih župljanov. Njegove pesmi, ki jih je zložil za razne prilike, je ljudstvo prepevalo po vsem Goriškem. Pouk je večkrat prekinil s kako šalo in norčijo, dobro vedoč, da se morajo mlade glavice tudi razvedriti in od-počiti. Pogosto je vzel sekiro in hajd z njimi v občinski gozd, kjer so nasekali drva, si jih naložili na ramena in nesli v župnišče in pa vsak na svoj dom. Za svoj god je Stanič povabil vse učence Valentine v župnišče in jih dobro pogostil. Že takrat je vežbal otroke tudi v telovadbi, po pravilu »zdrava duša v zdravem telesu«. Po pouku je večkrat vodil otroke na travnik ob Soči: Vsak je bil oborožen z dolgo palico in vaje so se pričele. Korakali so na vse strani, da je bilo veselje. Mladi vojaki so se razdelili v čete in vojna se je začela. Na gričih so bile trdnjave: Mantua, Verona itd. Stanič je stal v sredi in zapovedoval obema strankama, prijateljski in sovražni. En oddelek je na-skakoval trdnjavo, drugi jo je branil. H koncu bitke je Stanič navadno parkrat ustrelil iz samokresa. Po končani bitki je odmeril določeno število korakov in zaklical: »Kdor bo prvi pri meni, dobi šestico. Tecite!« Skakali so tudi čez jarke in ovire; kdor je skočil najdalje, je dobil darilo. Svoje učence je vadil tudi v plavanju in izbiral rad nevarne globočine, pri tem pa jih je navezal na mehurje in vrv. V tisti dobi ni bilo slovenskih šolskih knjig, toda Stanič si je znal pomagati. Na Banjšicah si je sam uredil svojo tiskarno; tudi šolsko opravo, celo šolske klopi je sam izdeloval. Tukaj in pozneje v Ročinju je mnogo knjig sam spisal, natisnil in zvezal ter razdelil med ljudi, tako: Križev pot, Sa-cris solemniis, Stabat mater itd. Stanič je bil skromen slovenski pesnik, ali, kakor se sam imenuje »pevec«. V pesmi »Na moje šolarje in šolarcec, ki je pridejana šolski knjižici, pravi:
S' očte enkrat veseliti,
morte zdaj se rad' učiti.
K dobrim' nucat to mlad
Vikar v Ročinju
dan premišljeval, kako bi preskrbel stradajočim dela in kruha. Napisal je prošnjo na avstrijskega cesarja Franca, da bi dal postaviti kanalski most na Soči, ki je ostal porušen še izza francoskih vojn. Ročinjcem bi bilo s tem mnogo pomagano. Svojo prošnjo je sklenil z originalnimi stihi: »Uns drtlckt Not, — Franz, gib Brot! — Sonst o Gottl — Schnel-ler Tod!« (Nas pritiska sila — Franc, daj kruha! — Sicer o Bog! — Hitro smrt!) Ko je nato Stanič poleti 1817 našel prvi žitni klas, ga je prinesel v cerkev, vtaknil v monštranco in dal blagoslov zbranim vernikom. Vsa cerkev je zajokala ob tem ganljivem pogledu.
Stanič — planinec
Valentin Stanič je že v svojih študijskih letih v Salzburgu rad hodil na planine. Bil je tudi na Velikem Kleku (GrolJglockner), kar je bilo v tisti dobi zares nekaj izvanrednega. Pozneje kot kaplan v Banjšicah je prehodil vse pomembnejše vrhove v Julijskih Alpah in se je 21. septembra 1808 povzpel na vrh Triglava, ki ga je izmeril in opazoval z barometrom. V spomin na enega izmed prvih slovenskih turistov, ki so stopili našemu sivemu očaku na teme, se imenuje v Triglavskem pogorju Staničeva koča. Tudi v Ročinju je porabil vsak prosti čas zato, da je pohitel na priljubljene planine. Če ga več dni ni bilo nazaj, so se bali njegovi vrli Ročinjci, ali se mu ni pripetila kako nesreča. Staniču so bile gore tako priljubljene, da je celo svoj god najrajši praznoval na vrhu sv. Valentina.
Dobrotnik gluhonemih
Za velike zasluge ga je poklical leta 1819 goriški nadškof Walland v Gorico za kanonika. Nesebičnemu Staniču je bilo to v veliko zadoščenje, ker so mu baš takrat odrekli njemu nenaklonjeni ljudje kanalsko župnijo. V sončni Gorici se je preprosti Valentin Stanič razmahnil. Leta 1828 je postal višji šolski nadzornik za goriške šole in skrbel za zboljšanje splošnega šolstva. In takrat tnu je prišla v roke knjiga »Versinnlichte Sprach- und Denklehre« (I. Czech), kjer je čital pretresljive besede: >Človeških usod vsemogočni vladar, brez čigar volje se za človeštvo nič velikega in dobrega zgoditi ne more, vdihni vladam, v izpeljavo njegovih namer na zemlji osnovanim, trdno voljo, da bi vsem gluhonemim v dosego tistega namena, za katerega so ustvarjeni in z vsemi sposobnostmi obdarovani, podelile potrebno pomoč; da bi jim izkazale neprecenljivo dobroto krščanske, versko-nravne omike, do katere imajo kot ljudje in kot udje krščanske cerkve pa človeške druibe neizpodbitno pravico, da bi s tem velikim delom pravičnosti in usmiljenja proti takim nedolinim več tisoč let svojega odrešenja čakajočim nesrečnikom opro-
stile človeštvo velike sramote, da mora bitja svojega rodu v iivinskem stanu gledati!* .
Stanič je pisal sam, da so ga te besede tako vznemirile in da se je sramoval svoje popolne nevednosti glede na te nesrečnike. Vest ga je tem huje pekla, ker je imel v Času svoje prejšnje duhovniške službe nekega odraslega gluhonemega v župniji. V zanimanju za to posebno stroko je dobil stik z učiteljem normalke Antonom Pagonom, ki se je že dalje časa bavil z zasebnim poukom po-edinih gluhonemih otrok. V tisti dobi je poučeval tudi kanalski učitelj Anton Toman tri gluhoneme dečke. Stanič je odredil preizkušnjo, ki je vse prav ugodno presenetila. Začel je misliti na redno šolo za gluhoneme in zbirati denarne prispevke in podpore za ustanovitev gluhonemnice. Goriška nad-škofija je zbrala v devetih letih v ta plemeniti namen precejšnjo vsoto 7000 goldinarjev. A. Stanič je tudi sam dal dober zgled in prispeval že prvo leto 500 gold., nato pa še vsako naslednje leto po 50 gold. In tako je bilo mogoče, da je bila 10. novembra 1840 odprta gluhonemnica v Gorici v ulici sv. Klare, šolo je obiskovalo pet internistov in osem eksternistov. Prva učitelja sta bila Iv. Budal in novomašnik I. Winkler, ki sta poučevala v slovenskem in italijanskem jeziku po narodnosti staršev. Gojenci so se izvežbali v raznih obrtih za poznejše življenje. Šolali so se v zavodu po šest. pozneje celo po osem let. Stanič je bil v stalnem stiku z zavodom tudi po ustanovitvi. Zanj je neutrudno delal in vsestransko skrbel ter nabiral darovo za njegovo vzdrževanje.
Večji del svojega življenja je odslej prebil med gluhonemimi, katerim je posvetil vso svojo očetovsko skrb. Med mladino se je tudi sam pomladil. Svoje blagoslovljeno in neutrudno življenje je sklenil 29. aprila 1847. Na vrtu gluhonemnice, ki so jo takrat popravljali, je hotel prevaliti težko skalo in se je pri tem prevzdignil. Strašne bolečine so ga vrgle na posteljo, s katere ni več vstal. Tudi v svoji oporoki se je spomnil gluhonemih in jim je volil 1000 gold. ter razno orodje in pohištvo. Valentin Stanič je tudi v splošnem neizmerno koristil slovenstvu na Goriškem. Brez dvoma je bil začetnik in pospeševatelj vsega narodnega življenja in gibanja.	R. D.
Zdravilišče Dobrna pri Ceiju
Biser lepe Savinjske doline
Kakor v Banjšicah je bil Stanič priljubljen tudi v Ročinju. Tudi tukaj je ustanovil šolo in preskrbel potrebne knjige. Z vsakim človekom, revnim in imovitim, je bil enako prijazen. Nikoli pa ni prestopil tujega praga, razen če ga je klicala dolžnost. Sam je imel precejšnjo kmetijo in redil mnogo živine. Nikdar ni miroval ter delal dan in noč. živel je zelo zmerno, vendar je lepo pogostil vsakega, kdor ga je obiskal. Ljudem je znal vcepiti veselje do petja. Njegovi župljani so mu bili tako hvaležni, da so ga ob nedeljah in praznikih čakali pred župniščem in ga s petjem spremljali v cerkev. Pesmi in napeve je zlagal sam, kakor njegov kranjski rojak Blaž Potočnik.
V Ročinju, ki še dandanes slovi zaradi plemenitega in zgodnjega sadja, je Stanič začol gojiti sadjerejo in jo visoko povzdignil. Napravil je drevesnico ter učil staro in mlado cepiti. Vsem je hotel pomagati. Gospodarje je učil, kako naj sejejo in sadijo, kako naj stavijo hiše in hleve; gospodinjam je razlagal, kako naj skrbijo za domačo živino, pečejo kruh, vzgajajo otroke itd. Kmalu po njegovem prihodu v Ročinj so zadele slovenske dežele hude nadloge: vojna, lakota in razne bolezni. Takrat je Stanič celo koze cepil. Najhujša lakota je bila pozimi od leta 1816—1817 m naslednjo pomlad. Bilo je tako splošno pomanjkanje in uboštvo, da so si ljudje kuhali travo in koprive. Mnogo jih je od gladu pomrlo. Takrat je Stanič zložil molitev, ki so jo molili v cerkvi: »Oče, sila nas moril Otroci ino stari od lakote konec jemljejo. Vsi skorej obupani ne moremo ne delati, ne moliti.« Stanič je noč in
Dobrno pač poznajo tisočeri, ki so v tem priznanem zdravilišču iskali in našli izgubljeno zdravje ali vsaj okrepitev, širšim plastem naroda pa vendar ni tako poznana.
V	ljubki kotlini leži skrita kakor dragocen biser. Kakor lep, vedno zelen venec jo obdajajo zeleni griči, v ozadju pa z lepimi gozdovi zarasle gore, ki raz svojih vrhov nudijo izletnikom prekrasen razgled.
Dobrna je staroznano zdravilišče. Zgodovinarji si sicer še niso na jasnem, kdaj je Dobrna nastala, vendar nešteti zgodovinski dokazi živo pričajo, da so se z njenimi podzemeljskimi vrelci zdravili že stari Rimljani, ki so se kaj radi okoriščali z zdravilnimi podzemeljskimi vrelci zavzetega ozemlja.
Izsledki zgodovinarjev pričajo, da je v pradavnim bilo v kotlini, ki jo danes poživljata Dobrnca in Topliški potok, obširno jezero. To potrjuje tudi ljudsko izročilo, ki govori o nekdanjih jezerskih pristaniščih.
Prebivalci Dobrne in okoličani pa so še ob času škofa A. M. Slomška imenovali sedanjo župno cerkev »Marijo ob jezeru«.
Dobrniška župnija je stara tri sto let. Nekdanja župna cerkev je,bila majhna, zato je pred sto ' leti bila prezidana in v septembru leta 1846. na novo posvečena. Dobrniška cerkev je prva, od škofa A. M. Slomška posvečena cerkev lavantinske škofije. (Zadnja, od njega posvečena cerkev, je po-družniška cerkvica Sv. Rozalija v bližini Rogaške Slatine.) Zelo lepo je novo stopnišče, ki vodi k cerkvi, ki je lepo, okusno okrašena in posvečena Mariji v nebo vzeti. Na proščenje (žegnanje) na Veliki Šmaren je veličastna procesija kakor o Te-lovem.
Lep vtis na tujca kakor na domačina napravi bujno, pisano cvetje, ki je v številnih cvetličnih lončkih razvrščeno ob straneh cerkvenega stopnišča.
Edina podružnica dobrniške župnije je lična cerkvica sv. Miklavža, ki se beli na prijaznem griču in je stara okoli sedem sto let. Ima krasen oltar. Pred dve sto leti je bila prizidana stranska kapela. Na desni strani kapele je velika slika (ne freska) sv. Miklavža. (Slikal Jos. Wrenk in Sternstein 1845.) Na oboku ob vhodu v kapelo je napis: EXTRVC-TVM - HONORI - SANCTO - FRANC1SCO - XAVE-RIO - INTERCESSORI - AC - PROTECTORI. (Slov. Sezidano v čast sv. Frančišku Ksaveriju priproš-njiku in varuhu.) Na glavnem oltarju je lepa starinska slika sv. Frančiška. Na levi strani kapele pa je na zidu pritrjena stara sulica. Ljudsko izročilo pravi, da so po ukazu cesarja Jožefa II. prišli k cerkvi sv. Miklavža vojaki z delavci, da bi cerkev porušili. Pogumne ženske pa nikogar niso pustile k cerkvi. Poveljujoči stotnik je rekel: »Z babami se ne bom bil« in je z vojaki in delavci odšel. Ostala pa je sulica, ki jo je neki vojak zapičil v cerkvena vrata.
V	cerkvi 3v. Miklavža je lep, nad 150 let star križev pot. Po ljudskem izročilu je bil graščak Kačjega gradu zaščitnik (patron) cerkvice sv. Miklavža (pri Dobrni), ki je imela mnogo dragocenosti. Po te dragocenosti so nekoč prišli gospod iz Nove cerkve, da bi jih z volmi odpeljali. Prestrašena in vsa obupana je mežnarica pritekla k staremu graščaku in ga prosila nasveta. Stari graščak ji naroči: »Ne pusti nikogar v cerkev. V njej je tudi moj patron sv. Frančišek. Ako pa gospod le ne bi hoteli oditi, jim vrzi ruto čez glavo in zbežali bodo.«
Kakor je stari graščak rekel, se je zgodilo. Cerkev sv. Miklavža pa je ohranila svoje dragocenosti.
V	cerkvi sv. Miklavža je večkrat na leto cerkveno opravilo, n pr. na prvo rožnovensko nedeljo, nedeljo po sv. Miklavžu i. dr.
Grič s cerkvijo sv. Miklavža je priljubljena izletna točka.
Vas in zdravilišče Dobrna leži 396 m nad morjem. Na podlagi šestletnega opazovanja so dognali, da ima Dobrna na leto komaj 97 deževnih in letno samo 16 meglenih dni. Povprečna poletna temperatura znaša 16,5° C, najvišja poletna temperatura dosega 29,5° C. Poletno vročino blažijo gozdovi, od koder pihlja osvežujoč gorski vetrič.
Dobrna je zdaj moderno in zelo obiskano zdravilišče, brez velikega hrupa in vrišča. Je mirna in tiha, kakor gozdovi, ki jo obdajajo. Zdraviliški dom in druge stavbe so majhni hoteli, ki nudijo tudi razvajenemu gostu vso za zdravljenje in še za dobro počutje potrebno udobnost. Tudi zabave in razvese-Ijevanja željni pridejo na svoj račun.
Krasen je vzorno urejeni zdraviliški park z redkimi in starimi drevesi, z lepimi cvetličnimi nasadi. Vsa ta pestra lepota tako blagodejno vpliva na človeka, posebna na živčno bolnega.
Kakšen užitek šele nudi sprehod po gozdičku tik nad zdraviliščem! Neštete, dobro negovane poti vodijo križem po gozdiču, stotere klopice pa vabijo k odpočitku. Ljubko ptičje žvrgolenje proti poldnevu nekoliko potihne, zato se tem bolj čuje udarjanje žolne, ki si išče kosila. Nemoteno skakljajo veverice z drevesa na drevo, švigajo čez poti, včasih celo za hip obsede in strižejo z ušesci.
Ob vznožju griča, na robu gozda, je ljubka gozdna kapelica s kipom Lurške Matere božje, postavljena leta 1893, s sledečim posvetilom:
»O Matko: ratuj cierpi$cych.
Na pami^tke! Ludomir Szezerbinski.
26. 6. 1893. K rakova.«
Slovensko: O Mati, reši nas trpljenja!
Lep dokaz, da so že pred leti tu iskali zdravja celo Poljaki iz daljne Krakowe.
Nekoliko više. nekako v sredini gozda, je na deblu stare hoje razpelo. Pod njim je lepa slika Matere božje, pod njo je pritrjena porcelanasta plošča s tem besedilom:
Pobožnost v gozdu. Ko duša ti je polna boli, do smrti žalostno srce, varuj, zaupaj, ker ti s časom življenje novo zaživi. Tolažbe pač ne išči v hrušču, ljudem ne toži ti gorja. Kdo tvojo bol umeti more? Kdo pač, ti vrne mir srca? Pa če izjokaš si oči, ljudi, to prav nič ne boli. Raznašajo, kar ti trpiš, da s tem še večajo ti križ. Sem, v tihi gozd se ti zateči, kjer božji dih obdaja te, Bogu potoži in mu reci, naj milostno natč on zre. Kar dušo tvojo ti teži, le Bog lahko ti preloži. Le On pogum ti da in moč nositi skrite boli. le v Bogu najdeš ti pomoč, a pri ljudeh nikoli.
Junija 1935. J. W.
Pesmica pove, da v Dobrno ne prihajajo samo oni, ki trpe telesne bolečine, tu najdejo mir tudi oni, ki jim je bolna duša. Vsi pa soglašajo s tem. da kdor je Dobrno enkrat obiskal — doživel — in tu našel zdravje ali vsaj polajšanje, jI ostane zvest in jo še in še obiskuje.
Z rahlim šelestoni pada orumenelo lisljp na jjota, po katerih se sprehajajo zadnji zapozneli gosti
Dobrne. Kakor se drobne lastavice ne morejo odtrgati od ljubih jim selišč, tako se tudi ti zakasneli gostje ne morejo odtrgati od preljubljene jim Dobrne. Mraz potiska lastavice na jug, jesenski hlad in vstajajoča megla odženeta zadnje goste Dobrne. In pokojni mir gozda zaziblje Dobrno v zimsko spanje, iz katerega jo zbude prvi žarki pomladanskega sonca. Prebujena kliče, vabi: »Pridite k mojemu zdravilnemu vrelcu. Iz njega in še iz moje lepote in nebeškega miru pa zajemale novo življenjsko moč!«
*
Okolica Dobrne je zelo lepa, romantična in Ima priljubljene izletne točke.
Pičle pol ure hoda od zdravilišča kipe proti nebu razvaline Kačjega gradu, o katerem po ljudskem izročilu kroži mnogo zanimivih pravljic; mnoge od njih imajo zgodovinsko podlago.
Na resničen dogodek se opira pripovedka o graščaku Viljemu Dobrnskem, ki je leta 1478 storil velik greh. Bil je silno nagle jeze. Nekoč se je tako razsrdil, da je lastnega otroka pograbil in treščil ob zid, da je bil na mestu mrtev. Ko se je zavedel strašnega, nečloveškega dejanja, mu je zgrabila dušo bolest in kesanje. Odpovedal se je svetu in vstopil v minoritski samostan v Celju in umrl kot spokornik.
Cesta v Celje nas v južni smeri privede v vasico Lemberg, ki je zelo stara V vaški cerkvi, ki je posvečena sv Miklavžu, sta baje maševala sv. brata Ciril in Metod.
Nad vasjo se dviga na južnem pobočju Straže mogočen grad Lemberg, ki je kljuboval mnogim, pogostim turškim napadom Še stoji, toda uničujoči zob časa se je zagrizel tudi vanj Plašč, sešit iz deset tisoč jurjev, bi mu vrnil nekdanjo lepoto.
Jugozapadno od Dobrne se dviga približno 500 m visoki grič Aleksandrov vrh, nekdaj »Lika-štok«. Njemu druguje nižji grič, na katerem počiva mogočno pečevje, ki o njem trdijo ljudje, da so razvaline imenitnega gradu. Učenjak, zgodovinar, gost Dobrne, pa je mnenja, da je bil tu nekdaj krasen vinograd, ki ga je najbrž uničila peronospora. Pod terasami sta ob vznožju griča dva globoka starinska vodnjaka z dobro, pitno vodo. V neposredni bližini vodnjakov so še ohranjeni močni kamnitni oboki nekdanje zidanice ali kake graščinske pristave.
Severovzhodno od Dobrne je samotna, ozka soteska »Zlodjev graben«, po katerem pa »rogati« več ne plaši izletnikov, ki ob lepih sončnih dnevih radi zahajajo v tiho sotesko, kjer eo nekdaj roparski vitezi, pozneje pa rokovnjaški razbojniki, prežah na potujoče trgovce.
Proti severu se po gričih belijo prijazni kmečki domovi, obdani od lepih vinogradov, zelenega hmelja in pisanih polj. V ozadju se dviga mogočni Kozjak, od koder se nam odpira pogled v nov svet.
Res, prelepa je Savinjska dolina, njen biser pa je Dobrna I	Angela Golobifc.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri znprtju delu le izvrstno, uitodno brez draženja vodn Donatovegn vrelcu. To vodo Je treba niti hladno, nal-preie zjntral n« teSSe potem pa fe kake pol nre pred vsako Jedjo po 200—300 p. V teh slutajih Jc treba vodo hitro izpiti!
Marija Fabijančič — 75 letnica
Gospa Marija Fa-bijančičeva, upokojena poštna uradnica in vdova po nadučitelju v Bučki, je nedavno skromno praznovala 75 letnico rojstva. Je še vedno krepka in zdrava. — Rodila se je oktobra leta 1865 v Ljubljani. Mnogo je delala in vzgojila šest otrok, od katerih zavzemata dva sinova odlični mesti. — Kot uradnica je imela Čast, da je dolga leta vodila dve, v takratnih časih na novo otvorjeni pošti, tako v Bučki pri Krškem in na Brezovici pri Ljubljani. Povsod je bila spoštovana kot vestna in vljudna poštna uradnica, ki je vsem strankam po vseh svojih močeh znala iti na roko in jim v vsakem pogledu ustreči. Najstarejši sin France je padel med svetovno vojno leta 1915. Naj bo dobra mamica, ki sedaj preživlja dneve lepe starosti med svojimi sinovi, ohranjena še mnogo let.
Kmetijsko orodje v zimskem času
Vsak vzoren in skrben gospodar vodi inventar svojega kmetijskega orodja, ki ga rabi med letom. V kmetijski inventar spada razno kmetijsko orodje in stroji. Če površno pospravimo kmetijsko orodje na jesen, se nam ta napaka hudo maščuje. Spomladi je potrebno, da vzame kmetovalec v roke dobro in pripravno orodje. Slab gospodar se spomni, da je njegov plug še na njivi, kjer je izpostav-; Ijen vremenskim neprilikam. Plug je postal čez zimo hrapav, rjav in brez strokovne poprave na spomlad povsem neuporaben. Premožnejšim kmetovalcem svetujemo, da posvečajo predvsem veliko pažnjo na drage kmetijske stroje, t. j. sejalni stroj, kosilni stroj itd Te stroje naj zaveden kmetovalec v zimskem času temeljito pregleda, ugotovi vse napake in namaže, ker le na ta način ostanejo Btroji v brezhibnem stanju do spomladi, oziroma do časa uporabe. Z ostalim kmetijskim orodjem, kakor s plugi lopatami ttd., pa je najbolje postopati na naslednji način: Apneni belež ima skoraj vsak kmetovalec doma. Preden namažemo kmetijsko orodje z apnenim beležem (pluge, lopate, mo-tike itd.), moramo orodje osnažiti prsti. Apneni belež varuje železo pred rjo. Orodie naj bo spravljeno na suhem mestu, nikdar pn r, kleii oh celo v hlevu, kar je zelo napačno.
FRANZ JOSEF
GRENCICA
UCG S. BW 22J65 od-lB-r« 19«0 li ■
KINO MATICA
telefon 22-41
Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Dopoldne ob pol 11. uri matinejska predstava
PREPOVEDANA LJUBEZEN
Manon Lescaut
je izvrsten italijanski film, ki je dobil prvo nagrado... nudi s prekrasnim petjem inodlič. igralci užitek vsakomur... je prirejen po Puccinijevi operi MANON LESC AL T . . . ko ga boste gledali, se boste spomnili na Paira Vojteha...
■ BENIflfflINO GIGL1 ■ MAP.Ifl CANIGUA ■
jI LJUBLJANA
Dijaška kuhinja na učiteljišču
Prosvetni minister g. dr. Anton Korošec je s posebnim razpisom opozoril vodstva srednjih šol, naj poskrbijo, da bodo dijaki, ki obiskujejo zavode, oskrbovani s hrano. Po možnosti naj zavodi ustanove svoje lastne dijaške kuhinje, v katerih bodo dobivali kosilo vsaj vsi tisti, ki se vozijo z vlaki iz bolj oddaljenih krajev v šolo in ki navadno opoldne niti kosila ne dobe. Zlasti pri nas v Sloveniji je že velik odstotek dijakov, ki se vozijo z vlaki in ki navadno dobe svoje kosilo šele po povratku na dom navadno okrog 4. ali 5. popoldne. Da tako življenje tudi za zdravje doraščajoče mladine ni najbolj ugodno, ni treba posebej poudarjati in je bila zategadelj odločitev prosvetnega ministra dr. Korošca povsod pozdravljena z največjim priznavanjem.
Tudi v Ljubljani je precej srednjih šol, na katerih bi bilo treba ustanoviti dijaške kuhinje, Vprav posrečen zgled pa je dalo Državno učiteljišče v Ljubljani, kjer se je na pobudo g. ravnatelja Prijatelja posvetila ustanovitvi dijaške kuhinje gospa ravnateljeva sama. Vse polno vprašanj je bilo treba najprej rešiti, toda kdor si zna pomagati, ta uspe. V kletnih prostorih zavoda je izbrala primeren prostor za kuhinjo in jedilnico. Za kuhinjo je bil urejen še poseben velik kotel, v katerem se lahko nakuha zadostno število obrokov. Ureditev prostorov je prevzel tehnični oddelek banske uprave, ki je dal lično prebeliti jedilnico in kuhinjo. Nato pa je bilo treba misliti na opremo. Iz starih šolskih umivalnikov, ki so ležali na podstrešju, se je dala kaj lično sestaviti velika kuhinjska kredenca. Nastavek za njo je ravnateljstvo dobilo v dar. Drugo opravo je bilo treba izdelati zopet s pomočjo zaloge v kleteh. Tam so ležale slare, popolnoma neuporabne klopi. Te so preuredili in napravili iz njih primerne sedeže za obednico. Stari dijaški pulti pa so z majhno spremembo bili predelani v mize. Vso to staro ropotijo je bilo treba še na sveže prepleskati, nato pa poskrbeti za drugo opremo. Tudi tega se gospa ravnateljeva ni ustrašila in je korajžno potrkala na dobra srca, ki niso odrekla pomoči.
številni dobrotniki
Nabiralna akcija je v celoti uspela. — Hotel >Union* v Ljubljani je dal za opremo kuhinje vso potrebno porcelansko posodo in nekaj kuhinjskega pohištva. Tovarna Weslen iz Celja je brezplačno dobavila novo pločevinasto posodo, kakor lonce, sklede in drugo. Vse najrazličnejše druge kuhinjske potrebščine pa so požrtvovalno darovale ljubljanske tvrdke Golob, Breznik, Schneider in Verov-šek, Semenič, Bernik, Pakil in Merhar ter Krščansko iensko draštbo. Majhen štedilnik za kuhinjo je dala na razpolago Slov. krši. ženska zveza. Vso potrebno barvo in lak za pleskanje miz, klopi in kuhinjske oprave je velikodušno daroval gospod Medii, ki je poslal tudi pomočnika, ki je pomagal pleskati. Drugo brezplačno moč pa je poslalo pleskarsko podjetje Vojska iz Ljubljane. Jugoslovanska tiskarna in trgovina Ničman sta darovali poslovne knjige in križ, Učiteljska tiskarna pa sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Trgovina »Pri zvonu*, last g. Inke Strojanšek, je darovala 15 metrov klota, ki služi za zaveso, tako da je pregrajena tudi že druga majhna obednica od mizarske delavnice, ki je v kleti. Z voščenim platnom so pogrnile mize v obeh obednicah ljubljanske tvrdke Urbane, Souvan, M a-yer, Krisper in Zlcnder. Tovarna motvoza iz Gro-suplja je darovala 12 kuhinjskih brisač in 12 brisač za posodo, g. Weilgony 12 kuhinjskih brisač, gosp. Novak pa 6. Tako je bila v glavnem oprema kuhinje in obeh obednic urejena. Pri tem so pomagale še tvrdke Vera Remec, tvrdka Rojina in tvrdka Čeibl.
Da bi mogla kuhinja začeti z uspešnim delom, se je morala založiti tudi z živili. Zopet je ga. ravnateljeva potrkala na vrata ljubljanskih trgovin in velikodušno so se odzvali ljubljanski trgovci. Tako je daroval g. Sever, Gosposvetska cesta, 35 kg fižola, g. Homan na Sv. Petra cesti veliko količino kislega zelja, g. Ovijat iz Vodic pa večjo količino repe. Druge tvrdke, kakor Verlii in Ver-bii, Volk, Musar, Urbas, Ham, Rozman pa so obljubile stalno pomoč z živili, za kar jim gre še prav posebno priznanje. Tudi denarnih prispevkov je bilo nabranih precej in so večje darove poslale ilasti tovarna Hutter iz Maribora, Slov. krši. iensko društvo v Ljubljani ter tvrdki Bregar in Krek ter Otorepec v Ljubljani. Po zaslugi vseh teh, ki so pomagali urediti kuhinjo in obednico in izpopolniti njene zaloge, je dijaška kuhinja na učiteljišču začela ta teden delovati.
Poceni kosilo
Med dijaštvom se je prijavilo za opoldanske obroke precejšnje število takih, ki so imeli doslej zelo slaba kosila ali pa so ostali sploh brez njih. Ker kuhinja sprejema tudi take dijake, ki morejo za kosilo nekaj plačati, je bilo določeno, da znaša tolna cena za opoldanski obrok 4 din. Seveda pla-uje polno ceno le majhno število dijakov. Okrog 20 jih. je na hrani brezplaino, drugi pa uživajo po premoženju staršev večje ali manjše popuste. Izkazalo se je, da je povprečni prispevek dijašlva za eno kosilo nekoliko manjši od 2 din, vse drugo pa krije kuhinja z darovi dobrotnikov. Zanimivo je, da je že prvi teden razdelila kuhinja okrog 370 obrokov, kar da povprečno po 60 kosil na dan. —
■n Kino Kodeljevo te/. 41-64 mm
Danes ob 14 30, 17-30 in 20 30, jutri in v torek ob 20.
Pretresljiva zgodba o življenju in ljubezni nesrečne francoske kraljice, ki je žrtvovala na oltar domovine svojo ljubezen in končala pod rabljevo sekiro
Harija Antoinette
Norma Shearer, Tyrone Power
Niti eno oko ne ostane suho, ko nesrečna kraljica zadosti sovraštvu svojih nasprotnikov
ROSSINIJEVA OPERA
Seviliski brivec
v originalni španski verziji
Čl
Hrana je zelo tečna in okusna in je prav zanimiv tudi jedilni list prvega tedna. Tako so na primer dijaki dobili en dan krompirjevo juho z gobami in ajdove žgance, drugič zopet pljuča s polento, tretjič juho z zakulio in makaronovo meso ter mešano solato, nato vipavsko joto s koščkom klobase itd. Pri kosihi dobi še vsak dijak ali dijakinja kos kruha, tako da se vsak prav dobro naje. Nekatere dni ima kuhinja že toliko obiskovalcev in obiskovalk, da dobijo hrano v obeh obednicah v dveh skupinah.
Vodstvo kuhinje ima sedaj dan za dnem polne roke dela s pripravami obedov in če ne bi bilo požrtvovalnih ljubljanskih gospa, ki so blagohotno priskočile na pomoč in ki pomagajo pri kuhi in pri razdeljevanju, bi kuhinja težko shajala. Posebno požrtvovalno se udejstvujejo članice Ženskega kršč. društva. Dijaštvo je požrtvovalno akcijo ravnateljstva sprejelo z vso hvaležnostjo, hkrati pa izreka prisrčno zahvalo vsem drugim dobrotnikom, ki so s svojo velikodušnostjo omogočili, da je bila urejena kuhinja in da more poslovati. Vsem imenovanim kakor tudi neimenovanim dobrotnikom kliče prisrčen: Bog plačaj!
Župnik iz cvetočega vinograda
Nedelja, 10. novembra ob 8. uri zvečer Franilfkanika dvorana
Krasni prizori, ljubezen in samopremagovanje Pridite ne bo vam žal!
Cene znižane, sedeži din 8'-, 6'-, 4--, stojišča din 3--. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. dop. in od 3. ure dalje pop. pri blagajni. Rezervirajte si vstopnice pravočasno.
1 Rokodelski dom. Nihče izmed članov in prijateljev rokodelskega društva naj ne pozabi, da je drevi ob 7 v Rokodelskem domu običajni Martinov večer. K udeležbi vse prav vljudno vabimo.
1 Stolne prosvete prijateljski sestanek drevi ob sedmih v Rokodelskem domu. Člani in prijatelji vljudno vabljeni!
1 Danes velike konjske dirke na stadionu športnega kluba Hermesa v Šiški. Začetek ob 14.
1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v sredo, dne 13. nov. 1940 ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj v Ljubljani. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih zadružnih zadevah. — Može Franc, zadružni načelnik.
' '•■fi olsnsfn (I
Danes zrečer
Martinova gos in koncert
v restavraciji UNION
priporoča se Matija Karba - restavrater.
1 V počaščenje spomina g. Ivana Rogerja,
svojega zaslužnega upokojenega direktorja sta generalni zastop obče zavarovalne dd. »Sava« in generalni zastop Assicurazioni Generali za
mestne reveže poklonila vsak po 2000 din, torej skupaj 44)00 din. Za velikodušni r.Br izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih mestnih revežev.
1 Dobro založen sobotni trg. Sobotni živilski trg je bil zelo dobro založen. Na Sv. Petra nasipu je bilo okoli 25 voz krompirja, ki so ga prodajalci prodajali v prodaji na debelo ]>o 1.75 do 1,90 din za kilogram. Kilogrum zelja jd tu veljal 0.75 do 0.80. din. Nekateri kupovalci raje kupijo povprek in so plačevali za glave po dinarju. Prav živahno je bilo na perutninskem trgu, kjer so cene bile nižje kot zadnje dneve. Tako so veljale kure po 20 do 55 r.frt: Jajca so draga in veljajo majhni komadi 1.25 din, vložena jajca so po 1.50 din in sveža jajca od 1.75 do 2 din.
Restavracija hotela »Slon«
slovi po dobri kuhinii In pliaSl. odlikuie k) odlična postrežba. Brezprašna lepa terasa. Expres restavracija postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drueim pecivom. Najfinejši sladoled. Vzorno opremljen lokal za hitro postrežbo
1 Mesto venca na krsto blagopokojneg,a ravnatelja zavarovalnice Sava, g. Ivana Roger-! ja, je darovala Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji za mestne reveže din 200, za slepce din 100 in za gluhoneme din 100.
1 Vodstvo prof. Saše Šantla na razstavi kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu bo danes, v nedeljo ob 11. Razstava vzbuja splošno pozornost kulturnega občinstva po svojih res visoko kvalitetnih delili in je njen obisk toplo priporočati. Razstava je podaljšana do 17. t. m. Prostori Jakopičevega paviljona so toplo kurjeni in odprti dnevno od 9 do 18.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ .10SEF« erenčice.
1 Pečene pitane štajerske purane, gosi in ocvrte piške v gostilni Lovšin.
1 Namesto cvetja na grob pokojne Ane Nagode je Združenje poštno-hranilniških nameščencev darovalo Društvu slepih 365 din, za kar se jim Društvo slepih iskreno zahvaljuje.
1 Tečaj za izdelavo vseh vrst kožnatih rokavic (dopoldanski, popoldanski in večerni) se prične takoj. Vpisovanje in informacije v hotelu Metropol.
I »Servis biro« že posluje! Po vzorcu velikih mest se je tudi v Ljubljani ustanovila postrežna pisarna pod naslovom »Servis biro«. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kaj nudi. Nudi razne usluge, sestavlja razna pisma, vloge, prošnje itd. v raznih jezikih. Daje pomoč pri selitvah, pri iskanju stanovanj, lokalov; preskrbi naslove uradov, trgovin, raznih društev in zasebnikov itd. itd. Sploh opravlja vse posle in pota, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Obračajte se osebno, pismeno ali telefonično na postrežno pisarno »Servis biro« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27/1., telefon št. 21-09.
1 Predavanje o planinskem cvetju je priredilo v petek zvečer v dvorani DZ Planinsko društvo v Ljubljani. Predaval je g. Karlo Kocjančič, ki je pokazal lepo število posnetkov planinskega cvetja v naravnih barvah. Predavanje je bilo prav zanimivo, saj so se na njem mogli planinci poučiti, kakšno cvetje premorejo naše planine. Posnetki sami so bili prav dobri in nazorni. Velika dvorana je bila lepo zasedena.
listo volneno - kvalitetno blago
za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki
Drago Sdiurab, Ljubljana
Aleksandrova cesta 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke
1 Peternelovo nlieo je mestni tehnični oddelek pred' kratkim utrdil s katranom, ki ga je izdelala mestna plinarna. Hkrati je bila utrjena tudi polovica Vegove ulice v širini Peternelove ulice, da bo mogoče nadaljnji utrditvi vozišča Vegove ulice vzdolž rniverze usmeriti vozni promet po sedaj utrjeni Peternelo-vi ulici. Ker pa mora biti za ta način utrjeva-
nja vozišč toplo in suho vreme, so morali delo na Vegovi ulici prekiniti do pomladi.
1 Zaradi zidanja tramvajske čakalnice pred glavnim kolodvorom so se prijavile pritožbe, da delo prepočasi napreduje lako seveda govore samo nestrokovnjaki, ki ne vedo, da se. gajo stene javnega stranišča i>od čukalnico 4 metre globoko. Poleg tega pa tudi ne upoštevajo, da teče tik ob zununjem zidu tram. vajska proga, ki po njej neprestano vozijo ali stoje težki tramvajski vozovi. Stvar torej ni tako enostavna, kakor jo vidijo nestrpneži, saj je bilo treba zaradi varnosti tramvajskega prometa ves podzemni del ob progi betonirati v pasovih po 2 metra, da se ne bi tramvajska proga posedla. Pri tem delu je bilo pa mogoče znjiosliti le prav majhno število delavcev, kar je tudi vzrok počasnega napredka tega težkega dela. Pri drugih delih stavbe so bile po spet zamude zaradi deževnega vremena, ker se mu. terial le počasi veže in se omet slabo suši. Po pogodbi s podjetjem morajo biti zidarska dela končana do 20. t. m., vendar pa v ta rok niso všteta druga obrtniška dela. Če vreme ne bo preveč nagajalo, bo javno stranšiče s tramvajsko čakalnico pred glavnim kolodvorom odprto že pred božičem. Mestni tehnični urad se sam najbolj trudi, da pred glavnim kolodvorom čim prej dobe domačini to res skrajno potrebno poslopje.
Ing. Struna
W\V T O"
Knjiga o osebnem avtomobilu izide!
1 Moderen čoln za približno štiri osebe, dobro ohranjen, trebuh rdeče, na strani črno, znotraj pa modro prepleskan, dobi lastnik pri £. Pavčifi" na Fužinah pri Ljubljani štev. 18.
Ljubljana, 10. novembra
Gledališče
Drama. Nedelja, 10. novembra, ob 15: Razvalina življenja. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Cene od 20 din navzdol.— Ponedeljek, 11. novembra: zaprto (generalka). — Torek, 12. novembra: Lepa Vida. Krstna predstava. Red Premierski. — Sreda, 13. novembra: Pohujšanje v dolini šentforjanski. Red B. — Četrtek, 14. novembra: Revizor. Red Četrtek.
Opera. Nedelja, 10. novembra, ob pol 11: Baletna predstava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 15: Grof Luksemburski. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 11. novembra: zaprto. — Torek, 12. novembra: Grof Luksemburšid. Red Torek. — Sreda, 13. novembra: Figarova svatba. Red Sreda. — Četrtek, 14. novembra: Carmen. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Nedelja, 10. novembra. 8 Jutranji pozdrav
—	8.15 Koncert: flavta g. Slavko Korošec, klavir g. prof. M. I.Lpovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Preludiji in melodije (plošče) — 10 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenčekl — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v 6t. Vidu nna'- Ljubljano — It .Nedeljski koncert Rad. ork. — 12.50 Poročila, objave
—	13 Nnjiovedi — 15.02 Veseli godci — (4 Veseli pevci (plošče)- r** l? -Kmet. urac Gozdarstvo — 17.30 Domač spored (Rad. ork.) — 19 Napovedi, poročila — 19.50 Iz življenja naših velikih mo: Davorin Jenko — 20.50 Salonski kvintet — 21.15 Narodne ob spremi je vanju harmonike (sestri Kregnr in A. Stanko) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Valčkova ura (plošče). Konec ob 25.
Ponedeljek, 11. novembra: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Najiovodi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisano polje - židane volje! (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Opoldanski koncert Rad', ork. — 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo I g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Razigrani utrinki (plošče) — 18.40 Naši kamnolomi (dr. L. Dolar-Mantumi) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nae. ura — 19.25 Nac. ura —- 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) — 20 I. koncert »Ujme« (prenos iz vel. filharm. dvorane). Izvaja ga, Marta Osterc-Valjalo, Slovenska mladinska klavirska glasba — 21.30 Pevski zbor Grafika (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radostni zvoki (Rad. ork.) — konec ob 25.
Drugi programi
Nedelja, 10, nov.: Belgrad: 20 Pevski koncert — Zagreb: 21 Beethovnove skladbe — Praga: 18.10 Filhar, koncert — Sofija: 20 Musorg-skega skladbe — Beromiinster: 19.50 Leharjeva opereta »Friderika« — Budimpešta: 19.30 Ork. koncert — Stockholm-Horby: 20 Lahka glasba
—	Rim-Turin-Florenca-Trst: 19.50 Ork. koncert
—	Sottens: 21.20 Schubertov trio.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.50 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Ponedeljek, It. nov.: Belgrad: 21,10 Violina
—	Zagreb: 20.30 Filh. koncert — Praga: 19.50 Ork. koncert — Sofija: 20 Simf. koncert — Beromiinster: 20.50 Izseljenska oddaja — Budimpešta: 19.20 Ork. koncert — Stockholm-Horby: 19.50 Vojaška godba; 21 Kabaret — Ital. postaje: 20 Simf. koncert — Sottens; 20 Zabavna glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m) 3.50 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Trnovsko prosvetno društvo uprizori v nedeljo zvečer sijajno Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«. Kdor se želi razvedriti ob tej klasični komediji, naj jo pride pogledat.
Prevarani upi jc naslov štiridejanske drame,
ki
nam prikazuje rusko vas ob priliki kolektivi-zacije kmetskih posestev. Uprizoritev te nad vse zanimive igre bo danes popoldne ob 5 v dvorani banovinskega deškega vzgajali.šča na Selu. Predprodaja vstopnic pri vratarju. Telefon št. 36-09.
Vsak, kdor si želi poštenega razvedrila, naj pohiti danes popoldne ob 5 v frančiškansko dvo-
rano, kjer bo frančiškanska prosveta otvorila letošnjo sezono. »Gostilničarka« je naslov komediji, ki jo bomo videli in za katero vlada ogromno zanimanje. Predprodaja vstopnic od 10—12 dopoldne in dve uri pred predstavo, to je od 3 dalje. Cene: Sedeži po 10, 8, 6 in 4 din; stojišča 3 din.
Danes popoldne ob S vsi v frančiškansko dvorano. »Gostilničarka« je naslov komediji, s katero otvarja frančiškanska prosveta letošnjo sezono.
I. koncert slovenske mladinske klavirske glasbe. Ponovno opozarjamo na koncert, ki bo v ponedeljek 11. novembra 1940 ob 20 v veliki filhar-monični dvorani in na katerem bo izvajala ga. M. Osterc-Valjalo samo slovenske skladatelje. Vstopnice od 25 din navzdol, se prodajajo v Matični knjigarni.
Predavanja
Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov. V
okviru tega tečaja bo prihodnje predavanje, s katerim se prične pouk o načrtni gojitvi zelenjave v malem vrtu, v torek, dne 12. novembra t. 1. ob 19 (seomih) zvečer v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o vzgoji, sadik v topli in mrzli gredi, o setvi, pikiranju in presajanju povrtnine in o zalivanju. Vstop prost.
Šentjakobsko prosvetno druitvo ▼ Ljubljani priredi v četrtek, dne 14. t. m. točno ob 8 zvečer v farni dvorani predavanje o sv. Emi. Govoril bo g. Vinko Zor.
Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 13. novembra ob 20 v Akademskem domu zanimivo predavanje. Govoril bo prof. dr. Vinko Ša-rabon o temi: Sprehod po svetu. Članice in somiš-Ijenice vljudno vabljenel
Prosvetno društvo Kodeljevo priredi v petek, dne 15. t. m. ob 20 predavanje o »splošnem gospodarstvu«. Predava gosp. nadzornik Erjavec v gledališki dvorani mladinskega doma.
Sestanki
Zdravniška zbornica vabi ljubljanske zdravnike na sestanek v davčnih zadevah, ki bo v sredo, 13. t. m. ob 18.30 v salonu hotela Štrukelj, Ljubljana, Dalmatinova ulica.
Prosveta v Zeleni jami ima redni letni občni zbor danes po večernicah v Zavetiški dvorani. Udeležba za člane obvezna.
Jegličevci iz Ljubljane in o&olice se zbero dne 12. nov. ob osmih zvečer v beli dvorani Uniona.
Jugoslov. kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima dne 12. nov. 1940 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: dr. Blumauer R.: Ulcus ob cardii. Demonstracije: dr. Baje O.: Tum. hipofize; dr. Brecelj B.: Luksacija kolka v poteku akutnega coxitisa.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob 4., 6 in 8 zvečer velefilm smeha in zabave: »Goljnfani pre-pirljivci«. Pri tem sporedu se boste nasmejali do solz. Dodatki običajni.
Nase dijaštvo
Na 78, rednem občnem zboru SKAD Zarje je bil izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednik: Gabrovec Stane, tturd. phil., podpredsednik: Ladra Tone, stud. phil., tajnik I.: Re-mic Janez, stud. phil., tajnik II.: Sirk France, stud. phil,, blagajnik: Ahačič Metod, stud. techn., gospodar: Prijatelj Jože, stuo. iur., arhivar: Jeza Maks, cand. phil., socialni referent: Pučnik Janko, stud. phil., narodnoobrambni referent: Jaza Franc, stud iur., odborniki: Sever Ivo, cand. iur., revizorji: Re-man Mate, stud. iur., Cigan Jože, nbs. iur., Pavlin Franjo, abs. iur. Razsodišče: Makovec Vikxor, abs. iur., Mahnič Joža, cand, phil., Luskar France, stud. med.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Ba-
karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Reven inkasant je zgubil na Tyrševi cesti 700 din. Najditelj se naproša, da odda denar na naslov, ki je na omotu
Pozabljena je bila v frančiškanski cerkvi črna damska rokavica. Najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Viktor Mc Laglcn in Rinnie Barues
ške akademije umetnosti:
V vrtincu življenja
v filmu, ki je bil odlikovan z največjo nagrado ameri-Danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. url ali Ahilova peta človeka jeklene volje in nezru-šljivih živcev. Film pestre in močne vsebine I
KINOSLOGA, tel. 27-30
MARIBOR
Dr. Josip Hohnjec
prvi rektor visoke bogoslovne šole v Mariboru
Maribor, 9. novembra.
Mariborsko bogoslovje ie ustanova A. M. Slomška. Ob preselitvi sedeža lavantinske škofije od Sv. Andraža v Labudski dolini v Maribor je dobro vedel, kako velikega pomena je in bo mariborsko bogoslovje za versko in kulturno življenje v lavantinski škofiji Upi, katere je Slomšek stavil na mariborsko bogoslovje, so se v polni meri uresničili Kdor je vsaj malo brskal po zgo-
dovini tega bogoslovja in komur je znano ogromno versko, kulturno in narodnostno delo duhovnikov, ki so iz tega bogoslovja izšli, ve in priznava, da je mariborsko bogoslovje za Slovence odlična ustanova, brez katere najbrž tudi marsikatere druge mlajše kulturne ustanove ne bi imeli. Zavest o pomembnosti mariborskega bogoslovja za vse slovensko duhovno življenje je tudi dovedlo do zahteve, naj dobi to kulturno žarišče severnih Slovencev priznanje, ki mu gre, n naj se mu prizna čin visoke šole.
Ob 140 letnici rojstva ustanovitelja mariborskega bogoslovja je bilo to priznanje tudi izrečeno. Prosvetni minister dr. Anton Korošec je namreč 23. avgusta letošnjega leta podpisal uredbo, s katero dobiva mariborsko bogoslovje položaj visoke bogoslovne šole. Namen Visoke bogoslovne šole je svojim slušateljem dajati visoko bogoslovno izobrazbo za duhovniška zvanja in za ve-
roučitelje na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah, gojiti in podpirati bogoslovne nauke in nauke, ki so v zvezi z njimi in uvajati slušatelje v poznavanje virov in jih učiti znanstvenega raziskavanja in dela. Visoka bogoslovna šola je zavod, ki daje visoko teološko strokovno izobrazbo. Diploma te šole daje pravico do napredovanja v državni in samoupravni službi za zvanja, za katera se zahteva diploma o dovršeni bogoslovni fakulteti. Šolsko oblastvo sta rektor in učiteljski zbor. Rektor je eden izmed rednih profesorjev in je starešina šole, jo vodi, predstavlja ter pravno zastopa. Učitelji so trije redni profesorji, trije izredni profesorji in štirje docenti.
Z odlokom ministra prosvete dr. Antona Ko-r°fCa	Za Prve£a rektorja Visoke bogoslovne
šole v Mariboru imenovan bogoslovni profesor dr. Josip Hohnjec, ki deluje na tem zavodu že od 1. 1905 in iz katerega je tudi izšel. Po končanih študijah na tem bogoslovju je odšel na Dunaj, kjer si je svoje teološko znanje izpopolnil na tamkajšnji bogoslovni fakulteti in kjer je bil tudi pro-moviran za doktorja bogoslovja. Gospod rektor je znana kapaciteta v slovenski bogoslovni znanosti. Najprej je sodeloval v »Voditelju«, ki je izhajal v Mariboru, potem pa v »Bogoslovnem vestniku« in v »Času«. Zelo delaven je tudi v slovenski žurna-listiki.
Dr. Hohnjec je od svojega nastopa kot profesor v mariborskem bogoslovju 1. 1905 tudi znan kot prosvetni delavec in organizator. Od ustanovitve Prosvetne zveze, takrat še Slovensko krščan-sko-socialne zveze je bil njen podpredsednik, od 1. 1919 naprej pa njen predsednik, kar je še danes in je torej lansko leto obhajal 20 letnico, kar stoji na čelu naše najmočnejše prosvetne organizacije na Štajerskem.
Življenje je dr. Hohnjca potegnilo tudi na politično področje. Kot podpredsednik je skupaj s predsednikom dr. Reinom vodil Narodni svet v Mariboru in tako sodeloval pri odločitvi usode Maribora. Ob polaganju temelje/ novi državi je bil član Ustavodajne Narodne skupščine in bil pozneje večkrat izvoljen za narodnega poslanca, kar je ostal do političnega prevrata 1. 1929.
Visoka bogoslovna šola v Mariboru je v osebi dr. Hohnjeca dobila rektorja, ki je živa priča velike dobe štajerskih Slovencev, ki so jo ustvarjali lavantinski duhovniki, nekdanji gojenci mariborskega bogoslovja. Gospod rektor je z bogoslovjem in z duhovniki, ki so iz njega izšli, žiyel in delal v dobi, ko so semena, ki jih je v brazde položil Slomšek, najbolj vzklila in ko so rodila bogat sad.
G. rektorju k visokemu imenovanju čestitamo in mu želimo pri njegovem delu za prospeh naše nove visoke šole mnogo božjega blagoslova!
Inž. Dušan Tomšič — 50 letnik
Maribor, 10. novembra. Jutri, v ponedeljek, obhaja ravnatelj Mestne plinarne v Mariboru g. inž. Dušan Tomšič 50 letnico svojega življenja.
Gospod inženir se je rodil v ugledni družini na Vrhniki dne 11. novembra 1890. Po končanih srednjesolskih študijah je odšel na Dunaj, kjer si je tudi pridobil diplomo inženirja kemije. Najprej se je nato po končanih študijah udejstvo-val kot kemiK v domači usnjarni na Vrhniki. Ob izbruhu vojne je moral v vojaško službo, katero je kot vojni kemik opravljal v Budimpešti.
Leta 1920 je vstopil v mestno službo kot ravnatelj plinarne, kjer je našel širok delpkrog, v katerem se je izkazal s svojimi sposobnostmi. Na tem me«tu jb spretno prebredel krizo mestne plinarne, ki se ie pojavila z zmago elektrike s tem, da je plin uvedel v gospodinjstvo, obrt in industrijo. Od svojega nastopa pa vse do zadnjih dni se je trudil, da bi mestno plinarno dvignil. Vsa ta njegova prizadevanja so bila kronana z nabavo nove komorne peči, s katero se je mariborska plinarna uvrstila med najmodernejše plinarne v naši državi. Leta 1927 je postal tudi vodja mesenega avtobusnega prometa, kateremu je pripomogel do razmaha s svojo odločitvijo, da je uvedel avtobusni promet na mestnih progah, priljubljene nedeljske vožnje v mariborsko okolico in avtobusne zveze med Celjem in Vojni-kom, Konjicami in Oplotnico. V to dobo njegovega udejstvovanja segajo tudi zanimivi poizkusi za pogon motorjev z domačim plinom. Gospod inženir je bil tudi prvi Mariborčan, ki je delal na popularizaciji radiofonije v Mariboru.
Inž. Tomšiča odlikuje plemenit značaj. S svojo plemenitostjo in dobrosrčnostjo zna ustvarjati lepe odnose do vseh, s katerimi ga življenje druži v službi ali družbi. Zato je priljubljen pri podrejenih in prijateljih.
Častitkam k 50 letnemu jubileju se pridružuje tudi naš list in mu želi še mnogo lepih let! *
m Maribor se pripravlja, da dostojno proslavi 140 letnico rojstva škofa Antona Martina Slomška. Na predvečer rojstnega dne, v ponedeljek dne 25. novembra bo v preurejeni mestni stolnici cerkvena prireditev. Na rojstni dan se zberejo zastopniki katoliških društev na slavndstnem občnem zboru Prosvetne zveze. S 1. decembrom se prevzame na novo kupljeni Slomškov dom za učite-ljiščnike, ki naj bo zunanji spomenik za 140 letnico Slomškovega rojstva. Podroben spored bomo še objavili. Že danes pa opozarjamo na to, da bo Maribor gotovo z vso vnemo sodeloval pri vseh spominskih prireditvah.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri zvečer ob osmih v običajnih prostorih redni sestanek, na katerem predava prof. Tone Klasinc o Grčiji in Grkih. Za člane udeležba obvezna.
m Magdalensko prosvetno društvo ima danes po deseti maši občni zbor v društvenih prostorih. Za članstvo obvezno, prijatelji iskreno vabljeni.
m Prvi vagon sladkorja za sladkanje vinskega mošta je dospel na mariborski kolodvor. Občina Košaki je dobila obvestilo, da je prvi vagon odposlan, včeraj zjutraj pa je bil vagon že v Mariboru. Ta sladkor je namenjen vinogradnikom ko-šaške občine za sladkanje mošta. Uprava občine Košaki poziva vinogradnike, da pridejo po sladkor v občinski urad.
m Mrtvaški zvon. V Slovenski ulici 40 je umrla zasebnica Elizabeta Šerčič, stara 76 let. — V Delavski ulici 14 je ugrabila smrt 44 letnega monterja mestne plinarne Franca Rečnika. — Huda izguba je zadela trgovca g. Juriča, kateremu je v Zagrebu v bolnišnici umrla njegova komaj 29 letna soproga gospa Jaromira Jurič. Truplo je bilo prepeljano v Maribor. Svetila pokojnim večna luč!
m Mlakarjevo igro »Bajtarska princezinja« vprizori danes ob 16. uri v dvorani Cvetlična ul. 28 kolonijski dekliški krožek.
m Avtobusni izlet na Ptujsko goro in v Ptuj
priredi v nedeljo, 17. novembra, mariborska podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Stroški znašajo 30 dinarjev za osebo. Prijave sprejema tajnik tov. Z. Aljančič, tel. št. 29-32, ki daje tudi natančnejša pojasnila. Prijaviti se je do četrtka, 14. novembra.
m Jutrišnji konoert slovenske glasbe ljubljanskih konservatoristov (Narodni dom) bodi nacionalni in umetniški dogodek, ki ga naj nikdo ne preide.
m Izobraževalno društvo v Košakih ima danes popoldne ob 15 predavanje o škofu Antonu Martinu Slomšku. Pridite!
m Dr. Lovrec, Strossmajerjeva 8, zopet ordi-nira.
m Naše poročilo o razpravi v Halbarthovi aferi izpreminjamo v toliko, da se razprava ni vršila v nemščini, pač pa se je obtoženi Valter Halbarth posluževal samo nemškega jezika ter je bil zaradi tega potreben tolmač.
m Prva letošnja glasbena novost v mariborskem gledališču bo melodiozna opereta »Na cesa-ričin ukaz«. Premiera bo v torek 12. t. m.
m Strah mariborskih odvetnikov pod ključem. Zadnje čase so dobili nekateri mariborski odvetniki grozilna pisma, da morajo položiti na tem in tem mestu določene visoke zneske denarja, drugače pa jim grozi smrt. Tako pismo je dobil kot zadnji tudi odvetnik dr. Komavli, ki je obvestil policijo. Neznanec je od dr. Komavlija zahteval, da mu mora včeraj dopoldne prinesti k električni uri na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice 10.000 din. Odvetnik je res poslal k omenjeni uri svojega zaupnika, nanj pa so pazili detektivi, ki so potem zasačili pisca skrivnostnih grozilnih pisem, 25 letnega slikarskega pomočnika Stanka Novaka s Pobrežja. Priznal je, da je ta pisma pisal, izjavil pa je, da ni »tako hudo mislil« ter ni imel namena mariborskim advokatom kaj žalega storiti.
m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova c. 13, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Jajčna afera pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega eodišča se je vršila včeraj dopoldne razprava v znani »jajčni aferi« iz mariborske bolnišnice. Zagovarjal se je 28 letni posestnik Franc Kogler iz Biša, ker je dvakrat pripisal na potrdilu, katerega mu je izročila sestra Rozalija v bolnišnici za dobavljena jajca, še po eno številko in sicer tako, da je enkrat napravil iz 504 jajc 1504, drugič pa od 227 komadov kar 1227 komadov. Tako izpremenjena potrdila je potem predložil pri blagajni ter je dobil vsakokrat plačanih po 1000 jajc več. kakor jih je dobavil. Dejanje je priznal ter je bil obsojen na 2 meseca zapora, 240 din denarne kazni pogojno na 2 leti.
m Tako dolgo je zasledoval vlomilca, da ga je upehal. Pri posestniku Alojzu Saleclu v Pire-šici je bil izvršen vlom. Vlomilec je s sekiro odprl kuhinjska vrata, potem pa z istim orodjem tudi štiri omare, iz katerih je pobral obleke za 4000 din. Plen je zavezal v več zavojev ter se z njim podal v beg. Domači pa so vlom kmalu opazili ter je posestnikov sin začel vlomilca zasledovati. Ta je vrgel najprej zavoj z obleko na tla, misleč da se bo zasledovalec ustavil ter s tem zadovoljil. Preganjalec pa je bil vlomilcu še naprej za petami ter se tudi ni ustavil, ko je vlomilec zmetal od sebe najprej uro, potem še nekatere predmete ter mu tudi grozil, da ga bo ustrelil. Kakih 7 kilometrov je šla ta gonja čez drn in strn. dokler se ni vlomilec šele v Crnavi upehal ter se zatekel v hišo vpokojenega orožnika Franca Malgaja, kjer so ga vsega izčrpanega prijeli ter izročili pozneje orožnikom. Bil je to brezposelni 36 letni tesar Jožef Obreda iz Begunj, ki ima že 11 predkazni na vesti.
m Nesrečna karambola. Na Radvanjski cesti v Studencih je povozil neki tovorni avto 38 letnega delavca Matijo Verdnika iz Pekpr.. ko se ie peljal na kolesu iz tovarne domov. Verdnik ima webito čelo. — Y Košakih je podrl nepoznan
motociklist 28 letnega Franca Slugo, ki je dobil poškodbe na glavL Oba sta bila prepeljana v bolnišnico.
m Nesreča na novi gimnaziji. Pri gradnji nove gimnazije je padel z zidarskega odra 42 letni zidar Ipavec Gabrijel. Zlomil si je levo roko ter zadobil notranje poškodbe.
m Roparski napad na Hočkcm Pohorju sta izvršila dva neznanca, ki sta vdrla na žago, na kateri je bil zaposlen 31 letni Žagar Mihael Stolnik. Zahtevala sta od Stoinika denar, ker pa se je jima postavil v bran. sta ga napadla s cepinom ter ga ranila na kolenu in mu prebila lobanjo. Nezavestnega sta potem oropala ter mu odnesla nekaj denarja. Stoinika so prepeljali v mu ko bolnišnico.
m Dva prsta je odrezala cirkularka v železniških delavnicah 32 letnemu mizarju Francu Mikušu.
m Vlomilec in otroške igrače. V petek sredi poldneva je vlomil neznanec v izložbeno okno v hodniku MartlnČeve trgovine v Gosposki ulici. Vlomilec si Je prilastil nekai otroških igrač, kakor puško na zračni pritisk, nekai avtomobilčkov, otroške igre in podobno v skupni vrednosti 500 din.
Gledališke
Nedelja, 10. novembra, ob 15: »Cyrano de Bergerac«; ob 20: »Nenavaden človek. Znižane cene.
Ponedeljek, 11. novembra: zaprto.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Tako na vojaškem, kakor na političnem polju je bil pretekli teden bogat na dogodkih, ki mečejo svoje sence daleč v bodočnost. Na bojiščih se je pričelo novo poglavje v pomorski vojni, v politiki pa je dala ponovna izvolitev ameriškega predsednika Roosevelta Združenim državam severne Amerike jasno in določeno zunanjepolitično smer.
Pregled po bojiščih
Za angleško -nemško fronto je značilno, da je letalski dvoboj sicer trajal ves teden takorekoč brez prestanka naprej, toda stopil je v ozadje spričo hude zaostritve nemške ofenzive proti angleški pomorski trgovinski plovbi. Sam angleški ministrski predsednik Churchilf je v svojem ponedeljkovem pregledu položaja dejal, da Angliji pomorska vojna dela več skrbi, kakor letalski napadi, ki so kolikor toliko uravnovešeni z delovanjem angleškega letalstva, med tem ko Anglija novih sredstev za obrambo svoje ogrožene pomorske plovbe še nima.
Za angleško- italijansko tronto so bili v preteklem tednu značilni letalski napadi na Obojestranske vojaške postojanke na 6uhem. kar bi služilo kot dokaz, da je že dalje časa napovedana italijanska ofenziva proti Egiptu pred durmi Na tem prostoru pomorskih dejanj ni bilo. Omeniti pa je treba, da so bile v preteklem tednu prvič vržene bombe na mesta v južni Italiji.
Na g r š k o - i t a 1 i j a n s k i fronti so trajale borbe ves teden. Poglavitni sur.ek italijanske ofenzive se razvija proti jugu, kjer so Italijani prišli že 32 km globoko v grško ozemlje. Grki pa so se morali umakniti nazaj čez reko Kalamas do Metaksove utrjene črte. Italijanski pritisk proti vzhodu v smeri pioti Solunu pa ni bil tako izrazit in so na tem bojišču Grki obdržali svoje postojanke, ki jih imajo onstran meje v Albaniji nad albanskim meštom Korca (Korica). Zelo hudo pa je italijansko bombardiranje grških mest, med katerimi sta Lerir.a (Florina) in Solun najbolj trpeli. Angleška pomoč je prišla do izraza v prihodu nekaterih letalskih oddelkov, predvsem pa v zasedbi važnih otokov: Kreta, Kithora, Antikithera, 1$ Igžijoi,južno, mi grške .pelopoueške celine in zapirajo Vhod V Kgejsko morje, tefChlosa in Les-bosa, ki ležfta ob turški obali in branila vhod v Dardanele. tiodMlje treba, da misli Anglija pri pomoči, ki jo daje Grčiji predvsem tudi na lastno obrambo svojih postojank v egiptovskem kotu.
Na kitajsko -japonskem bojišču je bilo opaziti precejšen umik Japoncev v srednjem odseku, kjer so Kitajci zasedli Nanning in oblegajo pristanišče Ičang. Japonci so se začeli pripravljati za potrebe, ki znajo nastati na tihem morju in so s Kitajske potegnili nekaj letalskih sil. To je dalo pogon kitajski ofenzivi.
Politični pregled
Na dveh zunanjepolitičnih prostorih so se v preteklem tednu razvijali dogodki, ki pa imajo za nadaljni potek zunanjepolitičnih razvojev različne vplive.
V Združenih državah Severne Amerike ie bil ponovno izvoljen za predsednika Roosevelt, kar nekateri razlagajo tako, da je v Ameriki zmagala sedaj tista struja, ki žene v vojno. Morda to ne bo v polnem obsegu res, toda z Rooseveltom bo Amerika brez prekinitve nadaljevala in stopnjevala svojo pomoč Angliji, nadaljtvala in stopnjevala tudi svoje lastno oboroževanje v prividu tihomorskega spopada z Japonsko, medtem ko bi z zmago Rooseveltovega nasprotni! a VVilekieja nastal nekaj mesecev trajajoči zastoj, ki so ga v Angliji smatrali za pogubnega. Italijanski in nemški tisk sta Rooseveltovo izvolitev spre.iela hladno, pristavljajoč, da za svetovni položaj nima pomena, ker sta itak oba kandidata stala na stališču, da je treba Anglijo z vsemi silami podpirati proti Nemčiji in Italiji ter da je treba računati na spopad z Japonsko. Prve besede Rooseveltove po izvolitvi so dale prav tem razlagam, kajti v petek je Roosevelt že objavil, da sme Anglija računati na polovico vse ameriške proizvodnje orožja.
Nadaljni dogodki se tičejo južnovzhodne Evrope in bližnjega vzhoda, v kolikor sta ti dve področji neposredno prizadeti po izbruhu sovražnosti med Italijo in Grčijo. V poštev prihajajo usode Jugoslavije, Bolgarije, Turčije in Sovjetske Rusije. Jugoslavija je svoje nevtralnost-no stališče uradno podčrtala v izjavi, ki se konča z izrazom upanja, da bo jugoslovanska nevtralnost spoštovana tudi od drugih. Kakor nalašč je potem prišlo bombardiranje našega Bitolja po neznanih tujih letalih in je to bolestno odjeknilo ne samo pri nas doma, marveč tudi v tujini, koder jim je naša nevtralnost iskreno pri srcu. Naša vlada je poslala v Atene, Rim in London pojasnilo o svojem zsaižanju glede tega žalostnega dogodka ter opozorila na posledice, ki hi mogle nastati, če bi se nevtralnost naše zemlje še enkrat kršila. Bolgarija je objavila nevtralnost, a so bili sprejeti nekateri vojaški ukrepi, tisk pa je začel objavljati zahteve po spremembah meja. Turčija bi morala Grčiji na pomoč, toda za to ni bila naprošena in je tudi na nasvet Anglije ostala mirna, toda na bolgarsko mejo je postavila močne odrede svoje oborožene sile, tako da prevladuje vtis, da hoče Turčija paziti na zadržanje Bolgarov in da je od slednjih odvisno, kako se bo Turčija zadržala naprej. Med Turčijo in Sovjeti na eni ter Turčijo in Nemčijo na drugi strani ;o v razvoju pogajanja, ki se tičejo bodočega položaja in vprašanja varnosti carigrajskih (dardanelskih) ožin. Sovjetska Rurija še vedno molči toda obstojajo nekateri znaki, da so njenemu molku postavljene meje pri Dardanelah in njihovem evropskem in azijskem zaledju. Obstajajo neki dogovori med Sovjeli na eni, Nemčijo. Anglijo in Turčijo ca drugi strani, da se v Dardanele ne bo drpgnln. če je tudi Italija že dala Sovjetom takšno zagotovilo ni znano. Verjetno pa je, odkar 6ta se v Firenzi sestala Mussolini in Hitier.
Med Nemčijo In Francijo tečejo pogajanja za sodelovanje počasi,.naprej in v preteklem tednu ni bil dosežen noben viden napredek odnosno se ri zvedelo za nobene konkretne pogoje za takšno sodelovanje, niti za načiu in obseg sodelovanja.
Notranji pregled
Mohorjeva druiba odlikovana. Naša častitljiva Mohorjeva družba, ki je letos obhajala svojo 80 letnico, je dne 4. t. m. doživela velik praznik. Tega dne ji je v imenu vlade ban g. dr. Natlačen izročil visoko odlikovanje: red sv. Save 1. stopnje za zasluge, ki si jih je za slovenski narod v teku 80 let pridobila. Ob tej priliki je v Celju bila prisrčna slovesnost, kjer so govorili predsednik družbo dr. Cukala, ban dr. Natlačen, mariborski škof dr. Tomažič. ter v imenu uslužbencev Mohorjeve družbe stavec. Juraž Jože. — To je v kroniki naših domaČih dogodkov pretekli teden bil najznačilnejšii dogodek.
Bitolj bombardiran! To pa je bil dogodek velikega pomena ne le pri nas doma, temveč se z njim peča tudi zunanje časopisje. Dne 5. t. m. popoldne je nad naše obmejno mesto Bilolj naenkrat priplulo nekaj tujih neznanih bombnikov, ki so meni nič tebi nič začeli na mirno mesto metati težke hombe. Letala so kmalu odletela, so se pa spet vrnila ter v večji množini metala bombe. Napad 6e je potem še enkrat ponovil. Padlo je vsega skupaj 21 bomb, izmed katerih jih je 19 eksplodiralo. Razdejanih je bilo več hiš, ubitih 9 ljudi, med njimi Slovenec, kapelan Maks Vari, mnogo pa ranjenih. Po cestah so bombe napravile velikanske jame. Ta dogodek jo povzročil silno ogorčenje, ker je naša država nevtralna in se ne meša v vojne dogodke, ki se gode blizu naše tamkajšnje meje. Zdaj se je razburjenje že poleglo. Po državi zbirajo prispevke za nesrečne žrtve. Hvala Bogu. da jih ni bilo še več, ker je bil tisti dan v Bitolju semenj, kamor je prišlo na tisoče kmetov iz bližnje in daljne okolice. Naša vlada je izdala uradno poročilo, da je vladam v Atenah, Londonu in Rimu poslala noto, kjer protestira zoper ta napad ter naznanja, da bo poslej vsako tuje letalo nad našim ozemljem naletelo na oborožen sprejem. Naša vlada sporoča, da je začela preiskavo, katere države last so biii bombniki, nakar bo zahtevala odškodnino za žrtve in škodo, ki znaša blizu 4 milijone.
Vojni minister odstopil. Naš dosedanji vojni minister general Nedič je odstopil ter je bil na njegovo mesto imenovan general Peter Pešič, ki je že enkrat bil vojni minister. — Preteklo nedeljo je bila v Nišu velika letalska slovesnost, ko so tamkaj blagoslovili nova jadralna letala. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je pri tej priliki imel mladini patriotičen govor. — 250-ietnico obhajajo vojvodinski Srbi kot jubilej, ko so se takrat naselili v Vojvodini, kjer so ohranili svojo srbsko narodnost do danes. — Bosanski Hrvati pa slovesno obhajajo 400 letnico ustanovitve jezuitskega reda. Jezuiti imajo namreč v Travniku svoje velike vzgojne zavode, kjer so napravili velikansko kulturno delo za povzdigo Bosne in Hercegovine.
Suhotica je židovsko mesto naglašajo tamkajšnji srbski in hrvatski listi, ki naglašajo, da je v Subotici vsega skupaj sicer le kakih 4000 Židov, da pa imajo ti Židje v svojih rokah celih 90% subotiške industrije ter velike trgovine. Vsi ti Židje pa so pred 20 leti bili revni trgovski pomočniki, zdaj pa imajo v rokah ogromen kapital, ki z njim vladajo nad Subotico. —• Hrvatski pisatelj dr. Mile Budak je napisal članek, kjer pravi, naj bi se Hrvati, ki žive zunaj meja Jugoslavije, vrnili nazaj v hrvatsko domovino, kakor se zdaj vračajo v domovino Nemci, ki so bili že stoletja naseljeni po drugih državah. Zlasti velja to za Hrvate na Gradiščanskem, v mejah velike Nemčije. Kako bo dr. Budak. ki je znan hrvatski nacionalist, mogel to izvesti, tega ni povedal. Škoda! — Vlada je razpustila Ljoti-čevo organizacijo »Zbor«, ki je protizakonito delovala ter razširjala napačne govorice ter begala ljudi. — V Zagrebu so se zbrali h konferenci jugoslovanski katoliški škofje. — Tamkaj zdaj zboruje tudi hrvatski socialni teden, kjer imajo važna predavanja iz socialnega življenja.
Komunisti rovarijo še vedno na belgraiski univerzi. Dne 23. oktobra so povzročili take pretepe, kakršnih še ni bilo na tej univerzi. Zaradi tega je oblast univerzo za nekaj časa zaprla. Ta teden so jo spet odprli. Akademski senat je pri tej priliki izdal dijakom oklic, kjer jih svari pred novimi spopadi ter grozi, da bo univerza za dolgo ostala zaprta, če se spopadi ponove. Od tega bodo imeli le škodo pridni dijaki, ki bi radi študirali. Oblast je naznanila, da bo vse krivce pognala z univerze. Komaj pa so po vsem tem univerzo odprli, so se nemiri spet začeli', nakar je bila univerza spet zaprta. Zdaj listi naglašajo, da je treba uvesti drugačen red na tej univerzi, ker sicer nikdar ne bo miru. Univerza je za to, da študentje na njej študirajo, ne pa da se pretepajo. — Nekaj podobnega so poskušali dijaki zagrebške obrtne šole. Toda tukaj jih ie oblast lepo zašila. Šolo je kar zaprla, nakar je bilo sporočeno dijakom, da se bo zdaj vršilo novo vpisovanje v šolo. Za vpisovanje je treba vložiti prošnje na bansko oblast, in sicer jo morajo vložiti dijakovi starši. Tako bodo na Hrvatskem pa-nali tiste študente, ki jim ni za študij, marveč le za pretepe. — Med tem ko se komunistični študentje po navodilih koniinterne pretepajo, pa prireja za 23. obletnico proletarske revolucije v Sovjetiji sovjetski poslanik v Beleradu sijajno večerjo. V Četrtek, 7. t. m. zvečer je bila na sovjetskem poslaništvu tako razkošna pojedina, kakršne doslej ni priredilo nobeno buržujsko poslaništvo.
Delavske zbornice »o zborovale v Skoplju, kjer so sklenile med drugim, naj se čimprej izda uredba, s katero se bo preuredilo delavsko zavarovanje. Zlasti pa so zahtevale, naj »e iakoj odpraviio komisarji pri SUZORJU in pri raznih okrožnih uradih, kjer so.
Celjski mestni svet
Celje
Včeraj smo poročali o važnem sklepu mestnega svata o prepotrebnem povišanju plač vsem uslužbencem mestne občine. Povišanje bo obremenilo mestno blagajno za 740.000 din. Priobčujemo še nekaj pomembnejših sklepov petkove seje, ki bodo zanimali javnost.
Dela v Vodnikovi ulici so zaradi težav z nabavo granitnih kock nekoliko zastala, vendar bodo pričeli že ta teden s polaganjem kock in tudi z asfaltiranjem pločnikov. Poštna uprava je predložila načrt za polaganje telefonskih kablov, kar bo izvršila mestna občina v lastni režiji, stroške pa bo krila poštna uprava. Na Mariborski cesti dokončujejo priključke, nakar bodo položili kanalske cevi. — Potok Ložnica odnaša v nereguli-ranem delu nad Joitovim mlinom mnogo rodovitne zemlje, zato bo mestna občina zavarovala obrežje v tem predelu do jeza in je za to odobrenih 18.000 din. Izvršila se bo postopna regulacija Sušnice skozi Ostrožno, če bodo posestniki brezplačno odstopili zemljišče in če bo prišlo do sporazuma zaradi trase. Mestni svet je odobril 21.729 dinarjev za nabavo mednarodnih cestnih znakov. Načelno je pristal občinski odbor na večjo podporo Odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru, če bi se ustanovila v Celju v ta namen kakšna socialna ustanova.
Regulacijska dela v II. delu pete etape bodo izvršena v mešani režiji tehničnega razdelka okr. načelstva v Celju iz razpoložljivih sredstev 1 milijon 254.000 din. Mestni svet je odobril 58.170 din za odkup zemljišča ob reguliranem delu Ložnice in za zemljišče od ge. Majdič. Odbor je odklonil v smislu uredbe o uporabi motornih vozil prošnje za obrt avtoizvoščkov Petru Marovtu, Otonu Vozliču in Drofeniku. Gostilniška obrt se dovoli Con-fidenti Emi v Zavodni, Hrastniku Leopoldu na Kralja Petra cesti in Javoršek Rozaliji v Prešernovi ulici, dočim se odkloni g. Robeku v Aškerčevi ulici, ker ni podana lokalna potreba.
Radio-aparati
Radione - Telefunkon - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal
(tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
Lep uspeli ZZD v Celju 4
ZZD, podružnica v Celju, je organizirala delavstvo v kamnolomih bratov Sodina Alojza in Ferdinanda na Frankolovem in Laznika Jožefa na Stranicah. Organizacija se je zavzela za delavce in delavke, ki so bili za težko delo vse premalo plačani, in je posredovala pri. lastnikih, dn bi sami pristali na povišanje. Ker so lastniki ostali samo pri obljubah, je bila organizacija prisiljena, da je zadevo prijavila inšpekciji dela in okrajnemu načelstvu, ki je razpisalo poravnalno razpravo.
Poravnalne razprave so se udeležili okrajni podnačelnik dr. Otrin Jakob, kot vodja razprave, Arnšek Jože, zastopnik delavcev Rebevšck Šte-
Dnnašnja brzoturnirskn tekma med klubi Slovenske šahovske zveze v spodnjih prostorih
ftri »Slonu« s pričetkom ob 10. Te tekme se bo etos po vsem pričakovanju udeležilo rekordno število tekmovalcev, tako da zveza predvideva tudi tekmovanje v dveh skupinah s finalno tekmo med zmagovalci v skupinah. Glavna tekmeca zmago, Ljubljanski in Cetralni šah, klub sta se za letošnje tekmovanje temeljito pripravila in bo Ljubljanski šahovski klub najbrže nastopil celo s štirimi moštvi, Centralni šahovski klub pa s tremi. Z več moštvi bo verjetno nastopil tudi Korotan, ki se je že lansko leto lepo uveljavil v šahovskem življenju Ljublja-liane. Pričakovati ie. da bo današnja nrirodilev lepa manifestacija našega šaha v organizator-
nem in strokovnem pogledu.
• '*< ■ —
Partije iz velikega turnirja v Moskvi vzbujajo zaradi svoje borbenosti splošno pozornost med šahisti. Tudi današnja igrs, v kateri je bil poražen ukrajinski prvak BolosLavski, je izredno borbena.
Boleslavski — Dubinin.
1. «2—e4, c7—c6, 2. Sbl—c3 (proti Dubininu je tako igral tudi Lowenfisch in dosegel lepo pozicijo), d7—d5, 3. Sjjl—f3, LcS—g4 (ta poteza je. dvomljive vrednosti, kot je pokazala že partija Lčhvenfisch-Dubinin, katero smo objavili), 4. h2—h3!, Lg4—h5 (v citirani partiji je sledilo Lxf3), 5. e4— Xd5, c6Xd5, 6. Lfl— b5+, Sb8—c6, 7. g2—g4 (na ta način beli izsili menjavo črnega damskega lovca za konja in obdrži boljše izglede. Oslabitev belih polj na kraljevem krilu ni nevarna, ker beli obdrži lovski pnr). Lh5 —g6, 8. Sf3—e5, DdS—d6, 9. d2—d4, f7—f6, tO. Se5—Xg6, h7Xg6, II. Let—ei? (močnejše je bilo Ddl—d3 in črni bi moral dati kmeta, kar na Ke8—f7 sledi Sc3Xd5. Po igrani potezi se črni konsolidira), e7-e6, 12. Ddl—d2, Dd6—c7, 13. Lb5—d3, Ke8-f7. 14. h2-h4, I.fP—b4, (5. a2—a3, I.b4—a5. 16. Kel-fl, DcT—d7, 17. b2—b4, La5— c7, 18. Sc3—b5, SgS—e?, 19. Tal—el, a?—a6, 20. Sb5Xc7, Dd7Xc7, 21. Do2-e2, Dc7-d7, 22. c2 —c3 Ta8—c8, 23. h4—h5 (črni je v zadnjih potezah zasedel s trdnjavami odprte linije in zasedel tudi z drugimi figurami dobra mesta, tako da mu napad belega ne dela več težav), e6—e5! 24. Ld3—bi, g6Xh5, 23. g4Xh5, e3—e4 (napad belega se ni obnese!, ker je črnemu uspelo zapreti igro in beli lovci ne pridejo do veljave), 26. c3—c4, Dd7—f3, 27. Thl-h4 (grozi c4Xd5 z osvojitvijo kmeta o4 tadn črni ima sijajen odgovOr), g7—g5 (črni ie s tem dosegel prednost, ker beli nima več nobene prave mož.nosti za napad), 28. Th4—h2, Kg8—g7, 29. c4-c5, Se7 —g6, 30. f2-f3, Sg6--h4, 31. f3—f4, g3Xf4. 32. Le3-f2, f4—f3. 33. De2-d2. Sli4—g2, 34. Ii5-h6+, Kg7—f7, 35. Te J—dl, Df5-g5, 36. Dd2Xg5 (menjava dam je bila izsiljena, s tem je pa tudi usoda belega zapečatena), fbXg3, 37. Lbl— a2, Tc8—q8, 38. Kfl-gl. Kf7g6, 39. Th2Xg2 (to je že obup, toda brez 'e žrtve bi črni tudi hitro zmagal), f3Xg2, 40. KglXg?, Sc6-c7, 41. Tdl-cl, ThXh6, 42. Lf2-g3. Se7-I5. 43. Lg3-e5, Sf?—23+, 44. Kg2—g3, TdS—fSl in beli se je vdal, ker mu grozi mat na f3, kar beli ne more preprečiti. Partija je zanimiv primer, kako more biti lovski par celo slabši od dveh konj. če je	z aorta in lovci nimajo prostih
linij.
zobozdravnik dr. Stane Vrhovec
zopet redno ordinira
na 2.50 din. Prav tako se poviša posojilo za uporabo plinskih aparatov za 25 odstotkov. Cen« plinu so povišali tudi v drugih mestih.
c Zimska pomoč Šolski mladini. G. kapelnik celjske vojaške godbe je nakazal tukajšnji I. deški šoli za revne učence znesek 600 din. V ta namen je darovala tudi neka druga oseba, ki noče biti -. ,. , , , uit I ... imenovana, znesek 1000 din. Za plemeniti dar se metra za streljanje In drobljenje Miner	viteljitvo 4oie obetna darovalcema prav iskre-
mora sam kupovati strelivo, ki ga dobiva od I F . ,u.,i_i lastnika obrata po 84 din kg. Z ozirom na to, n0 zanva"ulel
lan in brata Sodin Aloji in Ferdinand. Zastopnik Zveze združenih delavcev, podružnice v Celju, je poročal, da so delavci v obratih plačani v nasprotju s predpisi o minimalnih mezdah in da njihove mezde ne dosegajo predpisane višine minimalne mezde. Delo v obratu je urejeno tako, da se plačuje akordno delo po 16 din od kub.
da je gramoz v tem obratu boljše vrste, more delavec v teku 10 ur nadrobiti največ do 1.50 m® tako, da znaša njegov zaslužek na dan v ugodnem primeru največ 24 din. Zaradi tega je zastopnik ZZD, kakor že prej, predlagal, da lastnik kamnoloma izplača vsem delavcem za preteklo leto, oziroma sezono do 1. oktobra 1940 razliko neplačanih prispevkov do višine minimalne mezde tako. da se računa za kub. meter nastreljanega ali nadrobl.jenega kamenja po 20 din, od 1. oktobra 1040 dalje pa po 25 din za kubični meter.
Delodajalec je pristal na ta predlog. Te dni bo še poravnalna razprava na okrajnem glavarstvu v Slov. Konjicah, da se reči še vprašanje povišanja plač v kamnolomih na Stranicah.
Dr. A. Kunst
specijalist za bolezni zob in ust
Je otvorli svojo ordinacijo na Trgu kraja Aleksandra O/l, Celje
c Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora v Celju. V sredo, 20. novembra bo gostovalo v Celju mariborsko Narodno gledališče s tragikome-dijo »Nenavadni človek«, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo.
c Na roditeljski sestanek v dvorani Salezi-janskega mladinskega doma v Gaberjih danes po večernicah vabimo vse starše iz bližnje in daljne okolice. Predaval bo dr. Alojzij Tome, nakar bo igra »Kje je sreča«. Prireditev je izključno za starše, zato je mladini vstop prepovedan.
c DI. prosvetni večer v Celju. V Prosvetnem domu bo v torek predaval o slovenski kneginji sv. Emi ravnatelj Vinko Zor iz Ljubljane,
c Mladina vseh celjskih šol s sodelovanjem vojaške godbe 39. pp. bo nastopila danes ob pol 5 popoldne v Mestnem gledališču. Prireditev je 7.a vso javnost in obsega bogat in pester spored kvalitetne vsebine. Pričetek po prihodu vlakov. Vabljeni!
Olepševalno in tuisko-prometno društvo v Celju
obvešča cenjeno občinstvo, da prodaja v svoji vrtnariji za okrožnim sodiščem razne cvetlice in sprejema naroČila za šopke in vence.
c Pevsko in godbeno društvo »Sloga« v Za-
gradu priredi danes ob 3 v dvorani hotela Stegu Govekarjevo dramo »Gruntarji«.
c Povišanje cen plinu v Celju. Mestna plinarna je zaradi povišanja cen uvoženega plinskega premoga primorana zvišati cene plinu in koksu. Cene plinu se povišujejo: pri uporabi 1—5 kub. metrov 5 din, torej kakor sedaj, to pa iz razloga, ker uporablja to količino plina v največji meri uradništvo in delavci. Ostalo se poviša: od 6—15 kub. metrov od 4 na 4.75, od 16—30 na 4.25, preko 30 od 2.90 na 3.50 din. Prav tako se zvišajo tudi cene industrijskemu plinu. Od 1 do 250 kub. m ostane dosedanja cena: od 250—500 se zviša od 2.75 na 3.25, od 500 do 750, od 2.50 na 3, od 750 do 1000, od 2.25 na 2.75; preko 1000 se zviša od 2
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom
c Licitacija listja v mestnem parku bo ponovno v sredo 13. novembra ob 8 zjutraj na licu
mesta.
c V skednju so naSli mrtvega pred dnevi v Letušu pri Braslovčah neznanega moškega. Oblasti so ugotovile, da je mrtvec 43 letni Pahor Kazimir, rojen v Renčah pri Gorici, italijanski državljan. Pahorja 60 pokopali na braslovžkem pokopališču. Naj v miru počival
c Na Ostrožnem pri Celju je padel in si zlomil desno roko v zapestju 5 letni sin posestnika, Grač-ner Anton.
Ptuj
Veterinarsko prakso je odprl živinozdravnik Machalka v Ptuju, Florijanski trg 3.
Izpod Ptujske gore
Prosvetno društvo v Cirkovcah ponovi danes popoldne igro »Divji lovec«. Vabljeni od blizu in
daleč!
Iz Hajdine. Na meji naše župnije, blizu postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju leži ob železniški progi sredi borovja v tako imenovanem Strnišču znano vojaško pokopališče. Mnogo žrtev zadnje svetovne vojne spi tam svoj zadnji sen. Nobeno leto pa ni bilo tu tako žalostno kot letos. Grobovi so zasuti z listjem ter dobesedno prerasli z robidjem, praprotjo in trnjem; več nagrobnih kamnov, ki jih je postavila še Avstrija, leži na tleh, železne ograje na obzidju mestoma sploh več ni, imena na glavnem spomeniku so izglodana od zoba Časa do nečitljivosti, vsa drevesca okoli cerkve so suha in tudi pri obojnih vratih je razdejanje. Ali se tako spoštujejo borci za svobodo domovine? Upamo, da pristojna oblast grobišče vsaj naknadno spravi v red, ako ni mogla storiti tega do Vseh svetih.
Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Okrajno načelstvo je zaprlo znano gostilno v Apačah. — Organistu Muršecu je umrla 4 letna hčerkica Tre-zika. — Velike nove lokale, ki 60 res v okras našemu kraju, sta si postavila trgovca Korošec in Kopušar ter mlekarnar Strel. — Marija Mojzer, sestra našega agilnega osmošolca, se je pred kratkim poročila z Iv. Timošenkom iz staropoljske-gubernije v Rusiji. Zakonsko zvezo sta sklenila tudi šolska sluginja Francka Galun z železničarjem Babošek Rudolfom ter posestnica Marija Pišek (2u-pečja vas) z Janezom Poštrakom, strežnikom ptujske bolnišnice. Vsem želimo vso srečo! — Rekordna je bila udeležba pri »Mrtvaškem plesu«, ki ga je režiral g. župnik F, Spindler. Vlogo smrti je mojstrsko podala gdč. učiteljica Anica Beraničeva iz Apač, pa tudi vsi drugi so se postavili. — Danes popoldne gremo v Cirkovce na igro »Divji lovec«.
Iz Majšperga. V vasi Skrblje se je v pijanosti obesila 31 letna posestnica Marija Korošec, mati dveh otrok. — Premogovnik v Medvedcah že od poletja ne obratuje. — Naša tekstilna tovarna »Vu-natex« bo povečala obrat za polovico. Pravkar do-končavajo zidarska dela prizidanih objektov. — Precej hudo je ugraznil pes g. tovarnarko Ku-brichtovo; še huje pa je ranil delavca, ki je hitel na pomoč.
Kranj
št. Jernej na Dolenjskem
Zdravstveni dom za št. Jernej in okolico je bil minulo neoeljo slovesno blagoslovljen :n izročen svojemu plemenitemu namenu. Obred blagoslovitve je opravil domači g. župnik Er. Cerkovnik, proslave pa so se udeležili tudi g. okrajni načelnik dr. Tomšič, škociianski g. župnik škoda, ravnutelj llig. zavoda g. dr. Pire, domači zdravnik dr. Reja, učiteljstvo, župan g Vide Franc in precej faranov. Zbrane goste je pozdravil župan Vide, ki se je obenem tudi zahvalil za delo in trud vsem ciniteljem, ki so pripomogli, oa je dobil št, Jernej to važno zdravstveno ustanovo. Za tem sta govorila tudi dr. Reja in dr. Pire in v daljših izvajanjih poudarila pomen zdravstvenega doma za dol enjske kraje in orisala težnje Hig, zavoda v Ljubljani ter oblasti za zdravstveni preporod vse Slovenije. Po končanih slovesnostih je bil ogled zdravstvenih prostorov, ki so sicer precej majhni, a vendar tako smo-treno in okusno urejeni, da bodo gotovo dobro in plodonosno služili svojemu vzvišenemu namenu.
Sv, Martin, ki bo jutri krščeval vino po naših goricah, letos ne bo deležen veselega sprejema, ker je vinski pridelek izredno slab in zviček kisel in trpek, da enakega ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
VERITAS
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE
Anton Dremcc
Celje
Iščejo se zastopniki
SCHNEIDER.
P ZAGPEB. NIKOLIČčVA IO
Absolvent trg. akademije
moški, dobro kvalificiran, soliden, dobi službo v prodajnem oddelku veleindu-strije na deželi. Smisel za jezike pogoj. Ponudbe v upravo „Slov.u pod šifro »Podjeten* «1. 17148
Križanka
		H	1	2	3		4	5	11	11	5	11	7		3	9	10		U	12	13	14	11	11	15	16		d
1	Bi	u				11	18		19	20		21		11	22			11	23				11	24			(1	
®	•b			11	11	20	11	21			11		11	11	28				11	m	11	11	29			11		
1	li	30		31	32		11	1	33		34		11	35				11	36	37	38	39	H	40			UD	
		11	41				11	11	42				43			11	11	44					45			11		
			11	40			4/	11	48			11	49			11	50			11	51				(1			
		11						53			m	11	54			55				11	11	56			57	d		
	1	w			11	59				S	60	61			11	62				m	11	63				64	11	
		11	bii			11	m	11	11	60				11	11		11	67		68	11		(1	11	69			H
	11	/0			11	/1	12		/4	11	75			U	76		77				78	11	79	|80			H	
11	SI			mm		82							11	83		11		H	11	84								
Vodoravno: 1. vrsta skale 7. Koga pravno priznati za družinskega č'ana. 13. Dvojica 17. Domača ptica 18. Taja beseda za namig, smiselno omembo 22, Kratko moško krstno ime 23. Moško krstno ime 24. Cvetoči mesec v letu 23. Druga beseda za kričanje 27. Starejša oblika veznika 28. Dolga štiri-oglata palica 29. Kuhinjska začimba 30. Božji popotnik 33. Vrsta cigaret in srbska reka 3:>. IJomače žensko ime in nevarno orožje 36. Vrsta ognja; nekdanje turško znamenje; mesečnik telovadne organizacije 40. Vrsta padavine 41. Oblika vodnih hlajiov 42. športnik ali popotnik na konju 44. Vrsta štajer, vina 46. Cvetlice 48. Druga beseda za očeta 49, Neslovenska oblika velelniika glagola iti 30. Koroški fiozdrav 51. Člen starega divjega naroda 52. Visoki stolpiči turških mošej 54. Razpoložen za borbo 56. Grem, odhajam (hrvaška oblika) 58. Vrsta fižola 39. Vzročni veznik 60. Gora v Grčiji 62. Pregovori, izreki 63. Visoka gora na Notranjskem pri Postojni 65. Vrsta maščobe 66. Prostor, mesto 67. Kratko moško ime 69. Krepak, zdrav 70. Beloglavi jastreb 71. Gozdna žival z dobrim krznom 75. Star rimski pozdrav 79. Bivališče, družabni položaj 81. Tožba, krik, odmev 82. Celina, katere zadržanje bo odločilno v svetovni vojni 83. Veznik 84. Lepega vedenja.
Navpično: 1. Zadnie delo, izvršeno nad umrlim 2. Vzklik >. Jezikovna značilnost dalmatinskih Hrvatov 4. Ozn.ička za kemično prvino 5. Veznik 6. Nikalnica 7. Veznik 8. Kemijska prvina 9, Moško krstno ime 10, Beležka
glasbeno znamenie 11. Ossbni zaimek ženske-
fa spola v množini 12. Vas pri Ljubljani 13. azalni zaimek 14. Veznik 13. tfden izmed prstov 16. Vzklik 17. Dolžinsko razmerje 19. Verska sekta, ki obstoja tudi v Jugoslaviji 20. Na poseben način uživati hrano 21. Domače žensko ime 24. Po okusil najnovejše oobe 26, Človek, ki se bavi z vražami 31. Slovensko mesto ob meji 32. Svetopisemska oseba Mojzesov brat 31. Vzklik začudenja, presenečenja, domislice 35. Znamka in vrsta muholovk 36. Zadrževati, radi varnosti omejevati 3". Egipčansko božanstvo 33. Kratko žensko ime 39. Samostalnik, ki izraža vrsto barve 43. Vas in rudnik v celjskem okraju 44. Prostor, ki je omejen od treh stika jočih se ploskev 45 Op 47. Razdobje, doba 50, 3tevnik 52 Druga beseda za rožni venec 53. Seista in peta črka v abecedi 55. Državna blagajna 57. Vsebujoč silo 60. Riževo žganje 61. Blodi, hodi brez cilja 64. Član družine 68. Sedež čuta 70. Povratno osebni zaimek 71. Označka za kemično prvino 72. Pamec 73. Nikalnica 74. Ploskovna mera 76. Kratica pri naslavljanju 77. Ploskovna mera 78. Starejša oblika vprašalnire 79 Kratica za »športni klub« 80. Kazalni zaimek.
Rešitev nedeljske križanke:
Vodoravno: 1. Katarina — 8. S D.S. (Samostojna demokratska stranka) — 11. Kolos — 14. Sveder — 15. Suez — 17 Op (opus) — 19. Vestalka — 20. Rijavec — 22. Sket — 23. Aide — 24. Arija — 26. Leteti _ 28. Os —
30. Nil - 32. S. b. (Slovenska banovina)' -
34.	Ustnik — 37. Brat — 38. Ara — 39. Lek
—	31. Napota — 42. Mavec — 45. Sraka — 49. Usta — 50. Kura — 51. Dane — 52. Ciper — 53. Ln — 54. Td — 55. Vombergar — 58 Dnevno — 60. Praska — 62. April — 63. Zrak — 66. Ora — 67. Namen — 68. Njegov — 74. Elbasan — 79, Lepota — 61. Noga — 82. Nira
—	83. Ida — 84. Intriga — 86. Robida — 87. Blag — 88 Tarok — S9, Anatom — 90. Aa.
Navpično: L Kosa — 2. Asti spumanli
—	3. Avla — 4. Reka — 5. Ida — 6. Nerin
—	7. Arij — 8. SS - 9. Dual - 10. Sever -11. Krk — 12. Oven - 13. Letina - 14. Sad
—	16. Zeta — 17. Ocet — 18. Peta — 21. la-kec — 22. Solun — 25. Rt — 27 Jran — 29. Sestra — 31. Lak — 33. Borba — 34. lita —
35.	Sa — 36. Iver — 40. K. T D. — 42. Magi
—	43. Anal — 44. Gin — 43. Spe — 4d. Reva
—	47. Arna — 48 Klor — 51. Dr. — 55. Vse
—	56. Okno — 57. Ep — 58. Dr. — 59 Mak
—	60. Pn. — 61. Amen — 63. Ženit — 64. Abram
—	65. Kaaba — 69. Jago — /0. Enak — 71. Gora — 72. Ogon — 73. Vaba — 75. T.ido — 76. Sila — 77. \da — 78. Nag — 79. Li - 60, P. t, t. - 85. Ra.
Rešitev nedeljske zlogovnice:
Kolek — Robida Kotor — Oporoka — Naliv — Olika — šipan — lta R'nu.
Prve č-ke dado: Krkoitoši. zadnje črke: Karavana.
Moja Bela
Človek no pomeni nič pod temnomodrim nebom argentinske stepe. Sam stojiš v travi, ki ti sega do kolen, neskončni veter ti veje )>o utrujenem obru/u, sončna pripeka ti pusti ko-maj do sape, in meutem ko po visokem nebešu krožijo orli, korakaš kot človek na svojih dveh kratkih nogah skozi šustečo travo. Ničesar drugega ni videti ko plapolajočo, rjasfo-rdečo travo, nemara še kuka dva noja na obzorju, ki previdno koraeaia in se ozirata, in nemara' du stoji kje v tej silni pripeki kako drevo, ki se dozdeva ko kainnitni filigranski izdelek, ki popova veter skozi njegove izrastke.
S;ij razumeš, tam zunaj ne moreš nič s petami in nogami! Saj razumeš, takšenle človek ni nič drugega kot stopajoča majcenost in vsakršen sunek vetra ga zasmehuje. Takšnole člo-veče se muči in ubija od obzorja do obzorja, toda noga tega ničeta spodrsne na mesnatih kaktejah, njegova rdeča kiža zabrekne v vročini, in kar mahoma se utegne zgoditi, da kaka smešna sončarica podere predrzneža na tla in ga pripravi za veseleče se jastrebe, ki si ga hodijo v kosih iskat. Saj razumeš, sam človek jc izgubljen v pušči!
Toda recimo, da sede na k-vnja, pa na mah postane iz njega mož in gospod. Kakor piš vetra ti brzi s svojim konjem od vzhoda na zahod, smeje se v vetru, a konju vihra griva okoli.
Vedeti moraš, da je bilo najlepši živali vse te stepe ime Bela. To je bila visokonoga, ozka-kobila petih let, in ji je bila dlaka svetla in blesteča. Sleherni gauciio, ki je prijezdil mimo, je pozdravil in ponosno dejal: »Ojej, to je pa Bela; tej jo!« Ob ponočnih taborišč, nih ognjih so govorili, kako zna -.eči; pri Alitia-ceneru so se razgrevali ob besedah o njenem drncu in so nahrulili tistega nepridiprava, ki je dejal, da je Bela enaka drugim travo-žrcem! Pa je zobala samo koruzo, in njena slava se je širila od naselja do naselja! Kupil sem jo bil od farmarja Alibia za pošten denar, ko sem bil postal poštni sel. Takrat sem iezdaril s pošto za osem in šestdeset kolonistov. l'o trikrat na te len sem moral na postajo in potem sem jahal od farme do farme in sem izročil temu pismo in onemu zavojček. Psi so lajali, družina se je smejala, in kakor strela sva bila spet na poti, da so gruče prsti kar frčale. Naneslo je, da sva kje zunaj v stepi počivala. Tam v travi so bila mesta, kjer je moja Bela obstala, jaz sem razjahal, ji razrahljal uzdo, utrgal šop trave in sem izbral sočnnte bilke izmed uvelih in usehlih. To ti ie bilo veselje, Bela I Nato je prišla vsa razburjeno žvečeča k meni in me je dregnila s svojim mehkim smrčkom v ramo in pleča, čfeš da naj pohitim, naj ji brž dam še založaj trave, in jaz sem ji jo dol z dlani. Tista doba takrat je bila brezoblačna zame in za konja, nebo je bilo visoko, in veter je brzel nad ]M>ljano, in midva sva bila od ranega jutra do večera na poti.
Nemara naju bodo pogostili na veliki postaji Estancia Santa Sabina, na tem vilinskem
Solun — stolp ob pristanišču.
gradu s stebrišči, kopalnico in z vsem razkošjem, kjer povabijo jezdeca, naj je s srebrnim priborom, in kjer dobi konj snežno-belo sol za lizanje. Onai je lepo, dragi moj, Elvira je tam in Elvira se smeje. In medtem, ko pijemo čaj na verandi, stoji ne daleč od nas moja Bela in muli temnozeleno travo pod evkaliptusovimi drevesi, in njena rumena dlaka se sveti k nam. Včasih sune z glavo navzgor in prisluhne našim basednm. Zaljubljeno jo opazujem in vsi se norčujejo iz mene zaradi moje zaljubljenosti, amo Elvira se ne smeje. Ona vstaue in odide Cez trato tjakaj k Beli, in vsi gredo za njo. Gospodje mežikajo, odpirajo beli gobec, dotikajo se uhljev in členkov, povedo kako besedo in se smejejo.
Jaz sem zaprtih oči obsedel, kadim črno cigareto in le skrivši 4kiliin tjakaj, ali so dobri z njo. Ko se klepetava sjosjKKla odpravi ]K) drevoredu dalje, se Elvira vrne na verando in pogovarjava se o konjih. Ponašam se vpričo nje, zato ker je Bela moja last. Lejte, seno-rita. teče tako in tako, potrebuje toin to m poslušna je kakor misel. Če bom tlesknil, pa 1k) prišla, Ie pazite, gospodična moja... Tulo sem ošaben, vrag me vzemi!
Še dobro vem, da je gong vprav začel klicati k večerji, ko sem zatlcsknil, in Bela je prisluhnila in je prišla. Dobro me pozna in ve, da je le za šalo, pa vendar Ie pride ta moja Bela.
Toda jaz bi se rad še bolj izkazal in zato
frem z Elviro okro;: hiše. »Pojdi, Elvira, ven! okazal ti bom, Kako ti Bela izborno sliši! Poidi, Elvira, tjnle za grmovje, onui naju Bela ne bo videla, jo bova preskusila, ha, ha, tam jo bom poklical!« Stojiva v omamni vonjavi neznanih cvetov, ki se v žarkih večernega sonca rdeče svetlikajo. ZaJdičem: »Bela!« in Elvira me pogleda. Lepo se ji svetijo lasje, lepa si, Elvira.., Tedajci pokne v cvetličnih grmih, midva pogledava — in že je tu.
Da, tako je, to je moja Bela, previdno kuka skozi dehteče vejevje, jaz pn si domišljam, da je pogled ie živali najsrečnejši na svetu. S svojimi velikimi, rjavimi očmi naju gleda tako izrazito, ko da bi zdaj zdaj spregovorila.
Nenadoma pa opazimo, ko on so njene oči osteklenele in oslepele. Telo ji vzdrgetu. Kaj se je zgodilo? Oba priskočiva k njej in jo odvedeva ven na trato. Bela šepa. Preiščem ji sprednjo nogo, ki jo hoče skriti, in najdem štiri krvave kaplje na gležnju. Štiri krvave kaplje, to je pik strupene kače.
Vzkliknem in pianem v hišo, kričeč po serumu zoper strup. Elvira ostane pri konju in ga objame okrog vrat'i. V velikem gostišču odpiram vsa vrata in vpijem po serumu. Vsi ljudje prihitijo skupaj — a seruma ni v »hiši. Stečem nazaj "na travnik in že od daleč zagledam, da se je Bela zgrudila na tla Meso so ji razparali in zato krvavi, l/sesam ji rano, prevežem ji nogo. Brezumno me gleda, ker ji prizadevam bolečine.
Polagoma vsi odstopijo in opazujejo žival od' daleč, samo Elvira re ;jo>lca pri njeni glavi. Saj ni, da bi pravil — noga ji je zatekla, nobene pomoči ni bilo. Božal sem jo, včasih
Pogled na otok Krf, ki se v teh dneh večkrat omenja.
sem planil pokonci in sem butal ob drevesa, poteptal in preklel sem tisti grm, ki je bila kača v njem. Potem sem spet pokleknil in sem ji govoril.
Zdaj pa zdaj je Bela skušala skočiti kvišku, u to se ji ni več pošiečilo; dal sem ji soli, pa se je ni več dotaknila. Potem je bolj in l>ol j povešuia glivo in jo polagala na travo. Spet in soet sem zavpil po serumu, u sla še ni bilo na/aj, ki som ga bil poslal k najbližjemu farmarju, .lelu me je prestrašeno "pogledala, še enkrat se ie ozrla-, -»ogledala je ljudi in hiše, pogludala visoko nebo in neskončno step v dalji, potem pa je zaprla oči. Drhtenje je prešinilo lepo truplo, noge so udarile, nato je preminula.
Ždel sem zraven oje, kakor bi mi bilo tisoč let. Pokopal sein jo. Posodili so mi drugega konja in odjezdil sem z Cstancije, kamor me ni bilo nikdar več. V svoji veliki gizdavosii sem bil svojo Belo zapletel v tujo igro, in zato je zdaj moje spanje grenko.
(Ch. Munk.)
»Vso noč je spet lajal vaš pes. Vi tega seveda ne slišite, ko ste zmeraj v gostilni.«
»Ali mislite, da bom zaradi psa doma čepel?«
Kakor črv prstene barve je lezel'puščavski vlak iz Constantine v Touggourt skozi tesni gorovja Aures. Gole in razčefecjrane pečine so sličile stenam plavža. Ozračje je ždclo kakor meglena stena v dolini in je bilo ne-prodirno, žareče in težko kot svinec. Male in samotne postaje železniške proge so tonile in se dvigale iz sive beline ponoene pokrajine kakor blodeče lučke, ki poplesavajo nad nevarnimi barjanskimi tlemi. V kotu vagona je tiho in ves v belih guoah svoje halje ždel mršav Arabec. Samo temne oči so gorele iz rjavega obraza, kadar so za nekaj hipov liušk-nile v vagon plapolajoče luči kake postaje.
»Ali vidite tanile ob kraju puščave stolp iz Bir Es Semije?« Moj sopotnik z nasprotne klopi, majhen, zgrbljen" niož.iček, je iztegnil svojo mršavo in koščeno roko v noč Njegovi prsti in suha roka so se iztezali iz njegove orobne postave kakor nepremični kos le,a kakega kažipota. Njegov glas je bil tih in hri-pav, ko da bi hotel razodeti kako skrivnost, in za temnimi naočniki so zagorele nemirne oči in so s pogledom otipavale notranjost vagona.
»Ali še ne morete spoznati stolpa? Dozdeva se, da ste tujec v tej deželi, sicer bi vam bila znana skrivnost iz Bir Es Semije. jaz se ae peljem prvikrat tjakaj.«
Glas je bil še tišji, še bolj prodiren, nemirne oči so bile kar tiik pred menoj, in besede, kakor du niso prihajale iz njega, marveč kakor da so se plazile iz kretenj drhtečih rok ijo so grabile po meni.
»Tamie stoji stolp iz Bir Es Semije. Koliko je stolp star. kdo ga je sezidal — tega še danes nihče ne ve. Gospodje znanstveniki,« tu je postal glas h i hita v in razdrapan, »so napisali že oebele bukve o stolpu, premerili so ga, preiskali in pretipali. Po ne da nobene besede od sebe, gospod, še ne črline ne! Ali imate kakega vodnika, kako knjigo o Aižiru? Tam utegnete brati: Nemara je stolp nagrobnik iz predkrščanske dolie, še iz bajeslovne doiie: njegov premer je sedemdeset metrov... in ta-kele čenčarije, Tota kakšen namen je imel stolp? Kakšno skrivnost vsebuje?«
Glas je postal še *išji, da je bil slišati le še kot šepe'anje; umiral je z zmeraj tišjim popevanjem koles, ki so drčali po tračnicah, s puščavskim peskom potresenih.
»Jaz bom to zvedel; nemara že nocoj. Pripovedka pravi, da je treba devet noči bivati v stolpu Bir Es Seinija, kdor mu hoče izvabiti njegovo skrivnost. Že marsikdo je to poskusil, dragi gospod, pa še nihče ni tega dosegel. Postavljali so barake poleg njega v pešč<mi pesek, in učenjakarji — a »tolpa ni moči uče-njaško preiskati, on mora sam spregovoriti! — so podnevi kopali in merili in so .isto čakali na veliko razodetje. A tako ta stvar no
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa. otrofikl vozltkl, Šivalni stroji, prevozni trl-ciklji, pneumatika
tribuna F. D. L. Ljubljana, Karlovška c.4
gre, kakor so mislili ti tepci! Nato je že marsikdo sedel ponoči msd zidovjein, sedel za mizo pri luči in je čakal, dokler ga nt pičil kak škorpijon ali kaka kača. Potem so pa v časopisih poročali, da stolp iz Bir Es Semije še zmeraj čuva svojo skrivnost in da je spet en predrznež obležui na bojišču.«
Pekoč in vroč veter je planil kvišku in je človeka s svojimi drobnimi, peščenimi zrnci zbada.l kot s šivankami v obraz in mu sušil jezik in grlo. Sprevoonik je omahovaje šei skozi pozibavajoče se vagone in je zapiral okna. Med lesene stene se je naselila dušeča vročina, ki ti je jemala sapo, in srce je utripalo ko pod tesnim oklepom. Ko je sprevodnik izginil v sosednji oddelek, je spet "zahreščai glas in je bil še bolj hripav ko prej.
»Jaz bom to skrivnost dognal, šest noči sem že prebil v stolpu, gospod, oa 'jam, popolnoma sam. In brez luči, saj nisem tako neumen, da bi z lučjo privabljal strupeno golazen in mrčes! Vhod je jaiko ozek in tesen, in po trebuhu se moram splaziti noter. Pripravil sem si desko, "ki je natančno tako velika kot odprtina. To desko porinem pred luknjo, kadar sem znotraj. Nato pa čakam, kaj mi stolp pripoveduje. O, zdaj ž,e veliko vera, mnogo, mnogo več, kot vedo vsi drugi! Noben nagrobnik ni bil to, kakor menijo gospodje univerzitetarji, pa tudi nobena ieea ne in >e manj kak tempelj, kjer Li bili žrtvovali ljudi! Zakladnica je lo, dragi moj gospod! Kadar je noč povsem temna, takrat je včasih videti, kako se zlato blesti skozi stene.«
Vlak se je ustavil. Možicek je planil iz Svojega kota; kakor kak naščeperjen ptič je sfrfotal iz vagona. Temne oči Arabca so streljale puščice /a njim. Vihar je dvignil prah in pesek s tal in je zavil hitečo postavo v goste oblake. Kolesa so mlela s srditim škripanjem pošastnega sovražnika, ki je prihajal iz puščave.
»Že dolgo, dolgo je bil mrtev, ko so ga našli « mi je kasneje pripovedoval gospooar gostišča v Biskri. »Peščeni vihar je bil zasul ozki vhod, in moža ie živega po k ona lo Ali je umrl od lakote, ali cul žeje? K.lo naj bi to vedel! Stolp iz Bir Es' Semije je za eno skrivnost bogatejši. Kaj. poznali ste ga, gospod? Bog bodi milostljiv njegovi duši!«
(V. N.)
Toplo fe srce
Še so topli žarki sonca, še se sineje mi nebo, še je radosti brez konca, da ne vem kam sama z njo
Vsaka lučka me segreva, toplo, toplo je srce, vse življenje prekipeva, ptice, zemlja in ljudje.
Ah, to veličastvo božje! znaj, ko sera se vanj prelila, grenko - sladko domotožje po vsem lepem sem izgubila.
Kakor sapa zdaj bi rada izginila v nebo, zeinljd, in ko prišla bi ura slaba, da že mene več ne bo.
(Ljudmila Seškova.)
Angleška dežela
Spet vidim pred seboj neko oktobrsko jutro. Kot sozvočje naše trpkosti in lihe zasanjanosti mi lepi v spominu.
Zjutraj stopim iz hiše. Pred menoj se razlegajo zelene trate angleške graščine. Prst je tu in tam vlažnorjava, odprte so brazde med rosnimi travami. Grem čez vrt in tja k potoku. Med tankimi prsti obrežnega grmičja se svetlika pastelna modrina angleškega neba. Mahoma se vijoličasto in rdečkasto zasvetijo pašniki. Širok pramen luči posije na vrtno pot, nato preroma sonce s svetlimi koraki širne travnike, ki se zasvetijo kot eno samo, prenasičeno zelenilo.
Zdaj je vse v blesketanju. V parku zadaj za gradom si ribnik nareja majhne, svetlikajoče se valove. Po vodi plavajo listi lokvanja kakor narahlo stkana preproga. Krog in krog so široko razbohotene krošnje dreves, kjer se nenehoma poigravajo lučke s sencami. Divje race se začno spreletavati z grma na grm. Lovski psi nepotrpež-ljivo bevskajo. Življenje se je prebudilo.
Čez mesec nato, zgodnjega novembrskega dne. še je v ozračju " poslednji 'sfrjaj barv,1 pbMeduje drhtenje jesenskega ognja. Odidem ven na deželo.
Na široko in zaupanje vzbujajoče se boči mo-stiček čez potok. To je prehod v drugačen svet. Zakaj tam na oni strani se začenja daljina polja. Drevored me spremlja kos poti. Na obeh straneh so v višino kipeča drevesa, debla so tanka in črn-kasta, v krošnjah so jx>slednji rumeni listi. Na koncu se poslovi od mene vratarjeva hišica. Zdaj sem prepuščen sam sebi. Dežela me sprejme vase; angleška dežela.
Zelene njive, njive, same njive. Obrobljene so z živimi mejami. Tu in tam je kak jarek, kak majhen ribnik, ali so bistri, široki potoki. Komaj da vidiš kje kake krave, ki s svojim brezbrižnim postopanjem spreminjajo mir te krajinske slike.
Po nežni modrini neba jadra bel oblaček s puhastimi robovi. Včasih dospem do redkega gozdiča, kjer je veliko gostega grmičja in mnogo jas. Ali pa se ravnina boči v nalahnih, položnih hol-mih, da je vse nežno v okroglinah. Nato pa se razteza obzorje spet dolgo časa brez meja v daljave.
Toda mahoma prodre žvižg skozi milo ozračje nad tratami. Na obzorju se premikajo temne, nedoločene točke, nato se bližajo, zmeraj bolj bližajo. Obrisi postajajo ostrejši, razločnejši. Cez jarke in ograje dirkajo konji. Zdaj je že vse pred menoj. Spredaj je tolpa naščuvanih psov, zadaj je dolga vrsta jezdecev. Kakor ogenj se rdeče zažiga barva suknjičev. To je lov na lisice. V zmedenem vrtincu odvihrajo mimo. Že je vsa skupina izginila na koncu njih, kakor omotičen privid. In vse je spet kot prej, ena sama široka zelčn dežele.
Zdaj utegneš hoditi po več ur dalje, ne da bi koga srečal. Na desni in levi se v raztresenih sipinah pasejo ovčje črede. Le redkokdaj le iz dalje pozdravljajo rdečkaste hiše iz opeke, ki so zbrane okrog starega cerkvenega zvonika. Vendar človek tu ni sam: pokrajina prihaja k tebi. To nežno, svetlo in neskončno mirno ozračje te vsega obia-me; to skoraj neopazno migotanje te povsem ža-preda vase. Mahoma si kar sredi tega prostorja, ves se mu predaš, ko da si po notranje ves njegov in si ničesar drugega ne želiš.
Angleška dežela, taka mi živiš v spominu! Ni je moči primerjati romantičnim sanjam, a tudi ne očarljivemu ognju italijanskih pokrajin. Nekaj posebnega, skoraj nedoločenega vsebuje ta angleška zemlja. Vendar ti zmeraj živi v duši. (Arx.)
Visoke pete.
»No, zdaj pa Minka že prihaja. Kar slišim, kako gre.«
MLADI SLOVENEC
Lena Metka
Meta, revna kajžarica, je bila znana daleč naokrog po svoji pridnosti in poštenju. Njena hčerka Metka pa je bila pravo nasprotje matere. Bita je lenoba, da malo takih. Ni se ji ljubilo ne učiti, ne moliti, ne delati. Še za igrače ji ni bilo dosti mar. Kar tja v en dan je po vasi hodila in slonela zdaj na enem, zdaj na drugem vogalu. Prav rada je postajala tudi ob vaškem potoku, kjer je poleti lovila ribe.
Mati Meta se je hudo jezila nad svojo leno hčerko. Na tihem pa je upala, da bo Metka nekoč le sprevidela, da brez dela ni mogoče živeti. Zato ji je še prizanašala in delala sama s podvojeno silo, od zore do mraka.
Še bolj kot njena mati, so se jezili na Metko njeni učitelji. Kadar so imeli v šoli pisanje, je Metka hitro našla izgovor, da jo bolijo oči. Kadar so imeli v šoli težko računsko nalogo, je Metka hitro dvignila roko in potožila, da jo boli trebuh. Kadar je dal učitelj domačo nalogo, je Mptka nikoli ni naredila. Izgovarjala se je, da je morala doma pomagati materi pri delu Kadar pa jo je mati silila k delu, se je pa lagala, da mora napraviti dolgo in težko domačo nalogo.
Učitelji so ji dan za dnem pridigali, da ji bo slabo predlo v življenju, če se ne bo učila. Metka pa st tega ni prav nič k srcu vzela. Mislila si je: Koliko je starih ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati, pa vseeno včakajo visoko starost! In tako se je zgodilo, da je sedela Metka vsa leta v prvem razredu, pa vendarle še ni znala f/isati in brati.
Nekega dne je Metki zbolela mati. Vaške kmetice so vedele, da ji Metka ne l>o znala po-slreči. Ker so jo imele rade, so ji same jx>ma-gale, kolikor so pač mogle in utegnile. Obenem pa so jo pomilovale, da ima tako neumno in leno iičerko. Prigovarjale so Metki, naj se loti kakšnega dela, drugače ji bo le preveč hud<5 v življenju. Metka pa se je meni nič, tebi nič potepala po vasi. Šele tedaj, ko je mati umrla, se je nekaj zganilo v njenem srcu. Postalo ji je tesno, na vso moč tesno, a kljub temu se še kar ni mogla odločiti, da bi se poboljšala.
Metki je bilo v samotni koči zelo dolgčas. Vse je bilo narobe. Na ognjišču je bilo od jutra do večera tema. Ponoči pa je bilo še hujše. Če bi bila Metka pridna, kot je bila njena mati, bi, jo bila ta ali ona kmetica vzela k sebi. Tako pa je ni maral nihče ...
In tako je Metka hočeš-nočeš morala po svetu s trebuhom za kruhom. Hodila je od hiše do hiše in prosila vbogajme, a dobila je le malo. Ljudje so godrnjali:
»Tako mlada in močna, pa beračiš 1 Za delo primi, za delo. Ali ne veš, da brez dela ni jela?«
Metka je molčala in šla dalje. Hodila je več dni, ne da bi ka zavžila. Pa se je spomnila, da bi si poiskala službo.
In res se ji je posrečilo, da jo je vzela k sebi bogata kmetica. Ta je sicer sprevidela, da dekle ni kaj prida; toda kakšno malenkost ji bo že naredila, si je mislila. Dala je dekletu velik kos krnhn tn^še koščfek^SlaiTine zraven. Metka si je obliznila prste in zadovoljno rekla:
»Teta, kar dobro je bilo! Pri vas bi kar zmeraj ostala. Samo če mi ne boste naložili prehudega dela.«
»Nič takega!« je rekla kmetica. »Navadila te bom, da boš vozila vsako jutro zelenjavo in sadje v bližnje mesto. Naša dekleta so se tako prevzela, da jim to nič več ne diši.«
»To bo kot nalašč zame,« je rekla Metka. :Doma sem se že toliko naučila, da poznam denar!«
»No, potem bova pa kar jutri poizkusili. Do mesta bom šla jaz s teboj in še na trg ti bom pokazala; tam boš pa kar sama prodajala. Jaz imam drugih opravkov dovolj.«
Dala ji je še en velik kos kruha, ko je videla, da je prejšnjega pospravila, kot bi mignil. Nato ji je velela, naj začne z delom pri živini.
a.
Gospodinja je drugo jutro na vse zgodaj vstala in poklicala Metko. Ta si je pomela oči in krmežljavo rekla:
»Teta, prezgodaj ste vstali. Doma nisem nikoli tako zgodaj vstala. Saj se še nič ne vidi!«
Gosjiodinja je jezno zaklicala, naj se nemudoma obleče in da bo morala druge dneve še i>rej v mesto. Metki ni preostajalo drugega kot ibogati. Napravila se je v najboljšo obleko in •edla na voz. Mislila si je, da bo na vozu še nalo zadremala. A gospodinja ji tega ni pustila. Odločno je rekla:
Navaditi 6e moraš vožnje s klanjem! Kar orimi vajeti v roke. Takole narediš z vajeti, če ločeš voz na levo speljati, takole pa če hočeš ua desno!«
»Teta, jaz ne vem, katera je leva stran in katera desna,« je boječe odgovorila Metka.
»Tukajle je leva stran!« je jezno zavpila gospodinja in jo čofnila po levem licu, da je Metka iostala vsa rdeča. Vse žiivljenje si je zapomnila, kje je leva stran!
Poslej je vso pot pazila, da ne bi znova razjezila gospodinje. V mestu se je kar oddahnila, ko jo je gospodinja pustila na trgu in odšla po opravkih. Preden je odšla, ji je izročila košaro hrušk in ji naročila:
»Tukajle stoj in drži košaro Če te bo kdo vprašal, po čem so hruške, prijazno povej: .Hruške so po osem dinarjev, za poskušnjo pa zastonj!'«
Metka je venomer in na ves glas ponavljala njeno naročilo:
»Hruške so po osem dinarjev, za poskušnjo pa zastonj!«
Ljudje so kar trumoma drli k njej Vsak je hotel hruške za poskušnjo. Metka jih je vsa vesela delila. Kar zadovoljna ie bila, tla je nihče ni povprašal po ceni. Le kako bi mogla izračunati, koliko stane pol kile in koliko dve kili'! Tako pa se je kar kmalu iznebila vseh hrušk in prav nič ji ni bilo treba računati.
Metka si je dobro zapomnila, kje sta pustili z gospodinjo konja. Hitela je po ulici, kar se je dalo, da bi bila čimprej doma. 2e vnaprej se je oblizovala okoli ust ob mislih, kako se bo mastila 3 slanino. Na vso moč pa jo je razjezilo, ko je videla, da je konj v hlevu sam. gospodinje pa še ni nikjer. Ročno je obrnila voz. nap.-egla konja in zavila na cesto. Konja je previdno vodila za uzdo in gledala, od katere strani jo bo primahala gospodinja.
A ker ni konja pravilno upregla, se ji je ta kar na lepem ustavil. Ni hotel ne naprej ne na-
S t r i č k o v kotiček
Dragi Kotičkov stričekl — Ali me
še poznaš? Le prebrskaj svoj koš do dna in našel boš sliko štirih Gorjančevih bratcev, ki smo Ti jo poslali pred tremi leti. Takrat smo se še premetavali po otroški sobi, navijali avto, jahali lesenega konja — zdaj pa je vse drugače. Jaz hodim že v III. razred ljudske šole, Jakec pa v II. razred. Da naju Lojzek in Janezek pri učenju ne motita, sva se preselila v delavno sobo.
V prostem času sedem na kolo, ali pa šofiram pravi očetov avtomobil, ali pa vozim bratce z našim Belčkom. Danes pa, ljubi striček — skoraj si ne upam povedati — sem se okorajžil in zajahal Pčgaza. Ne moreš si misliti, kako se bojim Tvoje ocene. Naj bo kakor koli: če me boš potrdil, bom skakal od veselja, če pa ne, se bom vrnil v otroško sobo in pustil Pčgaza pri miru ter spet sedel na lesenega konjička.
Pozdravlja Te vsa Gorjančeva družina, posebno pa jaz — Tvoj Francek Gorjanc, učenec III. razr. ljudske šole v Kranju.
Dragi Francek) Kar dobro te ie poznam, čeprav so medtem že tri dolga leta odro-mala v večnost. Takšnih korenjakov in bistrili dja-vic Kotičkov striček ne pozabi tako kmalu) Dobro se še spominjam, kakina je bila tista slika, na katero je mojster fotograf ujel Stiriperesno deteljico — Tebe in Tvoje tri bratce. Najmlajši bratec Janezek je bil takrat še v krilcu, zdaf pa gotovo tudi on že hlače nosi in se ponosno razkazuje po Kranju. Da, da, takole mine čas) Kakor bi puhnil so tri leta pri kraju in iz drobnega fantiča v krilcu postane že cel mož.
Občudujem Tvoj pogum, da si upal zajahati Pčgaza.* Ta konj, kolikor ga jaz poznam, ni prav nič krotek in pohleven. Že marsikdo je nemilo te-lebnil z njega na tla in mu potlej za zmeraj dal slovo. Pazi, pazi, prijateljček moj, da tudi Tebe ne bo vrgel, kajti Pegaz ima svoje muhe) Prav nič se ne pusti priganjati ali podkupovati. Če mu je jezdec všeč, ga ponese v sinje višave, če mu pa ni, ga prevrne v prvi jarek. Ti si se zaenkrat srečno izmazal. Za kratko minuto Te je Pegaz res obdržal v sedlu, kako bo pa v drugič, je pa še vse v božjih rokah. Jaz prerokovati ne znam, poslana pesmica pa tudi ni takšna, da bi se iz nje že dalo razbrati, ali boš pesnik ali ne. Vsekakor se mi zdi, da se boS Pegaza kmalu naveličal in se raje po-
svetil — avtomobili/. Z avtomobilom res ne moreš poleteti v sinje viiave in opevati sonce in zvezde, a to prednost ima avtomobil, da ga lahko iofirdi, kadar hočeš — seveda če imai bencinl Pžgaz bencina res nič ne potrebuje, zahteva pa od jezde-ca nečesa drugega, kar je le mnogo redkejie in dragocenejše kot bencin: pesniiko žilico. Čez nekaj let bomo videli, kaj je Tebi bolj pri srcu: Pegaz ali avtomobil, in česa imaš več: pesniške žilice ali bencina. Potrpi torej do takrat z mojo oceno) Še kaj se oglasil
Prisrčno pozdravlja Tebe in vso družino Kotičkov striček.
* Pčgaz pevski konj.
krilati konj boginj umetnosti ali
Iz torbe Kotičkovega strička
Mladim risarjem. — Znova, menda že stotič, polagam mladim riserjem na srce, naj mi pošiljajo samo takšne risbe, ki so narejene s tušem ali s črnilom. Risbe, narejene z navadnim svinčnikom, pri reprodukciji (odtisu) ne pridejo do izraza in jih zato ne morem uporabiti. Škoda truda, ki ga vložite v takšno risbo in škoda znamke, ki jo uporabite za pošiljatev.
Milan Maver, dijak HI. razr. real. gimnazije v Ljubljani. — Poslana risba za »Kako pravimo ...« je imenitna, a je žal narejena s svinčnikom Škoda bi bilo posrečenega domisleka, zato Ti svetujem, da se risbe še enkrat lotiš in sicer s tušem aLi pa s črnilom. Potem jo bom kar rad objavil.
Jože Čelik, Poljane pr- Škoiji Loki. — Poseben dar za risanje imaš in tudi pri izbiranju domis-lekov za »Kako pravimo...« imaš srečo. Riaba, ki mi jo je v Tvojem imenu poslal prejšnji teden gosp. Leop. Krmelj, pride na vrsto prihodnjo nedeljo. Pogumno nadaljujl
Jože Močnik, dijak TV. razr. mešč. iole v Tržiču na Gorenjskem. — Tudi Tvoje tri risbe za »Kako pravimo.. .« se odlikujejo po izvirnosti in spretni obdelavi. Da ne boš v skrbeh zanje, vzemi na znanje, da pridejo na vrsto prej ali slej vse tri. Potrpi!
Basen o krivih nogah
Tisto leto je bila huda zima. Veje so se lomile pod težko snežno odejo in sapa je zmrzovala ljudem pred nosom. Posebno hudo so tisto zimo trpele živali.
Sredi nekega gozda so si marljive mravlje postavile mravljišče, da bi imele pozimi topel domek. Nekega dn° je do lega mravljišča prilezel jež, ki je bil od mraza že ves trd. Potrkal je na vrata mravljišča, da bi si izprosil prenočišče.
Iz mravljišča se je oglasil droben glas;
»Kdo je zunaj?«
»Jaz, boter jež,« je odgovoril jež. »Ves sem že premražen. Bodite tako dobre, ljube mravlje in dovolite mi, da prenočim pri vas. Niti pedi ne morem več dalje. Obnemogel bom in obležal v snegu.«
To bi pa že bilo za Martinovo!
Mravlji igličasti gost ni bil nič kaj všeč. Rekla
je:
»Kako bi mogel prenočiti pod našo streho, ko si pa tak velikan? Pa še ves si z iglami pokrit. Nabodel bi nas nanje kot ribe na trnek. Pojdi dalje, pojdi, dobil boš prenočišče drugod I«
Jež pa se ni dal tako zlahka odgnati. Znova je začel na žive in mrtve prositi:
»Za božjo voljo vas prosim, ljube mravlje, vzemite me pod streho, drugače bom zmrznil kar na pragu. Prav nobene nadlege vam ne bom delal. Pohlevno se bom stisnil v kot in bom tam čepel tako tiho, kakor da me ne bi bilo.«
Dobrosrčni mravlji se je revež zasmilil. Rekla
je:
»Saj bi ti prav rada odprla vrata in te sprejela, a brez dovoljenja ne smem. Majčkeno potrpi, da povprašam 6voje tovarišice.«
To rekoč, je mravlja spet zaprla linico v vratih in odšla nekam v notranjščino. Pa je bila kmalu nazaj. Odprla je vrata in zaklicala ježu: »Kar vstopi in bodi nam dobrodošel!« Jež se je ves zadovoljen skobacal noter in zlezel f>od peč. A komaj je bil tam, že je spet nekdo potrkal na vrata.
Mravlja vratarica je odprla lino in vprašala: »Kdo je zunaj?«
Pred mravljiščem je stala botra lisica, vsa prezebla in lačna. Milo je zaprosila:
»Vzemite me pod streho, dobre mravlje! Od mraza bom poginila, ali pa me raztrgajo vsi, ki so mi za petami, če se me ne usmilite.« Mravlja vratarica je odgovorila: »Imamo že enega gosta pod streho, za dva pa nimamo prostora. Pojdi dalje, pojdi, prenočišče boš našla drugod «
Lisici pa še na misel ni prišlo, da bi hodila dalje. Znova je začela prigovarjati in prositi:
»Odprite mi, odprite! Prav nikomur ne bom v nadlego. Ponižno se bom stisnila za zapeček in ne bom dala od sebe glasu.«
zaj. Metki je bilo hudo nerodno, posebno še, zato, ker so se okoli nje začeli zbirati ljudje. Smejali so se njeni nesreči na vsa usta. Nikomur ni prišlo na misel, da bi ji pomagal iz zadrege. Neki možakar se ji je najbolj smejal in se norčeval iz nje. Ko je videl, da si ne zna prav nič pomagati, ji je za šalo svetoval:
»Konja kar vzadaj priveži in sama pelji voz! Saj si dovolj močna!«
Metka si tega ni pustila dvakrat reči. Hitro je izpregla konja in ga privezala zadaj k vozu. Sama pa se je j>ostavila spredaj in začela voz vleči, kar so ji dale moči. Takrat pa je konja vščip-nila nova sitna muha. Namesto da bi pohlevno korakal za vozom, je voz začel vleči nazaj. Tako Metka ni mogla nikamor. Nabralo se je zmeraj več ljudi. Tako so se ji smejali, da so se kar po kolenih tolkli.
Sam Bog ve, koliko časa bi bila Metka še vlekla voz, če ne bi medtem prihitel sam gospod stražnik. Slopil je k njej in hotel zapisati v črne bukve. Vprašal jo je, čigava je, pri kom služi in kam je namenjena.
Metka je vsa prestrašena gledala gospoda stražnika in kratko odgovorila: »Gospodinjo iščem!«
»Čigavo gospodinjo?« je hotel vedeti strogi čuvar postave
»Našo!« se je odrezala Metka. »Kaj se to prr.vi — našo?!« To povej, kako se gospodinja piše in čigava si ti.«
»Jaz sem rajnke matere hčerka, ime mi je pa Metka,« je odgovorila Metka. »Pri kom služim za deklo, pa prav nič ne vem!«
Stražnil- se je razburil Že je hotel odgnati Metko z vozom in konjem vred na stražnico. Medtem pa je prihitela gospodinja Na vso moč jo je bilo sram, ko je videla, kakšno neumnost je Metka
naredila. Kar vpričo ljudi jo je napodila; še za hruške je pozabila vprašati.
4.
Metka je hodila križem kražem po svetu, Povpraševala je za delo in obenem prosila vbogajme. Ljudje so takoj sprevideli, da ni za nobeno rabo. Dajali so ji jesti, še več pa pijače. Metka se je tako počasi privadila beraškemu stanu. Najrajši je jemala v dar pijačo. Od jutra do večera je pila in prepevala. Nič ji ni bilo mar, da so se norčevali iz nje, nič ji ni bilo mar, ali je spala pod streho ali pod milim nebom. Pila je, samo pila. V pijanosti je pozabila na vse. Delo ji je smrdelo da nobena stvar ne tako.
Nekega jesenskega večera 6e je Metka strašno vpijanila. Kmet sredi vasi je kuhal žganje in ji ga dal, kolikor ga je hotela.' Ko se je stemnilo, je Metka nerodno krevsala skozi vas in tenko pela. Otroci so se podili za njo in kričali:
»Pijana Meta, pijana Meta po svetu leta!«
Metka pa se ni zmenila zanje Opotekala se je zdaj na to zdaj na ono stran in se nemarno režala.
Ko je prišla iz vasi, ni vedela, kaj se prav za prav z njo godi. Kar 6redi lesene brvi je legla na tla in kmalu trdo zaspala. Dež je curkoma padal nanjo. Potok je čedalje bolj naraščal in gugal trhlo brv. Metka vsega tega ni ne videla ne slišala, tako je bila omotena od žganja. Spala je kar naprej.
Nenadoma se je brv prelomila in nesrečna žrtev — pijana Metka — se je zvrnila v narasli hudournih. Drugo jutro so jo našli mrtvo ob travniku, kamor jo je naplav!la voda...
ŽaVf^tna je la zgodba, a resnična. Lenih Metk je že mnogo na svetu. Bog daj, da bi vsaj te spre: gledale prel. preden jih zadene tako huda kazen I
Dobrosrčni mravlji se je lisica smilila, llalt je premišljevala, kaj bi in kako, potem pd j« rekla: »Kar na svojo pest ti ne smem odpreti vrat. Počakaj, povprašam svoje tovarišice.«
To rekoč, je lino v vratih spe* zaprla in izgl-nila nekam v notranjščino. Pa je bila kmalu nazaj. Odprla je vrata in povabila lisico:
»Kar vstopi in bodi nam dobrodošla!« Botra lisica si tega ni pustila dvakrat reči. Ročno je smuknila v mravljišče in se splazila za zapeček. A glej, komaj je bila dobro tam, že je spet nekdo potrkal na vrata.
Mravlja vratarica je pokukala skozi lino in nejevoljno vprašala: »Kdo nas spet nadleguje?«
Pred vrati je stal stric muren. Tožeče je za-klical:
»Odprite mi, dobre mravlje, odpritel Strašna nesreča se mi je pripetila: brezsrčni krt mi je zasut domek pod zemljo in zdaj sem brez strehe, brez hrane, brez vsega. Umreti bom moral, če mi ne odprete!«
Mravlja vratarica je odgovorila: »Imamo že dva gosta pod streho, za tri pa nimamo prostora. Hodi dalje, hodi, boš že našel prenočišče.«
Boter Muren pa je kar prosil in prosil. »Usmilite se me, ne odganjajte me od praga! Lej, tako majhen sem, stisnil se bom v najtemnejši kot in še godel vam bom za zabavo in kratek čas.«
Dobrosrčni mravlji se je zasmilil in odšla je vprašat tovarišice. Vrnila se je takoj, odprla vrata in povabila murna:
»Kar vstopi in bodi nam dobrodošel!« Muren je hitro smuknil v notranjščino in zlezel na klop pri peči. Ko se je nekoliko ogrel, je začel veselo gosti.
Mravljam je bila murnova pesem na vso moč vseč. Lisico pa ji kar navdušila. Hopla! je skočila z zapečka in se začela vrteti po taktu. Med rajanjem pa se je nekajkrat zadela ob ježa in si raztrgala svoj dolgi, košati rep. To jo je tako raz-tojjotilo, da je začela prigovarjati mravljam, naj fiozenejo ježa čez prag.
Jež je prosil in tarnal, vse skupaj mu ni nič pomagalo. Ko se je še kar obotavljal, so ga mravlje pograbile in ga a silo odnesle iz mravljišča. Tam so ga pahnile, da se je zakotalil po bregu navzdol.
Lisica je škodoželjno rekla: »Hvala Bogu, pa smo se ga iznebilel« Potem se je obrnila k mravljam in predlagala: »Veste kaj? Tako toplo in lepo nam je in še godca imamo — priredimo pojedino!« Mravlje so jo presenečeno pogledale. »Ali se ti blede?« jo je zavrnila ena Izmed njih. »Še za vsak dan imamo premalo hrane, pa bi prirejale pojedino! Nak, to pa ne gre.«
»Nikar ne skrbite,« jih je mirila lisica. »Za dobro jedačo bom že jaz poskrbela. Poslušajte! Sinoči sem se splazila v grad, da bi pouzmala tolsto putko. Ob tej prilik sem slišala, kako je graščakinja dekli rekla: ,Marjeta, vse kar smo spekli za nedeljsko gostijo, shrani v shrambo. A ne povej tega nikomur!' Potuhnila sem se in potrpežljivo čakala, da so vsi odšli spat. Potem sem se splazila v shrambo in kar sem videla tam, se ne da doj>ovedati. Toliko dobrot še svoj živ dan nisem videla. Vzel2 sem s seboj samo pečeno go-sko, vse drugo pa sem pustila. Če hočete, nocoj prinesem najboljših reči, ki si jih morete misliti.«
Mravljam so 6e ob teh besedah kar sline po-cedile. Hitro so poiskale veliko vrečo in jo dale lisici. Lisica si je vrečo oprtala na rame in sc splazila v grad Tiho se je splazila v shrambo in napolnila vrečo z najrazličnejšimi dobrotami. Srečno jo je prinesla nazaj v mravljišče. Potem je znova odšla v grad in odnesla šetisto, kar je ostalo.
»Botra lisica, kaj pa jaz? Lej, ves dan že godem, grlo imam suho, da komaj požiram, pa mi nisi prinesla niti kapljice vina.«
Lisica je na le besede stekla v grad še po vino. Prinesla ga je zvrhano pletenko.
In so jedli in pili in se veselili tako dolgo, da so vsi skupaj postali pijani: muren, lisica in mravlje. Lisica se je tako divje vrtela po mravljišču, da je ves čas stopala mravljam po nogah. Pri tem jim je tako pohabila noge, da imajo še danes krive in šepajo nanje.
LADA N 11V A
Kotičkov striček je prejel od Olge Kuretove. ki se marljivo oglaša s svojimi pesmimi v »Mladi njivi«, črno obrobljeno pismo. V tem pismu je izražena iskrena prošnja, katere Kotičkov striček ne more odreči. Takčle se to črno obrobljeno pismo glasi:
Dragi striček!
Ob sveži gomili svoje sestre Malči — prosi Tebe in Tvoje zveste kotičkarje tihega sožalja in spomina
Tvoja kotičkarica
Olga Kuretova. P. S. Kakor vidiš, sem v enem samem letu izgubila kar dve sestri in ostala sama...
Pozna jesen
Molčč si zdaj gozd in livada spomine budita nazaj; na lepe in židane čase, ko cvetja še poln bil je maj.
Po holmih, nekdaj tako jasnih, zdaj vlači se leno meglk in plaho se sonce ozira v to pusto poljano z nebd.
Še bistri potoček v dolini veselo tako ne šumlja; prej valčki kristalno srebrni — skaljeni so zdaj od dežjš.
Utihnil je zvonki spev ptičkov; le krivec zavija vse čez in listje rumeno osipa se z golih, samotnih dreves.
Jožef Mihelčič, Dobrava pri Kropi-
V samotnih urah
V urah samotnih sem večkrat molila, da bi kot lučka revnim svetila, da bi kot slavček k bolnim hodila, s pesmijo sladko jih tolažila.
Zdaj le skovir se v meni oglaša, v vetru sem plamen, ki že ugaša ...
Olga Kuretova, Belgrad.
Pastirski praznik - Martinova nedelja
Teden dni pred sv. Martinom je bilo na pašni- i
kih veliko posvetovanje. Ker so bili tedaj že vsi poljski pridelki pospravljeni, zato ni belo treba pa- ■ stirjem mnogo gledati na živino. Posedli eo okrog • ognja in modrovali. »Fantje, kmalu bo sv. Martin, I naš zaščitnik in priprošnjik. Treba bo postaviti pastirski mlaj. Nocoj, ko bo luna posvetila, pridite in prinesite s seboj vse potrebno. Počakal vas bom pri stari lesniki v Zadnjih dolinah;« tako je govoril Jurče, ki je že peto leto služil pri premožnem kmetu za pastirja. Naročil je že, kaj naj kdo prinese s seboj.
Ni se še prikazala luna, ko so bili že vsi na določenem mestu. Jurče je prinesel žago »ameri-kanko,« ki je prežagala naidebelejši hlod, kot bi mignil. Janez je imel žago, Kakršni so rekli »Jože-fovka,« je bila slična žagi sv. Jožefa in France žagodreralico. Drugi dečki so prinesli 6ekire različne velikosti. Zopet je spregovoril Jurče in jih pohvalil, da so vsi prišli in prinesli vse potrebno. To je naša stara pravica, da postavljamo pastirske mlaje sv. Martinu, našemu patronu v čast, 6ebi v veselje in znamenje, da 6e je paša končala. Nocoj bo padla oca-le, je pokazal na najvišjo hojko. Mimo Kočarjevth so zavili v gozd. Luna jim je razsvetljevala pot, da je bilo 6vetlo kakor podnevi. Obstali so pri hojki. »Treba jo bo odžagali čisto pri tleh, da se še poznalo ne bo, kje je ra6tla,« je poučeval France in že nažagal z dregalico lub. Preračunali so, kam bo padla, da ne bo preveč polomila sosednih vej. Medtem je gladko rezala »amerikanka«, katero sta vlekla dva najmočnejša izmed pastirjev. »Zdaj pa vsi proč, da ne bo kake nesreče,« se je glasilo še zadnje Jurčetovo povelje. Hojka je padla. »Naša je naša, juhu,« se ie veselil najmlajši. »Najlepši bo naš mlaj, daleč naokoli ne bo takega,« so govorili drugi in hiteli frgljat (obsekavati gorevce,
Nega otrok in otroške bolezni
Ne smemo se preveč bati za zdravje otroka, marveč moramo le pravilno ravnati z njim — to je poglavitno.
Najvažnejše za zdravstveni razvoj otroka je prehrana z materinim mlekom v prvih mesecih. Dojeni otroci so mnogo bolj odporni spričo bolezni kot taki, ki niso bili dojeni. Umetno prehranjeni otroci zavzemajo prvo mesto pri umrljivosti dojenčkov.
Nadalje je važno, da se mati od prvega dneva dalje drži točnega reda glede na prehrano in pa spanje. Velik del vzgoje je s tem že izvršen. V začetku dobi otrok po petkrat na dan jesti, kasneje le po štirikrat. Od tretjega meseca dalje sme otrok dobivati tudi po eno nastrgano jabolko na dan. Od 6; meseca
dalje se more namesto dvakratnega dojenja dati otroku po dvakrat na dan zelenjavo in kašo z jabolkom. Na sleherni kilogram otro-
kove teže pride okrog 150 g materinega mleka na dan in otrok naj se vsak dan zredi za 25 g. Ta dorastek na teži se tiče tudi umetno prehranjenih otrok. Ti otroci dobivajo na kilogram svoje teže vsak dan po 100 g kravjega mleka, ki ga razredčimo do polovice s kašo iz ovsenih kosmičev, iz ječmenčka ali riža. Motnje v prebavi so pri umetno prehranjenem otroku zmeraj nevarne in je treba poklicati zdravnika.
Mnogo otrok ima pri nas tako zvano »angleško bolezen« ali rahitis. To pa zato, ker manjka vitamin D, ki se razvija v telesu pod vplivom ultravioličastih sončnih žarkov._ Rahitis ne povzroča samo, da ima otrok skrivljene noge, ali hrbtenico, marveč izvira mnogo hudih porodov vprav iz te bolezni, ko je mati, ko je bila še sama dojenček, imela to Dolezen. Zatorej je brezpogojno potrebno, da slehernega dojenčka, ko mu je 3—6 mesecev, ne-semo k zdravniku ali v dečji dom preiskat.
Nahod je za dojenčka zmeraj nevarna bolezen, ker utegnejo nastati razne komplikacije. Če je mati nahoona, naj si zaveže ruto čez nos in usta. kadar ima z otrokom opravka. Če ima kdo drug v družini nahod, naj ne pride k dojenčku.
Večkratno bivanje na zraku in soncu, zdrava hrana s sadjem, zelenjavo in mlekom, tudi
Brez težav
deluje Darmol. K temu prijetnost rl uporabi: nobenega kuhanja Ca-
Iew,nitl pollran ja kr lih soli. Oermol Ji Čokolada. Na poski
rogljlcln negrerv-la okusen kakor
poikuSajta t nepreizkušenimi preparati, temveč uredit« svojo prebavo > dobrim odvajalnim sredstvom
30 LETI
•mjshuv isti m i nn iiunu
nekoliko mesa in jajc, pozimi pa nekaj ribjega olja, to bodi pravilo za večje otroke. Oblačila naj poleti ne bodo topla, pozimi pa ne prelahka.
Nalezljive (infekcijske) bolezni prenašajo bolni otroci na zdrave, ali jih pa prenašajo tako zvani bacilonosci (posredovalci bolezni). Pri nekaterih nalezljivih boleznih ne smejo biii izločeni samo bolni otroci od drugih, marveč tudi njih svojci. V mnogih družinah ie to težko izvedljivo, zato je boljše, da pošljemo take otroke v posebni oddelek v bolnišnico. Seveda je treba v takih primerih poklicati zdravnika.
Oslovski kašelj utegne trajati od šest tednov do treh mesecev in je nalezljiv, dokler otrok kašlja. Kadar koli dobi otrok tisti krčeviti, hudi napad kašlja, mu dajmo p>o napadu zmeraj jesti, pa čeprav je to ponoči, ker sicer otrok preveč oslabi. Dojenčke skrbno varujmo oslovskega kašlja, ker je zanje nevarno, da bi se zadušili.
Ošpice se začno z nahodom, rdečimi očmi, lajajočim kašljcm in z vročino. Čez tri dnj se pokažejo rdeči izpuščaji. Bolezen je nalezljiva
ter odstranjevati lub. Ko je bila hojka obeljena, «o jo zavlekli na ravninico kraj gozda. Pobrali 60 najmanjšo iver, vsak lub in vse gorevce, ter znosili na kup, daleč proč od prostora, kjer je bila posekana hoja. Kolikor je bilo štora, so vse zakrili z mahom, iglami in drugim, in tako dobro zabrisali mesto, kjer je stalo drevo.
Ko so šli ljudje na Martinovo nedeljo k maši 60 zagledali in občudovali lepi mlaj, ki ni imel para daleč naokrog. Ugibali so, kje je rastel in v čigavem gozdu je padel. »Bog ga jim blagoslovi, saj eo nam čez leto živino pasli. Mladi so, naj imajo to veselje; tudi mi 6mo postavljali pastirske mlaje,
ko smo bili v njihovih letih,« tako eo 6< pogovarjali kmetje, ko so ogledovali mlaj. »Ni mi na srcu zra6tel,« je rekel Jurčetov gospodar Gašper svojemu 6osedu, ki je bil znan skopuh.
Pastirji so se v cerkvi zahvalili gv. Martinu, da jih je obvaroval gadjega pika in drugih nesreč, ki pretijo pastirjem in živini na paši. Izkupiček za mlaj so pravično razdelili. Največ je dobil najmlajši 13 letni Jožek, ki mu je umrl oče. hnel je še pet mlajših bratcev in sestric, ter bolehno mater. Na ta dan so pripravile gospodinje za pastirje boljše kosilo in bel kruh. Gospodarji so jim dali obleko, čevlje ali kaj v denarju; kakor 60 bili zgovorjeni za plačilo. Tako je bila Martinova nedelja v nekaterih krajih najlepši pastirski praznik,	(A. Z.)
Tudi la je že lian prostosti
Kdo ne vidi, kako raste v tloveiki druibi raznovrstno bilje in klasje? Sovraitvo in ljubezen, laž in resnica, krivica in pravica, hudobija in iednotl, sebičnost in človekoljubnost, maščevalnost in miroljubnost. Kdor pošteno živi, kako si želi, da se že skoraj pobere ljuljka izmed pšenice. Toda sloherno pregorečo pravicoljubnost zadržuje Gospodova beseda: »Pustite, naj oboje raste do ž e t v e.< Kako se ta beseda lepo vjema z ljudsko prislovieo: »Božji mlini me-Ijejo počasi.« Naposled dobro razločijo zrno od plev.
Tudi narava nas uči, da mora bili oboje: hudo in dobro. Ni sončne mavrice brez teiru-nih oblakov, ni svežega zraka brez vetra, ni čistega morja brez viharja, ni tople odeje za ozimino brez težkega snega. Kakor v naravi, tako v duhovnem življenju. Krepost se izkaže v slabosti in pomanjkljivosti.
Kako bi vedeli, kako močna je ljubezen, ko bi se ji ne bilo treba boriti 8 sovraštvom. Svet sovraži Cerkev, kakor je sovražil Kristusa; Cerkev pa ljubi ubogo človeštvo, kakor ga je ljubil Kristus. Ruski boljševizem je spletal nakane in zanke proli papeštvu, papež Pij XI. je pošiljal istočasno na Rusko darove ljubezni po svojem poslanstvu. Pustile, naj oboje raste do žetve.
»Ne mislite, da je hudobni brez pomena na svetu,* piše sveti Avguštin: >Vsak hudobnež bodisi zato živi, da se spreobrne; ali zato živi, da se po njem dober človek pre-izkusi.< Te preizkušnje trajajo viasih dolgo, včasih dolgo vrsto let.
Danes se nam je pa treba boriti proti organizirani zlobi in brezbožnosti. Ljuljka je tako rekoi ie povezana v snope, to se pravi, lahko jo ločimo od pšenice; lahko se loči moderno poganstvo od krščanstva. Tedaj pat! ne smemo spati in ptistiti, da bi nam sovražnik zasejal ljuljko med pšenico. Ne smejo spati zlasti ne naše družine in naše šole. Prav za prav: prva dolžnost čuvanja zadene naše krščanske družine. Te so prve, ki so pred Bogom odgovorne, kaj se seje v nežne razore naše krščanske mladine.
Tega še ne veš?
Kako rešim pripaljeno jed?
Gospodinja si ne. more privoščiti, da bi kako pripaljeno jed kar zavrgla. Vedeti mora, kaj se da še storiti. Posodo s pripaljeno jedjo postaviš koj v posodo z mrzlo vodo. Nato streseš pripaljeno jed previlno v čisti lonec. Dobro je, če doda« malo sladkorja ali soli. Tako se da še marsikaka jed rešiti
Kako razrežem trde zemlje?
Stare, trde žemlje moreš prav lopo nare-zati na rezine ali kocke, če takole ravnaš z njimi: Daš jih na cedilnik ali sito, pokriješ ga in daš nad soparo vrele vode. Čez kakih pot do deset minut so žemlje lepo mehke in pripravne za rezanje.
Voščene madeže na oblekah in preprogah izpereš z vročo krompirjevo vooo in zdrgneš do suhega.
Svež kruh sc dd lepo rezati, če nož prej segrejeS.
Sadne madeže najhitreje spravi* iz blaga z mlačnim mlekom. Če to ?e ne zaleže, pa jih odstraniš z mlučno vodo in s salmijakom.
Ožgane madeže odstraniš iz belega perila,
če perilo ovlažiš z mrzlo vodo, potreseš s soljo in daš na sonce. Čez nekaj ur madeži izginejo.
dotlej, dokler traja vročina. Otroci naj bodo v postelji tako dolgo, dokler so že tri dni brez vročine.
Koze so lahka bolezen, a so nalezljive, dokler so mehurčki na koži. Paiiti moramo, da se otroci ne praskajo.
Škrlatinka se pojavi z vnetjem v grlu in z vročino, nato se prikaže rdeč izpuščaj, ki se kasneje lupi v luskinah. Bratci in sestre takih bolnikov morajo biti 14 dni odstranjeni od drugih otrok.
Mumps je lahka, a jako bolestna, nalezljiva bolezen ušesnih bezgavk.
Vratinka (davica, difterija) je jako nevarna, nalezljiva bolezen, ki se pojavi po zastareli angini in ima hude fjosledice, kakor bolezen ledvic, srčno napako in jxxiobno. Bolnik naj bo strogo ločen od svojcev in drugih otrok in mora brezpogojno v bolnišnico. Proti vra-tinki imamo injekcije, ki jih dobi bolnik in tiste osebe, ki so okrog njega. Najmanj šest tednov je treba posebne pažnje in izločitve. Zdravnika pokliči takoj I
Otroške ohromelosti se le malokdo naleze, saj napade le jako občutljive ljudi. Začenja se z vnetjem v grlu, nato je driska, bljuvanje in glavobol. Čez nekaj dni je vse dobro, a nato se pojavi nenadoma ohromelost.
Jetika (tuberkuloza) se prenaša večidel po odraslih in jx> predmetih, ki jih jetičniki uporabljajo. Odrasli jetični ki, kašljajo, tako na primer ded, babica itd., utegnejo biti otrokom jako nevarni. Take odrasle moramo na-otiti k zdravniku, da jih preišče. Za dojenč-e pomeni jetika smrt, večji otroci pa jo prebolijo.
Močenje v postelji pa ni bolezen, ampak je napaka vzgoje pri otrocih od 2 do 3 let. Večkrat se stvar izboljša, če otrok ne dobi od štirih popoldne dalje nobene tekočine več, za večerjo pa samo kos kruha s presnim maslom, ki je potresen s sladkorjem. V hujših primerih pomaga zdravljenje z navado, zdravila so pa večidel brez pomena.
Najboljše pa, kar morejo starši dati svojemu otroku na pot v življenje, so bratje in sestre. Kolikokrat poberejo nalezljive bolezni vprav otroke iz družin, kjer imajo le enega ali dva otroka, ker so ti otroci manj odporni, kot oni iz družin z več otroki. Takim bo tudi v bodočnosti boj z življenjem lajši. In brez dvoma drži to, da mati štirih otrok nima nič več skrbi kot mati enega samega otroka.
Pomlajene obleke
Marsikaki že zavrženi obleki ne manjka dosti, da more iznova zaživeti in se pomladiti. Treba je le spretnih rok in dobrega okusa, pa gre skoraj brez denarja ali pa le z nekaj dinarji.
Na pričujoči risbi vidiš spodaj na desni, kako utegneš okrasiti obleko z vrvicami in dvema čopkoma. Za majhne postave je to izvrsten okras. Čopka naj bosta različne barve, nemara vinskordaee in temuomodro, sočnato zeleno in črno; svetlolilasto in rjavo. Tudi okras s trakci, ki ga vidiš uad tem vzorcem,
pomladi sleherno starejšo obleko. Zraven zapaziš novo obliko kozaške bluze, ki bo letos pozimi jako moaerna. Ob robu je vezenina. Vzorec v sredi je pomlajen z ovratnikom. I>etos so moderni beli ovratniki iz tankega blaga Nov je ovratnik s pentljo, ki ga vidiš na naslednji risbi. Za ovratnike so primerne razne vezenine. Poslednja risba kaže obleko, ki je okrašena s progami šivov. Pa je že vse polno drugačnih primerov. Tu je navedenih le nekaj, sleherna čitateljica pa si more Se sama kaj izmisliti.
Ce
Ki
»Hočem biti zdrav 10-40*: Kakšno vnetje je bilo, iz vašega opisa ne morem dognati. Le potein bi vam mogel povedati, kje ste in kaj bi se. dalo napraviti. Ce imate priliko za kli. niko, poskusite. Pojdite na ".ermatološko kliniko. — Tam vam bodo povedali, kaj se da napraviti in vas poslali kirurgu če bo potrebno, li.iiim pa, da ni tako hudo. N i vam treba zaradi tega že obupati nad življenjem. Iz tega, kar ste napisali, sklepam, da se Vam želja še vedno lahko izpolni. Da bi bilo pa vse tako kakor pred operacijo, oa ne morem trditi. Mogoče pa je tudi to.
M. J. V.: Februarja letos ste zboleli. Pojavil se je iztok, zoprnega duha. Dobili ste krvavitve predčasno in močneje kakor sicer. Kri je šla v kosih od vas. V bolnišnici so vam ugotovili bulo in vas poslali v banovinski zavod v Ljubljano. Ker niste čutili posebnih bolečin, niste takoj šli čez nu-sec oni ste se pa le odločili. Dali so vam radium in vas obsevali. Domov .ste odšli dosti boljši, čez dva meseca ste šli ponovno na pregled. Zopet so vas obsevali. Dobivali ste tuli injekcije. Leva noga vam oteka — v desni pa vas trga. Jesti ne morete veliko. Često bljujete. V križu vas včasih trga. Od kod ta otok, trganje v nogi iu križu? Radi bi nasveta, /vako bi to pregnali.
V zavodu, kjer so vas zdravili, so vam brez dvoma dali točna navodila, kako se ravnajte. Teh se morate vestno držati. Otok in trganje je v zvezi z vašo b dežni jo. Ko se bo ta pozdravila — bodo tudi te nadloge prešle. Če praškov ne moret", prosite zdravnika, naj vam zapiše kapljice ali pa svečke. Bolezen sc, žal, ne da tako hitro pregnati. Zato izgubljate potrpljenje. Tega pa ne smete. Vedno morate upati in zaupati zdravnikom, ki bodo prav vse storili, kar je v njihovi moči.
J. L. F. Č.: Nevšečnost sama po sebi ni nevarna. Je pa neprijetna. Odnraviti se da z uspehom, če dosežemo vzrok. Tega ;>o na daljavo ne morem. Obrnile se -ia zdravnika.
»Ljubljana — Strta mladost«: Vaša povest, je povest revnega slovenskega dekleta, ki se neprestano ponavlja. Rev.io je, '»ošteno v jedru, pa vse preveč zaupljivo. Odporno pa tako malo, da takoj zvene, če ga presodiš iz varnega domačega zavetji v tuj svet. Mislim, na je bilo dovolj pokore. Pozabite preteklost, mislite na bodočnost, ki še vsi stoji pred vami. Možno je ros, da se kaj takega zgodi, kar vi mislite. Ker se je nevšečnost pojavila malo za tem, zato spravljate oboje v zvezo. To pa je napačno. Saj so ram v bolnišnici povednli. od kod nevšečnost. Tam so brez dvoma iskali tudi v tej smeri. Vaša preobčutljivost izvira iz vaše bolezni — Base.iovv. Ker 'e vam po operaciji stanje ni dosti i/.lioljšalo — vam svetujem, da greste ponovno na pregled. Tega
ne smete nikakor zanemariti, Bolečine, ki jih imate po operaciji slepiča, niso v zvezi s kakšno notranjo rano, ki se ni zacelila, kakor vi mislite. Runa je že zouvnaj zaceljena. Mislim pa, da so v zve/.i z ono prvo nevšečnostjo, zaradi katere' najbolje storite, če greste v bolnišnico.
P. L S. J.: Nepravilnosti, ki jih opažate, se pojavijo oostikrat brez vidnega vzroka, »časoma prav tako preidejo in se aravnajo. Drugo vprašanje pa je vprašanje vesti. — Veste, da to ni dovoljeno. Da bi bilo to »nujno potrebno«, ni ros. Marsikatera, ki se je dala premotiti s tem »nujno potrebnim«, je to svojo lahkomiselnost objokovala vse življenje. Zo->er premočno potenje vam priporočam forma-in-prašek, oziroma raztopino.
Tanja 1924: Svetujem vam, da gre3te na regled k ginekologu. Sklepam, da je bula, i jo opažate na levi strani vzrok nevšečnostim	»'• R. ič: Če pri ponovnih pregledih niso mogli dognati povzročitelja, naj vas ne skrbi, Mislim, da je to vnetje, ki ni toliko nevarno, kakor neprijetno, istorite pa prav, če si daste preiskati vodo. Morda je v mehurju vzrok,
A. T. Lj.: Kolikor morem sklepati iz vašega opisa, ste preslabotni, preveč se obremenjujete, da bi se vam želja izpolnila. Nekaj ie pa tudi prispevalo vnetje, ki ste ga preboleli. Svetujem vara tole: Okreoite se najprej. Prosite za dopust. Ne bodite preponosni!. Kolikor jaz vem iz lastne skušnje, niso komisije tako ponižujoče. Koliko ponižanja doživljamo mi zdravniki! Ko boste tako laleč, po tem se
Ba varujte vseh naporov, zlasti v začetku, pam, da ste me razumeli.
Č. C. K.: Vse prezgodaj ste zašli na tako pot. Organizem v razvojni dobi tega ne prenese. To je desetkrat pretirano zapravljanje moči! V nekaj letih boste svari, prijatelj, mlad starec! Hrbtenico si dajte rentgenizirati. Trditi ne morem, da bi bilo to dvoje v nujni zvezi. Treba pa je možnost izključiti.
Savinjska dolina: Mislim, .la je vaša do-
mišljija — kriva bolečin. Seveda nastanejo "	.	bi. Du
boste mirni, vam priporočam, da greste ponov iki t
brazgotine, ki povzročajo neprijetnosti, boste mirni, vam priporočam, no na mikroskopski pregled.
A. G. D.: Dve leti starega sinka imate, W ima kilo v desnih dimljih. Vprašujete,' če ga že lahko daste operirati. — Lahko ga daste operirati. Operacijo otroci po navadi brez vseh večjih težav prenesejo.
D. F. H.: Fimoza pri majhnih otrocih je navadno fiziološka, to je naraven pojav. Operacija je potrebna, če ovira puščanje vode, ali pa se pojavi vnetje kar se pogosto dogaja, ki ga ne moremo z zdravili odpraviti.
Ptevni t&rvtft
Zapuščina po sestri. D. F. - Umrla je va.?a poročena sestra, ki je zapustila moža in otroka, Ker ni napravila oporoke in ker z možem ni imela dedne pogodbe, pride v poštev le zakonito dedno nadedstvo: možu pripada četrtina zapuščine, otroku t>a tri čet-tine zapuščine po materi. Pri /.ap iščinskj obravnavi te bo moralo ugotoviti, kaj vse spada v sestrino zapuščino. Če bi prišlo lo nasprotja med interesi očeta in otroka kot dedičev, bi pač sodišče moralo otroku postaviti posebae.;a skrbnika, ki bo zastopal le koristi otro<a. Tudi teta se lahko otroku postavi za takega skrbnika.
»Odgovor I. L« - Odpravnina po več kot deset let trajajoči službi pripade le takim posebnim uslužbencem, ki lim je bilo poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil. Ker niste navedli, o čem je obstojalo vaše 40 letno službovanje, ne moremo povedati, če vam pripala odpravnina.
Rubež plače. 1 K. K. - Zarubiti se sme za navadne terjatve tretjina delavske plače, vendar mora ostati dolžniku po 30 din na dan. Zaradi plačila zakonite preživnine pa ostane izvzeta od izvržbe le oolovica tistega dela dohodkov, ki je sicer izvzet od izvržbe.
Zavarovanje državnega upokojenca. J. R. B. - Državni upokojenec, ki je v začasni banovinski službi, ni obvezan zavarovanju na onemoglost, starost in smrt, če prejema od države pokojnino vsaj v znesku 1500 din na leto.
Dediščina. A. B. Maribor. - Ob poroki je mati izročila sinu jiosestvo. Po nekaj letih zakona je sin umrl, zapustivši le ženo brez otrok. Posestvo je podedovala žena. Letos pa je umrla žena brez oporoke. Vprašate, kdo je dedič, ker živita še obe ciuteri, tako od umrlega moža in od sedaj umrle žene. — Med mo/om in ženo je bila verjetno sklenjena dedna pogodba, sicer žena ne bi mogla po možu podedovati kot zakonita dedinja vsega premoženja, ampak bi se zapuščina delila med ženo iu miterjo pokojnega. Sedaj, po rmrti žene, ne pride ta*ča, t. j. moževa mati rploh v poštev kot zakonita dedinja, ampak le njena mati bo zakonita dedinja in ji bo sodišče orisodilo vso zapuščino umrle hčerke.
Občinski uslužbenec na orožnih vajah. P. P. S. Po čl. 36 uredbe o občinskih uslužbencih, obdrži občinski uslužbenec na glavnem službenem me6tu, ob času orožnih vaj svoje polne prejemke. Iste odredbe veljajo v smislu § 38 odst. 3. večine občinskih statutov i« § 90 zakona o občinah tudi za pragmatične uslužbence na pomožnih službenih mestih. Iz vašega pi.<ma pa sklepamo, da vi niste pragmatični občinski uslužbenec, zato po našem mnenju ne boste mogli prisiliti občine, da vam za čas orožnih vaj izplača več kakor eno mesečno plačo, ki vam jo je že izplačala. Sicer pa velja tudi za vas uredba o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo, ki je bila objav-ljetia v letošnji 66. številki Službenega lista. Ako pride med vami in občrmo glede tega vprašanja do spora, se v smislu § 7 navedene uredbe lahko obrnite na pristojno okrajno glavarstvo za pridobivanje.
Trgovski učenec. K. F. - Samo glede rokodelskih učencev predpisuje obrtni zakon, da jih je imetnik obrta zavezan zaposlovati po opravljenem pomočniškem izpitu pot pomočnike tri
iiiMiimiMiiiiiiiiHimHtiniiiiimimiti OD R E2ITF ..............................
„MTiiaT iTftmiir
| odgovarja samo na vprašanja, ka- f 1 terim ie priložen tale odrezek |
| ,Slovenec4 10. novembra 1940 j
i,mmiui. ........................................................................................
mesece v svojem obrtu, če učenec to želi, in da mu je dolžan dajati najmanj tako plačo, kakor jo je učenec dotlej imel. Glede trgovin-
skih učencev pa takega predpisa ni. Za dokaz popolne izobrazbe v trgovinski stroki vam je poleg dveletnega učenja ootrebno še dvelelna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Kakšni šolski izobrazbi odgovarja enoletni tečaj, ki ste ga dovršili, vam bo morda povedalo vodstvo tečaja, če je prejelo že kakšno takšno odločbo pristojnega ministra. Pred 21 letom starosti ne boste dobili dovoljenja za samostojno izvrševanje trgovine, razen če vas z 20. letom proglase za polnoletnega. Glede odobritve za potovanje v inozemstvo se obrnite na okrajno načelstvo, kjer boste dobili potrebna pojasnila. K šoferskemu izpitu za vožnjo avtomobila boste lahko pripuščeni z 20. letom starosti, za vožnjo motocikla pa lahko delate izpit z 18. letom starosti. Kakšna posebna šolska izobrazba za te izpite ni predpisana. Diploma o šoferskem izpitu za vožnjo avtomobilov. ki je bil opravljen po predpisih zakona o obrtih in pravilnika o opravljanju izpitu za avtomobilske šoferje, daje ne <lede na poprejšnjo izobrazbo, kvalifikacijo za zvaničnika-šoferja v državni službi.
Novi kadrovski rok. O. I. Na enako vprašanje smo odgovoril v nedeljo 3. novembra t. 1. Če je fantu že odrejen skrajšan rok, mu po našem mnenju ni treba delati ponovno prošnje. Če pa je fant dobil pri vojakih drugačna navodila, naj se ravna po njih. Po novi uredbi znaša skrajšan rok 18 mesecev, dijaški skrajšani rok pa 12 mesecev, ako dijak v tem ča6u opravi predpisani izpit.
Po agrarni reformi dodeljena zemlja. P. č. Posle, zvezane z agrarno reformo, vrši ban in komisija za likvidacijo agrarne reforme. Zato se tja obrnite.
Epileptik. A. K. Pisali smo že, da oni vojak lahko prosi za podporo, ki se ob 6lužitvi obveznega roka v stalnem kadru, brez svoje krivde tako poškoduje, da postane radi zadobljenih ran ali poškodb popolnoma nesposoben za kakršno koli pridobitno delo. V vašem primeru pa s tako prošnjo« o našem .mnenju, n« bi uspeli, ker bo težko do-azati, da je bolezen nastala v voja&i službi in epilepsije tudi ne bi smatrali za telesno poškodbo v smislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Glede brezplačnega zdravljenja pa vprašajte pri banski upravi.
H. B. Subotica. Ker je bil prijatelj pred vpo-klicom na orožne vaje samo 7 mesecev zaposlen pri podjetju, ntma pravice do službenih prejemkov za čas štirih tednov orožnih vaj. To pravico bi imel le, če bi bilo 6lužbeno razmerje trajalo nepretrgoma leto dni
Kmet-porok nezaičitnemn dolžnika. F. I. Ie avtentične razlage pravosodnega ministra, ki je bila

objavljena v prvi številki službenega lista iz leta 1938 izhaja, da ciji kmetskih dolgov tudi za poroka-kmeta, čeprav
da veljajo predpisi uredbe o likvida-
glavni dolžnik m bil kmet po uredbi. Zato lahko tudi porok-kmet zaprosi po čl. 24 uredbe, pri okrajnem sodišču za mižbo dolga, če posojilnica zahteva od njega plačilo.
Tožba za plačilo nadur. S, G. - Le zaupajte svojemu zastopniku, ki vam ga je postavilo sodišče. Vsak odvetnik je pod prisego zavezan, da bo branil pravice svoje stranke zvesto, vestno in po zakonu. Ni razloga, da bi prosili sodišče za drugega odvetnika, ^icer se pa sami lahko udeležite sodne razprave in pri razpravi poveste, če bi mislili, da je vaš odvetnik kaj prezrl
Odpravnina. V. R. - Uradniški zakon izrecno predpisuje, da mora vdova ali hčerka drž. uslužbenca, ki se moži, vložiti prošnjo za odpravnino v višini dveletne rodbinske pokojnine še pred sklenitvijo zakona. Ker ste ta rok zamudili, ni gotovo, da vam bodo odpravnino
priznali. Vsekakor pa vložite prošnjo. Če vam jo bo pristojni minister zavrnil, lahko vložite tožbo na državni svet, katerega odločba bo dokončna.	r »T «
Zvaničnik finančne kontrole. M. I. K. - Nase mnenje o uspehu vaše tožbe na državni svet zaradi odklonitve ženitvenega dovoljenja bi vam prav nič ne pomagalo. Dalo bi se zagovarjati tudi vaše stališče, ki ga bo pa v primeril tožbe finančno ministrstvo v svojem odgovoru na tožbo skušalo izpodbiti. Če ga bo pa državni svet osvojil, vam z gotovostjo ne more nihče povedati. Da boste pomirjeni, vložite tožbo.
Hišna številka. V. G. J. - V gospodarskem poslopju ste napravili malo stanovanje. Prosili ste občino, da vam določi za to poslopje hišno številko, kar pa je ona odklonila. Vprašate, ali občina pravilno postopa? - Ker imate na istem posestvu stanovanjsko hišo, ki že ima svojo hišno številko, za prezidano gosjiodarsko poslopje ni potrebna druga številka. Zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami predpisuje, da dobe v primeru, če ima en lastnik v okolišu svojega posestva več stanovanjskih zgradb, vse te zgradbe samo eno številko.
Priposestvovanje zemljišča. P. J. - Več ali manj točno mnenje o tem, ali je nasprotnik priposestvoval sporno zemljišče ali ne, bi vam mogli povedati, če bi slišali :udi drugo plat zvona. Vaše stališče, .la zemljišča zato ni mogel priposestvovati, ker ga sam še ni mogel uživati 30 let, ne bo povsem zanesljivo, ker ste oči-vidno pozabili vračunati priposestvovalno dobo nasprotnikovega prednika. Tudi agrarna skupnost, ki je lastnica zemljišča, more zemljišče priposestvovati po istih pravilih, kakor posameznik. Zdi se nam, da boste vaš sjx>r težko rešili brez sodišča, če noče aihče popustiti.
Stroški pri prevzemu posestva. F. C. S. -Ker niste povedali, koliko znaša vrednost posestva, ki ga nameravate prevzeti od staršev, vam ne moremo niti približno povedati, kolikšni bodo stroški in takse.
Odškodnina trgovskemu nčenen za delo. S. K. W. . Tri leta ste se učili v trgovini, pa niste dobili nobene odškodnine. Vprašate, ali bi mogli kaj zahtevati? - Po predpisu obrtnega zakona ima učenec že po enem letu dovršenega učenja pravico do odškodnine za de'o. Če vam gospodar noče ničesar dati, ga lahko tudi tožite pri sodišču, ki vam, če ste revni, lahko podeli pravico revnih, da vam ne bo treba plačevati taks. Ker uredba o višini odškodnine še ni bila izdana, pač lahko zahtevate primerno, v vašem kraju običajno odškodnino Službo vam je gospodar lahko odpovedal takoj po poteku učne dobe, ker niste bili rokodelski vajenec.
Nameravana omožitev z upokojenim železničarjem. I. T. - Če .-.e omožite z upokojenim železniškim sprevodnikom, vam po sedanjem zakonu o državnem prometnem osebju po njegovi smrti pripada rodbinska pokojnina. Čas sklenitve zakona po tej postavi nima nobenega vpliva na pravico do rodbinske pokojnine. Pogoj za dosego te pravice je, da ste v času upokojenčeve smrti njegova žena in da ste oo njegove smrti živeli z njim v skupnem gospodinjstvu. Višina rodbinske pokojnine je odvisna od moževih prejemkov, ki jih je imel

Posabao padle, kaj balah pljei
Pitje al le u idravega človeka selo Talna, tem reč tadi ta balnika mnogokrat vaineji« ad hrana I
Zato pljta VI In VaS bolnik čim češče našo na). boljSo mineralno vodo. Id ja afeaaaa Ml ifravllna
ono z rdečimi srci t
Prospekta lo vsa potrebna navodila poSI]e zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
ob času upokojitve, prevedenih pozneje na dinarsko valuto. Najnižja pokojnina znaša 45 odstotkov, najvišja pa 55% teh prejemkov. Če ima vaš ženin 2S let službe kot nastuvljenec, bi dobili vi po njegovi smrti kot vdova okrog 53% njegovih aktivnih prejemkov in pripadajočo draginjsko doklado.
Kako bi postal železniški sprevodnik? F. S. Dovršena dva razreda gimnazije zaooščata, da po položenih strokovnih izpitih postanete železniški sprevodnik. Vložite jirošnjo za sprejem na eno izmed večjih železniških postaj (Maribor, Pragersko, Celje itd.). V prošnji navedite podatke o rojstvu, dovršeni šoli, vo-
t'aščini in o vaših družinskih razmerah ter jo olkujte s kolkom za 10 din. Listin ni treba priložiti. Če vas bo postaja nameravala spreleti, bo listine naknadno zahtevala. Dobro pa bi bilo, da se poleg tega javite pri bližnji sekciji za vzdrževanje proge n. pr. v Ptuju) za sezonsko delo. V primeru potrebe vas bo sekcija pozvala na delo. Med tem časom se boste že lahko pripravjjali na strokovni izpit in boste tako hitreje oosegli svOj cilj. Prednost za sprejem v redno železniško službo imajo namreč žeie/.niški sezonski delavci.
Še enkrat: podpora ob smrti drž. uslužbenca. M. N. - Naš odgovor, ki smo ga poti gornjim naslovom objavili 20. oktobra t. L, ste napačno razumeli. Povedali smo. da je držav, ni svet z odločbo obče seje dne 11. okt. 1930 svoje prejšnje stališče spremenil in odločil, da imovina žene umrlega drž. _ uslužbenca, ali dohodek od njene imovine ali njenega osebnega dela izključuje pravico uslužbenčevih otrok ki so brez imovine in doh rokov, da bi dobili dvomesečne očetove prejemke kot podporo, Ker imate hišo in vam navedene dvomesečne podpore niso priznali, jo zarasli omenjene prakse državnega sveta tudi vaši otroci ne bodo dobili, čeprav nimajo nobene lastne imovine ali dohodkov.
{, V. K. »Gospodarstvo«. — V navedenem u so mišljena tudi avstrijska vojna posojila.
Zapeljano dekle. ».Črnomelj«. - Če vas je fant pripravil s svojimi obljubami, da vas bo poročil, do tega, da ste se mu vdala, pa se je kasneje izkazalo, da sploh i:i imel resne volje, da vas poroči, potem ga lahko tožite na odškodnino zaradi zmanjšane možnosti možitve. Če nimate prič, ki bi potrdile fantove obljube, bo moralo sodišče pač aslišati stranke in bo potem presodiJo, ali ste bila res zapeljana ali ne. V vaših razmerah bi znašala primerna odškodnina okrog 10.000 din.
Ig*
Hrušev mošt ne kipi. Š. R. G. - Imate sod hruševega mošta iz moštnic, ki je že pred 14 dnevi napravljen, pa še zdaj ne kipi Je še prav tako slaaak kakor v začetku. Ker se bojite, da se skisa, bi ga radi pripravili do kjpenja. Le kako? — Pri vašem moštu bo vzrok, da noče kipeti, najbrž preobilo čreslo-vine, ki ovira kipenje; lahko pa tudi hladni prostor, zaradi česar se kipelne glivice ne morejo razvijati. V obeh primerih ni nevarnosti, da bi se vam mošt skvaril do spomladi, ker so vreme in shrambe pozimi prehladne za vrenje. Če pa hočete, da mošt že zdaj pokipi, tedaj si naročite čiste vinske kvasnice od Sadjarskega zavooa v Mariboru, s katerimi boste umetno zasnovali pravilno kipenje v moštu. Seveda morate te^a postaviti v prostor, v katerem je 15—18° C toplote, sicer bo kipenje prepočasno ali nepopolno. Seveda morate pri tem pravilno postopati, da pijače ne sk varite.
Vino ima duh po cinkasti posodi. K. P. L. Dobili ste belo vino v novih cinkastih posodah, ki se je pa navzelo njih duha in močno zagreni. Kako je odpraviti to napako? — Večina tujih duhov se da odpraviti iz vina, najtežje je pa metalne, kakor je cinkov duh. Toda aa se tudi nekoliko omiliti, in sicer z živalskim ogljem, ki ga prodajajo poo raznimi imeni: vinsko oglje, vniski eponit, enokarbon. Tega fino zmletega o^ija, ga dobite v dro-gerijah, vzamete za 100 litrov vina 20 do 50 gramov, po potrebi še več. Najprej je poskusiti v malem, da se dožene, koliko praška je treba za odstranitev slabega duha. Potrebno množino za vse vino odtehtamo ter jo zmešamo z vinom v manjši »osodi, nakar jo vlijemo v večjo posodo z ostalim vinom. Mešanje ponovimo 5 do 6 dni -sak dan vsaj enkrat, sicer sredstvo nima pravega učinka. Po tej dobi pustimo, da se očisti ter ga nato pretočimo v čisto posodo. Boljše je, če ga zmešamo z drugim dobrim vinom, da dobi bolj svež okus.
Pšenica postaja rnmenkasta. L. N. Lj. -Njivo, na kateri je bila detelja šest let, ste zasejali s pšenico. Komaj ie ozelenela, postaja rumenkasta namesto zelena, kakor je na sosednjih njivah. Želite vedeti za vzrok temu pojavu in Če se bo ta setev spomlaoi popravila. — Navadno je pšenica po detelji bujno zelena in dobro uspeva. Če je pa na vaši njivi rumenkasta, kaže, da je zemlja zelo izčrpana. Brez umetnega gnoja boste težko dosegli zadovoljiv pridelek, če ji hočete pomagati, potrosite jk> njivi kakih 50 kg čilskega solitra
ali spomladi, preden začne odganjati, lahko
nag	„ . r_____________________
pridelek, tedaj žrtvujte še za 100 kg super-fosfata, ki vam bo dal obilo klenega in oe-belega zrna ter trdno slamo, da žito ne bo poleglo. Ta gnojila potrosite po vrhu rastlin,
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela IzvrSule po nizkib cenab
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
toda preden spomladi odženejo, sicer iih" osmo-dijo Samo superfosfat ni nevuren ter ga lahko trosite že zdaj.
Borba proti podganam. K. B. R. C. — Na vašem samotnem posestvu so se v zadnjih letih ' ;ane zelo razmnožile ter vam delajo veliko
škodo. Iz kleti odnašajo krompir, iz podstrešja koruzne storže. Mačka jim ne more do živega. Radi bi vedeli, kako se je ubraniti teh škodljivcev.
—	Podgane so pametne živali, ki se ne dajo tako zlahka ugnati. Predvsem skušajte jim odvzeti vsa skrivališča. Luknje zadelajte z malto ali cementom, kateremu ste primešali zdrobljenega stekla. To prepreči, da ne morejo razgrizti zadelave. Potem jim nastavite suho moko pomešano z mavcem, zraven pa posodo z vodo. Mavec se v podganjem želodcu strdi in žival pogine. Primerna je tudi past v obliki čebra, ki je do ene tretjine napolnjen z vodo. Vrh čebra je pritrjena gladka deščica, ki drži proti sredini ter gibljiva tako, da zdrsne podgana v vodo, ko stopi čez njeno polovico. Nad čebrom pa povesite na žico kos slanine, ki vabi podgane, da gredo proti njej po deščici ter zdrknejo v vodo. Navadnih pasti se podgane ogibljejo.
Zivtnozdravnik
Gnojni nosni katar mačka. Lj. - Vaš mucek ima že več mesecev hud gnojni katar. Sicer je mucek debel in ztlnv. Kako bi nahod odpravili? — Ker zadeva traja že več mesecev, jo bo precej težko zdraviti. Predvsem ie treba ugotoviti vzrok gnojnega nahoda. Ni izključeno celo, da ima maček rane v nosni votlini, ki so nastale zaradi :ioarca ali pa čelo kakega trdega predmeta, ki je dospel v nos. Po vzroku bolezni se ravna tudi zdravljenje. Poskusite mačku izpirati nos in nosno votlino z 1% raztopino sode bikarbone ter ga inhalirajte s parami borovega olja. (Na en četrt litra kropa dajte dve do tri kapljice borovega olja.) Mačka imejte nekje na zračnem prostoru, kadar je pa lepo iti ni hladno, ;a pustite ven. Če boste imeli veliko potrp-jenja in časa ter srečno roko, vam bo mogoče le uspelo mucka ozdraviti.
Prezgodnji pojav mleka pri breji tellri. S. F. B. Z. - Vasa telica je po šestih mesecih brejosti nenadno postala tida v ..ogah in vratu, vime se je napolnilo z mlekom, ki ie kar samo kapljalo iz njega. \li naj bi telico iz-molzavali, ali bi mleko pustili, da bi imel plod dovolj hrane? — Vime je v tesni zvezi s spolnimi organi, predvsem z maternico in jajčniki, ki vplivajo na delovanje vimena. Pri vaši telici so se morale odigrati v cmenjenih dveh organih neke spremembe, ki so povzročile prezgodnjo izločevanje mleka. Najverjetnejša je domneva, da ie plod v maternici odmrl, za kar govori tudi pojav, da je telica v vratu in nogah utrdela, kar se včasih opaža ob porodih, če se žival dobro ne očisti. Potrebno je najprej ugotoviti, je-li plod živ ali mrtev. Ako je mrtev, je treba izvršiti splav, sicer lahko pride do -ne'ja materniee in »io zastrupljenja. Svetajem vam, da se čim prej obrnete na strokovnjaka-ve;erinarja. ki bo po točnem pregledu maternice ugotovil dejanski položaj ter vam dal vsa potrebna navodila.
-	Mleko redno izmolzavajte, ker zaostalo mleko kvarno vpliva na vime in njegovo sDOSob-nost za izločevanje mleka.
f;
Otok Krf in Jonski otoki
ni
Vil'?	< -
cm. mm ■ ■■

.. -fr - .*'
v, V, . :/,	,.-. >• .. ... „ , v v ■ . 3
v	' L' -
•••'	3*vi "ti
•i ••;'»' •"
Palača Acliileon na otoku Krfn, ki je bila last cesarja Viljema II. Sedaj je last
V poročilih o italijansko grški vojni večkrat slišimo, da so italijanska letala bombardirala otok Krf. Poročajo tudi, da se je v bližini Krfa vnela večja pomorska bitka med. italijanskim in grškim brodovjem.
Otok Krf, ki ga od celine loči le majhna ožina, spada v skupino Jonskih otokov, ki leže na zahodni obali Grčije, začenši od polotoka Moreje pa vse do vhoda v Otrantska vrata. Med Jonske otoke spada nekaj večjih in manjših otokov. Največji so: Krf, Leukas, Kefalonija, Itaka (ta otok je znan iz grškega bajeslovja po junaku Odiseju) in Zakynthos. Od naštetih je najsevernejši Krf. Še severneje od Krfa je nekaj manjših otočkov, kot Otoni, Erikusa, Matraki in Kefali, vzhodno od Krfa pa je majhen otok Vido, na katerem je pokopališče neštetih srbskih junakov iz prejšnje svetovne vojne. Južno od Krfa sta Paksos in Anti-paksos.
Površina Krfa z okoliškimi manjšimi otoki znaša 712 km*. Grški naziv za Krf je Korkira, latinski Corcyra, Italijani pa mu pravijo Corfu. Prebivalcev irra okoli 100.000. Po veliki večini so vsi Grki. Nskaj je tudi Židov in Italijanov (obojih po 3000). Otok je zelo romantičen in idealen za prezimovanje.
Zgodovina otoka Krfa je burna. Kot prapre-bivalce na tem otoku navajajo ilirsko pleme Li-
avstrijske cesarice Elizabete, nato pa nemškega grške vlade. V palači je muzej.
burnov, ki da je bivalo na naši obali in po jadranskih otokih. Prvi Grki, ki so kolonizirali Krf, so bili Korinčani 1. 743 pred Kristusom. Kmalu je prišlo do spopadov z domačini. V pomorski bitki 1. 664. pr. Kr. so bili Korinčani premagani. Zanimivo je, da je to najstarejša pomorska bitka, ki jo zasledimo v grški zgodovini.
Glavno mesto Krf nosi enako ime. Leži na vzhodni obali in ima kakih 28.000 prebavalcev. Mesto Krf je važno za pomorski promet med Jadranskim in Jonskim morjem. Mesto je zelo starinsko. Zgrajeno je v stilu gotike z otoka Mljeta. Ima grško pravoslavno in katoliško katedralo ter je sedež pravoslavnega metropolita in katoliškega nadškofa. V mestu Krfu je tudi gimnazija, učiteljišče in semenišče. Na južnovzhodnem delu mesta je glasovits palača Ahileon, zgrajena 1. 1890. v starohelenskem stilu. Bila je last umorjene avstrijske cesarice Elizabete, od 1. 1907 do 1914 pa last nemškega cesarja Viljema II. Sedaj je v Ahi-leju muzej. Palača sama je po svetovni vojni last grške vlade.	'
Za prve svetovne vojne, ko se je morala srbska vojska umakniti preko albanskih gora na obalo, odtod pa na otok Krf, se je tam reorganiziral del srbske voj3ke. Na Krfu je bil tudi začasni sedež srbske vlade (1. 1916 in 1917). Tam je bila sestavljena tudi zgodovinska krfska deklaracija.
Nekaj o Tangerju
Ko je 10 junija letošnjega leta stopila Italija v vojno, je izjavila Španija, da v tej vojni ne bo nevtralna, pač pa bo ostala še dalje nevojujoča se država. Nekaj dni pozneje je zasedlo špansko vojaštvo mednarodno zono Tanger. Poveljnik španskih vojaških enot je obenem prevzel tudi vladne posle v svoje roke.
Po mednarodnem statutu je bil Tanger mednarodna zona. Cela pokrajina ima 370 km® in šteje nekaj manj kot 80.000 prebivalcev. Ti so po večini, 60%, domačini, 24% je Evropejcev, med Evropejci je 16% Zidov. Po mednarodnem statutu je do španske zasedbe upravljalo Tanger pet regentov. Eden je bil Anglež, dva Francoza, 1 Špa-njolec in od 1. 1922 1 Italijan. Poleg te upravne oblasti je bila v Tangerju še zakonodajna skupščina s 27 člani; poleg devetih domačinov je bilo v njej 18 zastopnikov nič manj kot osmih narodov. Med njimi je bil n. pr. en Belgijec, en Nizozemec, en Portugalec in en Amerikanec. Vrhovno oblast nad Tangerjem je imel sultan v Maroku,
Pogled na mestni stolp v Tangerju. Pred dnevi je bil Tanger priključen španskemu Maroku. — Oblast imata sedaj v rokah poveljnik španske posadke polkovnik Robert Yusto in delegat visokega komisarja v Maroku.
ki ga je zastopal v Tangerju njegov mehdub. Tanger je imel mednarodno policijo pod francoskim in mednarodno orožništvo pod španskim poveljstvom. Pristanišče je bilo razoroženo. Leta 1935 je angleški časopis »Current History« pisal o Tangerju: »Kdor ima v posesti Tanger, ima v rokah na srce Gibraltarja naperjen nož in ključ Sredozemskega morja, Malte, Egipta, Sueškega prekopa, Indije in vseh drugih angleških postojank na Daljnem Vzhodu.«
Španjolci trde, da je bil med državljansko vojno Tanger zatočišče in sedež vseh sovražnikov generala Franka. Iz Tangerja da so vedno poskušali motiti vojaško delo generala Franka v španskem Maroku.
Mesto Tanger nudi obiskovalcu vsaj na zunaj košček nepopačenega orientalskega sveta. Obdano je s starim zidom in mestnimi stolpi. Evropska so samo novejša predmestja in pristanišča s carinskimi zgradbami, shrambami in silosi. Trgi in mošeje dajejo mestu vzhodnjaško lice. Od pristaniški?! vrat Bao-el-Marsa se v loku vzpenja glavna ulica starega mesta, Calle de Marina. Ta ulica je polna trgovin in drugih obratov domačinov. Tu je tudi velika mošeja, znamenit spomenik pozne arhitekture starih Mavrov iz 17 stoletja ter Igle-sia Espanol, španska cerkev. Mesto ima več velikih trgov, kjer ee ob bazarskih (tržnih) dneh tare
polno ljudi. Velike skupine radovednežev se zgrinjajo na trgu okrog vzhodnjaških čarovnikov. Ti glumači razkazujejo ljudem 6vojb čarovnije, zaklinjajo kače veliki možje s turbani na glavi pa privlačujejo pozornost z bogato domišljijo svojih pravljic. Še mnoge zanimivosti ima Tanger. Kamor stopiš, naletiš na stare zgodovinske spominke starih Rimljanov, Mavrov, Angležev. Stari 6ultanov grad Kasba priča o nekdanjem sijaju. Bivšo sultanovo zakladnico so prenaredili in jo dodelili v sodne svrhe, prejšnje sodno poslopje, v katerem je izrekal kadi svoje sodbe, pa je danes prazno. Sanjavi notranji prostori, sloneči na cenkih stebrih in nekdanja razkošna stanovanja strme v obiskovalce kot priče nekdanjega neomejenega sultanovega veličastja.
Sovjetizacija baltiških držav
Kovno. ag. Po sklepu vrhovnega sovjeta je določeno v sovjetski Litvi, da bodo vsa škodljiva in sabotažna dejanja kaznovana s prisilnim delom 5 do 10 let, organizirana sabotaža pa s prisilnim delom do 15 let ali s smrtno kaznijo.
Riga, ag Po odločbi prezidija vrhovnega sovjeta bodo v vseh mestih in industrijskih središčih sovjetske Letonske podržavljene vse večje hiše, kakor tudi hiše onih lastnikov, ki so zbežali v tujino in vse tiste hiše, katere potrebujejo sovjetske oblasti. Samo v Rigi bo odvzetih 12.000 hiš. Nadalje bodo podržavljene vse zasebne filmske agenture, vsi hoteli, zasehne bolnice, poliklinike, apoteke, kemično farmacevtična podjetja in to z vsem, kar imajo.
Znani švicarski zdravnik dr. Anton Schnoller umrl
V Curihu je umrl v 75 letu starosti znani švicarski zdravnik dr. SchnOller. ki je bil 45 let zdravnik v Davosu. Kot specialist za tuberkulozo je užival velik mednarodni ugled. Ni še dolgo tega, ko je na prošnjo angleške vlade potoval na otok Malto in jp sodeloval pri ureditvi zdravstvenih razmer na Malti. Dr. Schnfiller je kot prvi zdravnik v Švici že leta 1902 začel praktično uporabljati pneumothorax pri zdrav'ipnfu ietičnih bolnikov.
Nekatere živali si a«uite sv&iijo
i
Na morskem dnu vlada večna tema. Kljub temu pa vemo, da so tudi tam živa bitja, ki ne morejo živeti biez vsake svetlobe. V globokem dnu žive ribe, ki imajo najnenavadnejše »organe«, ki izžarevajo slabo, zelenkasto luč. Ta luč jim zadošča za lov na hrano. Praviloma proizvajajo morske živili same zase potrebno luč, pri Čemer se jim posreči nekaj, kar lebdi pred našim^ inženirji še vedno kot daljni cilj pred očmi: te živali proizvajajo luč brez toplote. Tako so odkrili na primer dve tropski ribi, ki imata posebne organe za luč V teh organih živi mnogo majhnih bakterij, katere se svetijo in lahko v ribah samih tudi rastejo. V ta organ priteka mnogo krvi, hrane za goste, ki skrbe za razsvetljavo. Neprosojna koža skrbi, da ne more prodreti luč v sosednje tkivo. Poleg tega imajo te živalice posebno pripravo, s katero lahko luč »ugasnejo« ali jo »prižgejo«.
^TEHNIKA
Vanadij
Mt-d kovine, ki so odločilne za izdelavo vojnega materijala. štejemo predvsem železo, toda le redko pomislimo, da železo samo zase ne pomeni veliko, za vsak količkaj bolj izpostavljen strojni del moramo seči po jeklu, to se pravi, po materi-jalu.. ki ima poleg železa še najrazlične|š<> druge primesi. In ravno tej primesi so za kakovost jekla najbolj odločilne. Današnja industrija ne moro doseči vrhunca brez dobrega jekla. Tukaj ne mislimo samo za materijal za izdelavo strojnih delov, ampak v nič manjši meri na dobro orodje: nože. reskorje. svedre itd. Le z najboljšim jeklom lahko dovolj pospešimo izdelavo in povečamo njeno preciznost.
Med elemente, ki so za prvovorstno jeklo najbolj važni, štejemo tudi vanadij. Vanadij se na zemlji le redko dobiva v taki obliki, da je primeren za industrijsko pridobivanje. Dandanes uporabljajo za piidobivanje vanadija pet različnih rud. Prvi rudnik vanadija je začel obratovati leta 1907. v Minasragri v Peruju. Rudnik se nahaja v višini 5000 m nad morsko gladino.
Ittv*
Amerika
ltfM
II II 11
Predsednik angl. vlade Churchill v razgovoru z viceadmiralom sirom Bertramom Ramsavem, | ki je organiziral angleški umik pri Dunkerqueu.
Sužnji, zlato in kakao v Afriki
Nobena druga zemlja črne Afrike nima tako pisane z Evropo povezane zgodovine kakor ozka Zlata obala v Zahodni Afriki, kjer 60 tekom stoletij vihrale najrazličnejše evropske zastave, kakor zastava velikega volilnega kneza nemškega, portugalska, španska, nizozemska, brandenbur-ška, francoska, danska, švedska, angleška: vsi so prihajali sem, si utrjevali postojanke, snovali trgovske družbe; zlato jih je privlačevalo. Dočim sega kolonialna zgodovina ostalih afriških po-pokrajin večinoma dobrih sto let nazaj, so bili Francozi že sredi 14. stoletja na Zlati obali. Leta 1471. je papeška bula slovesno potrdila prve zasnove portugalskega zahodnoafriškega kolonialnega cesarstva. Brandenburška epizoda je bila zelo kratka. Okrog 1. 1700 je izvažala Anglija iz teh krajev že za 200.000 do 240.000 funtov šter-lingcv zlata v domovino in 1. 1753. je prepeljalo 100 liverpoolskih ladij preko 30.000 sužnjev z Zlate obale v Ameriko. L. 1872. je prišla Zlata obala v nesporno angleško last.
Celotna angleška kolonija na zlati obali ima kakih 200.000 km*, vštevši mandat nad nekdanjo nemško kolonijo Togo. Okoli 3,700.000 domačinov živi v teh krajih. Evropejcev je bolj malo, kakih 5000 jih bo. Gospodarski pomen te pokrajine je danes skoro izključno v kakau. Šele potem pride zlato, diamanti in manganova ruda.
Kakao so prinesli na Zlato obalo misijonarji iz Amerike. Tla so tu za kakao, ki rabi vlažno, gozdnato okolico, zelo ugodna. Prebivalstvo je precej gosto naseljeno. Gostota prebivalstva ie bila za gojitev nove rastline ravno primerna. Tu-
di rodbinske in domače socialne razmere so k razširitvi kakaoa mnogo pripomogle. Ti so pridno obdelovali obširne nasade. Evropski kupci so potem organizirali nakup in nova kultura se je hitro udomačila.
Ta kakao je prinesel v Evropo velik prevrat. Poraba kakaoa in izdelovanje čokolade je neverjetno poskočilo. Med leti 1895 in 1905 se je uporaba kakaoa podvojila. Z Zlate obale so ga izvažali 1. 1895 13 ton, 1. 1905 že 50.000 ton. V rekordnem letu 1936 pa so ga izvozili 311.000 ton.
Kriza tudi kakau ni prizanesla. Višek je bil med leti 1936 in 1938; kakao je bil skoro edini pridelek tamkajšnjega prebivalstva; povpraševanje je ponehajo in cene so padle. Prišlo je do štra.jkov in nemirov. Šele 1. 1938 so " se razmere zopet uredile in zboljšale.	I
Drugi zakladi Zlate obale so zlato, dragoceni kamni in manganova ruda. Rudniki so večinoma v angleških rokah. V njih je zaposlenih okoli 40:000 domačinov in okoli 1000 Evropejcev, ki zavzemajo vodilna in tehnično važna mesta. Vrednost 1. 1938 izvoženega zlata je znašala 4 in pol milijona funtov šterlingov. vrednost diamantov pa pol milijona funtov šterlingov. Vrednost nakopane manganove rude je znašala v istem letu 1 milijon funtov šterlingov. V pridobivanju manganove rude zavzema Zlata obala tretje mesto na svetu. Izvažaoj tudi palmovo olje. kavo, banane, vendar ti predmeti niso za izvoz tolikšne važnosti kot kakao, zlato, diamanti in manganova ruda.
Do povojnih let so pridobivali vanadij samo v Amerik', pozneje pa so osnovali rudnike za vanadij zlasti Angleži v svojih kolonijah. Angleška produkcija vanadija je znašala leta 1939. približno polovico ameriške produkcije. V Evropi do sedaj pravzaprav nimamo vanadijskih rudnikov. Nekaj vanadija ima Švedska — Taberg, Norveška in Francija — Creusot. Nemčija krije svojo porabo vanadija le s pridobivanjem iz žlindre, ki jo dobivajo iz topilnic. Cena vanadija je znašala leta 1914 100 din kilogram in je narasla do leta 1929 nn 1300 din za kilogram. Pozneje je cena vanadija padla na 360 din za kilogram v letu 1939.
Kisik pri pogonu plavžev in Siemens-Martinovih peči
V zraku imamo približno štiri petine dušika in eno petino kisika. Pri gorenju je to velikokrat neprijetno in to posebno tam, kjer moramo doseči visoke temperature. Za gorenje je, kakor vemo, potreben kisik. V večini slučajev vzamemo kisik lz zraka. Zrak vodimo v gorišče, kjer izgoreva gorivo s pomočjo kisika ,ki se nahaja v zraku, ki ga dovajamo. Pri tem se mora razgreti tudi dušik, ki se nahaja v zraku. Na ta način se toplota, ki jo razvije gorivo porazdeli na veliko večjo količino plinov, kakor bi bilo za samo gorenje potrebno, če bi imeli na razpolago čisti kisik. Ta pomanjkljivost je posebno neprijetna tam, kjer moramo doseči visoke temperature, n. pr. pri taljenju železa, raznih kovin itd.
Da bi dosegli boljši termični efekt, si pomagamo tako, da segrevamo zrak in pline, ki jih vodimo v gorišče. V novejšem času gredo prizadevanja za tem, da bi se namesto zraka uvajal v gorišče čist kisik, ali pa vsaj tak zrak, ki bi bil bogato pomešan s kisikom. Pridobivanje kisika oz. zraka z veliko večjo vsebino kisika kakor ga ima navadni zrak, se je namreč tako pocenilo, da prihranek na gorivu pri kurjavi s kisikom preseže stroške za proizvajanje kisika
Dandanes uporabljajo kisih pri kurjenju plavžev, vrše se pa tudi poskusi, da bi se s pomočjo kisika odnosno na kisiku bogatega zraka lahko kurile Siemens-Martinove peči z plinom, ki nastaja pri taljenju železa v plavžih. Ta plin ima sorazmerno majhno kurilno vrednost in se do sedaj za dosego dovolj visokih temperatur ni uporabljal.
Plin. ki ga imajo plavžarne v velikih količinah na razpolago, je šel velikokrat neizrabljen v zrak ali pa so ga vsaj deloma porabili za pogon eksplozijskih strojev ali pa kurjavo kotlov. Poskusi so se dobro obnesli in sicer so dovajali gorilne pline vroče (600 do 800 stopinj Celzija), medtem ko so kisik, pomešan z zrakom, dovajali brez predhodnega segrevanja. Dočim so z navadnim zrakom dosegli komaj 1200 do 1250 stopinj vročine, so s kisikom dosegli 1600 do 1700 stopinj. Tudi železo je imelo pc predelavi zadovoljivo kakovost.
Franklin D. Roosevelt, v tretje izvoljeni predsednik Združenih držav, in njegov protikandidat pri letošnjih volitvah, republikanec AVendeli L. Willkie. — Roosevelt je dobil 25,956.562 glasov,
VVillkie na 2t.591.tS2 glasov.
Vojne žrtve
francoskih misijonarjev
Limoges. Kipa. V francoski provinci misijonske kongregacije svetega Duha je bilo v začetku vojne mobiliziranih 400 patrov, bratov in sholastikov. Deset jih ie v vojni padlo. O šestdesetih ne vedo, kje se nahajajo, oziroma ni nobenih sporočil o njih: 89 članov te kongregneije pa se nahaja v ujetništvu.
Anekdote
Ko se je boril španski kralj Alfonz VIII. iz Kastilije z Mavri pri Oreji, je bila njegova žena, hčerka angleškega kralja Henrika. 11. v Toledu. Naenkrat je odšla 50.000 mož brojeČa vojska Mavrov pod Ali-ben Isom proti Toledu in ga prisilila naj odpre mestna vrata. Kraljica Eleonora je poslala poveljniku Mavrov pismo, v katerem mu je sporočila, da za tako pogumnega moža ni lepo, da se je prišel borit s slabotno žensko. Hrabri Mavri naj gredo rajši pred Orejo kjer je njen mož, ki jih bo sprejel kot se spodobi.
Ali-ben,Isa kraljici pisma ni zameril, temveč se je ponašal kot galanten sovražnik. Kraljičine odposlance je poslal nazaj in ji sporočil, naj mu bo toliko naklonjena in milostna in naj se pokaže na mestnih zidovih, da io bodo lahko Mavri pozdravili, četuai le samo od daleč. Eleonora je ustregla tej želji. V vsem veličastju se je podala v spremstvu dvornih dam na mestno obzidje. Mavri so jo s poveljnikom na čelu spoštljivo pozdravili in j! izkazali čast, ki ji gre kot kraljici, nato pa so odšli.
e
Francoski kralj Ludovik XIV. je včasih skoval tudi kako pesem. Ob neki taki priliki je poklical umetnika Boileauja, naj oceni njegovo najnovejšo pesem
»Vaše Vpličanstvo je res vsemogočno«, pravi Boileau vljudno >Če se še prav spominjam, ste hoteli neko? zložiti slabo pesem in zdaj se vam je io posrečilo.«
Mali oglati
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; Zenltovanjsld oglasi 2 din. Oebelo tiskane naslovne besed* se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja t« računa enokolontka, 3 mm visoka petltna vritlca po S din. —' Za pltmsn* odgovor* glede malih oglasov treba
priložiti znamka
C I V f • V v •
iluzbencejo
I
Upokojen želez, uradnik
trgovsko naobražen, prosi zaposlitve pri kakem ljubljanskem podjetju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17068.	Ca
17 letno dekle z dežele
pridno, pošteno, Išče zaposlitve. Gre tudi k otrokom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17092.
Organist
v večjem trgu želi takoj zamenjati zaradi bolezni dobro službo. V poštev pridejo samo dobri orga-nlstl. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Organist« St. 17067.	(b
Šiviljska praktikantinja
Išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« Trbovlje.	Ca
Boljše zaposlitve iščem
svoji prijateljici. Govori srbohrvatsko, perfektno nemščino; želi v večjo podjetje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenka« št. 16925.	(a
50.000 din
vložim v tovarno ali drugo dobro obstoječe podjetje, ki me sprejme v stalno službo. Sposoben sem za vsako delo trgovskega značaja. Ponudbe prosim pod »Delo ln denar« upravi »Slovenca« št. 16947.	Ca
Mlad trgovski pomočnik
Išče službo najraje v okolici LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16962.	Ca
Starejša služkinja
Išče službo za ven deta. Naslov v upravi »Sloven ca« pod št. 169S0.	Ca
Trgovska sotrudnica
dobra manufakturlstinja, mlada in delavoljna, z znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, želi pre meniti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Mnogo promena« št. 1697B
Trgovski pomočnik
mlad, vsestransko zanesljiv, želi službo v trgovini z mešanim blagom Gre tudi za majhno plačo. Nastop takoj aH s X. decembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod 17184.
21 let staro dekle
vajeno otrok, kuho In drugih gosp. del — Išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna ln poštena« št. 17013.
Trgovska pomočnica
pridna, zanesljiva, dobro verzlrana, lščo mesto v trgovini z mešanim blagom. NaBtupI lahko takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobra priporočila 1256«.	Ca
Mlajše dekle
ki opravlja vsa hišna dela In z znanjem kuhe — Išče službo najraje v Celju ali okolici. Sltarič Marica, Sv. Lovrenc na Pohorju.	Ca
Postrežnica
mlada, poročena — Išče službo, najraje v Mostah aH tudi Izven. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17130.
21 let star fant
priden, prijazen, absolvent gimnazije, Je brez staršev, prosi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Tudi na deželi« 17166.
Mlad zanesljiv fant
šofer ln mehanik, vešč plinskih generatorjev In Diesel motorjev, zmožen raznovrstnih popravil ln obenem vajen raznih tovarniških strojev - želi službo. — Voskobojnlk, Povšetova 86, LJubljana.
ilužbodobe
15 tesarjev
zmožnih za betonsko opaže, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 17115.
Blagajničarka
za točilnico, pridna ln poštena, dobi mesto v Kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Nastop s 15. novembrom.	Cb
Služkinjo
čisto, pošteno, z daljšimi spričevali, iščem. Natančno ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« št. 17114.	(b
za strope
iz najboljSega mate-rijala, vezano 8 po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja
los. R. Puh - Ljubljana
ZALOGA STREŠNE LEPENKE Gradaška ulica 22 Telefon 25-13
Iščem fanta
najraje kmečkega, za raz-našanje kruha. Plača po dogovoru. Plšek Vinko, Opekarska cesta 8, LJubljana.	Cb
Mizarskega pomočnika
mlajšega, poštenega, takoj sprejmom. Hrana In stanovanje v hiši. - Takojšnje ponudbe s točnimi podatki poslati v upr. »Slov.« pod »Ljubljana.! št. 17174.
Kuharica
pridna ln poštena, ki se razume na vsa hišna dela, se takoj sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno mesto« 17178
Plačilni natakar
trezon ln točen, zmožen kavcije, se sprejme s 15. novembrom v III. razred »Kolodvorske restavracije« na Jesenicah.
Dva urarska pomočnika
tšče za takoj A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva št. 8. Tedenska plača 400 do 600 dinarjev.	Cb
Uradnica
z večletno prakso v lesni industriji, zmožna vseh pisarniških del, želi primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17318.	Ca
Dve dekleti
Iščeta službo na deželo na večje posestvo ali v graščino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajeni dela« št. 17314. Ca
Pošteno starejše dekle
Išče službo za gospodinjstvo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17313.
2000 din dam
onemu, ki ml preskrbi državno službo bodisi na železnici, pošti ali kaj sllčnega. 27 let star. Iz-učen za vsa mizarska dela. Brez kazni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv fant« št. 17181.
Šivilja
mlada, želi iti za pomočnico. Nastopi takoj. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod št. 17293. Ca
Kuharica
srednjih let, zmožna samostojnega gospodinjstva išče službo s 15. novembrom ali 1. decembrom pri boljši družini. Najraje pri samostojnem gospodu ali dami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17280.	Ca
Trgovska sotrudnica
verzlrana v vseh panogah trgov, stroke, zmožna samostojnega vodstva trgovine, z znanjem slovenskega In nemškega Jezika, Išče službo v večji, boljši trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Poštena In zmožna« lit. 16978.	Ca
Inteligentna gospodična
t enoletnim trgovskim tečajem, t nekaj pisemske prakse, zmožna strojepl— ja, nemščine, slovenščine In nekaj hrvaščine, vajena dela, Išče mesta v boljši delikatesni ali trgovini t, meš. blagom kot pomoč pri prodaji ali kot kore-spondentka; gre tudi v dobro hUo na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Inteligentna 1268«.
Samostojna gospodinja
starejša, ki opravlja vsa hišna dela, Išče mosta k eni ali dvema osebama. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za začetek brezplačno« št. 17325. Ca
Pouk
Prihodnji
prlkrojevalnl tečaj za vsa damska oblačila bo od 18. nov. do 7. dec. 1940. Prijave sprejema dnevno
T. KUNC lastnik od kr. ban. upr dovoljene krojne šole Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 5-II.
»Fran^aise«
donne le^ons de conver-sation. S'adr.: du bureau du journal sous chiffre: »Franfaisec.
Instruiram
vse gimnazijske predmete. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 17106. Cu
Akademik
poučuje vse gimnazijske predmete po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17168.
Učiteljico klavirja
Iščem za na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17150.
Oblattv. ttoncaslonlrana
Šoferska šola
za poklicne šoferje tn amaterja
I. Gaberšček
blvtl komisar aa »ofer
aka taplte Kolodvorska ulica It. 41 Telefon 18-11
Radio aparat
trleevnl, skoraj nov, po cent proda Nova trgovina, Tyrševa 3 6, naiproti Gospodarske zveze.
Začetnico z dežele
pridno, pošteno, sprejme dobra krščanska družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17101. (b
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejmem. H. Bl-tenc, Vlžmarje, St. Vid.
Paznika
električno centralo na Stahovici sprejme meščan ska korporaelja v Kamniku. V poštev pridejo samo Interesenti, ki imajo izpit za posluževalca električnih naprav.	Cb
Kmečko dekle
močno, v vseh ozlrlh pošteno, dobi stalno službo v trgovski hiši za gospodarska in hišna dela. Po nudbe pod »Marljiva 7« upravi »Slovenca« 17027
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejme Remlc Janko, Šenčur pri Kranju. Cb
Kuharico
popolnoma samostojno In ki opravlja tudi vsa ostala dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17179.
Poslovodjo
za hotel v letoviškem kraju na Gorenjskem — sprejmem. — Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Gorenjsko« št. 17145.
čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Drmaž Josip, Večna pot št. 29, Ljubljana.	Cb
Perfekten knjigovodja
se išče za velik trgovski obrat, z obširno prakso v blagovnih trgovskih poslih. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Blagovni promet« st. 17252.
Dobrega oglarja
za napravo kakih osem vagonov oglja na bližnjem Dolenjskem, sprejmemo takoj. Pojasnila: Zaje Lojze, LJubljana — Gledališka 7.	Cb
Praktikantinjo
zobne tehnike, s srednješolsko malo maturo, veščo slovenskega ln nemškega jezika, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1277.	Cb
1
Sclaramm
Celje
Zastopstvo svetovno tnanih
Hohnerjevih
Zahtevajte cenik!
II
Vajenci
ii
Vrtnarskega vajenca
kmečkih staršev, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17324.
Mizarskega vajenca
ln pomočnika sprejmem takoj. Zalaznlk Jože — Napoleonov trg 7, LJubljana.	Cv
Vajenko
za prešlvanje gornjih delov, sprejmem. Mokorel, Mlrje 4, Ljubljana. {v
Deklica
z dvema razr. meščanske šole, se želi Izučiti v. trgovini. Naslov v trgovini Marhlottl, Sv. Petra c., LJubljana.	Cv
Veledrogerija
sprejme učenca. — Pogoj dovršena meščanska io-la ali nižja gimnazija. Prošnje poslati na upravo »Slovenca« pod »Marljiv ln pofiten« it. 16983.
Učenko
etanujočo v Ljubljani aH okolici, sprejmem v trgovino meš. blaga. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 17126.
Vajenec
poštenih staršev, tz Ljubljane, se sprejme v modno trgovino. Naslov pove upr. »Slov.« pod 17153.
Vajenca
za fine mehanične stroje sprejme tvrdka Legat Ivan, LJubljana, Prešernova 44.
Pomočnika
za usnje In železnlno, prvovrstno moč, sprejmem januarja. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Stalna služba« št. 17144.
Dva čevljarska pomočnika
takoj sprejmem. Mesto stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Ignac Korltnlk, Dol pri Hrastniku. Cb
Krojaške pomočnike
tri prvovrstne in hitre delavce, sprejme takoj v stalno službo Cešnovar Ivan, Dol pri Hrastniku.
Fanta-raznašalca
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17158.
Kolarja ali mizarja
za obdelovanje smuči, In sodlarja-lakirarja, sprejme B. Kolb, št. Vld-Viž-marje.
Krojaškega pomočnika
za velike komade, dobro izvežbanega, sprejme takoj Sodja Janko, Ježica.
15 tesarjev
sprejmem. Zglasitl se v gradbeni pisarni velesej-ma v Ljubljani.
Mizarske pomočnike
sprejmem za splošna dela. Jožef Vengar, Slov. Javornlk.
Čevljarskega pomočnika
ln vajenca za naročena dela, sprejmem takoj. — Delo stalno. — Preželj Frane, Križ, Komenda.
Krojaškega pomočnika
in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Rems Ivan, Vogelna 5.
Dekle
pridno, čisto ln pošteno, ki dobro kuha meščansko hrano ln opravlja vsa druga gospodinjska dola, takoj sprejmem. Alojzija Kavka, Miklošičeva c. 7.
Zastopnika
dobro uvedenega v LJubljani ln na Kranjskem, Iščemo za prodajo uvedenega pisalnega stroja. Ponudbe pod »Kovčeg 334« podružnici »Slovenca« v Mariboru.
Krojaškega pomočnika
sprejmem. Vlrant Franc, Stari trg 1, Ljubljana. Cb
Postrežnico
za popoldne, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17326. Cb
Posredovalnica Nowotny
Išče kuharico srednjo starosti, vajeno dobre kuhe, z znanjem vsaj nekoliko nemščine.	^b
Kmečko dekle
pošteno, pridno, staro 14 do 15 let, vzamem v službo takoj. V pomoč bi bila pri vsem gospodinjstvu ter bi se lahko naučila kuhanja. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 17271. ^b
Stalno službo dobi
pošten, veron in zanesljiv fant, ki ima veselje do trgovinskega dela in ki je vajen Cvsaj deloma) sestavljanja koles itd. — Potrebna kavcija ali garancija. Ponudbe: Podobnik Franc, trg., Rudnik št. 123, p. LJubljana. Cb
Vajenca
z dežele, dobrih staršev, pridnega, poštenega, z oskrbo v hiši, z najmanj dvema razredoma srednje šole, sprejme takoj J. Jamnlk, trgov, z meš. blagom, Vič 92, Ljubljana
Zdravega vajenca
za krojaško obrt, Iz bližnje okolice, ki bi Imel vso
oskrbo doma, sprejmem. Ivebe Franc, krojaštvo, Cerknica.
Pečene pitane štajerske purane
gosi ln ocvrte plške: gostilna Lovšin.
Za šivilje in pletilje
Izdelujemo gumbe, tam-burlramo In kosmatlmo vsakovrstno blago. »Me-la«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20.	(r
Poizvedbe
Zamenjan kovčeg
Znana dama, kt Je odnesla na vernih duš dan dopoldne iz avtobusa Pe-regrin v Ljubljani neve-doma tuj kovčeg, naj ga takoj vrne istotja, kjer dobi svojega.
Dobro nagrado dam
tistemu,, ki mi javi imena aH pripomore Izslediti osebe, ki so v noči od 27. na 28. oktober ukradle Iz mojega skladišča na Rakeku tik ob banovinski eestl IS zvezov po štiri komade moretov 96 X 96 po 4 m dolž. in 20-25 komadov desk 24 mm. Tajnost zajamčena. — Kari Kovač, lesna Industrija, Stari trg pri Rakeku.
Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja
Zahtevajte prospekte ln Zagreb, Boškovičeva 32/L brezobvezen obisk inženirja!	Telefon 63-06
Zailužek
Zanesljive poverjenike
za LJubljano, Maribor, Celje ln druge večje kraje dravske banovine —
sprejme zavarovalnica »Sava«, LJubljana, Petra 2.	' Grašlč.
Avtobus Brezje—Otoče
začne redno voziti ob nedeljah In praznikih. -Odhod iz Brezlj ob 8.45 in 14.15, odhod Iz Otoč
Sv. j ob 9.35 in ob 17. url. ' i
Zaslužek!
Za vsak okoliš potrebujemo nabiralca Industriji
potrebnih odpadkov. Delo preprosto. Zaslužek stalen. Zbiralci naj pošljejo naslov v upr. »SI.« pod »Marljivost« 17172.
Za 10 din
vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki Jih boste lahko Izdelovali doma. - Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih I Llndlč, Ljubljana — poštni predal 245 c. Cz
5000 din
In več mesečnega zaslužka Vam daje Izdelovanje kemičnih predmetov. Strokovno znanje ln posebna oprema nista potrebna. Začetni kapital minimalen. Navodilo za vodstvo kemičnega podjetja in 166 Izvrstnih, preizkušenih receptov Cmast za čevlje, laki, čistila, lepila, črnila, likerji, parfumerlja itd.) pošljemo za 96 din po povzetju. Hemijski zavod, Pašlčevo 52, Dunavska banovina.	Cz
Več modernih spalnic
iz orehove korenine In 2 kuhinjski opremi poceni prodam. Krže, pohištvo, Vrhnika. Sprejemam tudi naročila. Ogleda se v skladišču v LJubljani v Prečni ulici 6 C nasproti mestnega kopališča). O
Mreže za postelje
Izdeluje Ui sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojs Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. S (prt Gradišču).
Spalnico
pleskano na orehovo korenino, ugodno prodam. Jože Kunčlč, pohištveno mlzarBtvo, Podgora št. 6, št. Vid nad LJubljano. Cš
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Ženini in neveste, pozor!
Nudi se vam ugodna prilika. Proda se skoraj nova spalnica iz orehove korenine. Ogled: Celovška cesta 153.
Kauče
otomane, fotelje, garniture, modroce Izdelujemo po nizki cent, delo solidno. Vodlšek in Kirbiš, tapetništvo, Zagorje ob Savi.
ifAHifflTifflMl
Motor 200 ccm
z dvema sedežema, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17072.
Dvetonski avto
skoraj nov, poraba bencina 16 litrov, prodam. Poizvo se pri: Slavko Cerar, mehanik, Domžale.	(f
»NSU« 350 ccm
motorno kolo, novo, 18ks, z garancijo, naprodaj. -Kovačlč, Slovenska 10, Maribor.	(f
Bencin
Je drag ln trajna skrb, zato si pustite predelati vas avto alt stabilni motor na pogon z ogljem. »Specialna delavnica za plinske generatorje« v LJubljani, Tyrševa o. 13. levo dvurišče.	(f
PREKLIC
Podpisani obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel g. Jožetu Zupanu na Jesenicah, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenske tožbe.
Eržen Rudi, s. r. tov. delavec, Jesenice.
Na dobro domačo hrano
sprejemam abonente. — Cesta 29. oktobra St. 1, mlekarna.
Pisalne stroje
popravljam ln snažlm. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nizke cene« St. 17316.	Ca
Gumhfiice, gumoe, piise,
oionograine, entel. aiur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
(jubijana FrantiSkanika ulica
nasproti hotel* Union
Vetenje perila, krasna predtiskaua žen roč. dela
Deklica
18 mesecev stara, brez matere, se odda za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16937. Cr
OKAMA MAZILO
I* zdravilnih zelišč. - Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh - volku — turih ln vnetlih itd. za tieito doienčkov pri kožnem vnetju, Izpuščajih in hrastah nate monu, 7.a inzpokone prsne bradavice. Dobi se v lekarnah In drogenjah.
Pouk o zavarovanju
za vsakega koristna strokovna knjiga. Cena 25 din s poštnino. Naroča se pri Mirko Gavrllovlč, Beograd, Raslnska 14.
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozolje! ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev.
Novi naslov:
Frančiškanska ul. 3.
Telefon 45 13
Resna ponudba
Samostojna obrtnlca, primerno situlrana, se želi spoznati z drž. uradnikom, trgovcem ali obrtnikom v svrho ženitve. Ponudbo v upravo »SI.« pod »26« St. 17123.
Veletrgovec
želi poznanstvo z mlado gospodično, črnih oči. — Dopise e točnim naslovom v upravo »Slov.« poč »Karakter« št. 171S3. Anonimne se ne upošto-va.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Kot lajutrk nagi deci se priporoča hranljivi in vitamine vsebujoči
„EMONA"
cvetlični iaj,
ki nudi tudi t dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo.
Zahtevajte samo originalne pakete v vseh trgovinah
Proizvaja: • Lekarna Mr. BAHOVEC, Lfiibljana.
Železno posteljo
prodam. — Vprašati pri
hišniku, Miklošičeva 19. |-
Temno moško obleko
dobro ohranjeno, prodam
po nizki coni. Tyrševa 66
Šivalni stroj
pogrezljiv, malo rabljen," prodam. Močnik, Mengeš fe t. 156.
Najugodnejši nakup
p o § k I b oblek oudl presker, Bv. Petra a. 14, Ljubljana.
Gospodinje!
Vsak dan sveža jajca kupite po konkurenčni ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13.	(1
Dokolenice (gamaše)
priporoča Ivan Kravos,
Maribor Aleksandrova cesta 13.
19 Žnidaršičevih panjev
tn satnlce ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17091.	(1
Mcdroci
dobro ohranjeni naprodaj. Bohoričeva 11.	(1
Rabljena konjska komata
lahkega in težkega, prodam. Berdavs, Zg. Pirnlče št. 114, Medvode.	(1
Železniške prage
m industrijske tire tn opekarno prodam na zelo prometni točki. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Sreča 1257«. (1
Italijansko cvetje
In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 39-66.
Prodam j
rabljeno traverze, E m, in železo za nosilce 22 mm, prodam. Tomačevo št. 17.
Jabolka
Če imate skrbi, kje bi kupili zimska jabolka šo ugodno, pridite v trgov. Stular, Tyrševa c. 37 b -tam je solidna postrežba.
Šivalne stroje
Anker za šivilje, krojače In čevljarje, tudi za ent-lanje, z dvema Iglama, Central Bobbin in druge, prodaja »Triglav«, Res-ljeva cesta 16.
Kavne mlinčke
električne »MahlkSnlg« In »Irus«, takoj proda še po stari valuti nemške marko Ludvik Ileršlč, Cesta 29. oktobra 13. tel. 37-54.
Aparate za obsevanje
od dr. Mtillerja s 3 žarnicami po 690 din prodaja : Ludvik Ileršlč — Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Telefon 37-54. (1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka kor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. (t
Kislo zelje, repo
po znižani ceni, prvovrstno dobavlja v sodih Homan, LJubljana, Sv. Petra oesta 81, telefon /5-39.	(i
Čreva
Naznanjam, da Imam vedno v zalogi prašičeva 6reva za mesene klobase cd 30 mm naprej, in debela za krvavice — po imernt ceni. Dobijo se: Šolski drevored, stojnica in Mesarska cesta 4, dvorišče, levo. Novak Anton.
Ovčja kožuhovina
Jagenčkove in ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-niku, Dobrunje pri Ljubljani.
Jabolka
obrana, zimska, mošancl !(gambovec), bobovec, ta-lelin ter razne druge trpežne dobre zimsko vrste po 4 din naprej razpošilja Henrik Cehner, trg., Libeliče, Koroško.
Dražba bukovih drv na panju
šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodala v ponedeljek, dne 25. novembra 1940 v uradnih prostorih v Kočevju na pismeni jaVnl dražbi ca. 6000 prm bukovih drv na panju iz podrtic in preostankov izdelave bukovih hlodov v revirju Podstenice, oddelek 27. — Točnejši podatki se dobe pri Sumski upravi v Kočevju, kakor tudi pri revirnem vodstvu Podstenice.
„VEDEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši modeli, najnille cone v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik s slikami brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova.
Hrastove hlode
prlma, okrog 13 m', proda Josip Matjan, Vižmar-je, St. Vid.
Moderne spalnice
in kuhinjske oprave poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gerblčeva ul. Kolezija.	(š
Oljnato sliko
Marijo v okvirju, veliko, za spalnico, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17328.
Gospodinje!
Vsak dan sveža jajca kupite po konkurenčni ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13.
Prodam
8000 kg sena, diro na peresih, žnldaršičeve panjo in čebelarsko skrinje. — Notranje gorice 22.
Raznovrstna jabolka
namizna in gospodarska ima še naprodaj Ornik, Sv. Peter pri Mariboru.
Prodamo
železne vodovodne cevi, dvecolske, dobro ohranjene, od 4 do 10 m dolžine. Naslov: »Obnova«, d. d., Vošnjakova ul, 24, poštni predal 95.
Šivalni stroji »Jax«
so že skozi 60 let znar)i kot najboljši. - Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36.
Koruzo v storžih
lepo, zdravo blago, nudi po 1.80 din za kilogram, dokler traja zaloga: A. Volk, Ljubljana, Reslje-va 24.
Šivalni stroj
malo rabljen, v brezhibnem stanju, ugodno proda Nova trgovina, Tyrše-va 36, nasproti Gospodarske zveze.
Prodam
nov radio, star »Slnger« šivalni stroj in črno moško suknjo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 17321.
Zaradi likvidacije
poceni prodam naslednje: novo stelaže za mlekarno ali trgovino sadja — steklene vitrine, dve železni napasnl plošči, železno polno okno, stoječo pisalno mizo, aluminijevo cev za plinsko peč, branjevski velik dežnik, starinsko pisalno garnituro, nov kromiran jedilni pribor, kombiniran mali stroj (vrtalni, clr-kular, drehbank, Schmier-gelscheibe). Kovačič, Metelkova 17 fpri železnici)
Trgovci!
Dokler je še prilika se
založite s celimi
orehi in medom
Dobite v
Medarni
Ljubljana, Židovska ul. 6.
Šivalni stroj
za krojače, dobro ohranjen 1800 din in 1 za domačo uporabo 1000 din, proda Ussar, Trubarjeva št. 9, Maribor.	(1
Mehaniki pozor! |
Dobro gumo - plašče za kolesa vara še ugodno dobavi: Podobnik Franc, trg. Rudnik 123, LJubljana. Ne zamudite prilike, dokler jo šo čas!
Kupimo
Vsakovrstno zlato
brlljante tn »rebro kupuje po Dajvlšjlh cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S
Gabrove mostnice
suhe, iznad 9 cm debeline, kupujem, ravno tako tudi krajše kose v manjših količinah. L. S. Novak, Zagreb, Mihanovičeva 20. (i
Nove triciklje
prvovrstne Izdelave, s Ia gumami, dobavlja zelo ugodno: mehanična delavnica Suštaršlč, Ljubljana, Tyrševa cesta 13, levo dvorišče.	(i
Lovci!
Kupim ustreljeno jastrebe. Pismene ponudbe na Artač Jože, Jezersko.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana VVolfova ulica št. 3
Steklenice za buteljke
(renske), 0.7 litra, rabljene, kupimo vsako količino. Kletarsko društvo v Ormožu.
MA(CMNENFAB8tK_*UGSBURG-NURNJP£RCL-*-6>
DIESEL MOTORJI
stabilni In ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
-llh^-

Prodam:
mizarski skobelnik, peč, oleandre. LJubljana, Ulica na grad 5 (Valant).
Šivalni stroji
Pfaff, več Slngerjevih in različnih drugih, popolnoma novih in rabljenih, je ugodno naprodaj pri »Prometu« v LJubljani, nasproti križanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
Za zimo
Be preskrbito
z okusnim dolenjskim belim krompirjem in trpežnimi jabolki
po zmernih cenah prt
Trg. posl. Kmet. družbe
Novi trg 3
Otroški kotiček
Nihieve čudovite dogodivščine
(135) Nenadoma zasliši nek! šum ter se hitro skrije za najbližje drevo. Tedaj vidi, kako se izza nekega drugega drevesa pokaže velikanska mačka. »Dobro, da nisem miš,« pomisli Mihec.
(136) Previdno stopa Mihec naprej in pride do zaključka, da je sicer vse kot navadno, samo rastline in živali so nenavadno velike. Tudi kokoši vidi. Velike so pa tako kot kaki noji.
Srebro, drage kamne
in vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih oenah Jos. Eberle, Ljubljana TyrSeva 2
(palača hotela JSloo"k
Hlode
smreka, jelka ln hrast, kupim pc najvišji ceni vsako množino. Plačilo takoj. - Martinec, lesna industrija, Škofljica.
Moro zlato, zlato zobovje ln srebrne hrone
tupojem po najvišjih oenab
A. KAJFEZ trgovina z urami in zlatnine
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14
8000 kg krompirja
gorenjskega, kupi zadruga OUZD, Miklošičeva c. št. 20.
Raznovrstne odpadke
kakor krojaške, šiviljske, stare volnene Jopice, Juto in vso vrsto vreče -kupujem. - Plačujem po najvišjih cenah. Grebene, Tyrševa 36.
Smrekove storže
za seme kupujemo va-gonslte količine. Borove brzojavne drogove 6 do 12 m kupujemo. — Josip Hojnlk, Celje.	(k
Baker in staro železo
ln 'kovine, gumo, plača mo najvišje. »Metalla« -Gosposvetska cesta št. 1 — telefon 32-88.	(k
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbetter. Maribor, Dravska St. 15.
GIasba
Kratek klavir
zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi Slov.« pod št. 17203.
Kupim harmoniko
trlvrstno, trikrat glnšeno, malo rabljeno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17019.	(g
Klavir
dobro ohranjen, pripraven za društveno dvorano, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod 17173.
Denar
Kdo posodi
150.000 din na novo zidano petstanovanjsko hišo, vredno čez 500.000 din. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Varna naložitev« št. 17334.	(d
Posojilo
60.000 din Iščem kratkoročno. Vknjižba na prvo mesto na desetkratno vrednost hiše in posestva v mestnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Ponudbe poslati v podruž. »Slov.« na Jcso nicah pod »Varnost«.
Ureditev dolgov
izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
LJubljana, Gledališka 7
1.	Krepi rast las
2.	Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo
3.	Ugonablja za lase Škodljive parazite
Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las a Triiysinom«.
Mr. OTO M. .UKSlC, ZAGREB Mažuraniča trg 5.
Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice
bank ln hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MA Rl BOB
Hranilno vlogo
12.000 din Hranilnico ln posojilnice za blejski kot na Bledu, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takojšnja gotovina« St. 17109.
Sprejmem družabnico
za trgovino z mešanim blagom In trafiko v prometnem kraju. Potreben kapital 10.000 dinarjev. Ponudbo poslati podružnici »Slovenca« Jescnlee pod »Družabnica« 17024
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po Dajvlšjlh cenah ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 18
Poceni proclam lepo
trgovsko stelažo
z 22 predali in 2 pulta. Franc Jenko, trg. usnja, Medvode
60.000 din posojila
Iščem na I. mesto vknjižbe. Ponudbo v upr. »Sl.c pod »Na zemljišče« 17163
Posojila
različna, preskrblm hitro in brez kakega predplačila. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.
Potrebujem 130.000 din
Vknjižba na prvo mesto, ostalo po dogovoru. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Sigurno« št. 17206.
Družabnika
z 20.000 din Iščem. Trod-. nost ima, kdor želi pridobiti trgovinsko obrt. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ugodnost« št. 17063j
Delnice
hotelskega podjetja kuJ plm. Ponudbo z navedbo ceno upravi »Slovenca« pod »Grand hotel« 17251;
Kupim bone
za' odplačilo III. in TVj anuitete kmečkega dolga,-PoAMM^Ufcrktt? VSloven-ca« pod »Anuiteta 10.000« št. 17261.	(d
il .OSIJ&t t-oo
IES250I
Psica
nemški ovčar, štiri leta. stara, sedaj z mladiči, izredno priljudna in dober varuh, so ugodno odda v dobro roko. Istotam se odda tudi njen mladič iste pasme. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Psl-ca-varuh« št. 17197.
Kupim takoj
4.500 prostornih metrov popolnoma su hih bukovih drv, izvoz prost vseh stroškov, franko državna mejn.
Takojšne ponudbe na naslov nem§k° deVizn° dovolicnie ie Poda"°
Franc Puppitz, Hotel Miklič ,,Metropol". Ljubljana
Kupujemo
vsako količino starega železa, papirnatih odpadkov, vso vrste starega gumija, stare kovine, vse vrste cunj ln volnene odrezke po najvišjih cenah. Naslov: »Obnova«, d. d., Ljubljana, Vošnjakova ul, 24. Poštni predal d »j
Nova
specijalna trgovina za
zimo
Vse kvalitete po izredno
nizkih cenah.
Prepričajte se brez nbveinosti za nakup. — Obrtniki iireden popust. — Zahtevajte vzorce Se priporoča MILAN JAGER,
TVRSEVA CESTA St. 37.
»REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepreml£nln Je na mo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, 1. nadstr Telefon «4 20.
Posestvo z gostilno
in gospodarskim poslopjem, v Polhovem gradeu (izletniška točka) - naprodaj. Polzve se v mizarstvu Vehar, Ljubljana, Gradaška ulica.
Idealen stavbni prostor
ca 5000 m1, posebno ugoden za sadjafje, s krasnim razgledom na Novo mesto, prodam po 16 din m*. Vprašati v pisarni »Reallteta« v Ljubljani, Prešernova ulica 54-1. (p
Naprodaj takoj gostilna
s kegljiščem, sadnim vrtom, v najlepši ljubljanski okolici, poleg cerkve in šole; avtobusna postaja. Cena nizka. Izve se pri: Franc Zaletel, St. Vid nad Ljubljano.	(1
Kupim parcelo
od 5000 m' dalje v Domžalah. Ponudbe upr. »SI.« pod »Nujtjo« št. 17075.
Kupim parcelo
na periferiji Ljubljane. Fonudbe upravi »Slovenca« pod »Parcela 1940« št. 17107.	(p
Hišo z vrtom v Ljubljani
prodam. Resni kupci naj pišejo na upravo »Slovenca« pod »Donosnost« št. 16999. Posredovalci izključeni.	(p
Prodam posestvo
srednjo veliko — redi so 12 do 14 glav živine — z gospodarskim poslopjem, z velikim sadonosnt-kom okoli 1500 dreves ln gozd, po ugodni ceni pri Slov. Konjicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17073.	(p
Kmečko posestvo
s preužitkom kupim. Posestvo prevzamem šele po smrti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Po onemoglosti« št. 17069. (p
Kupimo
vsako hišo v Ljubljani. Ponuditi takoj zavodu za nakup nepremičnin »Rea-liteta«, Prešernova 54-1., tel. 44-20. - Informacije brezplačne.
Zemljišče 20(10 m5
kupim po primerni coni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ne pod Ljubljano« št. 16991.	(p
Enonadstropna nova hiša
dvodružinska, na Prim-skovem naprodaj. Polzve se v podružnici »Slovenca« v Kranju.	(p
Novo restavracijo
z 9 sobami za tujce, mesarijo s hladilnicami, kegljiščem in lepim posestvom zaradi družinskih razmer prodam sredi mesta ob Krki in državni cesti. Informacijo daje: Dr. Zdolšek, Brežice, (p
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, gospod
Ivan Gorle
železniški zvaničnik v pok. in posestnik
v 64. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, 10. nov. ob 4 popoldne iz hiše žalosti. Laze 36, Planina pri Rakeku.
Planina pri Rakeku, 10. novembra 1940
Žalujoči: Ana. žena, Karol, sin, Angela, Ana por. Junc, Jožefa por. Klančar, hčere.
Nova vila
naprodaj. — Gnidovčeva,
Moste - LJubljana.
—
v Ljubljani ali najbližji okolici, v vrednosti do ■150.000 din, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kupim hišo« 17150.
Več stavbnih parcel
v Kranju, naprodaj po ugodni ceni. Informacije daje šušteršič, Ljubljana, Frankopanska 21.
V centru mesta prodam
vočstanovanjsko hišo, ki bo po adaptaciji nosila 6°/o donosa. Vprašajte v upravo »Slovenca« pod »900.000« št. 17188.
Hišo, vilo, parcelo,
posestvo, kupite ali pro-dašte najsolidneje potom priznane real. pisarne F. Pristavec, sodno zapriseženi izvedenec, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 3. Telefon 23-81.	(p
Parcele
naprodaj v St. Vidu, Viž-marjih in v Mednem, tik postaje ozlr. ob Savi. — Poizvedbe: Vižmarje 78, nasproti Mizar, zadruge.
Posestvo
20—25 oralov zemljo kupim. Le resne ponudbo in točne podatke poslati na naslov: Justin Janez, — Hlavčje njive 10, pošta Gorenja vas nad Skofjo Loko.	(p
Parcelo
v Medvodah ali Mednem, blizu Sore, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »20.000« št. 17129.
Najboljši radioaparati
Blaupunhl
Sachsenwerh 1.1, d.
najugodneje dobite pri J^" j BANJAK
Ljubljana Miklošičeva cesta 20
Velika izbira krasnih otroških vozičkov. OLYMPIA pisalnih strojev, šivalnih strojev itd. Prodaja tudi na obroke
Parcelo
majhno, peščen teren v bežigrajskem okraju, za zidavo visokopritlične hiše, prodam. Vprašati v Podmilščakovt ulici 11.
Enonadstropnico
v centru Bežigrada, prodam. Svetosavska št. 24, pritličje.	(p
Kmečko hišo
ali vilo s posestvom v kamniškem okraju, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« št. 17323.	(p
Kupim parcelo
lK'ido vpoštev samo ob Celovški cesti med remi-zo ln staro mitnico. Posredovalci Izključeni. .Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17330.	(p
Prodam 4 hiše
v Ljubljani za 78.000, za 85.000, za 215.000 in.eno za 220.000 din. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Potovanje« št. 17266. (p
Umetni mlin prodam
zaradi bolezni. Turbinski pogon, štirje pari valjarjev, dva para kamnov in sploh vse kompletno, pripadajočo umetnemu mlinu ; lastna električna centrala, nov železobetonskl jez ter šestsobno stanovanje; odlična stalna voda,-v vasi zraven državne ceste. Vprašati v podružnici »Slovenca« Maribor pod št. 12G0.	(p
Hiša štev. 98 v Brežicah
v kateri se je izvrševala pečarska ter lončarska obrt, pripravna pa tudi za vsako drugo obrt — so proda najvišjemu ponudniku. Polovica kupnine se mora položiti takoj v gotovini, ostanek lahko ostano kot hipoteka, odnosno se lahko plača tudi s staro vlogo našega zavoda. — Najnižji ponudek znaša 70.000 din, pod katero ceno se hiša ne bo prodala.
Hranilnica mestne občine Brežice.
Krasne parcele
v Retečah pri Medvodah po 10—15 din. Samo resni kupci naj se javijo, čim prej : »Realiteta«, ' Ljubljana, Prešernova 54-1.
Novo hišo
s Skladiščem, kjetml, garažo, velikim dvoriščem in lepim vrtom, v neposredni bližini mest. klavnice, z zidano ograjo — prodam za 475.000 din. Resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prilika za mesarje« št. 171S7.
Hišo
do 600.000 din kupim. Donos In ceno pošljite upr. »Slov.« pod »Bankir« št. 17192.
Kupim
hišo do milijona. Ponudbe poslati v upravo »SI.« pod »Najraje v Ljubljani« št. 17191.
Parcelo
pri Stadionu, sončna lega, okrog 700 m*, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17318.
Hiša
manjša z velikim vrtom, viiska četrt Maribora — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17285.
Dvostanovanjska hiša
nova, pol ure od kolodvora Celje, naprodaj. -Cena 135.000 din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 17292. (p
Majhno stavbno parcelo
v severni ali severoza-padnl okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stavbišče 500« št. 17236.
Davka prosta hiša
v neposredni okolici Maribora, ugodno naprodaj. Vprašati od 12—16 pri Urek, Rajčeva 6, Maribor.	(p
Vnajem
ODDAJO:
Dobro idočo mlekarno
v centru, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17170.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
M El N EL HER0LD
ZA1-TV0RN1CE ClUBIl
MARIBOR
ŠT. 102
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
Lokal
kjer se nahaja trgovina Bata v šlškl, oddam. Informacije : trg. Rebolj v Isti hiši.
Novo hišo
kjer je bil banovlnskl zdravnik gosp. dr. Puc, na Dobrovi št. 16, obstoječo lz petih sob ln dveh kuhinj, oddam v najem b 1. decembrom ali kasneje
Gostilno
v LJubljani, lepi lokali, lahka vpeljava, se odda v najem. Koncesija obstoji, oprema potrebna. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Januar 1941« 17211.
ki še nI povsem dograjena, ob državni cesti Žalec—Sv. Peter, prodam ali zamenjam. Pojasnila daje Gorjanc, Žalec. (p
Gozd
Posestvo v Bohinju
zelo ugodno za peka — prodam. Hiša s parno pečjo, trg. lokalom, 12 prostorov, stranska poslopja, 1000 m' vrta. Stoji na prometnem kraju, četrt ure oddaljeno pd kolodvora. Vpeljan vodovod, elektrika. Gozd in pašnik. Lep donos od najemnine, dobro naložen denar. Ponudbe pošljfte v upravo »Slovenca« pod »280.000« št. 17186.
v območju industrijskega središča Slovenije, lahko dostopen, nad 48.000 m> površine, .-s trajnim studencem, deloma na novo zasajen s smrekovlno, deloma zaraščen z buko-vlno (ca. 600 m' drv), se proda. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gozd« 17232.
Razstavno vitrino
oddamo za vsakovrstno blago. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20. (n
Trgovino in trafiko
s koncesijo, v prometnem kraju, oddam v najem. Prednost Imajo gospodične. Ponudbe je poslati podružnici »Slovenca« Jesenice.	(n
Kmečko posestvo
oddam v najem v peVe*-nem delu Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj ali spomladi« št 17084.	(n
Jtanoianja
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
primerno za pisarne, v centru mesta, potrebujemo za december. Ponudbe na Zvezo fantovskih odsekov, Miklošičeva 7-1.
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
sončno, blizu remize, oddam maločlanskl družini. Ponudbe v upravo »SI.« pod »350 din« št. 17167.
Oddam
še nekaj komfortnih dvosobnih stanovanj s kabinetom na Tržaški cesti pri Stari mitnici. (č
mm
ODDAJO:
Opremljeno sobo oddam
gospodu. Jegličeva 9. (s
Prazno sobo
blizu tramvaja, oddam za 200—230 din mesečno na Trati (Celovški) 21.
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Vprašati: Florjan-ska ulica 7-1.
Prazno sobo
odda za 180 din Mikl|{ (hišnik), Vllharjeva 37.
Takoj oddam
dve prazni ln eno oprem-Ijeno sobo. Polzve ee: Sokolska 3.
Sobo
z 2 posteljama, oddam v sredini mesta. Naslov v upravi »Slov.« št. 17250.
Opremljeno sobo
oddam mirni gospodični In sostanovalko sprejmem Celovška cesta 137. (s
Gospodi.čno
sprejmem kot sostanovalko k domači hčerki. Cesta v Rožno dolino št. 11.
Lepo sobo
s souporabo kopalnice za dve osebi, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17322.	(S
Veliko prazno sobo
v sredini mesta, takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17105.
Gospa
Solidnega sostanovalca
sprejmem. Pojasnila: Zaloška ulica 26.
sama s hčerko, sprejme gospodično kot sostanovalko z vso oskrbo. Imela bi prijeten dom, samo želi, da bi bila uslužbena do 14 kot njena hčerka zaradi skupnega kosila. Naslov v upravi »Slov.t pod št. 17202.
Izredna prilika
za nakup rentabilne restavracije s tujskimi sobami v bližini kolodvora. Restavracija je priznana, ima 10 tujskih sob, salon z odrom, gostilniške sobe, dvoje stanovanj, krasen vrt, moderno kegljišče, vse na novo adaptirano, z vsem Inventarjem, naprodaj za 650.000 din. Lahko se prevzame hipoteka. Letni donos najemnine 72.000 din. Resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vdovec« št. 17190.
Industrijska stavba
v prenovljenem stanju se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. — Vodna moč 12 KS, dve razsežnl, svetil, zračni delavnici . prostornim stanovanjem. Stavba je pripravna za malo Industrijo, kakor barvarstvo, pletiljstvo, mizarstvo. — Eventuelno se tudi proda. Vprašati na naslov: VI-šnar Lojze, Cesta na Golico, Jesenice, Gorenjsko.
Naročajte in širite »Slovenca« 1
ZAHVALA. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nejsozabnega soproga in očka, gospoda
STANKA KNEZA
poštnega inšpektorja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem bridkem udarcu lajšali bol in sočustvovali z nami. — Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Savinšku za njegov trud ob bolezni, za obilno udeležbo stanovskim tovarišem, poštni godbi in vsem darovalcem cvetja in vencev, hvala vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Bodi Bog obilen plačnik 1 Sv. maša za-dušnica bo v ponedeljek, 11. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 9. nov. 1940. Žalujoči ostali.
Frfaučku GustI ma beseda

No. al veste, ki je u Iblan Galusu nabrežje? Noja, tist ke ste u šentjaktibsk far duma, bote mende že venci, če še na veste, vam bom pa jest puvedu. Sej beseda ni kojn. Galusu nabrežje se začne nrec tam na desnem brege iblance glih pr Sentjakubskem mu-ste, pol se pa uleče prou dol du šuštar-skega musta. Zakua mu prauja Galusu _	nabrežje, pa na vem
prou natančen. Fn praaja, de je biu Gulus soje čase tud tam za starinarja. Drug pa spet traja, de je biu Galus imeniten pene. Če je biu Galus basist ali tenurist, pa tud nubeden na ve puvedat. Jest ga nisem nekol slišu pet, zatu tud na vem. kiimu b dau prou. Koker prauja, je Galus umeru že pred enem šterstu letem. Jest sem pršou pa šele un stuletie na svet, zatu ni nč čur.enga, če na vem, kašen glas je mou. Scer pa glas tku ni merudnjen pr imenvajn iblanskeh nabrežji, ule in pa trgu.
Asten, na tem nabrežje sa se že pred več letem starinari anjkvarteral. Pr teh starinar-jeh pa dubete še dons, če prou sa cene pu-skilčile že tku vesok, de se jim že du vrlin več na vid, oSesorte ruputija nrou pit zmerneh cenah. Za ene par kuvaču duhere tam še precej dobre škarpe. Tud usesorte gvanti sa vam tam na razpulagajne. Al pa kašne mize, pojst-le, umare, stoli, špegli in tku naprej. Prou usesorte ruputija dubite pr teh starinarjeh. Nove seveda nisa več, ampak za sila sa še zmeri dobre. Če prou sa že precej u brni ca ne, zaležeja pa marskermu še glin tuku, koker če b ble nove. Zdej sa holt tak ča«i, de na smerna bit preveč zbireen. Puseben penzjunisti s nn morja kej bul.šga špogat, ke kmal še za kruh na boja mel dost. Scer sa jim že ene parkat
ublebul, de jim boja penzjone puvi.šnl, pa zmeri puzabja najne, ke maja tulk skrbi s tistem palačam, ke jih zii.aja.	-?
Te starinari pr teh ž.alastneh časoh prou dobre k.šefte delaja. Ldi kar mrguli zmeri tam ukul. Če se na boja te časi kmal zbulša'1, boma md na Galusovemo nabrežji same milju-narje. Našeh bratu dol z juga še kar drejnl tam ukul. Buh puž.egni stari.nurjem meljonckeT Jest jim jih prou gvišen nisem fouš. Usak s more holt pumagat, koker f ve in zna. Sej jest b tud rad pršou du kašneli meljončku, pa na vem, kuku b se pršlu še ta narloži du nh
Asten, te starinari tam na Galusovmo nabrežje sa se tud zdej pred kratkem urgani-ziral, koker sa se nuviniri. Ke su zagledal, de maja nuvinari lam na Novem trge soj dom! sa s prec naprej uzel, de morja pridet fin; starinari du kašne take palače, de boja lohka gor zapisal »Starinarsk dom«. Ke maju nuvinari na Novem trge soj dom, zakua b Ra pol na mel starinari na Starem trgu? Zato sa začel kar prec glihat za ena hiša na Starem trge. Za kera hiša sa začel glihat pa na vem Men se zdi, de jim je bla še ta narbl ušeč tista, ke ima u drugem štuk železen balkon. Tista hiša je res še ta narbl fejst na Starem trge. Vem, de b jim bli nuvinarji kar fouš, ke b videl na te hiš zapisan »Starinirsk dom«. Noja, mal b jih že jezil.
Koker sem slišu. sa tli starinari kar prec plačat tista hiša. Sara mal su t'i še zglihaf, pa gespudar jim ni tou nubenga dinarja dol spestet K sreč je pa še u pravem čas padel en m u starinari u glava, de b biu dober še na rotuže prašat, če jim boja duvulil tam na Starem trge tud tku razstaulnt tista ruputija kur pu cest pred liiša^ koker ja maja zdej raz. staulena na Galusovmo nabrežje, ke na Starem trge je velik veči prumet, koker na tam zn vuoo Pn še tramvaje b s soja ruputija napota delal.
še tist dan sa nnredel ena :ilr>ga 'n prašal na rotuže, če b jim blu duvolen r-izstaulat pu Starmu trge soja brklarija, ke ja proda-jaja. U ene par dneh sa pa že dubil udgovor,
ampak tak, de sa se tisi kar Ta glava prjel. En sa bli tega mneina, de nej b se naredil rekurz na banuvina. Drug sa pa spet rekel, de b blu škoda gnarja, ke b ga zdej še za stempelne ven metal. Banuvina jim tku na bo Ciiivulila, če jim rotuž ni duvdlu. Nej rajš ta peru izvolja en udbor, de bo ta reč ii roke uzeu, je eden predlogu. Sej se jim glih tku na medi za hiša. Nej rajš še mal putrjieia. Ce sa nuvinari tulk časa čakal, de sa prši i du sojga duma, boja že tudi starinari lohka
m n I , < X r. 1 • — t
mal pučakal. .
Ta predlog, de b se ta peru z volu en udbor, je biu kar enoglasen sprejet, Pugerval
'	.......— —opiv-jci, i u^civai
sa pa. de morja bit vuiitve tajne, de na bo spet kašenga pudkupvajna, koker je punavad pr vuutvah. Ke sa bli prou tisi za tajne vuiitve, sa pa kar prec raztalal med starinarje cegelcke, ne bo lohka usak »opisu najn dsiga, ke b pu negavem mnejn še ta narbl pasu za predsedenka. Tu bo še ta narbl anjfoh in pa tud pravičen. Udboreake boja pa pol pu-sebi vulil, ke udborenki sa tku sam za nameček, pa de pr sejah zgaga delaja.
Koker je mou enkat usuk starinar soj ce-gelcek u rukah, se je pa hiter stisnu u kašen kot in kar sam sebe zapisu na cegelček Sevede, usak s je dumišelvou, de b biu on še ta narbl prpraun za predsedenka. Ke pa na morja bit u en organizaeje sami predse-denki, sa pa vuiitve razvelavel in sklenil sa, de nej se rajš kar s slanicam vol. Kdur bo putegnu ta nardalši slam.a, tist bo pa pret,-seden k. Ke ni blu drgač mugoče pridet du predsedenka, sa bli na na/adne tisi s slamnata vulituja znduvolen. Kdu je biu pol za predsedenka izvolen, pa še du dons na vem. Rezultat teh vulitu bo pršou tku u *asiipise, pol boma pa usi zveael, kdu je predseoenk sta-rinarju.
Ke mam slučajen dons še mal časa, vam bom pa puvedu še ud enga prou žalastenga in špnsenga dugodka.
Zdej en dan, ke sa začel pu Iblan pečen kostajn predajat, sem kupu tud jest tam pred flečka jnnr jem /a dva dinirja kustajna de ga bom pu pot hrustu, ke drgač morem cela pot cigareta u naf oržat. Cigarete sa po škud-live za zdravje, pa tud za varžet, mikar sa se pudrazile. Ke m je blu mal naroden nost
kostajn s saba u tisfmu škrnieelne, sem s ga pustu pa kar u varžet natrest, pa sem ja mahu dol pu Svetga Petra cest in ga jemati pu pot kar iz varžeta in ga lopu lušu in jedu. Kumi ja pa prmaham ke du tiste štarije. ke ji prauma »Pr Bobenčke«, m pride pa kar naenkat nasprut Kurenčkuva Neška.
»GustI, kam ja pa ti mahaš?« me je pra-šala in se m kar men nč teb nč prdružla in šla z mana. Ke je vidla, t!e mam pečen kostajn u varžet, me je pa prašala, če na bom ne dau nubenga za pukust, ke ona ma strašen rada pečen kostajn.
»Kar u moj varžet sež, pa m ga pumsgi hrustat,« sem ji udguvuru. »Če b veju, rle bova skp pršla, b ga za šter dinarje kupu, oe b ga nama prehmal na zmankal.«
Neška me je prec ubugala. Kar u moj varžet je segla, de b pršla du kustajna. Kar naenkat ja pa zgrab e.n ptilcaj za roka in zarezi nad no: »Aha, dons mi iti pa sreča. ?e ta druga žeparca sem dubu dons u roka. U imen pustave vas aretiram. Kar z mana pe;te.<
Neška se je tku orestrašla, de je clu pu-7,abila roka iz mojga varžetn uzet. Neki se je tla izgovarjat, pa pulcaj jo ni pustu gu-vort. »Kar moučite pa lanu z'mana pejte. Če mijei za P"vef,f>t, bofe že na pulci P"-veda ,< je reku in m ja kar izpred nusa udpelu.
... Neška je blu strašen sram. Kar s *nnjc-tihelnam s je ksiht zakrila, de b ja Ide nn spuznal, pa je *la z nim. Sej jest sem se ton tur.' zajna putegent, pn m puloaj še guvort rii pustu. »Vesel budite in pa hvaležen, de sem jest glih še u pravem čas zraven pršou. Če b mene na blu, b bli vi zdejla čist na suhem « m je reku. Ke s je Še moj irpe zapisu, tle bom za priča, sta pa udšla.
Drug juter sem že dubu puvabil, de noj pridem na pulcija. Ke sem pršou na pulcija in jim puvedu, de je Neška *am men P"-mngala pečen kostajn jest, ke sem ga mou " varzet, sa se pa začel na' pulci usi tku režal, ne b kmal pupokul. Se1 spustil, de je šla kar t.
de b kmal pupokul. Seveda «n Neška prec spustil, de je šla kar z mana. Ena nuč je pa le sedela u bržon. če prou m ni še nn-
---I----1- •	«	■ -	• 4
enga kustajna puhrustala. Al ni tu »mola?
K. N.
ZAHTEVA0TE|2lM0i/SAMQ Z\ZA§ClTN0 PLOMBO STERILIZIRANO^


r\=	llllfllterr.. rim)
ZADRUŽNATOVARNA
NAŠA ŽIMA JE HIGUENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C NE DIŠI JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI
Zahtevajte povsod naš list!
Zahvala
Vsem, ki ste z menoj sočustvovali in me tolažili ob nenadomestljivi izgubi moje ljubljene matere, gospe
Marije Kurent
ji podarili cvetje in vence, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala čč. duhovščini in vsem, ki so spremili blago-pokojno v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 9. novembra 1940.
Žalujoči sin Franeel}
Zahvaljujemo
se vsem prijateljem in znancem, ki so ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
Ivana Gorjanca
strojevodje državnih železniev pokoj«
1
z nami sočustvovali in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Naša zahvala tudi požrtvovalnemu delu osebja postaje Rakek in železniškemu zdravniku g. dr. Baragi, posebna zahvala Udru-ženju strojevodij, nadalje vsem onim, ki so počastili njegov spomin z venci in šopki, zlasti njegovim tovarišem in vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, 10. novembra 1940.
Žalujoči ostali
Zahvala
Ob prezgodnji smrti moje ljubljene mame, naše hčerke in
sestre, gospe
Sabine Suša roj. Seliškar
se prisrčno zahvaljujemo znancem, prijateljem, sorodnikom in vsem drugim za ljubeznivo skrb v njeni bolezni, za izraze sožalja in besede tolažbe, vsem, ki sto nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti k večnemu^ počitku, darovali cvetje in vence in se trudili, da ublažite našo bol.
Na Vrhniki, dne 9. novembra 1940
Jadka Suša in Seliškarjevi
Zapustila nas je za vedno naša zlata, nepozabna soproga, mama, tašča in stara mama, gospa
Nadezda Mogilnicka
dentistinja
v četrtek, dne 7. novembra ob 3 popoldne, v starosti 76 let.
Pogreb drage nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 10. novembra 1940, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, na farno pokopališče pri Sv. Juriju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi v Št Juriju pri Celju, dne 11. novembra 1940, ob 7 zjutraj. Sv. Jurij pri Celju, 8. novembra 1940.
Žalujoči soprog dr. Vladimir Mogilnirki, zasebni zdravnik — otroci: ing. chem. Vladimir t leno Gizelo roj. Kos; dr. med. Boris z ženo Zoro roj. Adamič; dr. med. Marija — vnukinje in vnuki: Nadka, Zdenka, Jurček, Niko in ostalo sorodstvo.
STRDOI
Drobilec
Diesel motor tri kompresor (tudi posamezno) kupim. Ponudbo s točnim oplsoip 'n ceno v upravo »Slovenca« pod »Gramoz« St. 16903.	(k
CONTINSNTAl
na ugodne mesečne
obroke I
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Stroj
za Izdelavo dvakrat zarezane cementne, strešne opeke, dobro ohranjen -: kupim- Naslov v vseh poslovalnicah »Slov. pod št. 17139.
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
UUBLIANB, iV. JERNEIA ST. 18
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJK, DVIGALA ITD.
Elektromotor
1'/. konjske sile (PS), 880 voltov, Izmenični tok — kupim. Lazar, Rimska c., LJubljana.
Prodam
Pozor pletilci!
Prodamo raznovrstno pletilne ln šivalne stroje: »Mela«, Ljubljana, Tyr-ševa 20.
Stroj
za prevleko gumbov z blagom »Astor«, z vsem orodjem, za vse velikosti in fasone gumbov ter več tisoč gumbnlh delov, novo, poceni proda Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, tel. 37-54.
Ključavničarji, Elektro-monterji - pozor!
Specialne elektromotorje s prestavami na razne brzine do 30.000 obratov na minuto s preglbajočo se osjo (Biegsame Welle) za vsakovrstno orodje ln dobavo Istega po originalnih tovarniških eenah dobavlja kratkoročno — Ludvik Ileršič, Ljubljana Cesta 29. oktobra št. 13, teleton 37-54.
Več milijonov
dve mlatllnict s kompletnim čiščenjem na kolesih »Moravla« za 4000 din, in sauggas motor 7 KS ter bencinski, nafta G KS. Skrbinšek- Hajdina,
Saurer Diesel
s 7. izvrstnimi plašči, v brezhibnem stanju, prodam. Interesenti naj se javijo na Publicitas, Zagreb. pod »67424«,
Stiskalnico za opeko
(Tonschnelder), in tilter prešo, kupim. - Ponudbe na Fellachef, Ljubljana, Tyrševa cesta 61.
prvovrstnih, garantirano čistih sadik v:sokoraslega, pritlikavega in špalirnega sadnega drevia, trtnih cepičev, okrasnega grmičia, rož, rastlin za živo mejo, okrasnega in vrstnega drevja, žlahtnih topolov itd. je na razpolago našim cenjenim kupcem
..HORTUS"	Subotica
Pošt. pret. 26 — Tel. int. 66 — Zahtevajte naš novi, ilustrirani brezplačni cenik I
Zahvala
Vam vsem, ki ste v najtežjih urah, ko smo izgubili našega nepozabnega soproga, atka in brata, z nami sočustvovali, mu poklonili cvetja, darovali za uboge, se ga spominjali v molitvi ter ga spremili na njegovi zadnji poti
naša iskrena zahvala!
Domžale, 9. novembra 1940.
Obertvalderjevi
Zahvala
Vsem, ki so ob težki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Franca Blatnika
posestnika in pekovskega mojstra
počastili njegov spomin z molitvijo in cvetjem, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. zdravniku dr. Pintarju in gasilcem za častno spremstvo. Vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, tisočera hvala!
Domžale, dne 9. novembra 1940.	ŽalUjOČi OStall
Zahvala
Ker je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti, izrekamo tem potom za obilne izraze sožalja ob priliki bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Henrika Hetzla
poduradnika drž. žel.
kakor darovalcem obilnih vencev in cvetja, vsem sorodnikom, nepoznanim in prijateljem, učiteljem in učencem IV. razreda ter piscem sožalj — svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Landergottu in ostali duhovščini, šefu blagopokojnega za lep nagrobni govor, uradnikom in delavcem drž. žel. ter delavniški godbi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali s pomočjo na strani.
Maribor, dne 8. novembra 1940.
Globoko žalujoča soproga Luisa Hetzl s hčerko Eriko v imenu vsega sorodstva.
Zahvala
Vsem, ki so ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta,
gospoda
Franca Babica
okrajnega tajnika v pokoju
počastili njegov spomin z obilico pietetne pozornosti, z mnogimi lepimi venci in s številnim zadnjim spremstvom, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena zlasti g. zdravniku dr. Ivanu Frasu, ki je vložil ves svoj trud, da ublaži našemu dragemu pokojniku trpljenje, nadalje g. župniku p. Valerijanu Landergottu, g. prof. Šaupu, tajniku Lovskega društva v Mariboru, ter g, okrajnemu tajniku v pok. Koudelki za globoko občutene in ganljive besede slovesa od odprtem grobu.
Maribor, dne 6. novembra 1940.	Rodbini BabiČ in RakUŠa
Našim odjemalcem
v
Z današnjim dnem smo zaprli našo staro prodajalno in se preselili v naš novi Dom Službe, ki ga odpremo v soboto 16. t. m.
Medtem ko bo prodajalna zaprta, Vas prosimo, da si potrebno obutev nabavljate v naši prodajalni v Šiški „Pri stari cerkvi".
Smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo tem potom svojim odjemalcem za zaupanje, ki ste nam ga doslej izkazovali, prepričani, da nam boste to zaupanje ohranili tudi v našem novem Domu službe, kjer Vas bomo mogli posireči še bolje in še popolneje.
Liubliana
Wt je veste 1
da Vam Herička Pavel, Kneza Koclja 6
pečarstvo in keramično podjetje v MARIBORU — telefon štev. 28-01, nudi najboljšo in največjo izbiro pečarskih in keramičnih izdelkov po zmerno nizkih cenah in se Vam toplo priporoča.
Posteljno perje

V cvetju mladosti nam je po dolgi mukapolni bolezni umrla edina hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
Antonija Vrhovec
šivilja
K preranemu grobu jo spremimo v ponedeljek, 11. novembra ob 3 popoldne z Zaloške ceste 107. Ljubljana, 9. novembra 1040
Neutolažljivi: Jakob in Ana Vrhovee, starši; Ernest, Josip, Andrej, Stanko, bratje in ostalo sorodstvo
Po Din 12"—, kemično čiščeno , , , , Perje od puranov, čehano po . , , , Čehano in kemično čiščeno . ... , Na roko čehano in kemično čiščeno , Mešano gosje, čehano <»■•>>>■
Pol puh, beli............
Sivi gosji puh . . Din 120* —, prima
Din Din
14'— 25--37-— 59-— 65"— 95-— 195'—
Beli gosji puh 175"—,210-—,280"—, labud puh 360-— Vzorce brezplačno dobite pri samo Glavni trg 24, Marib or
Dekoracija I Montirani« »štorov I
Franc Jager
tapetništvo Llubijana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene I	Solidna izdelava 1
v najboljši kvaliteti za vsak okus po nizkih cenah samo pri tvrdki
fl EN VII BI NI MIZARSTVO Vbil lUnini LJUBLJANA
Zahtevajte ponudbe in proračune.
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta St. 5
Saba (Radio
Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom I
Generalno zastopstvo in skladišče
Radio Bremec - Celje
I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 Zastopniki: Rad>o Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11
Radio Zupan, Moistrana ___Edvard Fischbacher, Trbovlje
Alphonse Daudets
88
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Izgubil je vsako voljo, njegov duh je postajal vec.no bolj top, značilno pa je bilo, da je njegovo telo, ki ga je dražil in neprenehoma napajal, postajalo toliko močnejše. Naj je bil piian ali trezen, njegova hoja je bila rdi........ -
vedno trdna in vedno je imol dovolj moči za delo. Tako se je bd navadil in utrdil v pijači, da se mu na zunaj sploh ni poznalo. Točno in vestno je opravljal svoje delo, trdno
prenašal, kolikor je bilo pri tem neznosnega, prebijal z vedno isto brezbrižnostjo dolse in enolične dneve morskih voženj in ure, ko so divjali viharji in ko je bilo v kurilnici tako neznosno. Ti mukepolni dnevi so pri njem trajali v nedoglec.. Ponoči ie sp<d kot v groz-nici; premetaval se je in bledof kot vsak alko-holiziran človek.
Ali je naš ubogi kurjač tudi tisto noč tako bledel med spanjem, ko je strašen sunek pretresal »Cydnusn« od vrha do tal. Kratko in silno je ndarilo ob parnikov obok. Sledil je strašen trušč in pokanje; vse se je lomilo, voda je vdirala in hrumela, cele plasti morja so padale kot slajiovi in se razlivale v majhnih potočkih; vse je hitelo, zvonci so peli, razburjenost, kriki, a najgroznejši je bil občutek, ko je vijak obstal in se je ladja brez moči gugala v valovih. Al, je tudi to bilo vse v sanjah...? Njegovi tovariši ga kličejo, ga tresejo: lakecl . Jskccl...« Preteguje se napol oblečen. V strojnem oddelku stoji voda že t.va čevlja vi«oiio. Tlnkomer je razbit, svetilke so ugasnile, busola je pokvarjena. V temi se kličejo in *e iščejo. Para sika.
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?« Neki amerikanec se je zaletel v nas... Potapljamo se... Reši se, kdor se more.
Toda na vrhu ozke lestve, na katero so se zagnali kurjači in mehaniki, se je pokazal. Moko visoko vzravnan in s samokresom v roki.'
»Prvemu, ki stopi ven, razbijem črepinjo. Kurite, tristo vragov! Kurite, kar se da. Zemlja ni daleč. Še jo lahko dosežemo.«
Vsak se je vrnil na svoje mesto in delal z obupno besnostjo. V kurilnici je neznosno.
Peči so naložene, da bodo vsak čas počile. Mok er premog se kadi, rumenkast dim duši kurjače, a vode je kljub sesalknm vedno več: ledeno pada po njihovih uoih. Oh! Kako srečni so tisti, ki bodo umrli na k»ovu, na svežem zraku. Tukaj pa je smrt črna, prav taka kot samomor.
Končano ie. Sesalke ne delujejo več. Peči so ugasnile. Kurjačem sega voda do ramena. In tokrat je sam Moko zakričvil z gromovitim glasom: »Reši se, kdor more!«
IX. Povratek.
Na mirnem, ozkem avguštinskem nabrežju, ki ga na eni strani oodujajo knjigarne, na drugi strani pa razni antikvarijati, se je v eni izmed starih hiš iz prejšnjega stoletja, z obokanimi vrati, naselila Revija bodočih ras.
Najbrž ni bilo slučajno, da se je zatekla prav v ta zakoten okraj. V Parizu se dnevniki in publikacije izdajajo običajno v okrajih, ki se jim najbolj prilegajo. Modne revije in boljši dnevniki kažejo svoje pihane naslovne strani v centru, v bližini velikih bulvarjev, prav tako kot najnovejši blagovni vzorci.
Revija bodočih ras s podnaslovom neodvisna in humanitarna. «e je čudovito skladala s tem nabrežjem, na katerem so se prodajale
stare knjige. Sicer je pa bila v bližini Instituta, kot je dejala Šarlota. Prea' kakimi šestimi meseci je bila ustanovljena in ubogi hišnik stare počrnele, plesnive hiše, je bil ves obu-
pan. ko je videl, da je pričela prestopati prag njegovega poslopja množica čudnih oguljenih ljudi, vse kar je najnižjega v francoskem leposlovju.
»Celo zamorci prihajajo, in Kitajci...« je pripovedoval svojim tovarišem nesrečni oskrbnik; in no mojem mnenju je pri tem namigoval na Moronvala. Ta je bil eden izmed so-del avcev Revije in spremljali so ga vedno »mali divjački«. Toda Moronval ni bil edini nenavaden gost te hiše, ki je postala pravo zbirališče pariških, izpodletelih literatov in umetnikov.
Pomislite: skrahirani literat je ustanovil Revijo. Denar mora imeti: Revija je ustanovljena z delnicami! Po pravici moramo povedati, d a je bilo delničarjev zelo malo Do sedaj sta bila samo dva. Prvi je bil seveda d'Ar-genton in orugi je bil... naš prijatelj Jakec. Ne smejte se. jakec je bil delničar revije bodočih ras. Založil je deset tisoč frankov, ki mu jih je poklonil »dobri striček«. šarlota se je sicer nekoliko pomišljala porabiti na ta način denar, ki bi ga morala vrniti otroku, ko bi postal polnoleten. Toda končno je popustila na d'Argentonovo prigovarjanje: »Poglejl... Razumi vendar, krasno lahko založiš ta denar. Številke so pač številke. . Poglej kako visoko obrestno mero imajo delnice Revije dveh svetov} Ali je mogoče bolje naložiti denar? Ne trdim, rla bomo tudi mi takoj imeli tak uspeh Toda tuoi če dosežemo vsaj četrtino tep, je to veliko bolje, kot naložitev na rento ali pa železniški papirji Tudi jaz sem ve« svoj denar vtaknil v to podjetje in nisem prav nič pomišljal.«
Ker je poznala poetovo skopuštvo, je ta razlog bil precej učinkovit.
V	teku prvih šestih mesecev je d'Argen-ton porabil čez trideset tisoč frankov za opremo uredniških sob in za najemnino. Od prve glavnice ni ostalo ničesar. Zato se je moral znova obrniti na delničarje za pomoč.
Ker v začetku ni bilo še nobenih dohodkov od revije, so bili izdatki zelo veliki. Poleg uredniških prostorov je najel v četrtem nadstropju iste hiše veliko in krasno stanovanje z balkonom, s katerega je imel čudovit razgled. Videla se je Seina, Notredamska cerkev, zvoniki, mostovi, drdrajoče kočije in ladje, ki so počasi plule pod oboki mostov. Tukaj se mu je zdelo, da vsa j lahko diha, da lahko živi V tistem izgubljenem kotičku na jelševju, v tisti grozni zaDuščenosti itak ni bilo mogoče delati, kdo bi sploh verjel, da je tam bil zaprt kar šest let? Kaj je imel od tega? Šest let je porabil za Faustovo hčerko, medtem, ko je v intelektualnem okolju Pariza započel že ne vem koliko študij, razprav, novelic.
Tudi šarlota je mrzlično delala in pomagala^ svojemu umetniku, še vedno je bila mlada, še vedno živahna, vodila je gospodinjstvo in kuhala, kar ni bila malenkost z ozirom na ogromno število obedovalcev, ki so vedno bili zbrani okrog mize
Pa bi bolje prebavi jal, je po obedu rajši diktiral kot pisal in ker je Sarlota imela lepo angloško pisavo, jo je uporabljal kot tajnico. Kadar sta bila zvečer sama, je po večerji eno uro diktiral sprehajajoč se po sobi iz kota v kot.
V	stari hiši, kjer je že vse spalo, so odmevali njegovi koraki, se slišal njegov »večani glas in poleg njega še nek drug, ljubek, prijeten spoštljiv plasek, ki je odgovarjal svečanemu pridigarju.
Z* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramarii
Maiateli: InL Jožo Sodil
Urednik: Viktor CenEII
t