St 78
četrtek 7. julija.
III. lečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in l.oto izhaja in vv .Mnrilioru I>it/. |><>šil,)i-
njn na dnin z*  vse   loto 8 g. -- k, ,,  pol   leta 4 —
£tn m
f1« pit-ti :
rn vse loto lK g, k „   pol lota
četrt
'i „ 60
LOVENSKIH
Oznanila :
7..\ navadno tri^topno
vrsto so plačuje : ii kr. ee so tiska Ikrat,
3krat.
veču  piamt-nke so plačujejo pn prostora.
Za vsak Usek jo plakati kolek (stempelj) za 80 kr.
Vredništvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo.
nek
K rit ii j s I« i m vitezom.
V Ljubljani jo grof Barbo prod volitvami oklic „našemu kranjskemu plemstvu" raznnsal. Ko smo ta oklic na prvo v „Tagblattu" brali, menili smo, da p» to ena nemškutarska izmišljija, namcrujočn slovensko narodno stranko pred svetom ocrniti. A prinesel je ta oklic časnik „Triglav" v št. 52., in preverili smo se, da je žnlibog istinit iu avtentičen.
nVeč narodnih rodoljubov" v toni oklicu kranjsko plemstvo vnbi, naj volijo izmed sebe (t. j. iz velikega posestvn) take može, ki slovenski narod no sovražijo. S tem smo vsi nnrodnjaki z vsem in celim srcem edinih misli in zadovoljni.
Ali z razlogi, na ktere so to pozvanje naslanja, no more nobeden misleč in vestno za mirod delajoč domoljub zndovoljen biti, in mi jih odločno odbijamo od narodno stranke, prepričani, da bode slovenski narod, kakor ga po vsem njegovem mišljenji poznamo, > nami vred prepuščal zagovarjanje samo onim čudnim „vcč narodnih rodoljubov."
I/.govorjaje to obsodbo, prisiljeni smo omeniti, du, ako smo za narodno slogo, nočemo se nikdar s tem odreči vse kritiko, nočemo in no smemo molčati, kader se v imenu slov. naroda načela in misli izgo varjujo, kterih mora vsacega sina slovenskega naroda tram biti, da ga mdečicu jezo oblije.
V tem oklicu pravi teh čudnih „vcč narodnih rodoljubov": „Vsa zgodovina naše vojvodino dajo h r o z d v o m n i dokaz povzdigujoče edinosti med narodom in njegovim historičnim pleni stvom," — Ali jo mogel to v nebo kričečo laž pisati sin slovenskega naroda?! Kjo so je pisec teh vrst naše zgodovine učili Vsa zgodovina našega naroda nam kaže nekaj vse drnzegn. Kri in krivico, tuičevo peto, — to ima in je imol naš narod od historičnega pleni-8tva. Historično plemstvo jo našega kmeta, kteri je nam s svojo slovansko strpnostjo edini našo narodnost ohranil, drlo in rabilo, „Povzdignjočo edinost" z narodom je plemstvo imelo lo tačas, ko je njemu za kožo slo, sicer so je ta „povzdigujoča edinost" ska-zala jasno tačas, ko jo bil narod tlačenja in drenj-t sit, in je ob slovenski Savi raslega] sov krvavih kmečkih   uporih klic:   „lc  vkup,  le vkup   uboga gmajna!"
Liobtoobergf, Wolkenspergi, Barbntje, Lazariniji, Kodo-*] življenje liji — vBi ti, ktere nam oklic kot čisto sijajno zrcalo postavlja, ti in drugi so bili tujci in so nam prinesli jarem in sužnost fevdalizma, kteri nas jo tako ožulil, kakor smo zdnj ožuljeni. In iz tega jarma tlako nas jo posredno relilft — — francoska revolucija '
če se torej v tem oklicu stvo  k lanjsko s kazanjem na
no da niti počenega vinarja. Za to, kar so pravega ljudstva naravnost tiče, dostokrat nemški voditelji nimajo nobenega srca ; ni čuda, da tudi ljustvo nima srca za nje. Kako je drugje vse drugače I Ne bomo kazali na Anglijo in Prusijo ; ali opomniti moramo na   izgled,   kterega   imamo   tako   rekoč   pred očmi.
straši historično plem- 0 o s k i voditelji se živo u d e 1 o ž u j o j o vseh francosko revolucijo od gospodarstvenih   vprašanj,   ktera so    tičejo ljudstva;
liberalizma, kažejo so zopet načela, ki nimajo z našim narodnim prizadevanjem, ktero ima vse •»kozi demokratično podlogo, nobene zvezo , ktera je nam torej z narodnega in posebno slovanskega stališča naravnost zavračati. Res je imela francoska revolucija svoje madeže. Ali vihar je zrak sčistil, podrl nenaravne ^historične" predpravice nekterili stanov, ter rodil misel enakosti vseh, ktera vodi tndi nas v narodnem boji.
Za naše ( ? ) historično plemstvo imamo in smemo imeti lo eno pozivanje in to je : „Popravi svoj sto« in stoletni greh, kterega si delalo nad slovensko „ubogo gmajno"; popravi ga s tem, da stopiš med narod in delaš ž njim za skupno enako svobodo, če nočeš, te narodova in časova roka ne zadene."
marljivo sodelujejo v obrtnijskih in kmetijskih društvih , snujejo založnice, zaužitim društva, hranilnice in vzajemne zavarovalne in podporno zavode; snujejo celo društva na akcijo, so ve da ne takih, ki bi jim dajala mestnih oskrbniških služeh, ampak akcijske družbe za kmeto: akcijske družbe za pridelavanja sladkorja, itd. S tem da so češki voditelji v ljudstvu zbudili in ojačili razum za gospodarstvena početja, mnogo, neprecenljivo mnogo so koristili svojemu narodu. Položili so temelj stalnemu ljudskemu blagostanju. Pa ravno tako so tudi sami sebi koristili. Ljudstvo sredi med delom spoznava može, ki vodijo vse politično gibanje; ono jih začenja častiti in spoštovati na polji, kjer ljudstvo samo in dobro soditi more; tu Be zbudi zaupanje rli tacih mož in to zaupanje so potem prenaša tudi na politično polje, kjer ljudstvo samo nima še Materijalna   Vprašanja. I prave  razsodbe.   Torej  češko   ljudstvo   krepko hodi v
Nedavno nam  je   pisal   spoštovan rodoljub in pri-! drŽavopravnem   vprašanji   za   možmi,   ki pospešujejo jatelj našega lista, da so bodo  treba   v  prihodnjo bolj JJnđ**?» najbližo in najvažnejo — gospodarstvene ko-brigati   za   materijalna   vprašanja.   To   mnenjo   imairisti<i   In  rea  se Čehom   ni  treba nikdar bati pri mnogo opravičenega, ako so namreč vprašanje v toliko utvn"i kar 80 zadnje najsijajneje prikrči, da nas skrb za materijalne zadeve ne smo moj"11 si tudi naši voditelji poiščejo
' ljudstvom.
da
vo-
se Čehom  ni  treba nikdar bati
pokazale. Čas bode, enacega temelja med
titi  v  dosezanji  viših   svobodnostnih  in človečanskih ciljev.   V tej zadevi jo 2. junija napisala stara „Presse" članek svoji stranki, ktpri ima toliko sploh resničnega' in uvažovanja vrednega v sebi, da naj ga v resen pro- Napćsled vendar nekaj za učitelje,
mislek priobčimo vsem slovenskim poslancem in veljav-! Kakor znano, ni hotel sprejeti deželni zbor štir-nim možem. „Presso" pravi o poslancih svoje stranke : j ski onih določil vladnega predloga lota 1869, ki so bo „Naši politikarji nekako zauičljivo gledajo na vse, kar | tikali ustanovljenja pokojniško blagajnice (pensionskasse) jo v zvezi z narodnim gospodarstvom. Vse kar se tiče | za ljudsko učitelje, in sicer zato ne, ker so se mu ta stanovanja in pridobivanja, delanja in kupčevanja,  pri- j določila /dela premalo izdatna.
delovanja in rnzvrščnvanju blaga, vse češ da je vso to njih nevredno in le tilo kroge rij
to od sebe pehajo, za to,  da hi moli formalizma in odvračalo njih pozornost
Med tem se je deželni šolski svet dogovarjal z deželnim odborom, kako naj hi se izdelala osnova deželne postave o ustanovljenji   „splošnoga štirskega po-
od važnih juridičnih špekulacij,  za ktoro pa praktično kojniškegn zaklada za učitelje", ktera osnova bi dežel
11 n r a m 1» a n a.
(Zgodovinsko-romantičen obraz.   Češki spisal Pr. ChoeholouSek, poslovenil Podgoriuan.) (Konec.)
„Vode, vodo! oh, vod"!" omeni haranibašinja iu zapre oči; ustna se jej gibi jo, le zdaj pa zdaj ra-zumnojše šepno : „Ljuba voda! ljuba voda!"
Vos zasopihan so Marjan ko iz po/emsko otlino vrne z vestjo, da razen majhno posodo — polne, nij nikder drugdo nič več vode. Prestrašeni se glodajo vsi trije, žo vidijo pred seboj gotovo pogubo.
„Kaj velja, sina!" — vikne oče, ki si je bil naj-popreje zopet v svesti.   „Bog nas ne zapusti."
Pred solnčnim zahodom žo so začelo grmeti puške v tem čudovitem boji. Dan denes še v slehrnoj vasi slepi goslar popova, ali se ti smili nesrečna Bostui, popova narodno pesem „o hrabrem harambaši":
„Celo tri  dni jo Mladon 8 ženo in sinoma vred
vzdržal lačen in žejen v skali. — Kader koli se ozrol na vshod, sto pušek je namcijenih va-nje.
Nijmnjo nikakovo pijače, le malo smrdljive vode! je Se, nastregli so jo bili ob dežji v luknje v skali.) Žeja jih mori, usta imajo sežgana, jezike znčrnelo.
Tretjega dne vzdih ne uboga mati : „Sina, mož, usmili se nas Bogi" — iu vgasne. Suhega očesa Mladen strmi v truplo, ali sina jokata iu zopet, [okata, kader koli jo oče obrnen od nju.
Solnce   je   četrtega  dno   posušilo   tudi poslednjo kapljo  vodo  v   skali.   Polasti   se  blaznost starejšega Mladenovega sina,   vprte ima v materino truplo oči, kij se mu svetijo tako, kakor gladnomu volku.
Prestrašen ga gleda mlajši brat;  prereže si žilo j s kinžalom in  rečo mu:  „Na,  vgasi  žejo   si  z mojo' krvjo, a ne pregreši so!  Če nas glad umori,  naj naši duhovi razrijo vragu srca."
Zdaj so Mladen ohrabri in vskrikne: „l*o konci, sina I lepše bode, da nas nlovnica   umori, nego glad!"
Iu kakor 1 vi, tako zdivjajo in privre iz skale; vsakemu so je takoj  deset  olovnic zagrizlo v prsi, ali
vsak, prodno so jo zvrnil, ubil je tudi deset Turkov. Odsekali so Turci vsem trijem glave, toda groza jih je bilo tako, da so šo ozreti nijao mogli va-nje. Tako strašni so bili : Mladen in njegova sina !"
Tako jnnaika pesem opeva harambaše Mladena in njegovih sinov pogin ; nje enoličnost ima veliko moč Bošnjaku do srca, kad r jo zapoje goslar.
Ko hitro so hajduci bili privreli iz svoje skale, Bmin-beg je precej prihitel na hrambo svojemu pobratimu ; prišel je bil šo dosti zgodaj, da bi bil lohko očitanje bral v njegovem umirajočem očesu. Ta bla-gostni hajduk! ali bi bil mladi beg mogel krogli vbra-niti pot vanj V Zauičljivo se je nasmijal Turek, saj jo bil veren bratrskim zahtevam prav do smrti svojega pogretima^ 8 smrtjo pa jo konec vseh zavez; krvavo pobrati moro truplo mu je bilo zdaj lo še truplo — hajdukovo.
A Fatima V V objetji bega Emina jo kmalu pozabila na hajdukovo ljubezen. Emin se nij bal vzdigniti tega, kar jo kaurinova noga bila odhacnila ; saj je kaur žo gagnil, z mrtveci pa nij nikakovega pobratimstva!
12
kteri eo počastili nas tabor in ktere točke so bile tako soglasno in navdušeno sprejete. Moj namen ni bil ta, kakor Betn rekel o političnih stvareh govoriti, ampak naloga moja je se z vami pogovoriti o cestnih zadevah, o pomočkih, kako bi se skladne ali konkurenčne ceste za naprej ložjo v dobrem stanu vzdržavati zarnogle. Ker vsi navadni pomočki in vsi žulji naših kmetov ne zadostujo cesto v dobrem stanu vzdržati, jo treba posebno pomoči, ktera se dobi, če se napravijo na konku-renčmh cestah mitnice ali šrange. —
Ta pripomoček bi se toliko bolj opravičil, ako se pomisli, koliko so ljudje za napravo cest darovali, koliko trpeli in bi torej tirjala pravico, da so nam težko breme v tej roči nekoliko z lajša. —
Da so so ceste, ktere so po naši deželi tako obilno prepreženo, napravile, je prav in zares vse hvale vredno; pa komu gre hvala zato? morebiti tistim g. c. k. uradnikom, ki so si pri cesti mastne diete služili V (Ljudstvo: o ne!) Jaz mislim tudi da ne, ampak tistim gre hvala, ktori so cesto v resnici delali in svoje žepe praznili. Pa kaj da bi se bilo same te zares koristne ceste napravljale, ampak tudi še druge ceste so se moralo delati. Poglejte na primer v našem okrogu lo cesto čez Strmic, kakor brez glave se je tadašnji gospod predstojnik planinskega okraja izmislil, dal je cesto narediti ravno med tistim časom, ko so jo na drugem obrežji tistega hriba že ena delala, tako dve cesti vštric, sa mogla vso, brez da bi se bil s sosednjim okrajnim predstojnikom in s soseskami o tem kaj posvetoval, kako da bi se izpeljala, da bila krajša in cenejša. — Cesto samo v našem planinskem okraji so dolge 22.000 sežnjov, od kterih je 17.000 sežnjev čisto novih narejenih, in drugih 5O0O seženj tudi sem ter tje veči del j predelanih, če računamo novo napravljene cesto le po 6 gld. seženj, tako so nas stale že nad 100.000 gld. — Gotovo je, da so to ceste, ktere so bile v tako malih letih narejene, tnarsiktero hudo rano vsekalo našim kmetom, tako, da jo kteri šo daudenes čuti ; nekteri so pri cestah prišli ob živinco, h kteri nič več no morejo priti, nekterim je pa pripomoglo, da so celo ob svoje posestvo in svoj podedovani koteč prišli; nekterim jo bilo vzrok krivično razdeljenjo ceste od tadašnjega g. predstojnika v Planini, kteri jo je kar tje v en dan razdeli!; ali je bil nasip visok tudi 10 čevljev na visoko, dal se ni nič preprositi, kar rekel je : delaj kmet I — Tako je šlo toliko tisoč težko zasluženih goldinarjev za ceste, in toliko tisoč žuljev in na miljone kaplic pota naših kmetov se drži cest, po kterih se mi dandenašnji vozimo. — Ako so premisli, koliko so ljudje za napravo cest v tako malih letih darovali, koliko trpeli ; gotovo več kot naši predniki v 100 in 100 letih, se no more reči, dane tožimo brez vzroka ker pravimo, da no moremo cest v dobrem stanu nikakor vzdržati. —
Jaz sem preračunal pri srednji meri, da gre po cestah ktere se na Rakek stekajo, od obeh strani na leto 140.000 voz ; ta številka jo gotovo dokaz, da jo ni ceste v celi krnjnski deželi,  po  kteri bi se toliko
vozilo kakor ravno po tej, in če bi se 3 krajcarje od vpreženega živinčeta pobiralo dohaja toliko dohodka, da bi so ta cesta v najboljem stanu zdrževati zamogla!
Ker so se bile vsled tega namena županije Planinskega okraja že pred enimi leti, in vlani tudi cestni odbor obrnili s prošnjo do c. k. vlade, ktero je tudi naš slavni deželni odbor krepko podpiral, in ker je bilo tisto delovanje brez vspeha, se ni čuditi, da je naša vlada v svoji modrosti tudi to odbila; ker nam prepohlevnim Slovencem nobene stvari ne potrdi, kar prosimo in zahtovamo, ako je še tako potrebno, spoznam jaz toraj za koristno, da se ta reč tudi donos na našem taboru preudari in ravno zato sem se jaz obrnil kar naravnost do vas tukaj zbranih sosedov, da razo-denote svoje mnenje, svojo misel o tej reči. —
Ako vi spoznate, da jo vpeljava cestnine vaša in pravična želja, se bomo še enkrat obrnili do visoke vlade s prošnjo, naj se napravijo mitnice ali šrange na vseh skladnih ali konkurenčnih cestah na Notranjskem. (Da, hočemo!)
Morebiti bo vsaj zdaj vaš zedinjeni glas dosegel, kar dozdaj županom in cestnemu odboru ni bilo mogoče." — Da jo bil govor navdušeno sprejet in nasvet soglasno potrjen, sto že prej oglasili.
V Gorici, 5. julija. [Izv. dop.] V nedeljo 10. t. m. pride vrsta na nas goriške Slovence, da si volimo svoje poslance. Ali bomo mi drugače volili, kakor naši vrli bratje na Kranjskem in Štajerskem, s kterimi bi so tako radi združili ? Ne, ako nam je v resnici mar, da bomo vsi Slovenci kedaj združeni v eno kronovino „Slovenijo" in ako hočemo vse pravico doseči, ki nam gredo po božjih in človeških postavah, moramo voliti tudi mi prave rodoljube in neodvisne može. — Obrnemo se najprej do Vas občinski volilci Tolminski, ter Vam na srce pokladamo, dn ne izpustite vrlega dr. Tonkli-a, ki Vas je tudi v zadnji sejni dobi prav izvrstno zastopal. Saj hi bilo pač sramotno, da bi in-terpelant za Slovenijo v lastnem rojstvenem okraju padel, tam kjo ste nedavno na taboru zbrani enoglasno in navdušeno zahtevali združenje vseh Slovencev. Ne pozabite tudi, da je dr. Tonkli z možatim svojim postopanjem v zadnjem dež. zboru priboril neprecenljivo pridobitev, da se pišejo in berejo v zborovih sejah tudi slovenski zapisniki , da poročajo lahko vsak poslanec tudi po slovensko, da se sklepajo vso deželne postave tudi v slovenskem jeziku. Kedar je šlo za Vaše materjalne koristi je se ve da tudi on vselej za Vašo stran glasoval in tudi v dež. odboru so je prav iskreno za Vaše koristi poganjal. Žalostno bi bilo v resnici ako bi proti takemu rodoljubu in že sku-šenerau ljudskemu zagovorniku zmagal pri Tolminskih občinah kak tujec, ali pa tisti dohtar - uradnik, ki ni še nikdar nič za narod storil ino kterem šo svet ne ve, da živi.
Obrtnijskim krajem pa ponavljamo priporočilo, naj izvolijo bistroumnega gosp. svetovalca Antona Gorjup a. Kot sodnijski viši uradnik je lehko popolnoma neodvisen  in tudi njegove   osebne   razmere so
nim potrebam bolj odgovarjala, kakor vladni predlog leta 1869. Kolikor smo mogli do zdaj zvedeti, je to dogovarjanje dokončano in se je sledeče dogovorilo :
1. Ne bode se napravila pokojniška blagajnica, ampak naravnost se bode ustanovil pokojniški zaklad, ki se ne bode mogel nikdar odtegniti svojomu namenu; iz tega zaklada se bode pokojnina (pension) dajala onim učiteljem, ki imajo po novi šolski poBtavi pravico do pokojnine.
2. Dedščine, volila (legati) in druga prostovoljna darila, ki bodo dohajala temu zakladu, se ne smejo nikdar porabiti za druge namene, kakor za to , za kar so dana ; ako pri darilu ni izrečen poseben namen , se bode darilo kapitaliziralo, ako znaša vsaj 100 f.
3. Dosedanji takoimenovani donesek k zakladu za normalne šolo (normalscbuliondbeitrag) iz zapuščin naj se v prihodnje plačuje v pokojniški zaklad; namesto dosedanje, iz zastarelega razvrščevanja po stanovih izvirajoče „skale" pa naj se ti doneski plačujo po procentih in sicer V«°/o c'3to zapuščine — podoben pol-procentu za uboge, kakoršen se pobira v mestnem okraji graškom.
4. To davščino pa naj bodo oproščena volila (legati) za šolske namene in zapuščine pod 400 f.
5. OdtrŽki od plače (carenztaxo), ktere morajo po obstoječi šolski postavi v blagajnici puščati učitelji , ki imajo pravico do pokojnine, naj se za zaklad kapitali-zirajo, dvaprocentni doneski učiteljev pa n j se rabijo za tekoče stroške.
6. Doneski iz dohodkov dunajske zalogo šolskih knjig naj se kapitaliziraju.
7. Ko bi se zaklad v prihodnjo toliko obogatel, da bi mu poleg tekočih stroškov še kaj ostajalo, naj se ne vračajo v deželno blagajnico oni doneski, ktere je zaklad dobival iz deželnih doneskov, ampak naj se izplačajo štirskemu normalnemu zakladu, in Bicer kot odškodnina za doneske k normalnemu šolskemu zakladu, ki se mu imajo po teh določilih za zdaj odtegniti. Ko bi tudi potem še ostajalo kaj čistih dohodkov, naj se ali znižajo doneski učiteljev ali šoski polprocent, ali pa naj se pevekšajo pokojnine učiteljev.
8. Proračune in račune za učiteljski zaklad izdeluje deželni šolski svet, ki jih po svojem prodstojništvu izroča deželnemu zboru v pregled in potrjenje."
Tako daleč naša poročila. Ako hote strokovnjaki o stvari dalje govoriti prav radi jim bomo odpirali prostore svojega lista.
Dopisi.
Is Cirknice, 8. julija. [Izv. dop.] Gotovo bode marsikterega Vaših bralcev zanimal govor g. Hrena na cirkniškem taboru. Po kratkem pozdravu je g. Hren blizo tako-le besedoval:
„ Težka bi bila moja naloga, ako bi se moral spuščati v govore o političnih stvareh, ktero smo ravno slišali iz ust izvrstnih govornikov in iskrenih rodoljubov,
Hajduške glave se nijso dolgo časa belile Sarajevu na vratih. Novi harambaša Tomič je neko noč Crepove porobil turškim stražam in njih buče nabol na mesto hajduških glav, — na kole na velik strah Sarajevu.
Mahmud baša je bil srečen — ne le za tega del j, ker je nazaj dobil svoja nesrečna pisma, tcmuČ ponašal se je tudi zato, ker je ugonobil grozovitega hajduka. Ali njegova sreča nij trajala dolgo časa. Zofijski baša Said, ker od svojega zaveznika nij bil precej dobil vesti, zato je menil, a ne brezi vzroka, da bi v svojoj hlepnosti po vsej Bosni utegnil zgubiti tudi svoj ba-šalik, zatega delj je izdal turški vladi vse namere in vso krivico je na vrat obesil vezirju Vedžiju in njegovemu kijaji, da-8i je vezir bil nedolžen. Ali predno je Stnnibulska strela zadela bila bašo Mahmuda, moral je okusiti še nekovo drugo trpkost. Se svojim nepreneh-Ijivim hujskanjem in svojo frankomanijo je bil Sara-jevce razdražil tako, da je nekega dne rano trdnjava naglo polna bila vstajnega ljudstva, ki se jo nenadoma prikazala na trdnjavi — prišedši po prodoru, po ka-
----r- -  t        I   Mi   umi! i ii i —hm    i   ii- ----ll~   h~ TM —irTTTTI
tereni je Eniin bil i/, veliko ječe izpeljal Marjanka; napali so nizam in polastili se vseh stolpov, lo vsled prekanjene naglosti jo Mahmud ušel njih osveti.
Vezir, razkačen vsled te ustaje, Sarajevce pokliče k sodbi ; pribesilo jo torej iz mesta Sarajeva in od drugod po Bosni 20.000 vstajnikov k Travniku, kar je vezirja primoralo, da je pobegnil — ter otel se.
Naglo pa se jo zbral po Bosni razkroljeni nizam in 4.000 vpornikom postavil po robu.
Pri zgodovinski pomenljivej gori Vitezi, kder je pred osmimi leti bil tepen Vusejn, tu je avgusta meseca 1840. leta krvavo topel se z vstajniki. Njegov nizam je o tej priliki dokazal, da vednost, če tudi jej nasprotuje neredna veča sila, veudar-le zmaguje. Na-klestil je vpornike po bučah in zmagovito pridrl v Sa-rajev, kudi-cffendi-ja, vstaji glavarja pozval na sodbo in sam 8 svojo roko razklal mu glavo. Deset begov, moju njimi stari Džindnfić, vsi so pred nestora lizali vlustno kri in poginili v njoj.
To jo nesrečno Bosne žalostni obraz 18. dne julija meseca 1459. leta, ko so Turci vsled izdaje zmogli
Bobovec, veliko bosniško mesto in mogočno trdnjavo, po celili 400 lotih. Bosniška zgodovina molči po tem prizoru, lo hajduške čete, stiskane rajo obile vstaje in napadi na svoje mučitelje, poturčene bege in bosniško špaho, zvlasti pa novejši čas Šo gostejši nje vpori turškim uradom, da, sultanu samemu — vse to nam sliče besnih baš in drugih mogotcev zmotnjave in drugega nezadovoljnost z drugim. V nej je vlada slabejša in slabejša, znotraj pa so nje razrušine veče in veče. Ali pa pomogo temu hattišerifi, tnnsimatne sodbe v Carigradu ? Popir je poslušen, a le z obljubami se zrak ne napoji ; puhlo je vso, če nij nikogar, ki bi sluŠal ukaze — zahtevajoče reforme; čo nij nikogar, da bi mu bilo kaj do verucga zvršovnnja razglašenih zakonov. Zibnili bi potlej vsakako hajduci, da, samo bi umrlo hajduštvo, a goslarji ne bi imeli zmerom dosti gradiva za junaške pesmi ; — ali kader reke svoj beg obrno goram na temena, kader bode mesec jasnejši, nego je solnce, potlej še le se prerodita Turek in poturčenecr potlej Še lo blagost posije turškej, raji blagost — osvobojenja od Turkov samih.
take da se mu ni treba ničesar bati. V eni klubovih sej lanskega leta je brez obotave zagotovil, da je pripravljen glasovati za Slovenijo. Sicer je Gorjup zna-čajen rodoljub in izvrstna duševna moč. Kot poslanec bo gotovo skrbel, da dovrši tudi to, kar je začel glede vpeljave novih zemljiščnih knjig, namreč da so bo marljivo poganjal, da zadobi dotična tako potrebna postava prej ko mogoče najviše potrjenje in da se tudi dejansko izvrši.
Za goriško okolico je postavila ljudska stran prvega rodoljuba na Goriškem dr. Lavrič-a za kandidata. Že više 20 let živi on na Goriškem, tedaj ga moramo popolnoma za svojega domorodca imeti. Iskreno ljubi on svoj narod , le zanj gori, zanj dela, zanj živi. Kakor na taborih in povsod, koder mu je prilika dana, tako bo tudi v deželnem zboru neustrašeno zagovarjal, brauil in tirjal našo svete pravice. Za to nam jo porok njegov stalni možki značaj, njegova posebna ljubezen do ljudstva in njegovo dosedanje ne-utrudljivo delovanje. Zraven njega se jo priporočilo, da izvolite volilci goriške okolice Jožefa Faganel a, rodoljubnega in zvedenega kmetovalca. Kmetovalci imajo v prvi vrsti pravico in potrebo, da so v de/, zboru dobro zastopani in to ne dosežejo ložej, kakor če iuvo lijo prav iz svoje srede tudi nekterc može, ki so za dosti znajdeni in srčni za ta važni posel. Kdor svojega stanu ne časti, tudi samemu sebi čast zanikava.
Tu  pokažite tedaj, da Vam je resnično mar za čast, pa tudi za duševno in materijalno povzdigo kme-tovskega stanu, b tem,  da izvolite vrlega Faganela za svojega zastopnika v dež. zboru.  —  Od druge strani se Vam ponujata dva znana vladna moža,  c. k. urad nika,  eden  izmed njima jo celo tujec in mora kot c. k. komisar vlado, nam nepravično vlado, dež. zboru zastopati. Pomislite le, ali je sploh mogoče, da je zastopnik sedanje vlado  ob  enem  tudi dober zastopnik slovenskega ljudstva 1   Zdrava pamet mora podučiti, da to ni po nobenem načinu mogoče, naj je ta vladni kandidat še tako izvrsten mož. — Sicer niso goriški   Slovenci do   zdaj še nikdar nobenega tujca volili za dež. poslanca in zanašamo se, da se tudi zdaj ne bodo dali k temu zapeljati, pa tudi c. k. uradnikov sploh ne, kakor jih  ne bodo volili naši narodno vrlo zavedeni Kraševci.   Tem ne bomo denes nič več pri poročali,  kajti Kraški  volilci poznajo dobro svojo dol žnost in bodo brez dvoma volili sebi in vsemu sloven skemu narodu na čast dva neodvisna, značajna sloven ska možaka.
Slovenski volilci na Goriškem! v Vaše poštene roke je izročilo ljudsko zaupanje osodo goriških Slo vencev, od Vas je odvisna naša čast in naša prihodnja Breča.
Glejte da nas osrečito, da razveselite ves narod potem Vam bomo navdušenega iu hvaležnega srca ve selo vskliknil: Živeli goriško-slovenski volilci!
Mnogo rodoljubov v Gorici in okolici.
Is Goriško - Ipavekega, 4. julija. [Izv. dop. Volitve zbornikov ali volilcev so se v ajdovskem okraj sploh prav ugodno dokončale. Le v treh ali štirih žu panih se sem ter tje sumi, da so se gosp. Pino-tu za vezali, sicer je tudi to le sum ia zanašamo se, da j celo prazen, neopravičen sum ; kajti šentano čudno, da ne rečem sramotno bi bilo, ako bi naši župani postal — naši izdajalci.
Na Krasu jo bilo te dni nekoliko rodoljubnih možakov zbranih pri gosp. Ant. šuc-u v Pliskovici, in ti so se pogovorih, da postavijo za kandidata namesto „Sočinega" priporočenca Šuc-a, ki se je odpovedal, g. Ivana Milič-a bivšega župana Zgoniškega in posestnika v malem Repnu. Milic je dober Slovenec, pošten rodoljub in zanesljivega značaja. Nadejati so sinemo, da ga bodo Kraševci gotovo izvolili, temveč, ker podpira njegovo kandidaturo tudi gosp. Šuc, do kterega imajo vendar sploh Kraševci veliko zaupanje.
Iz Zagreba, 3. julija. [Izv. dop.] Tedni bil je naš novi nadbiskup Mihalević v Zagrebu. Prišel je, kakor se pravi „ua oglede," in sicer, kakor jo že navada velike gospode „ineognito." Med Magjarone razdelil je svojo fotografijo , ravno lako kakor sv. Pavel tačas ko je prvokrat v Atene prišel!   —   Slovesno se
bo dal še le potem vpeljati, kedar prekonizacija od papeža pride, ki je baje Že na potu. Radovedni smo na njegovo instalacijo, to je, da I Za nas „čredo" bo Mihalević pravi „volk uiu.ii," Najpreje bo nas on do golega ostri gel , potem ostrižene pa Magjarom predal, da nam celo kožo oderejo. Vsak mora nekaj imeti : pastir volno, mesar pa kožo. Taka je baje pogodba med njima. Samo to je vprašanje, ali si bodemo res dali meni nič tebi nič kožo Čoz glavo vleči. Andraši o res tanka spredena dušica. Videvši, da se pred Riuchovo torbo Hrvati nečejo več klanjati kakor nekdaj Švicarji pred Gesslerovim klobukom , da njegova tranka čem dalje bolj peša , hira in izvmira, mislil si e, tega ni nobeden drugi kriv nego „popi", in zato bom v njihovo proso Mihalevića za „tatarmana" postavil. Kar si je izmislil, to je storil. Magjari pravijo, da imajo oni svojega posebnega „magjarskega boga," egov apostel na Hrvaškem je pa Mihalovič. Naj, naj paze, da magjarskernu bogu ne bo hrvaški bog nazaj čez Dravo posvetil, kakor pred dvajsetimi leti.
Vončina je bil po Andiašiju v Pešto poklican, da mu situvacijo na Hrvaškem razjasni , ter da mu želje narodno stranke razodene. Ker Vončina ni imel mandata v ime narodne stranke kaj obetati, ter se v kakšna pogajanja spuščati, je bila koj potem, ko se jo bil z Pešto vrnil, v Zagrebu posvotovalna skupščina vo diteljev narodne stranke. To kar se je v tej skupštini sklenilo, priobčilo se je potem Andiašiju. Za prvo tirjatev vem, in ta je : proč z Rauchom in z njegovimi doglavnici! — Čuje se, da mu bo vsled tega v kratkem odklenkalo. Tudi Štrosmajer so je iz Rima preko Pešte v Djakovo vrnil. Jegov pot Čez PeŠto ima go tovo politično pomenbo. Brez njega in preko njega so no da z narodno stranko občili , še manje pogajati in in pogoditi. Naši Magjaroni pa le v Andrašija tiščijo, naj da Štrosmajerja v kak samostan zapreti.
Naš sabor bil je prve dni zavolj premajhnega broja nazočih narodnih zastopnikov nezaključljiv. To je bilo Itauchovo maslo , kajti ravno jegova stranka ni bila nazoča. Bal se je nekaj sitnih interpelacij glede naimenovanja Mihalevića, kot „ptujca," glede zagreb ških homatij bivših ob priložnosti Jolačićevo smrtne ob letnice, in glede odpušČenja profesorjev zagrebške gim nazije. Zdaj ko je na opetovani poziv saborskoga predsednika vendar zadostni broj zastopnikov skupaj, je BrliČ res vlado zastran teh zadev interpeloval. Vlada je odgovorila, pa tako da se bogu smili! Brlić je kr. sodni uradnik. Čuje se, da je zavolj svojih interpelacij iz službe odpuščen. Pa že spet! bo nekteri bralcev si mislil. Nogo kako! Nulla dies sine odpušČenja. Sicer pa iz sabora nič važnega, nič zanimivega poročati no vem.
Volitve v Šleziji so izpale ustavovercera ugodno. Voljen je en sam Slovan. — V Solnogradu so v velikem posestvu konservativci samo enega poslanca dobili, v mestih tri; druzih 14 je liberalnih.
V Galiciji je boj med Smolko in Zeroialkovskim v zadnjem času do vrha prikipel. V volilnem shodu sta oba svoja programa razvijala iu v polemiki celo drug druzega osebno napadala.
Izjava slavnega hrvaškega ikofa Štrosmajerja v nekem angležkem časopisu, v kteri se upira dolženji, da bi hotel Hrvate k pravoslavni veri in tako k hrvatsko-srbskeinu verskemu edinstvu privesti , in v kteri baje nasprotno trdi, da hoče Hrvate izobraziti in r tem vpljivati na Srbe, da tako tudi oni katoliki postanejo, daljo, da jo samo zato ustauovil zagrebško „katoliško vseučilišče" — ta izjave je naredila nov žalosten razpor med Srbi in Hrvati. Srbski časniki obžalujejo, da Štrosmajer, kterega so čislali, kaj tacega namerava ter izrekajo, da se hote svoje pravoslavne vere držati, da je vsaka religijozna propaganda dan denes prazna in neplodna nakana. Ob enem pravijo, da je to objavljenje Strosmajera pri Srbih nemogočega storilo. Hrvaški narodni časopis „Zatočnik" pak ne veruje, da je ona izjava istinita, ali pa vsaj ni prav prevedena med svet prišla. Magjaronski časopisi, na pr. „Sloga" in „Nor. Nov." se pa vesele. To poslednje jo najbolj značajno, tem ljudem je vsaka nesloga in vse prav, kar bi utegnilo Strosmajerju, kot vodniku narodne hrvaške stranke škodovati. Zelo bi bilo v korist jugoslovanstva želeti, da bi se vest o tej izjavi ne obistinila.
Iz Dalmacije je došla vesela novica, da so narodnjaki pri volitvah kmečkih okrajov za deželni zbor razen dveh okrajev povsod zmagali. Zdaj jeza gotovo pričakovati, da bode večina v zboru narodna.
Iz Rima se cerkvenim in drugim listom telegra-fira, da je posvetovanje zarad papeževe nezmotljivosti žo končano. Govorniki obeh strani so se besede odrekli, ker „huda vročina daljše razpravljanje nemogoče dela.tt Prihodnja javna saja koncila se pričakuje na 17. dan t. m.
Iz Pariza so je raznesla novica, da je za španjski kraljevski prestol odmenjen pruski princ. Zoper to so vzdiguje vse francosko časopisje, ker se Francozi boje, da hi jim bil hohenzollerski kralj v Španiji nevaren sosed. Ako bo stvar obistini, bode Francoska poklicala svoje diplomatične posrednike iz Berlina in iz Madrida in razpor med Prusijo in Francosko bi gotov bil. —
Politični razgled.
Na Dunaj i zavzema vso javno pozornost velikanska pravda proti voditeljem delavcev, kteri so ob-dolženi, da so hoteli z organizirano silo obstoječe oblasti vreči, socijalno-demokratične republike osnovati, osebe cesarjevo polastiti so itd. Prostor nam no dopušča žo zdaj občirnoje poročati. Več bomo govorili, kader bode pravda končana.
Volitvo v kmočkih volilnih okrajih na Češkem so se za narodno opozicijo sijajno obnesle. 50 volilnih okrajev je dokazalo z volitvijo, da o lažnjivem sedanjem parlamentarizmu nočo ničesa vedeti, ampak da se neustrašljivo drži tistih načel, ktera so bili prejšnji narodni poslanci izrekli v deklaraciji in da od nje nikdar no odstopijo. Češki listi donašajo telegrame, da je složnost od zadnjih volitev še veča in opozicija tem močneja, kajti v vseh volilnih okrajih so se sešli skoraj vsi volilni možje in so volili veči del z onoglasnostjo, ki nima izgleda v zgodoviui parlamentarizma. Kakor k kaki svečanosti so volilci hiteli k volilni mizi iu dasi-ravno so jo bilo vpoljalo skrivno glasovanje, ni nibče zapustil narodnega prapora, pač pa so so ga oklenili še novi. V nekterih krajih so tudi Nemci volili dekla-rante. Vlada si jo na češkem poiskala blamažo, ki je hujša me no lansko Herbst-Giskrine. Slava češkim de-klarantom in češkim volilcem!
Kazno stvari.
* (Prof. dr. M a a s s e n) , poslanec v deželnem zboru štirskera in vodja konservativne stranke je 4. t. m. v katoliško - konservativnem ljudskem društvu v Grndcu govoril zanimiv govor o sedanjem položaji, o svojem potovanji v Prago, zlasti o potrebi složnega postopanja med vsemi konservativnimi državnimi elementi. Nas je posebno veselil en stavek, ki razlaga Maassen-ovc misli o parlamentarizmu in absolutizmu. Učeni g. profesor jo rekel : „Ako ne motijo vsa znamenja, prorokuje se nam za prihodnost huda nevihta. Ni nemogoče, da še enkrat absolutizem in birokratizem povzdigneta svojo Meduzino glavo; potem pa no bomo nič na boljem, niti glede našega cerkvenega, niti glede našega političnega stališča. Mi hočemo svobodo, nam moro pomagati samo svoboda. Mi zdaj v konstitucijonnlni obleki nimamo svobodo, a še manj bi jo imeli pod absolutizmom." — Govor je bil sprejet z veliko pohvalo. — Slišimo, da prof. Maassen namerava tudi priti k odpiranju konservativno - katoliškega društva v Mariboru dne 17. t. m.
* (Učitelji dolenjo Štirske) pripravljajo za prihodnjo jesen velik skod učiteljev na dolenjem Štirskem, s kterim bode v zvezi razstava učnih pripomočkov. Če je kteremu stanu treba korpoi'ativnega postopanja, jo to gotovo učiteljski stan, kterega važnost zdaj sicer vsi priznavajo, v materijalnih stvareh pa ga odriva državni zbor na deželne zbore, deželni zbori na vlado in nasproti, in tudi cerkev mu je vsled najnovejših razmer med njo in državo postala jako hladna. Biričem so se plače zboljšale, za učitelje pa dozdaj
niso imeli druzega nego lepe — fraze. Mi bi skupno postopanje naših učiteljev vselej radi podpirali in bi od svoje straui imeli samo željo, da hi oni sami s« pozabljali, da so odgojitelji slovenske osla desni«
* (G. dr. P eto v ar,) dozdaj odvetnik v Ormuži. se misli — kakor se nam od tam pišo — preseliti v enaki lastnosti v Ljutomer.
* (P e s m i j D a v o r i n a J e n k o -1 a) .">. zvezek darovan „gospodu dr. L. Tomanu, neutrtulljivemu bori--- telju za narod in domovino"—ježe princi na svetlo in se more dobiti pri g. skladatelju v Pragi I Vaclavske namesti Nr. 13 u zlate busi. Na pet kupljenih iztisov se dohode šesti brezplačno.
* (Iz Žnžonberka) na doljnem Kranjskem se v „L. Ztg.u poroča strašna nesreča: „2. julija popoldne jo nastal dtrašen vihar, ki jo kozolce podiral, drevesu s koreninami izruval in lomil, strehe odnašal. Žarela je potem toča iti, ki je polje in vinogrado strašno opustošila. Škoda je neizmerno velika."
(f J o ž e f Vojsk) kaplan v Vurmborgu jo te dni umrl. Našli so ga mrtvega v hosti, kjer ga je mrtvud zadel. — Rajnki je bil eden najvećih originalov slovensko Štirske. Bil jo goreč rodoljub, kakor mu jih ima med našim narodom malo para, poleg tega je bil pa radikalen v vsem svojem mišljenji, strašno močan, hraber in pogumen, enak vitezom iz srednjega veka. Ptujski in ljutomerski nemškutarji so se ga bali kakor hudič križa, vsakega jo kurja polt obhajala, ako je Vojska na samem se sprehajajočega, z velikansko gor-jačo oboroženega srečal. — Orožje je zelo „špogalu, imel je dvocevko, pištole, revolver, ostro nabruseno sabljo, več nožev, vsake vrste palico i. t. d, se zmirom sovražnikom našega naroda grozeč. Velik rešpekt pred Vojakovimi pestmi je imel dr. Francek Strafella v Ptuju. Pri zadnji Hermanovi volitvi se ni Vojsk makoil od dr. Strafelle, zmirom mu je bil za angeljvarha na strani ali pa za hrbtom, in naš dr. Strafella sicer najhujši in škandaloznejši kričač proti našemu narodu, se je tako mirno in tiho zadržal, kakor malo dote na sv. Miklavža večer, kader mu parkelj žuga ga v koš po-basati. — Naš Jože Vojsk je kakor pravi Slovenec imel v veliki ceni vinsko kapljico in bil je po staro-slovanski šogi skrajno gostoljuben, posebno pa za dijake. — Bodi mu zemljica lahka l
Poslano.
Ljubljanski „Tagblatt" ugiba, h kteri stranki bom jaz v prihodnjem dež. zboru pripadni. Odgovor na to [je jako lahek. Bil sem in ostanem zmirom zvest 6in svojega naroda, torej ni bilo nikdar dvomljivo, na kteri strani je zame v zbornici prostor odmerjen. S stranko pa, ktera fundamentalne pravice našega naroda zameče, nisem nikdar hodil, niti nikdar hodil ne bom.
V Mariboru, 4. julija 1870.
Dr. V. Zarnik.
Prodaj a.
(i)
Konjiška ggraJMviiia prodaja l-»00 v«»tlrov pelega  in ftrnega vina iz Svojih Imenitnih
vinograduih liri hov v Vinarjah, Riterspergu in v Konjicah 1867, 1868 in 1869. leta. Prodajalo se Uide in sicer brez sodov 18. julija ' Ž) ckih kletih, eho aro cd PbHčon.
19. in čo ti. .a tudi 20. julija v Konjiških klelih.
Pri kupčiji se Založi polovica kupa, druga polovica ko se viuo odpelje.
Prodano vino se zna 4 tedne v grajše'inskih kletih popustiti.
Če bi trebalo,   se gg. kupcem   tudi prazni pol ovit jak i pO dobri ceni prodajo. (I. kopce vabi
knje/a "VVindischgriitza opravnik v Konjicah.
Szalatua> .
Valvazor
„Ehre des Herzogthums Krain,"
Ta zdaj že redko najti   knjiga 4   folio - zvezke s
podobami od 1. 1G99 , jo za 40 gld. na prodaj pri Paul Halm-ovi hukveprodnjulnici (buchergeschaft) na Dunaj i. (4)
1
« > s
" . * - c fi o c'a1 S 5£ s « «8
c .i -i*«
S. 2 (=H     „ o, S
d * c
« > 5« k __
a t. « ^ > <v -O
rt t 3 o i. k
>  NI   CL,<- C ~ K
2 S S
S > S
*" 4) rt
a s-3
— e .t:
«.- k ■m. -. —.
■—
? a ° a fa Z?
n-3 Cf Ju
— h a ph
■rr* a rti b cc a
■ 7. Z o
rt i-3 j3
S c ■ a ca
n o p n
iS   R c h
> >' t {s« ■
— o o *~^ fl
I ^
I
« 3 s
s c «
1*6 I
1        Edina zaloga najnovejših znajdeb.
3 (18)
■'f   Svarilo.     Po meni v kupčijo sprnvljrna ,,1'aHta Poni-pailoar". ki ju kot izvrstna  skokoma na&la občo pri« ;',*p znanje, nekoliko časa neke f i rine ponnrejnjo,  naj torej
. $s j>. n. občinstvo zvt1, da le utlinu prava izvirnn obrazna
S. pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vko odpravi spu-
f? ščnjo na obrazu,  sajevco, iteff'1,  Sinje,  sploh ohranvije,
?W olepsuje in mladi obraz.   1'iskerc po gl. 1.50.
^^gT'   Vse j<> mogoče.   Kdo bi bil prej vrjel,  da sc lio
Najnovejša StupB za rjo. garantirana. Z njo po odpravijo vse rjavine s platna, svilo in drugih tkanin, tudi z jekla in železa.
JKiT* Proti tatvini varuje angležka tinta za zaznamovanje, ktero porabljeno ni več spraviti s perila iu vedno ostane irišnn. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 Hoe-on velja le *J0 kr.
Obroci Ka kurja očesa iz nngorske-volno, 12 za
ztnišlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; h prostim t yg ^
prav   umnim orodjem se jo posrečilo,   da more slabo oko I AngleŽlil   lak za usnje, kteri dela  usnje mehko
tudi v mraku v najtetno  iglo lnbko vdeti nit, in velja <a|nTTn ]aUir„ „,.nnI„ strojćek s podukom lo 25 kr.
Jg^p""   ZobjC   ne holu več.   Vsak  zobobol izvirajoč iz --^j-ivnme ali prehlada oo mahoma ozdravi z novimi   berolin-!
i in tra lakira ko zrcalo; mal flacon *J.r>, velik 45 kr
TekoĆ  lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijočo se poke; ta lini so drzi leta in lota in se mrzel rabi. Velik
Listnica vredniiitva.
G. omivalcu Marušiča in Pinota: Odkar je g. Maruaič načela svojega „viteštva" po ljubljanskem listu prav nevitesko začel z nova sukati proti nam, nnj on niti posredno niti neposredno ne išče prostora za Bvoja omivanja v predelih „Slov. Naroda." Če hotč njegovi prijatelji od nas kaj imeti, g. Mamilo jim bode že vedel pokazati postavno pot, kakor jim zdaj sestavlja „brambovska" pripošiljanja.
Dunajska borsa 6. julija. Knotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   59 H, 90 kr. 5*/, metalike z obresti v maji in nov. — Enotni drž. dolg v srebru    .... 68
18G0 drž. posojilo.......96
Akcije narod, banke......716
Kreditne akcij*...... .   , 355
London...........121
Srebro...........118
Napol...........9
bo
50 65 90 74
■i      ■ mm
Podpisani je dobil dovoljenje od slav. c. k. šolskega 8vetovalstva v Gorici, z odpisom pod it. 359 in z dopuščenjem vis. c. k. središčnega mornarskega ravnateljstva , da sme v Gorici odpreti in imeti osebno mornarsko šolo. Vabim tedaj gosp. stariše, kteri imajo kakega sina, da želi učiti se moriiarstvn, naj se zastran te reči pri meni oglasijo.
V Gorici, meseca junija 1870. (2)
Alekmanclei* Hra<liči£,
mornarski kapitan naPlacuti št. 50.
pravi
tlaeon po 35 kr.
S^^T' Nodišečo, neproinočljivo posteljno vloge, hraneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po 1)0 kr., gl. : J, 20, 1.50, 1.70.
S^f"" 0. k. privil. sapohinsk  masten ćter v kratkih trenotkih odpravi vsakojake nindože iz vsake obleke in Q»i tkanine brej Izjeme, Tu novi izdelek v svojem učinku pre-
skimi zobnimi kapljami. 1'oroštvo tako gotovo, da se vrno denar, ko bi kapljo no pomagale. 1 flacon s podukom 80 kr. piir^* Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, h kte-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. gH^* SnaŽilna krogla za s^epro (patc-kttgel), izvrsten jiomoček ponoviti in OBimžiti osTej)eli! kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srehrarje, po 5 kr.
Regulator za vse ure je regulirana solnfins urn s komposom, vsaccinu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti; fino po 25 kr. Ifflf^F* ptopa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Funt ni paket po 23 kr.
P^jgf*   Amerikanske patentirano  zavarovalne ključavnice. Isvrstno delane, proti vsacemu lomastil, manje po BO, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1   gl.,  velike z "J klju-čama po 1 gl. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. H^P" Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slalicm vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. ff^Sf* Anglfžke škarje iz najboljega jekla, različno vrste različno po 20, 25, -10, 85—45 'kr., verines 10 kr. 2jW&"" Prav koristne ao novo mašinske olovki;,  brez sitnega ostrenja,  tudi se špico no lomijo:  v les vdelane po 10 kr,, v kost po  16  kr., s peresnim ročnikom  in nožem 90 kr.;  potrebna tekočina za 3 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 6 kr.
Bt^gT" Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki delu usnje mrhko in nepremakljivo, tako da so tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje »e doseže ta namen. 1 flacon po rb kr,
Najnovejše  Ligroine-žcpno  netilo, najrahlji-voje te vrste, tudi /.a nekndivec priporočljivo j v nježni mali obliki navadno netilnice jo zvezano z lampo, ki ima za 1 nrbJKS^   Najviše patrnliraiia misnica za  miši, podgane, netila,  da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah.   Cena krio in skričke.   Prodaja   sc z garantijo  velika kositarjeva
posoda po l gld.
i/*^ Najbolje zdravilo ohranili si tVišne laso in bele
- prekosi VBe enako fabrikate, kor nobeno barve ne oškoduje, »o mahoma posuši in no diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flacon s podukom 40 kr.
Jjs^ir* Univerzalna enažilna Stupa (pufspulver), s kte-
rim se dii vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in polirati.
gJs^P" Stopa proti potečim so nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajoča snirajo ; tudi obutalo konservirn. Škatljica s podukom za M mesece dovolj po 50 kr.
ffcjgT' Pariški nniversalni kit nerazrušljivo in hitro zveze ne le steklo, poreelnn, kamen, morsko peno, los itd., ampak tudi različno združuje: n pr.: les h kovino, porcelan S steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket toga vsaki hiši potrebnega blaga le l U kr. Tak kit tekoč prav dober, flacon M0 kr.
0s*- Pečatne marko za pisma, ki so zarad ročnosti, cene in gotove zaporioe bolje kakor ohlnti ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali nionagramom. 500 mark po gl. : 1,80, 1000 mark   l gl. GO kr.
SK3f* Regulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da je z istim peresom mogočo najtonjše kaligrafične, pa tudi najdobelejše črte pisati. Vi pores 24 kr.
SUP" Pravo angl« žke britvo z dvema nožema po 20, ao, 40 kr.; s 3 noži po 50, tJO kr. ; najfinejo s 8 noži po G0, 70, 90 kr., 1 gl.; s 4 noži 80 kr., gl. J, 1.20.
zato tako nizka, da ho bolj razširijo. Po 60 kr. jjiijgT* Perzijsko barvilo za lase, n kterim se mahoma, sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; oh enem olirnnuje naravno čvrstost,   Ono jo iz zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom '2 goldinarja:
ali sive pocrniti jo orehovo olj o; vsi kemični preparati so škodljivi.   Učastujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih stvari nnznanjain brezplačno in pošljam zapisnik na dom. Ob enem prehivalco na dežoli opominjani  »a moj komisijski oddelek,  ki jo edina kupčija te i vTRtc, kjer sc najmanjše in največe, naj bo kters kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, torej se priporoča ! obilnim naročilom.
,  Prva iivsirij. komisijska knpčijn A. 'Friediiiana na Din naj K Prateratcasee 20.
I-'l>*..li in vreduik Anton TomU*.
)^"truj.i; Ur. Ju?#> VoHUJak in ctnifri.
Tiskar l^dnard Jatiilč.
IBHBSH