t^ - T • niMe stovienike ^yqi^O KAŽIPOT 4rfaller, -Busovi Eweadatk I I skupnaao u Itaki la « I»«! iwqtó-stm ^^ juní íoiiř »e^ Imn Lukežić SLOVENICA Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ m iirtanio: MIhtovV nwjaiw.nrirtovic«iri.t'cam.hr tel.: 091 »}6Đ<6 (•rlpr»«!, orrrtjdl in oprefnt teredli Mw>fli JMrkovIĆ v okviru proJ«Ma SI T Kktiyki D«fU Teptna Po<)||ori«f>i trd<|lnjol <}, t»zmic«eb«tmica.lK. a: Mlin Grtica SvM »loMmli« lUfotfn« minit n* M*«« R*)« lioapinjol 4). Reka. viáaniT\s.ri0(iTialLccni u: DuUnlu Ctieu SvM ilimmk* ntroOn» mnjin« Kt Kodpinjol 43, Reka, v<>ece-ilii.pgt«r).t-£Dni.hr »I M*Cani Minu>vV IS5K 1M5M34 OUHu>r«n)r. «lún In trtrićna ureUnicLKriifiln Stodi Thfc-nikar» Suiili »MMČnu. finančno poopirajo: Urad Vlade RS la Slovence v zame jitvu In po tvttu Prlmonto-florarsk* iLcanUa MettoReu Svet u narodne nwnjiQt« RH Naklada )e «00 izvodov Na nailffvtitei: ilunnmmio ilomnai, n«sto»nica. OtIlisvanI« Veint HoJman Karftatutai 6«)*') Grlica Slovenski dom KPD Bazovica te(.j 21i 4M, 3Z4 321, fakii 334 9n tajni »vo, knjiinlca tn kJuMri proitori torek in 10.II0-12.00. 18.00-20.00 M^, vaj». P»n«d«l)«k. 20.00 21.10, »«a, 20.4$.22.00 Dep. poiA sloventane: punKMI*^, udelilkl: 17.00-11.30 nMaiyu«lc> 1II.30'20.00 Planinska skupina: toiek. 20.00-22.00 Fotofrafika lAuptn«: «ugl In :*dn)1 {ecrick: 18.00 Mladinska skupina; w dc^noru www.buovlca.hr/mMnci Svet SNM Mrtta Rtka, Svet SNM Kt: ueđa! 10.00-12.00. tet: 324 321,091 593 6086 Kšipot junll 2011. tt. n, letirib Vll obveittlo........................................3 , ^ dogodkt............................................3 Iz llburntie...................................17 ^^ gonki kotar....................................18 11121 «Mpowedntk.....................................18 [ [ fz drtigih društev In tvetov.................28 1 yj oespregiedane.................................25 ^^ »ktualoo.......................................,.25 4£GiOK{: TaščiaU oPol^okTA Weplacax/E OBVESTILO Sprememb« pii izdajanju dovoljenj z« prebivanje Veleposlaništvo Republike Stovenije v Zagrebu obvešča, da z 18. majem 2011 začenja izdajati dovoljenja za prebivanje v obliki Izkaznice (bi-omttrično dovoljenje za prebivanje). Skladno z novo ureditvijo mora prosilec ob predaji vtoge poleg predpisane dokumentacije oddati tudi prstne odtise. Izjema so ouoci, ki Šc niso dopolnili 6. teta starosti, In tujci, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo oddati prstnih odtisov. Vloge za omenjena dovoljenja bo zato odslej mogoče oddati le v Zagrebo. Več na spletni stran» veleposlaništva víww.zagreb. veleposlanistvo.si in ministrstva za zunanje zadeve RS http://www.mnz.80v.5i/nc/si/spl0-sno/cns/novica/article/12137/7103/. 10. julija vabljeni na manjšinske volitve na Hrvaškem Hrvaška vtada je 19. maja razpisala volitve za svete in predstavnike petnajstih od skupno dvaindvajsetih navedenih narodnih manjšin na Hrvaškem. To bodo že tretje manjšinske volitve, odkar je Hrvaška ob koncu leta 2002 sprejela Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, ki predvideva svete in predstavnike kot del manjšinske samouprave, vključene v javno življenje In upravljanje na področju lokalne politike, cilj pa je zastavljati razvoj, ohranitev in varstvo narodnih manjšin. Zataknilo pa se je že pri prvem razpisu leta 2003, objavljenem v dneh med katoliško in pravoslavno veliko nočjo In s tako slabim odzivom, da so morali volitve, na katerih je prve svete s kandidaturo skoraj v zadnjem hipu dobila tudi slovenska manj-šlr«, ponoviti. Kljub določer>emu r\apredku v zadnjem desetletju pa na lokalni in regionalni ravni marsikje šc wdno ni politične volje, ki bi spremljata uresničevanje manjiirtske samouprave, zato ta ostaja na papirju. Svojih pravic v celoti do zdaj tudi slovenska manjšina ni Izrabila, obstoječi sveti pa so v dveh mandatih s svojimi finančnimi sredstvi vsekakor precej okrepili predvsem položaj društev v Zagrebu, Pulju, Splitu in na Reki. Sveti narodnih manjšin na županijski ravni in v mestu Zagreb štejejo po 25 članov, v mestih 15 in občinah 10 članov. Slovenska narodna manjšina je imela po volitvah leta 2007 osem svetov In enajst predstavnikov po vsej Hrvaški, a vseh možnosti ni izrabila in v mandatu 2007 2011 tudi ni vzpostavila koordinacije. Volitve 2007 so bile razpisane za skupno 12 svetov (7 na županijski, 4 na mestni in 1 na občinski ravnil ter 19 predstavnikov |8 rta županijski, 9 mestni in 2 občinski ravni). Na letošnjih volitvah je nastala sprememba le v Opatiji, kjer niso več razpisane volitve za svet slovenske rtarodrte manjšine, temveč le za predstavnika. To kaže, da se je število pripadnikov slovenske narodne manjšine v tem mestu po letu 2007 zmanjšalo pod 200. Mandat 2007-2011 bo svetom in predstavnikom potekel 17. junija, novost za nove sestave bo tudi za polovico manjši znesek nadomestila stroškov za volitve, 7S0 kn na kandidata v županijah ter po 500 kn za izvoljene kandidate v svetih r« mestni in občinski ravni. Podatki o svetih in predstavnikih slovenske rtarodne manjšine v mandatu 2007-2011 so objavljeni v zbirni informaciji o organiziranosti slovenske skupnosti na Hrvaškem na zadnjih straneh te številke Kažipota. Več o volitvah: www.Izbori, hr, www.uprava.hr Marjana Mitkovič DOGODKI APRIL 26. apríl Slovenski dom KPO Bazovica Potovanje po Sloveniji In »vojl Identiteti: hrvaško-slovenski potopisi 19. stoletja V organizaciji svetov slovertske narodne manjšine na mestni in županijski ravni je imela članica obeh svetov dr. Kristina Riman zanimivo predavanje z naslovom Potovanje po Sloveniji in svoji identiteti: hrvaško-slovenski potopisi 19. stoletja ter predstavila temo, iz katere je tudi doktorirala. Predavanje je spremljalo tudi pestro slikovno gradivo. I Za tetno ^ je odločila zaradi svojih slovenskih korentn, pravi, in ker jo je zanimalo, kako so odnos do ene in druge ecnične pripadnosti premišljali ljudje, ki so ustvarjali tudi v prozi. Za izhodišče je vzeta potopis kot literarno zvrst, v kateri se zrcali umetnikovo razmišljanje In doživijanje vtisov s potovanja In v soočanju z okoljem, ter v kateri se prepletajo različne veje znanosti in kulture, ob ključni vlogi opazovalca in ustvarjalca, ki pote; kra-jex po katerih potuje, obenem spoznava tudi sadnega sebe. Izbor potopisov je omejila na ča-sovrvo obdobje od prve polovice devetnajstega do začetka dvajsetega stoletja, to je čas oblikovanja narodne pripadnosti, In na avtorje, ki so bili rojeni ali so del življenja preživeli v Sloveniji, med pisanjem potopisa pa so živeli na Hrvaškem. To so Stanko Vraz, Pur u gornje strane; Ivan Macun, Prizor slovenskoga bitja u Bliedu; Pogled v Pohorje (v slovenščini |; Josip Stare, Po koju »2 Kranjske; Davorin Trstenjak, Put u štajerski roj; Prijateljska pisma, in Janko Barle, Moj put na Volajsko jezero. Njihova besedila je obravnavala posamično in v skupnem kontekstu, na predavanju pa Je na kratko predstavila tudi posamezne avtorje. Stanko Vraz je predvsem želel biti književnik; hrvaška zgodovina mu prizr«va status literarnega ustvarjalca, v Sloveniji pa ni bil priznan. Med razloge za to Je predavateljica uvrstila tUdI proUe«n jezika, Vrazovega štajerskega narečja, ki je podobno kajkavskemu, in ki na Kranjskem v času, ko še ni bilo knjižnega jezika, ni bilo razumljivo. Njegov obravnavani potopis Put u gornje strane sta objavila Danica ilirska In Ilirske narodne novine, v njem pa piše o potovanju po Bell krajini in uskoškem prebivalstvu. Vraz je zbiral tudi raznovrstno gradivo o ljudskem izročilu in zapisoval srečanja z ljudmi. Ivan Macun je pisal v slovenščini, hrvaščini in nemščini in se, kot večina preroditeljev z izjemo Vraza, ukvarjat s poučevanjem. Potopis Prizor slovenskoga bitja u Bliedu je izšel v hrvaškem časopisu Naše gore list. Avtor je precej pod vplivom mitologije, ki jo je vpletet tudi v potopis, v katerem z lepimi opisi krajine opisuje pot na vseslovenski shod na Bledu, biseru slovenske rvarave, ki je zanj "slovenski Olimp". Besedilo, katerega dokumentarna vrednost po mnenju predavateljice presega estetsko, prinaša tudi predstavitev političnega položaja Slovenije v času Bachovega absolutizma, vse- buje pa obilico narodnih pregovorov in ljudskih pričevanj. Potopis Pogled v Pohorje pa je izšel v letopisu Slovenske matice za leto 1869. Josip Stare v potopisu Po koju iz Kranjske opisuje turistično potovanje, ki ga odlikuje cela vrsta lepih krajinskih opisov ("Bled kot slovenski raj"). Avtor se je med potjo ustavil tudi v Vitli in se poklonil spominu na Prešerna, pri opisovanju Ljubljane pa je veliko pozornost namenil književnim društvom In tisku, razmere pa primerjal z zagrebškimi. Potopis je bil objavljen v časopisu Vtenac 1863. Davorin Trîtenjak je bil pedagog in pisatelj. Bil je zelo povezan z naravo in znan po poučevanju na terenu. Rodil se je v Ormožu In odrasel v okolju v neposredni bližini Hrvaške ter se šolal v Varaždinu, Slovence opisuje kot marljive in urejene ljudi, ki vesele in žalostne trenutke preživljajo ob pesmi. Potopis Put u štajerski raj je bil prvič objavljen v časopisu Obzor 1879, leto pozneje še v knjigi Pu tne uspomene, v njem pa med drugim opisuje obisk Vrazove rojstne hiše in pogovore s pesnikovimi sorodniki. Prijateljska pisma, z vsebino, posvečeno naravi, botaniki m Postojnski jami, je Davorin Trstenjak namenil prirodoslovcu, planincu in potopiscu Dragutinu Hircu. Gre za devet pisem, v katerih potopisec opisuje pot z vlakom iz Karlovca prek Zagreba, Ljubljane In Trsta v Benetke. Janko Barle je bil vsestransko lzol>ražcn zgodovinar in etnolog, duhovnik, čigar dejavnost je pomembna predvsem za Zagreb. V potopisu Moj put na Volajsko jezero, ki je bil 1910 objavljen kot samostojna knjiga, obsuje pot na Koroško In skuša v krajih, po katerih potuje, prepoznati slovenstvo. Besedilo, v katerem med drugim kritizira germanizacijo In izraža navdušenje nad slovenskimi planinami. Odraža tudi veliko aftniteto do glasbe In njenega ljudskega izročila, področja, s katerega je Janko Barle objavil več člankov. Predavateljica je kot skupni Imenovalec omenjenih avtorjev poudarila prizadevanje in željo, da bi prikazali drugo drugim v lepi luči. Slovenski narod v potopisih predstavljajo kot marljiv, urejen in pobožen narod, ki rad poje. Z izjemo Stanka Vraza vsi poudarjajo svojo pri-padrxjst slovertskemu narodu, vx pa povezuje tUdI panslavizem. Potopisi so zanimivo pričevanje In dokument čaia, v katerem avtorji svojo rvaclorwino pripadnost izražajo in čutijo kot bogastvo, ob sočasnem spoštovanju hrvaške domovine In okolja, v katerem živijo. Pozorni poslušalci so predavateljici dr. Kristini Riman čestitali za zanimivo predstavitev in ji skupaj z organizatorjem zaželeli nadaljnje uspešno delo. Miir]«na Mirkovlć S iJfiHlsvon)«. Fpto: .V.jt|niui Wi-I".' 27. «prit Slovenski dom dobil novo hlinico Dolgoletna hišnica Slovenskega doma na Reki, Marija Oarapi, se je po dvanajstih letih s soprogom Durom Oarapijem preselila v mestece Crnac v Slavoniji. Na njeno priporočilo bo to dolžnost odslej opravd ima na razpolago tri odstotke naročnine in dodatna sredstva iz loterije, nan>enjena za flnar>čno podporo radijskim In TV-postajam za različne programske vsebine, med njimi tudi za manjšine. Kot smo s4iša-li, to možnost s svojo radijsko oddajo uspešno izrablja le makedortska narodna manjšina. Dr. Igor Kanižaj je predstavil porazne rezultate analize poročanja o narodnih manjšinah v medijih in med drugim opozoril, da je premalo raziskav na to temo in tudi ne načina za dosego morebitnih poznejiih reiultatov. No Hr-vaikem nI lahko biti manjšina: nekateri bodo rekli, da je manjšinam super, če se jledb s stališča državljana, ki nt dovolj seznanjen s tem. kaj manjšine delajo, in lahko dobi vtis, da prejemajo veliko denarja In imajo velike pravice. Dejstvo je, da so zakoni zelo dobri, vendar menim, da so manjšine, če sovonmo o medijski obravnavi, absolutno marginalizirane in bojim se, da bo dolgoročna ta polo-iaj čedalje težji. Zato je skrajni čas za akcijo, ne le samih manjšinskih organizacij, medijev, temveč predvsem vlade oziroma vseh drugih in mednarodnih ustanov, da se ozavesti pravilen pristop do manjšin. Manjšine In njihove probleme razumemo šele v tistem trenutku, ko sami postanemo manjšina, ko pridemo v neko drugo državo - takrat občutimo resnične probleme, s katerimi se neka manjšina sooča na določenem področju. V prizadevanju, kako prertwstili medijsko zaprtost, je bilo slišati več predlogov, med drugim tudi tega, da bi v času denarne in kadrovske stiske veljalo združiti moči, uredništva In pub4lkac(jc. Vsaj za maloštevilno slovensko skupnost in njenih pet glasil je to razlog za razmislek, enako kot bi veljalo razmisliti tudi o skupni radijski oddaji. Naj šc dodamo, da Je bilo po letnem poročilu ameriške neodvisne organizacije Freedom House, ki spremlja položaj državljanskih svoboščin na svetu, leto 2010 leto, v katerem je v zadnjih več kot desetih letih dostop do svobodnih medijev Imelo najmanj ljudi na svetu. Hrvaška pa je v poročilu obdržala svoje lansko rveslavno 85, mesto in oceno države z "delno svobodnimi" mediji, umeščena med Bocvano in Burkina Faso. Slovenija se je kot edina država Iz regije s statusom "svobodne" države uvrstila na 48. mesto, Srbija je na 72. mestu, Črna gora na 80., za l+vaško pa so še AAakedonija in BiH na 96. mestu, Albanija na 102. ter Kosovo na 104. mestu. Marjana Mliltovlč .;il«lM'ilnl( fo'0:" i. Hihimii i] 1-1 Na pobudo svetov slovenske narodne manjši-rte Mesta Reka in PGŽ je v mestni hiši na Reki potekal sestanek z ravnateljico ustanove Otroški vrtec Reka iDječji vrtic Rijeka. DVR) Gor-dano Rerva in predstavniki mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Srečanja se je v imenu svetov udeležila tudi urednica Kažipota, na njem pa sta skupaj z ravnateljico Gordano Rena predstavili krajši program slovenščine, ki se bo v reških vrtcih Na Potoku in Pečirkah začel jeseni. Za uresničitev pobude so v pristojnem mestnem oddelku ravnateljici Gordani Rena izrazili vso podporo In obljubili pomoč v okviru svojih možnosti, ob tej prilo- žnosti pa poudarili tudi sodelovanje, M že poteka z nekaterimi predšolskimi ustanovami v Sloveniji. Marjana Mirkovtć V dvorani Slovenskega doma Je po 29. aprilu potekal ic cfl glasbeni večer s koncertom na harfi, flavti, harmoniki in la klavirjem. V razmeroma kratkem času sta bila uprizorjena dva prelepa klasična koncerta, na katerih so nastopile umetnice Jasna Stigikc, Paola Radln in AAaja Dobřila, steer zborovodktnja našega MePZ. 5. maja pa je prvič pri nas nastopil še Josip Nemet na harmoniki. Umetnice na harfi, flavti in za klavirjem so večer začele z glasbo W. A. Mozarta, 2. stavek Andantino, nadaljevale Z glasbo J. Moqucta, Pan et les bergers, in s Sonato za flavto in klavir F. Poulenca. V nadaljevanju je Josip Nemet na harmoniki zaigral soio D. Šostakoviča, preludij tn fugo v d-molu št. 24, Fantazijo 84 J. Ganzerja, Kalino kras-najo V. Semjorwvfl In ARAWbesco I. Josipovića. Navdušer« občinstvo je nastop nagradilo z dolgim aplavzom, posebej dolgotrajnega ploskanja pa Je bil deležen harmonikar Josip Nemet, profesor harmonike v reški glasbeni šoti Ivan Wiatetič Ronjgov. Na vrsti državnih in mednarodnih teknvjvanj je prejel že mnogo nagrad in priznanj, naj npr. omenim le Srečanja harmonikarjev v Pulju 2001, 2003, 2007 in 2008. Slišati je bilo željo, da bi podobne večere večkrat organizirali. Zdenko Jclovom Iz kataloga: Maja Dobřila, klavir Maja Dobnla je v društvu KPD Bazovica dobro znana in ze in Društva plesnih umetnikov Hrvaške e rojena v Pulju, glasbeno šolanje je po maturi na G5 Vatroslav Ltsinski v Zagrebu nadaljevala na glasbeni akademiji v Zagrebu in se pozneje izpopolnjevala na akademiji Santa Cecilia v Rimu, magistrirala pa Je na Visoki šoli za glasbeno umetnost Ino MIrkovIč. Kot solistka je nastopala z orkestrom Reške filharmonije in drugimi komornimi orkestri ter igrala flavto in piccolo v različnih orkestrih |Opera HNK v Osijeku, Zagrebška filharmonija, Simfonični orkester glasbene akademije v Zagrebu, Pihalni orkester Hrvaške vojske ...), imela pa je tudi več opaznih nastopov na festivalih na Hrvaškem ter v Bosni In Hercegovini. Izvedla je deset samostojnih multimedijskih projektov, predvsem v dobrodelne namene in za promocijo mladih glasbenikov, za katere organizira tudi mojstrske delavnice. Za svoje pedagoško delo in glasbeno poustvarjalnost je bila tudi nagrajerta. Kot profesorica dela na glasbeni šoti Ivana AAa-tetiča Ronjgova na Reki In v Centru za študij klasične glasbe Luigi Dailapiccola pri Italijanski uniji na Reki. Jasna Stiglič, harfa Jasna 5tlgUc Je rojena na Reki. Po šolanju v glasbeni šoli Ivana Matetiča Ronjgova je diplomirala iz harfe na Visoki šoli za glasbeno umetnost Ino Mirkovič v Lovranu in pozneje še na glasbeni akademiji v Zagrebu. Za svoj odlični uspeh je ves čas prejemala štipendijo pristojnega hrvaškega ministrstva in bila tudi večkrat nagrajena. V okviru glasbenega izpopolnjevanja se je udeležila številnih mojstrskih delavnic priznanih umetnikov v Sloveniji, Italiji in Franciji, trenutno (m se izpopolnjuje na kon-servatoriju J. Tomadini v Vidmu. Kot profesorica harfe deil član sabora kdaj Slovenec ina zadnjih volitvah tudi ni bilo predlaga-rtega slovenskega kandidata, op. ur.). Pri pogovoru je sodeloval tudi predsednik Komisije DZ RS za odnose i Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Skupaj z dr. Gantarjem sta izrazila veliko zadovoljstvo, da Slovenci na Hrvaškem nimajo večjih problemov pri razvijanju in ohranjanju svoje narodne in kulturrte Identitete. To pa je, so se strinjali sogovorniki, neposredno povezano in zelo odvisno tudi od odnosov med obema državama na politični ravni, je še zapisano rw spletni strani www. dz-rs.si. Marjaiu Mirković 7 8. nw) MafZ KPO Boiovta y SttMsniku V okviru sodelovanja z društvom Dr. France Prešeren iz Šibenika je AAePZ KPD Bazovica pod vodstvom .Waje Dobřila gostoval v tem dalma-ttriskem mestu. Pevke In pevci so obisk izrabili tUdI za ogled naravnih In turističnih znamenitosti Šibenika in okolice. u. - - , ^ , ' . Ai; - ! «C»; KPD BdiirilLa. Aihrv diuUv«. Vfl«An0aUnB, Opatija Mojc« hcman. tami^ Slovenska glasbenica Mojca Pecman se je v opatijski Vili Angiolina predstavila z recitaiom, ki jc zbudil prcccjšnje zanimanje občinstva in prejel pohvalne ocene tudi v tisku (Novi list, 11. maj 2011, str. 52), Osemnajstletna umetnica, ki izhaja iz glasberto nadarjene družine in nastopa že vrsto let, Igra saksofon, za nastop v Opatiji pa je izbrala deta skladateljev Paula Hlndemittia, Petra iavlija, Glazunova, J. De-merssemana in Mauricea Ravela. Gost večera Je bil solist na večjem pihalnem imtrumentu, evfonlju jbantonski krilni rog), Simon Tavčar, ki je zaigral Sonato v F-duru B. Marcella. AUada slovenska umetnika sta obiskovalcem priredila lip koncertni vt.yubijm Ketrisjjgza pinyanafae v»Alne. naroenjane Stoxeaceiii v tasmtejih defanah V Ljubljani se je po večmesečnem premoru sešla Komisija za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah (KPVSSD). Kot je Kažipot že pisal, gre tudi za pripravo spletne strani z vsebino o dogajanjih v zamejskih skupnostih. Sejo je vodil predsednik Jartko AAalle, udeležili F» so se je najvišji predstavniki RTV Slovenija, med drugimi predsednik ene izmed sloversklh krovnih organizacij v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZI Rudi Paviič, sicer večletni čelni mož Slovenske manjšinske koordinacije ISLOMAK). Kot članica komisije je bila navzoča tudi urednica Kažipota. Kar zadeva omenjeno spletrm stran za vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah, je tehnična plat urejena, za vsebine pa bodo predvidoma sprejete pogodbe z uredništvi zamejskih medijev, ki bodo določili tudi skrbnike, izmenjava informacij z Multimedijskim centrom (MWC| pa bo potekala v obeh smereh. V okviru priprav na to spletno stran je potekalo več detavnic za novinarje. Odlično organizacijo delavnic za usposabljanje so pohvalili mnogi, med njimi posebej Agata Klinar AAedakovic iz Zagreba, ki se je, kot smo že objavili, poleg Kristiana Stepčiča Reismana iz Labina udeležila teh srečanj. Na dnevnem redu seje je bila tudi razprava o Temeljnih Izhodiščih strategije razvoja RTV Slovenija 2011 2015. V njenih strateških ciljih je med drugim omenjeno tudi obveščanje pri-|>adnikov narodov nekdanjih jugoslovanskih republik v njihovih jezikih, saj gre za šestdeset tisoč gospodinjstev, ki redno plačujejo RTV-na-ročnino. Direktor radia Miha Lampreht je ob tem spomnil na februarja letos sprejeto Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ v RS (DePNNS | in okroglo mizo na to temo ter opozoril, da je treba v prihodnje večjo pozornost posvetiti tudi tem manjšinam, kljub temu da takšnega statusa še nimajo priznanega. Mr>enje članov KPVSSO o izhodiščih je predsednik komisije Janko Malle po korcspondťmčrrt seji s člani strn« v sklepe, s katerimi je seznanil Programski svet RTV Slovenija. Ookum«ot med drugim poudarja, da morajo biti Slovenci v sosednjih državah v slovenski javnosti prepoznavni kot pozitivni subjekti, zato naj jim RTV Slovenija namenja programski prostor. Opozarja na pomen medijskega povezovanja na regionalni ravni in poziva vodstvo RTV Slovenija k okrepitvi dopisniške mreže In s prispevtd uredništev slovenskih medijev v sosednjih državah. Žal na Hrvaškem slovenska manjšina (še) nima nobenega profesionalnega uredništva. Mar)ana Mliiiovič 12. maj SlomiMkl dom KPO B«sovlca Oavor GrfUflč Naš član Davor Grguric, mlad pisatelj (n pesnik Iz Delnic, je v prostoru naše klubske sobe predstavil del svojega književnega In publicističnega ustvarjanja. Vredno je omeniti, da Davor ureja in vodi narečno etnografsko oddajo Radio Ž'rjoafka pri Radiu Gorski Kotar ter da je predsednik Etno-drustva Prepelin'c v Delnicah in društva Glazbeni susreti Gorskoj kotara. Poleg branja odlomkov iz proze m pesmi iz svojih knjig je Davor predstavil tudi svoje avtorske uglasbene pesmi, od katerih je bila 2. aprila na programu Radia Rljeiia predstavljer^ Vrze majo sejno I Odvrži rrxjjo senco). Nastop je na kitari spremljal kitarist Davor Jevtov z Reke. Na ogled je bito kar lepo šteinlo knjig, od katerih bi omenila zbirki pesmi Raspukline in Pogrešna vrata, pripovedke Mačje laži ter roman Dan bez leptira. Zbirka potopisnih esejev Tajna krila šume je dobila prvo nagrado na Gorančici :a leto 2005, bi se lahko naštevale knjige In nagrade, ki jih je bil deležen Davor Grguric, Večer je bil izredno zanimiv In prijeten, lepo je bilo poslušati ne samo branje, ampak tudi petje. Škoda, da ni bilo več občinstva. Druženje se je nadaljevalo v prijetnem ozračju In tudi za gostovanje s komedijo Romeo in Julija smo se zmenili. Z veseljem pridemo v Delnice 17. junija. Zdcnkn Jdovtjin Davor Orqurlr. Davor Jeviov In lííonl-ji Jelovćaii Fota: Petrů Aiiičić 16.-1I. mq M«n Lošinj 10. LoSnjakl dnevi btoetíhc Integrativna bioetika in novo obdobje, simpozij Ksenobloetika: zunajzemeljske oblike življenja v bioetični perspektivi, študentska delavnica Od zdravljenja do preoblikovanja, omizje Na tem srečanju sta letos sodelovala tudi gosta iz Slovenije, Anton Mlinar (Življenje kot kognitivni procesi in Uršula Lipovec Ćebron (Zdravstveni detavec policijski ovaduh?) ter rojakinja dr. Vesna Pešič z Reke, ki nam je poslala tUdI naslednji prispevek. Objavljamo ga v celoti in se jI zanj iskreno zahvaljujte. 10. Lošinjski dnevi bloetike Hrvaško filozofsko društvo. Hrvaško bloetično društvo in Mesto Mali Lošinj kot soorganizatorji so tudi letos organizirali Lošinjske dneve bloetike, tokrat jubilejne, že 10. zapored (n pod pokroviteljstvom Pimorsko-goranske županije ter ministrstva za kulturo RH, katerega predstavnik g. Krešimir Ilič je pozdravil zasedanje. Preden se ozremo na omenjeno srečanje, bi bilo treba povedati, kaj je bioetika: to je Inovativno področje, na katerem se vzpostavljajo različni odnosi teoretične in praktične Interakcije (interdisciplinarne, internacionalne, Interkulturalne, Interpersooalt* In druge), In ki prevzema skupno perspektivo človekovega obstoja (pluralni perspektivi zem), zaradi postavljanja smernic in doseganja orientacijskega znanja v razmerah prelomnih, svetovno- zgodovinskih epoh. Prt tem Je pomembna metodološka oznaka bioetike, da h konkretnim življenjikim problemom in k ohranitvi samega življenja pristopa 2 vidika pluralnih perspektiv In te sprejema v družbenem obzorju, kar pomeni, da kateçorijo življenja dojema v njegovi celovitosti. Vse to in razmišljanja o bioetiki so na srečanju nakazala širok krog konkretnih problemov In tem, ki so bile v edinstvenem metodološkem obrazcu posebej obravnavane v sklopu te^ mednarodnega simpozija in v okviru stalne teme z naslovom Integrativna bioetika in novo obdobje. Poleg tega je bila na zelo delovnem urniku na programu tudi okrogla miza o aktualnih vprašanjih s pKidročja bioetike z raslovom Od zdravljenja do preoblikovanja človeka kje Je meja medfcinsko tehničnega poseda? Potekale so še študentske delavnice na temo bioetike in z naslovom Kserwbioetika: izvenzemeljske oblike zivtjenja v perspektivi bioetike. Na tem priznanem zasedanju je bilo mogoče slišati in spoznati veliko zanimivega, zato Je ob tej priložnosti prav težko kaj ali koga izvzemati. Pa vendar, zelo ganljiv je bil prispevek o težavah otrok, rojenih t. i. "materam, žrtvam trgovine z belim Nagom", ki Je bil predstavljen na simpoziju; na okrogli mizi pa so veliko pozornost zbudila vprašanja o "medicini zdravih". 5e en razlog, da je na zasedanjih Lošinjskih dnevov bioetike tudi v prihodnje pričakovati vctiko Intrigantnih tem, kot so bile npr. letošnje: o nedopuščanju ekstremizmov pri tolmačenju zmerne smeri islama, o človekovi duhovnosti skozi prizmo krščar»ske teologije in personali-stične antropologije ter teme o položaju prava v svetu vrednot, gledano s stališča krščanske integracije. In končno, na naslednjih srečanjih bomo lahko presodili, koliko se oživljajo načeta Reške deklaracije o prihodnosti bioetik, podpisane na Reki in v Opatiji sredi marca letos. Olj mojega prispevka z naslovom Hagiotera-pija in aspekti bazičnega nezaupanja, v soav-torstvu s prof. Eduardom Pavlovičem, pa je bil osvetliti pomen aspektov prvinskega nezaupanja (tj. temeljnega, prazačetnega nezaupa- njal, v sklopu moje hagioterapevtike in psiho-terapevtske obravnave štiridesetih pacientov v obdobju zadnjih štirih let, kar so udeleženci srečanja sprejeli in popestrili z zelo živahno in kvalitetno razpravo, posebno kar zadeva dejstvo, da je precejšnje število pacientov izražalo veliko nezaupanje do ljudi iz svojega neposrednega okolja. Dt Vesoi PeŠK V dvorani Slovenske matice v Ljubljani so bile predstavljene rtove publikacije Inštituta za narodnostna vprašanja jlNV): revije Razprave in gradivo št. 62, 63 m 64 ter monografiji Slovensko-hrvaški obmejni prostor: etnične vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991 avtorjev dr. Damirja Josipoviča in dr. Vere Kr-žišnik Bukič ter Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? : integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji, ki sta >0 uredili dr. Mojca Medvešek in dr. Romana Bešter. Revijo Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vsebuje prispevke domaČih in tujih avtorjev o sodobnih smernicah razvoja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete, je predstavila dr. Sara Brezigar. Omenila Je prispevke posameznih raziskovalcev, kf so sodelovali v nastajanju teh številk revije. Ti so tudi spregovorili o problematiki, s katero so se ukvarjali v svojih prispevkih: dr. AAatjaž Klemenčič o prispevku z naslovom íwtohtone rsarodrte/etnlčne manjšine v alpsko Jadransko-panonskem prostoru, 1921-19J8, dr. Janez Pire o prispevku z rvaslovom Izkrivljene podobe Afrike v sodobnih slovenskih šolskih učbenikih in dr. Štefka Vavti o prispevtiu z naslovom Med an-gažmajem in odhajanjem ■ Identitetni tipi pri mladih Slovencih In Slovenkah na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. O monografiji Državljani tretjih držav alt tretjerazredni državljani? : integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji je spregovorila dr. Romana Bešter. Knjiga je izšla v okviru zbirke Etničnost, 9 (glavni ur. Janez Stergar). V monografiji so predstavljeni izsledki projekta Inte- gracija državljanov tretjih držav v Sloveniji, k( Ua ga linancirala Evropski sktad za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstvo la notranje zadeve Republike Slovenije. Omenila Je, da je to interdisciptinarno delo o aktualni In pereči probtcmatikl. V različnih prispevkih avtorji analizirajo sedanje razmere ir> okoliščine integracijskega procesa imigrantov v Republiki Sloveniji. Predstavljena je bila tixíi monografija Sloven-sko-hrvaški obmejni prostor: etnične vzporednice nrwd popisi prebivalstva po letu 1991, ki je kot tretji zvezek izšla v zbirki Medetnični odnosi v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško. O knjigi sta spregovorila oba avtorja, dr. Vera Kržisnik Bukič in dr. Damir Josipovič. Omenila sta, da je zaradi spremembe načina popisovanja prebivalstva to zadnji del nadaljevanja dosedanjega dela primerjave med popisi v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. V zbirki Medetnični odnosi v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško sta do zdaj izšli dve knjigi: Narodrastna sestava v obmejrwm prostoru med Slovenijo In Hrvaško avtorice dr. Vere KržiŠnik - Bukic 11997) in druga z naslovom Slovensko-hrvaski obmejni prostor; življenje ob meji 11999|. V njej je skupina avtorjev predstavila rezultate terenske raziskave. Tretji del zbirke je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za SloverKe v zamejstvu in po svetu. Po predstavitvi je bila tudi razprava, ki so se Je udeležili številni obiskovalci. Bdibara Riman Velja omeniti tudi prispevek Barbare Riman z naslovom Priseljevanje slovenskega prebivalstva z ozemlja današnje Republike Slovenije v Pulj do leu 1918, objavljen v reviji RiG, ki pa ni bil predstavljen na omenjeni predstavitvi. Barbara Riman: Priseljevanje slovenskega prebivalstva i ozemlja današnje RS v Pulj do leta 1918 Prispevek analizira problematiko priseljevanja slovenskega prebivalstva s prostora današnje Republike Slovenije v Pulj v času od zabeleženih prvih prihodov pa do leta 1918, ko je razpatfia avstro ogrska monarhija. Za zgodovitxi Istre in Pulja so pomembne pogo- ste migracije in priseljevanje prebivalstva, s čimer se je ustvaril raznolik etnični prostor, v katerem so pomembno vlogo odigrali tudi priseljena z darušnjega slovenskega območja. Prispevek prikazuje kontinuirano priseljevanje slovenskega prebivalstva od 17. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja m povezanost prišlekov z obstoječim prebivalstvom, evidentira razloge prihoda ter opisuje samoorganizacijo In delovanje slovenskih kulturnih društev v Pulju. Kot se Je pokazalo, ti procesi niso Izključno povezani s priseljenci s prostora današnje RS, temveč so zrwčilni tudi za prebivalce drugih območij osrednje Evrope; nekateri takšni procesi potekajo tudi danes. Barbara Riman doktorirala Barbara Riman je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 2A. maja uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenci v Gorskem kotarju, Kvarncrju in Istri od leta 1918 do leta 1991. Mentor je bil dr. Božo Rep«, Avtorici obseir» disertacije iskrene čestitke z ruijboljšiml željami za uspešno delo v prihodnjel I .. ii J m lil Februarja so se v Slovenskem domu na Reki začela predavanja v okviru prve Planinske akademije, ki sta jo s skupnimi močmi organizirala PD Snežnik iz Ilirske Bistrice m PS KPD Bazovica z Reke. Po končanem teoretičnem ddu pouka se je Akademija končala 14, in 15. maja s praktičnimi vajami in izpiti v Črr>em dolu blizu Sviščakov. Akademijo je obiskorvalo 21 udeležencev, zaključka se je udeležilo 19 članov planinske skupine. Pouk je potekal po programu Planinske zveze Slovenije. Kot predavatelji so nastopili tudi člani reške postaje HGSS-a (Hrvatske gorske službe spašavanja), s čimer je narejena povezava s programom Hrvaške planinske zveze. Tako so ucem brez njihove pomoči in resnega pristopa ne bi bilo takega uspeha. Oarko Mohđi Izpiti in podelitev diplom Nekoč je bila misel, potem ideja, danes pa Je to resničnost. Vse se je začelo m zložilo v Dar-kovi glavi. Resno srrw hodili na predavanja, ki so si sledila v zaniiTrivem in posluha vrednem zaporedju: Andrej Novak Je govorit o kulturnih In socioloških osnovah planinstva, Tina Turkovič nas Je poučila o prehrani v gorah in pripravah na turo. Vlado Dekleva je v kratkih orisih povedat vse o gorski reševalni službi v Sloveniji in nam dal tUdI zelo dober priročnik, Danijel Frleta pa Je govoril o hrvaški gorski reševalni službi. Tudi predavanje o nesrečah v gorah in prvi pomoči smo imeli. Naše mladince naj omenim kot pridne fante, ki so nam prenesli vse svoje znanje. ske Bistrice nam je poleg pomoči pri realizaciji projekta, imenovanega Planinska akademija, tudi odstopilo prikupno hišico v velikem gozdu za zaključek. In se je začelo ... Zaradi plohe (izpitno vprašanje} smo spremenili umik in smo najprej v dežju reševali test... bolj ali manj uspešno ... vendar uspešno... Kosilo je pripravil Duško: golaž In kruhovi cmoki so bili odlični. Ne v«m, kdo pomiva posodo, „kastrole" so ogromne. Nestrpno smo čakali rezultate In popravne izpite. „Komisija" je pooočasi In leeeemdjlto zbirala točke testa. Ne bom povedala, bom pa zapisala, da smo bili za vse skupne napake kre-gani. „Azimut ni ne točka ne črta, ampak kot. Kot... kot so rekli. Nadaljevali smo s hojo ob vrvi z vponkami, privezovati vrvi, take in drugačne ..., se učili hoditi s palicami lin kako se operejo In očistijo), uporabljati cepin In dereze. Naši vrli fantje vodniki, Andrej Grlica, Andrej Mohar in Damjan Pipan, so odlično opravili nalogo, bili so natančni, strogi in zahtevni. Joj, kako smo jih ubogati I Pošetěno njihove mame. Ob velikem tabornem ognju na jasi pred hišico smo večerjati, ga malo cukali in peli. Mimogrede se je na žerjavici pripravljala večerja: krompir, zelenjava in meso. No ja, jaz naj bi imela rojstni dan. Zdenka mi je spletla cvetni venček. Zvečer smo razdelili torto In penlno,Vedrana In VJrjana pa sta mi podarili majico Planinskega društva Opatija. Spali smo vse povprek, na podstrešju, v jedilnici, šotorih ... Ogenj je ob štirih še gorel. Jutro vedno prehitro pride. Zajtrkovali smo panceto in jajčka, popiti kavico in nadaljevali s hojo kot zaključkom Izpita. Vreme nas je le pustilo, tako da smo v suhem prebirali korake po gozdu in po poti. Naše matično Planinsko društvo Snežnik iz Ilir- Tako, zdaj smo se utrudili in kmalu bo kosilo, za katero vsi prav lepo skrbimo. Ocvrti zrezki tcf sladko zen.l>>i %Jllut JiplomotnI Folo: Dinko Mfihai t7. mul itovensk) đasi ISXt Bazovica ČiKonjsJ^íšča člani mladinske skupine KPD Bazovica so se zbrali v dvorišču in v prostovoljni akciji očistili okolico Slovenskega doma. Za dobro družbo sta poskrbela tudi najmlajša člana. Borna Banko-vič in David čelega. Fotografiji nam je poslala Petra Aničič. Vladi -Will na aliuljl Foio. Pelt« Anldli: W«ti|i. I Roiuln-Bflnkowlí In Botivi Tiinin ČWrga In Davtd Foto Petra */iičlć Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine In slovenske kulture v KPD Bazovica Dragica Mo-tik je v sodelovanju z društvom pripravila spoznavni večer. Udeležili so se ga mladi in odrasli člani društva, med njimi tudi ponovni tečajniki. Predstavila je načm poučevanja in njegove cilje, predsednik društva Milan Grlica pa je na kratko spregovoril o dejavnosti društva in prijavah na pouk, ki bo jeseni potekal ze devetnajsto leto zapored. Predstavitve se je udeležila tudi tajnica KPD Bazovica Zdenka Jelove an. Prijave za pouk sprejema tajništvo ob uradnih urah. Mar JAM MIrkcviiï 'S. mM Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina je t sodelavci na sedežu županije sprejel predstavnike slovenskih turističnih medijev. Srečanja se je udeležil tudi direktor predstavništva hrvaške turistične skuprKisti v Ljubljani, Goran BUžlc. Skupina slovenskih novinarjev si je v okviru študijskega obiska ogledala tudi Astronomski center na Reki in razvaline utrdbe na Trsatu. Legertdarni reški rojak in gledališćnik, neu-trixlni Alojz Usenik, doma Iz Krvave Peči, je nastopil tudi r\a programu ob predstavitvi monografije 0 svojem rojstrwffi kraju z naslovom Svet med Mokrcem, Mačkovcem in Iško Krvava Peč z okolico. Prireditev, ki je potekala v nabito polni galeriji Trubarjeve domačije v Rašici, je obogatil z recitacijo monologa iz Cankarjevega i-tiapca Jerneja ter interpretacijo pesmi Zdomec priljubljenega reškega rojaka Slavka Art>itra in tudi, posebej za to priložnost. Pesmi o krvavski legendi Milana Tekavca. Zelo zajetna monografija ima več kot petsto strani velikega formata in Številne fotografije. Napisala sta jo Tomaž Kočar, mali kr^v-iki Valvasor - tako ga v uvodni besedi imenuje Matjaž Kmecl , ki je kot marljivi zapisovalec kraja dal knjigi glavni pečat, in Srečko Knafelc, mož pokojne nečaikinjc Alojza Usenika, Nadje, čigar prispevek so poglavja o prihodnosti vasi in okolice ter fotografski zapisi lepote teh kra-je\t Zanimiva knjiga obnvjčje med planinama Atokrc in Mačkovec ter reko Iško obravnava z najrazličnejših plati, med drugim, v poglavju o znanih osebnostih, tudi pisatelja Petra Božiča in poleg njega še Alojza Usenika. Na štirih straneh predstavlja njegovo življenjsko in gledališko pot. Tako je med drugim zapisano, da je bil Alojz Usenik rojen v številni družini, kot dvanajsti od trinajstih otrok, in da so bila njegova otroška leta zelo težka. Med drugo svetovno vojno je bita vas dvakrat požgarta, družina pa pregnana. Bratje In ena Izmed sestra so bili v partizanih, Alojz pa se je v najhujšem času z mamo zadrževal na osvobojenem ozemlju. Kot kurir je pomagal po svojih močeh, zato ga je črna roka dvakrat ujela, a mu je uspelo uiti. Po osvoboditvi je bil v Velikih Laščah znan kot ku-rirček Lojze in ni je bilo veselice ali prireditve, kjer ne bi sodeloval kot plesalec ali recitator. V tej vlogi ga je spoznala tudi večina rojakov na Reki, kjer je po prihodu iz koprskega gledališča v reškem HNK Ivana pl. Zajca do upokojitve uspešno nadaljeval svojo kariero inšpicienta, vodje predstav in asistenta številnih režiserjev. Prispevek omenja tudi dejavnost KPD Bazovica in pomembno vlo^o Alojza Usenika kot dolgoletnega gledališkega režiserja in igralca ter vodjo dramske skupine v društvu. M«>aiu MlikovW .'Il iiMHU)(JfJlf))(l r:itr V Okviru ekskurzije na Kvarner in v Istro Je Reko obiskala skupina osebja Iz vrtca AAavrica v Brežicah. Njihova pobuda, da bi si ob tej priložnosti ogledali tudi enega izmed reških vrtcev, je naletela na prijazen odziv in dobrodošlico jim je v reškem vrtcu na Drenovi zaželela ravnateljica reških vrtcev Gordana Rena, Izčrpno je predstavila delovanje reških vrtcev, ki jih obiskuje več kot tri tisoč otrok, njihove pestre programe in način dela, gostje pa so si lahko ogledali tudi krajši film na to terno In publikacijo Vrtič, ki predstavlja vseh pet centrov predšolske vzgoje na Reki, v katerih je zaposlenih tristo vzgojiteljev in trideset strokovnih sodelavcev različnih strok. Gordana Reria je tudi povedala, da ustanova Otroški vrtec Reka, ki združuje vse enote predšolske vzgoje na Reki, v sodelovanju s svetoma slover«ke narodne manjšine Mesta Reka in PGŽ začenja pilotski projekt Krajši program učenja slovenščine za otroke, pripadnike slovenske narodne manjšir». Program bo organiziran za dve skupini otrok zainteresiranih staršev, v vrtcu na Potoku v središču mesta in v vrtcu Veseljko na Pečinah. Dodatna dobrodošla okoliščina je, da so nekatere vzgojiteljice pripadnice slovenske narodne manjšine in govorijo slovensko. Direktorica brežiškega vrtca Mavrica Ana Kupina je bila zelo zadovoljna z obiskom, ki pome- nI priložnost za dogovor o sodctovanju v prihodnje. Marjana Mlrtovič IZ LIBURNIJE Akcdemskl slikar, mtawrator In pesnik Viktor Snoj n«m je ii svoje nove pesniške zbirke poslal novo pesem, Vse o Krasu, za katero se mu najlepše zatwatjujemo. vse o krasu nebo na krasu Je čudovito krašcvci to vedo občudujejo njegov odsev v izjemni sinjini krajani ^vore s kamni kot da so njihovi svojci posebnost poosebljanja je doma na krasu oblikovala se zamisel da se [KKtavi stopnišče v bližini kope sortiranega kamna vrh stopnišča Je dal povsem nov pogled na zelene brežine z dobro zemljo kraševec je zadovoljen ima sedaj več zemlje večji kos kruha za svojo družino Viktor Snoj Vltiior Snoj, l/ •-•«la Sponln na Km Ovcliiil đrhrv 23. maj Vila Angelina, Opatija Prvi hote« na Jadranu V Hrvaškem muzeju tunzma v Vili Angiolina v Opatiji so odprli razstavo z naslovom Prvi hoteli na Jadranu.Razvoj turizma ob koncu devetnajstega stoletja na Hrvaškem je bil v vizualnem pogledu najbolj prepoznavcfi v izgradnji hotelskih poslopij. V krajih ob nvjrju se je poleg kopališkega začel razvijati tudi zdraviliški turizem, gradili so se velikanski hoteli, obdani z negovanimi parki in v skladu s takratno histo-riclstlčno arhitekturo. Središče hotelske gradnje je bila Opatija, kjer sta bila 1884 in leto pozneje postavljena velika reprezentančna hotela, Kvarner |Quarnero> In Imperial (Stephanie), zatem pa v obdobju do prve svetovne vojne še sto hoteiov, penzionov in rezidenčnih vil. Hotele so pozneje gradili tudi v sosednjem Lovranu, na Reki in Sušaku, v Crikvenici, Novem Vinodolskem, na Brionih, Lošinju, Krku in Rabu. Kot je med drugim v katalogu zapisala Mirjana Kos, se hotelska arhitektura, zlasti v znanih turističnih krajih, kot so Opatija, Dubrovnik, Mali Lošinj, Crikvenica in Brioni, po svoji kakovosti lahko kosa s takratno arhitekturo francoske ali Italijanske riviere. V primerjavi z njima pa tovrstna hrvaška dediščina In hotelska tradicija žal nista primerno ovrednoteni in (še) nista postali del turistične ponudbe. V prizadevanje, da W izpolnili to vrzel in spodbudili premišljanje o tem, sodi tudi razstava Prvi hoteli na Jadranu. Na ogled bo do 26. februarja prihodnje leto, na njej pa prvo obdobje razvoja turizma prikazuje tudi starinska oprema, od recepcije, pribora in posodja do pogrnjenih hotelskih miz ter starih reklam, oglasov, fotografij in tiska. Predstavljeni so tudi možje, posebej zaslužni za razvoj Opatije: pravnik, politik in opatijski župan Andrija Stanger, zdravnik Anton Feliks Jačič, reški trgovec Higin (Iginio) Scarpa, ki je s sinom Paolom zgradil Vilo Angiolina, generalni direktor Društva južnih železnic Friedrich Julius Schuller, zdravnik Julius Glax, ki velja za ustanovitelja zdravilišča v Opatiji, nemška princesa z umetniškim imenom Carmen Sylva, poznejša romunska kraljica, princesa Stephanie in zdravnik Juraj Matija Šporer. s krajšimi pojasnili so razstavljene tudi fotografije 2 naslovom Zgradbe javnega namena, med kaicfc jc uvrščena tudi fotografija Zdravilišč« za državne uslužbence OS^Sl» ena od stavb, ki so bile v Opatiji zgrajene po načrtu arhitekta Maksa Fabianija. Zgradilo jo je Društvo Zlatega križa ï Dunaja, v njej sta bila po prvi svetovni vojni hotel Lido in penzion Croce d"Oro, pozneje pa zdravstveni dom. Marjana Mirkcvic GORSKI KOTAR 2<3. april Delavski dom, Delnice 2. prireditev goranikih velikonočnih Jedi yniía it'ij vpíufiiiig n-jjclo programa sta nastopila čakavski pevec Alen Polič ob spremljavi ukrajinske skupine Kaljina z Reke In Davor Crguric, ki jc ob spremljavi reškega kitarista Davorja Jevtova predstavil svoje uglasbene pesmi v delniškem narečju. Pd upisu Davorja Cr^urtča povzela in prevedla Marjana Mlrkovtč Etnološko društvo Prepelin'c Iz Delnic, ki ga vodi Davor Grguric, je poleg organizacije različnih prireditev znarm tudi po uspešnem zbiranju in ohranjanju predmetov in običajev s področja krajevne dediščine ter po zavzemanju za Etnografski muzej Gorskega kotarja v Delnicah, objavlja pa tudi knjige v domačem narečju Z vsebino Iz goranske etnografske tradicije. Kot nam je sporočil Davor Crgurič, je na njegovo pobudo potekata tudi zanimiva, druga gastronomska prireditev na temo Goranska jela - Vezámska nađeta, ki edira na enem mestu predstavlja različice goranskega nadeva, ki naj bi postat tržna znamka. Zanj ima skoraj vsak kraj v Gorskem kotarju svoj recept in tudi naziv, kot so npr. želódac, želudac, žeuóďc, nadelo, nadvavajne all nadvavajni, budel, hrge. Na omenjeni prireditvi so se poleg društva Prepelin'c lžeuoďc iz Delnic, nadvavajni iz Gerova in sladki želodec iz Brestove Drage) predstavili še društva: Furman Iz Črnega Luga, Skračka žena Iz Skrada, etnološka zt>trka rodbine Čop Palčava šiša iz vasice Plesce, družinsko gospodarstvo OPG Pintar iz Čabra, Kmetij-sko-družinska obrt Grohar iz Jablana, društvo žensk Senjsko Iz Senjskega, KUD Frankopan Iz Severina ob Kolpi, zasebna gostinstva Atonte Rosa, d. o. o., restavracija Pleter (n Predah, d. o. o., Jadranke Cindnč iz Delnic, sodelovale pa so tudi gostje iz Slovenije, društvo žensk Nežica iz bližnjega Kostela. V glasbenem delu NAPOVED MAJ 1. junij, 19.00 Društvo arhitektov. Rek« Arhitekturna delavnica, letna razstava V prostorih reškega društva arhitektov (DA| na naslovu Ivana Dežmana 2a na Reki bo odprta razstava del, nastalih v okviru prve arhitek-turno-likovne delavnice, v kateri so se maturanti pripravljali na sprejemni Izpit za študij arhitekture in krajirftkega oblikovanja na fakulteti za arhitekturo in biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po besedah mentoric, ljubljanskih diplomantk, vodje delavnice Gorane Stipeč in sodelavci, Nike Keller in Jane Mikullčič, ki so pri DA dale pobudo za ustanovitev Sekcije mladih in v tem okviru za potek delavnice, je bil odziv presenetljiva Prijavilo se je petnajst srednješolcev, ki so od začetka novembra lani do konca maja letos vsak teden obiskovali triurno delavnico s skrbno sestavljenim programom, ki je vseboval likovno izražanje, seznanitev s sodobno arhitekturo in aktualnimi deli vodilnih arhitektov. Na letni razstavi bo na vpogled, kar se je v času delavnice ritalo, slikalo, lepilo in brisalo. Marjano MIrkovič rte |iil(ii4Viili UkVfloval tudi iiHodl tojak lUilo Kđl«^ Foir) Kiulo KnL»r 1. junlj, t9.00 St«ra mestna hiia na spMtth) Pjacl IS tet ljubezni, razstava Slovensko kulturno društvo Triglav v Splitu vabi na razstavo klekljane čipke, ustvarjene izpod pridnih rok članic klektjarske sekcije društva. V programu bo nastopil MePZ SKD Triglav, ki vodi Tanja Kurajica, Ana Matusinović bo predstavila recital, dogodek pa bo povezovala Vera Hrga. Na ogled bodo čipke, ki so jih izdelale Anka Pcrak, Breda Noveiič, Dragica Lu-šič, Edita Bulat, Beonora Bohm, Jana Ćaleta, Katica Kaštelan, Iva Mustapic, Majda Frakić, Milica Topic, Olga Tomič, Višnja Delic, Vjera Šušmelj,Zdenka Amižič in Žaklina Lendič. Na razstavi, ki sta }o pripravili Katica Kaštelan In Vera Hrga, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi rtačin izdelovanja čipke. 3. junij, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Razstava fotografij Reški parki in Industrijska dediščina Foto skupina KPD Bazovica bo odprla novo razstavo, tokrat namenjeno reškim parkom in industrijski dediščini. Kot je med drugim zapisala v katalogu vodja skupine Petra Aničič, so razmišljali o temi razstave in se odločili, da bodo začeli pri sebi, našem mestu, Reki. Reko povezujemo z indu-sthjo in tuko, urbanim turizmom. Z reško industrijo, v gospodarskem pogledu danes uničeno, se srečujemo po vsem mestu, posebno pa na ot>močju Mlake in v okolici nekdanje Industrijske ulic«. Zapuščene tovarniške hale postajajo prepoznavne kot neizrabljeni prostori za kulturo. Kje v mestu pa je narava? Izginila je v smogu industrijskih obratov. Pravijo, da je v parkih. Parki so srce mesta, njegova pljuča. Vertdar, je to dovolj? Reških pet kvadratov zelenih površin na prebivalca je daleč pod hrvaškim in evropskim povprečjem. ... Skušali smo na fotografije ujeti dve nasprotji, industrijo in parke, opozoriti na velikanske možnosti prvega in pomanjkanje drugega. Mladi člani foto skupir« bodo v okviru razstave predvidoma posadili tudi lipo in obenem opozorili na pomen kampanje Ena mati, en svet, ki Jih je, kot pravijo, spodbudila k delovanju. Več o kampanji je objavijeno na spletni strani www. umj etnost- davanja.hr. Mai Jana Mrkavtc 3.-18. junij Ladja Galeb, Reka Področje zastoja, rtfzstava (z zbirk« Marinko Sudac V reški luki bodo na nekdanji Titovi ladji Galeb, ki jO želijo mestne oblasti preurediti v plavajoči muzej, odprti razstavo z naslovom Področje zastoja, aktivistično umetnost iz zbirke Marinko Sudac. V zbirki so tudi dela slovenskih umetnikov in skupin (AAatjaž Haniek, AAarko Pogačnik, Tomaž Šalamun, skupina OHO, družina iz Šempasa, AAarJan Ciglič, Naško Križnar). 4. junij. 19.00 Slovenski dom KPO B«»vtc« Dan državnosti RS V društvu bodo počastili dan državnosti Hrvaške in Slovenije, ki ta praznik praznujeta istega dne, 25. junija. Nastopili bodo: mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Maje Dobřila, dramska skupina, ki jo vodi Siniša Po-sarič, ter plesna in folklorna skupi rta, ki ju vodita Hana Nusbaum in Martina Ascetic. Prireditev, na kateri bodo posebej počastili tudi letošnji jubilej, dvajsetletnico osamosvojitve Republike Slovenije, bo obenem pomenila tudi sklepni dogodek ob koncu iztekajoče se kulturne sezone. 4. junij Snježnik-Snežnik V Slovenskem domu v Zagrebu bo predstavljena prva zgoščenka mešanega pevskega zbora društva. Kot jc zapisano v najavi na spletni «rani wv^ví.slovenci.hr, slovenski pevski zbori v Zagrebu delujejo, odkar se združujejo Slovenci. že leta 1930 so bili organizirani mešani, moški in ženski zbor. Najdlje, z občasnimi prekinitvami, deluje mešani pevski zbor. Od leta I'WS ga vodi zborovodja Franc Kene, zbor pa prepeva slovenske narodne in tradicionalne pesmi ter pesmi, ki jih ustvarjajo člani tega društva. 9. junij. 19.00 Filodranimatica. Reka Prvi hrvaški prevod Novega testamenta (1526/63), tiskan v Urachu Planinska sk^jina KPD Bazovica se bo udeležita det pri prenovitvi planinske steze od vrha Sni-ježnika na Hrvaškem do Snežnika v Sloveniji. 8. junij. 19,30 Slovenski dom KPD Bazovica Ivan Brajdič, biografija Predstavitev knjige mag. Karmen Oelač Petkovič V organizaciji obefi slovenskih manjšinskih svetov bo tudi na Reki potekala predstavitev knjige Ivan Brajdic, biografija, avtorice mag. Karmen Oelač Petkovič. Knjiga je bila oktobra lani predstavljana v mcstecu Brod Moravice. Izid knjige sta finančno podprta sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka In PGŽ, ki sta tudi sozaložnika publikacije. Na predstavitvi bodo poleg avtorice mag. Karmen Dclač Petkovič sodelovali še predsednik in članica društva Turanj iz Broda Moravic, Dražen Brajdič in Dijana Arbanas ter urednica Kažipota kot prevajalka knjige. Marjana Mirk<»ilč Odsek za zgodovino pri reški podružnici Matice hrvaške iMH) bo v počastitev 450. obletnice Table za dicu (1561) In 490. obletnice rojstva Štefana Konzula Istrana v slovesni dvorani reške Fllodrammatice organiziral predavanje z naslovom Prvi hrvaški prevtxi Novega testamenta (1526/63), tiskan v Lfrachu (ponatis 2007, 2008). Predaval bo dr. Alojz Jembrlh, v imenu izdajatelja bo o delu spregovorila dr. Lidija Matoševic, navzoče pa bo pozdravil tudi predsednik reške podružnice MH profesor Goran Crnkovic, ki se mu zahvaljujemo za posredovano sporočilo. 10. junij Kana t pul «onjgi MePZ KPD Bazovica V organizaciji Ustanove Ivan Matetič Ronjgov bo v Ronjgih tudi letos |xitekala znana in priljubljena prireditev Kanat pul RonJsl. V množici zborov in med stotinami pevcev bodo znova sodelovali tudi pevci in pevke MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Maja Dobřila. 10. junij Palač« Crovitl, Koper Začetki spomeniške službe v Istii V organizaciji koprskega Humanističnega društva za zgodovino in umetnost Istre Histria bo v Kopru potekla mednarodna znanstvena konferenca z nislovom Začetki ipomeniske službe v Istri, študijski dan o istrski kulturni dediščini. Srečanje bo vsebovalo teme o Začetkih varovanja kulturne dediščine in Razvoju teorije in prakse konservatorstva: študijski primeri. Sodelovali bodo tudi strokovnjaki iz Hrvaške: z Reke se bosta konference udeležila dr, Ivan AAatejčič (Varstvo in predstavitev prazgodovinskih spomenikov v Istri: Iz preteklosti obnove Evfrazlanet in dr. Varijan Bradanović (Podrobne konservatorske analize istrskih naselij nekoč in danes I. Motiv za razmislek o zgodovini spomeniške službe v Istri ponuja 130 letntca organizacije koprske občinske arheološke komisije. Kot je v katalogu med drugim zapisala Deborah Rogoz-ntca, zeli organizator s tem srečanjem opozoriti strokovno In tudi širšo Javnost rw vrednotenje kulturne dediščine. Kot cilj si zastavlja obuditev spomina na začetke organiziranega varstva kulturne dediščine v Istri, kar ponuja dobro iztočnico za pregled njegovega razvoja v regiji in soočanje različnih praks, ki kljub različnim smerem, pnistopom in pojmovanju, nosijo v sebi univerzalne vrednote. Mirjana Mirkovlć 14. JunIJ Foto festival, Reka Na več lokacijah, v Muzeju moderne in sodobne umetnosti lA^U), Mestni hiši, Mestnem muzeju In Malem salonu bo v organizaciji MAASU in v sodelovanju z Mestom Reka potekal pester in zanimiv program, obogaten s ciklom predavanj o fotografiji. 17. in 18. junija tio v mestni hiši Foto forum na temo krajinske fotografije in razvoja fotografije v srednji in vzhodni Evropi od osemdesetih let preteklega stoletja do danes, o fotografiji pa bosta med drugimi spregovorila tudi gosta iz Ljubljane, kustos dr. Aleksander Bausln in umetnostni zgodovinar Dejan Sluga iz galerije Photon. Več: www.mmsu.hr Marjana MIrkovtc niiiHiP FOUI Ceikes'Sv. Tiojlce. Hra&tov(|i>. Iz kataloga. Loaotiv Iťitlvida |e oMikcval Hiliplil Stoc« 14. junij, 19.00 Krajevna skupnost Mlaka, Reka Lepot« pomladi, razstava fotografij Foto skupina Slovenskega doma KPD Bazovica bo v prostorih krajevne skuprvosti na AMaki pripravila razstavo z naslovom Lepote pomladi. Razstavljali bodo: Petra Aričic, Jasmina Dlačic, Anita Hromin, Marijana Košuta Bankovic, Arka Lipovac in Istog Žori. 15. JunIJ, 18.00 Mestna hii», Groinjan Na slovesnosti v počastitev Dneva Občine Gro-žnjan bo tudi predstavljena knjiga Grožnjan, istrsko mesto umetnikov avtorja akademske^ slikarja Roka Zelenka. Gre za dopolnjem izdajo monografije Slovertci v Mestu umetnikov istega avtorja Iz leta 1999. Založnik je SKD Istra izPulja, puWikacija pa s svojo kolturno-zgodo-vinsko vsebino deluje kot zanimiv vodič po tem slikovitem mestecu. Izšla bo v slovenskem, hrvaškem, angleškem in italijanskem jeziku. Rok Zelenko bo 18. junija v galeriji Porton odprl novo razstavo. Marjana Mlrkcvič VrtIilUî d» i«j««vo fir*.» 16. junij MK RH, Konservatorski oddelek, Reka FlumincrilsaSlovenica, predstavitev V atriju konservatorskega oddelka hrvaškega ministrstva za kulturo na Reki bo predstavljena slovenska izdaja študije Flumlnensla Slovenica avtorja dr. Irvina Lukeřlča. O Knjigi, ki govori o večstoletnih reško-slovenskih vezetí, bodo spregovorili avtor, dr. Irvin Lukežić, glavna urednica Vtasta Hrvatin Smetko, urednik slovenske izdaje Tomo 5ajn in urednica Kažipota kot prevajalka. Izid knjige so finančno podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu In po svetu ter PGŽ in Vesto Reka. Mdrjana Mir kovic 18.-19, junij Šentvid pri Stični Tabor slovenskih pevskih zborov Največjega slovertskega pevskega srečanja se bo tudi letos uddcill MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Maja Dobřila. 21. Junij, 20.00 Dom hrvaikih branlteljcv, Pulj 10 let SKD Istra SKD Istra v Pulju praznuje letos desetletnico delovanja. Jubilej bo proslavilo s slovesno aka-dcfnijo v Domu hrvaikih braniteljcv v središču Pulja. Društvo ima lastne prostore v starem jedru Pulja in postaja prepoznavno zlasti po galerijski dejavnosti, v zadnjih lotih tudi po nastopih pevskega zbora, ki ga vodi Paola Ster-motić, in posebej pevske skupirw Encijan. Pestra dejavnost društva kreativna in likovna skupina, skupina za zdravo življenje, citrarski tečaj, glasilo Mavrica, predavanja, organizacija letr>e prireditve Dnevi slovenske kulture v Pulju „ - je predstavljena na spletni strani www.skdistra.hr. 27.-28. Junij ZRC SAZU, LJubijMia Generscijske razlike kot izziv za izieljen->ke in zamejstie skupnosti v primerjalni perspektivi Inštitut za slovensko izseljenstvo In migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabijo na mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Generacijske razlike kot izziv za izseljenske in zamejske skupnosti v primerjalni perspektivi. Prvi dan bo posvečen izkušnjam izseljenskih skupnosti ter viogi mladih pri njihovem ohranjanju in razvoju ter bo potekal v angleščini. Drugi dan konference bo posvečen tem temam v zamejskih skupnostih. V tem delu bo predvidoma sodelovala tudi dr. Barbara Riman z Reke s prispevkom z naslovom AAladl (n slovenska društva na Hrvaškem skozi perspektivo preteklosti in prihodtxjsti. Konferenca je eden izmed dogodkov, ki jih določa Akcijski nacrt Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu o sodelovanju (n podpori mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. Več: www.uszs.eov.si Mtrjan« MItkovIč 28. junlj-ia. JuUJ, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Od zabrtM do prenow identitete Slovenci v Bosni In Hercefovinl 15ÎO-2010 V dvorani Slovenskega doma bo odprta doku mentarna razstava z naslovom Od zabnsa do prenove identitete: Slovenci v Bosni in Her cegovini 1530-2010 avtorja Staneta Koblarja Razstava ponuja pregled prihodov, bivanja udejstvovanja in organiziranja Slovencev v Bo sni in Hercegovini s poudarkom na ohranitvi narodne zavesti, vse od popotovanja pogumnega ljubljanskega notarja Benedikta Kuripečiča skozi Bosno lin Hercegovino leta 15Î0, še za časa vladavine turškega sultana Sulejmana I, Veličastnega, do naših dni. Marjana Mirtuntc IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV 12. maj Mestna htia, Umag Ustanovitev SKD Ajda Umn V polni dvorani mestne hiše v Umagu so 12. maja ustanovili novo slovensko društvo na Hrvaškem z imenom Ajda. Vodi ga Vlasta Crgić, tudi najzaslužnejša za združevanje rojakov; podpredsednica je Ljudmila Paulič, med aktivnimi pobudnicami pa sta še Danica Bojkovic, nepogrešljiva za urejanje papirjev. In Lena Fučkar. Sedež Je za zdaj na naslovu Valica 36 v Umagu, Kot je povedala Vlasta Grgić, so ze pripravili prošnjo za vključitev v krovno organizacijo, sicer pa bodo prednostne naloge društva Ajda druženje in skrb za ohranitev Jezika, informativna pomoć v postopkih za pridobitev državljanstva in stipendije ter pri vpisu na slo- venske univerze, glede na to, da imajo med sedanjimi već kot sto ćlani tudi novinarko Sabino Frar^ek, pa je morda pričakovati tudi kakšno glasilo.Navzoče je nagovoril župan Umaga Villi Bassanese ter ob tej priložnosti Izrazil podporo In poudaril večkulturrw sožitje In pisano narodnostno sestavo prebivalstva v tem istrskem mestu, pa tudi svojo, z tiabico Šavrinko. Pozdravne besede je izrekel tudi minister za Slovence v zamejstvu In po svetu dr. Boštjan Žekš, m napovedal, da se bo po upokojitvi skoraj gotovo včlanil ravno v društvo Ajda v Umagu, kamor že leta prihaja na poletni oddih. Ustanovne seje so se med drugimi udetezili še vodja sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS In za statusne zadeve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merijak, predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, častni konzul RH v RS In predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik, Valter Miklavčič iz Društva za sJovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju EKO parka Kras ter predstavniki društev In svetov Iz Pulja, Poreča, Buzeta In Reke ter reške pisarne Urad za Evropo, ki so vsi čestitali Vlasti Orgić in zaželeli društvu uspešno deiww.uzuvrh. Marjana MiikovK Riiill .vetljal- Iti i1( Boiljčin ÎCK'. i ««idstvom SKD Ajda Fnli, VoijiiiuiMlikir.»! 21. m«J lUturi 17. UUjin Društvo Slovencev Društvo Slovencev v Labit>u, ki ga je aprila leta 2006 ustartovil mladi novtrvar Kristián Stepčlč ReiMTian, tudi njegov prvi predsednik, Jc slovesno odprlo nove prostore. Sedež so dobili po petih letih delovanja in na prošnjo mestnim obUstem. Kot je povedala predsednica Silva Sutar Vujtćić, so s prostorom, čeprav meri le 18 kvadratnih metrov, zadovoljni, saj imajo v istem poslopju na naslovu Katuri 17 v Podlabi-nu, kjer je podjetniški inkubator, na razpolago tudi dvorano za prireditve. V njej je potekala tudi priložnostna slovesnost, na kateri se je Silva Šutar Vujičić zahvalila mestnim oblastem za dodelitev prostorov in zatem na kratko povzela dosedanje brezdomsko delovanje. Povedala je, da je bilo delo društva, k( danes šteje več kot osemdeset članov, usmerjeno v organizacijo kulturnih dogodkov In druženja: najodmevnejša je bila razstava starih razglednic z motivi Labina in s slovenskim besedilom, z zbirko, ki jo je prijazno odstopil znani labinski novinar, tudi dober poznavalcc krajevne zgodovine, Marijan MilevoJ, in ki je odprtje obogatil s tvojo predstavitvijo. Pripravili so tudi razstavo o sodobni slovenski kulturi, odprto v Kulturnem centru Lampama. Kot posebej dobrodošel dogodek v vrsti predavanj v preteklem petletnem delovanju je Silva Šutar Vujičic omenila zanimivo predavanje mag. Katarine Pajnič o položaju Slovencev v Labinšcini in na Hrvaškem iz gradiva njene magistrske naloge, veseli pa so bili tudi študijskega obiska z ljubljanske filozofske fakultete z mentorjein dr. Jernejem Zupančičem. Stiki z rojaki in druženja so potekala večinoma na izletih in posebno jim je ostal v spominu obisk Idrije, ki jo z Labinom povezuje tudi rudarska dediščina. Silva 5utar Vujičic se Je zatem posebej zahvalila požrtvovalnim članom društva, ki so s prostovoljnim delom uredili prostore: Francu Vidmarju, željku VUjičiču In Alojzu FIketu. 5te%"llne obiskorwilce • zbralo se Jih je blizu sto -, je pozdravil še vodja sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS in za statusne zadeve r\a Uradu Vlade RS za Slovence v zarr^Jstvu In po svetu Rudi Merljak. Izrazil Je veliko zadovoljstvo z novo pridobitvijo, napovedal podpo- ro tudi v prihodnje in zatem přeřezal trak ter uradno odprl prostor. Kulturni program je ob tej priložnosti napolnil nastop pevske skupine Encijan MePZ SKD (sua Iz Pulja, ki jo vodi Paola Stermotić, in moške klape SKD Snežnik iz Lovrana. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki društev SKD Istra iz Pulja, KPD Bazovica z Reke, SKD Snežnik iz Lovrana in SKD Oljka iz Poreča ter reške pisarr« Urad za Evropo in Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske Županije, čestitke pa je v imenu Narodne skupnosti Bošnjakov iz Labina izrekel Šerif Erdić. Na poznejšem prisrčnem druženju smo spoznali tudi več rojakov, ki so pred petimi leti pomagati ustanoviti društvo kot so, če naštejemo le nekatere, Gaetano (Kajetan) Sedej, Zdenko Bevčar, Vita Dundara in Vida Reisman, ki je, kot so nam povedali, prava duša društva. Žal, se srečanja ni mogel udeležiti ustanovitelj društva Kristián Stepćić-Rcisman. Marjana MlrkovK - J ' rlj '- In Silve itílAi Viifiři' -oto í,;ar]aiw iKc-ić Pfjiiin (i'.rn.ilua v l-tîMiU Faloi .'.t; |.in,i MifkxîvU: Kuilr iMrftJiik %■ ddîi%îv(KM dru^tVA-folo: M.1I -inn Mirko Oba sveta slovenske narodrw manjšine, Reke in PGŽ, sta pred manjšinskimi volitvami v No-vetn listu v petek, 27. maja objavila dva skupna oglasa v slovenščini (in hrvaščini) In k sodelovanju porvala rojake, zaintefcsirane za morebitno kandidaturo v slovenskih manjšinskih svetih Reke, PGŽ ali Metuljev. Zaradi časovne stiske sta v ponedeljek, 30. maja, sveta or^nizirala tudi posebno dežurstvo za pomoč pri pripravi kandidature, vendar zanimanja ni b4'(o. Z objavo oglasa pa ni šlo gladko: zapletlo se je zaradi jezika, kajti "po praviliti morajo biti vsi oglasi v hrvaščini", nam je rečeno v uredništvih dnevnikov Novi list, Jutarnji list. Večernji list in Vjesnik, kar menda velja tudi za plačane oglase. Na naše prošnje o vpogledu v pravilnike, ki to urejajo, nismo prejeli odgovora. Ni nam preostalo drugega, kot da sprejmemo širokogrudno ponudbo (In dvojno ceno) ter poziv objavimo v slovenskem In hrvaškem Jeziku. Naj še dodamo, da sta pred manjšinskimi volitvami 10. julija volilna komisija Mesta Reka in PG2 manjšinskim svetom in predstavnikom na svojem območju 25. oz. 27. maja sporočili podatke o razpisanih volitvah. Pri tem se jima je rkapačno zapisalo, da so za svet slovertske narodne manjšine razpisane volitve tudi v Opatiji, kjer pn je vlada v resnici razpisala le volitve za slovenskega manjšinskega predstavnika. Napačno informacijo je povzel tudi reški Novi list. Marjana Mirkovlč Državni zbor RS je februarja letos sprejel Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ v RS iDcPNNS, Uradni list 7/2011), vlada RS pa je maja sprejela Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Svet se bo konstituiral v 30 dneh od sprejema in bo pomenil posvetovalno telo Vlade RS o zadevah s področja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS. Predsedoval mu bo minister, pristojen za kulturo, vključeval pa bo predstavnike državnih organov in Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v Sloveniji (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Srbovi. Več: v/ww.mk.gov.si Deklaracija RS o položaju narodnih sku> pnottí pdfMdnflwv nekdanje SFRJ v RS (DePNNS) Državni »bor RS je I, februarja 2011 sprejel Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ v RS (De PNNS. Uradni list 7/2011 i. Veliko vlogo za jprejem tega pomembnega dokumenta je odigrala znar^^vena svetnica na Inštitutu za narodnosna vprašanja |INV) v Ljubljani dr. Vera Kriišnik BukIc, kot posebna amba ladorka znana tudi med rojaki rva Hrvaškem zaradi svojega dolgoletnega zavzemanja tudi za okrepitev njihovega položaja. OZ RS s to deklaracijo Izraža stališča do vprašanj narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, katerih pripadniki so državljani RS in v njej tudi stalno prebivajo, njihove kolektivne pravico pa niso posebej urejene v Usta« (Albanci. BošnjaltI, Črnogorci, Hrvati, Ma Xedonci in Srbi i. Poleg Individualnih pravic, določenih v ustavi, imojo posebej pravico do lastnega narodnostnega ssmap&fneno- vonja řrt samoorsanizlranja no norodnoitnt podlost, s čimer uživajo in razvijajo kuituro svD)ejo naroda, negujejo svoj jeiik m pisavo, ohranjajo svoja zgodovina, si prizadevajo za organizirano priiotnoit v jov noiti ter v iodelovonju i pnpadniki večinskega naroda in dru$ih narodnih skupnosti prispevajo k multi^sitmnosti Slovenije. RS ne te prOm*^ temveč takino dejavnost tudi spodbuja, hkrati pasi t>o prizadevata za uve^ tjavitev pravnih okvirov, ki bi zasotovlli mo-tehalne in dr\j$e oblike podpore njlhovrmu delovanju. Deklaracija ob koncu med drugim Izraža mnenje, da bi k ohranjanju m razvoju identitete omenjenih narodnih skupnosti prispevala ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa Vlade RS, ki bf obravnavalo vpmia-njo. zahteve m predloge pripadnikov obravnavanih narodnih skupnosti ter sprejemalo stališča do predlogov odločitev vlade in ministrstev, ki bi se nanašata rta tematike teh narodnih skupnosti (Sosvet pri Vladi). V posvetovalnem telesu bi enakopravno sodelovali predstavniki teh narodnih skupnosti, kar bi pripomoglo k usklajenemu delovanju za urejanje omenjenih vprašanj. Civilna družba za nadaljnji nadzor poglavja 23 Petnajst hrvaških organizacij civilne družbe Je Evropski komisiji 15. maja letos predstavilo predlog o vzpostavitvi neodvisnega parlamentarnega telesa, ki bi še vsaj tri leta po končanih pogajanjih z Evropsko unijo rta Hrvaškem nadzorovalo potek reform iz poglavja 23. to Je področja, ki zadeva pravosodje in tudi uresničevanje pravic narodnih manjiin. Podpisani so: B.a.B.e., Zbor raziskovalnih novinarjev Hrvaške, Ceriter za mir, nenasilje in človekove pravice, Center za edukacijo, svetovanje in raziskovanje. Center za mirovne študije. Documenta Center za soočanje s preteklostjo, Državljanski odbor za človekove pravice (GOLJP), Zelena akcija. Pravica do mesta. Center za LGBT enalioprav-nost. Hiša človekovih pravic. Srbski demokratski forum, hrvaški Transparency International in GONG. Več: www.gong.hr. Mor Jana MlikovIČ Hrvaški organizaciji GONG svetovalni status pri ECOSOC--U Večletno delo ene osrednjih organizacij civilne družbe na Hrvaškem GO)*JG je maja letos prepoznal tudi Ekonomski in socialni svet (ECO-SOC) pri Organizaciji združenih narodov (OZN) in ji na seji Odbora za nevladne organizacije lECOSOC UN-NGO» dodelil prestižni svetovalni status. Gre za osrednje telo za koordinacijo ekonomskih in socialnih zadev znotraj ZN in njihovega sistema organizacij. Med drugim priporoča in usmerja aktivnosti, katerih narrwn je višanje gospodarske rasti držav v razvoju, podpora človekovim pravicam in spodbujanje mednarodnega sodelovanja v boju zoper revščino in nerazvitost. GONG Je poleg organizacij civilne družbe B.a.B.e. in Koalicije za promocijo in varstvo človekovih pravic tretja hrvaška organizacija s tem statusom. V prihodnje bo tako imel dostop na seje relevantnih teles OZN, kar je pomembno za širše pobude civilne družbe in njihovo morebitno mednarodno podporo, predvsem pa bo pri Svetu za človekove pravice lahko aktivneje sodeloval pri pripravi poročil o njihovem uresničevanju na Hrvaškem. Svet za človekove pravice, ki Je bil ustanovljen Junija 2006, Je osrednji globalni forum za vzpostavljanje dialoga in sodelovanja na področju človekovih pravic. Kol pomožni organ Gerwralne skupščine neposredno odgovarja članicam organizacije, upravlja pa ga Visoki komisar ZN za človekove pravice. Marjana Mirković GONG GONG je nestrankarska državljanska organizacija 11997), ustanovljena za spodbudo in aktivr»ejîo vlogo državljanov v političnih procesih, Nadzoruje potek volitev, izobražuje državljane o njihovih pravicah in dolžnostih, :^podbuja njihova samoorganiziranost in komunikacijo z Izvoljenimi predstavniki oblasti ter se zavzema za transparentno delovanje javnih služb. Dnevnik »lovenike redakcije deželnega sedeža RAI tudi na spletu Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ki je poleg Sveta slovenskih organizacij (SSO) osrednja krovna organizacija rojakov v Italiji, je v tiskovnem sporočilu z dne 24. maja letos izrazila zadovoljstvo ob pomembni tehnološki pridobitvi za slovensko redakcijo deželnega sedeža RAI: odslej bo namreč tudi na spletu mogoče spremljati slovenski televizijski dnevnik, novi tehnološki sistem pa med drugim nagrajuje prizadevanja In delo uredništva in programskega oddelka slovenskega sedeža RAI. Poleg televizijskega dnevnika bodo v kratkem dostopni na spletu tudi slovenski radijski programi: www.rai.it Marjan« MIrkovIč Vabilo rta mednarodni Mmlnar o prostovoljitvu mladih zamejcev Slovenske mladinske organizacije na Koroškem pripravljajo septembra letos na avstrijskem Koroškem mednarodni semlrvar na temo prostovoljnega dela mladinskih organizacij manjšin, za kar bodo pri EO prosili za finančno podporo (avstrijski program Mladi v akciji/Jugend in Aktion). Pričakujejo več kot dvajset mladih gostov iz Nemčije, Danske, Romunije, Švice, AAadiarske, Italije, Srbije in Avstrije, partnerje iz mreže Mladina evropskih narodnih skupnosti ACNS /Youth of European Nationalities. V okviru projekta želijo navezati stike tudi z mladimi Slovenci v zamejstvu, kar so Izrazil) že na okrogli mizi, ki jo je na temo mladih novembra lani v Ljubljani organiziral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naslov osrednje teme na r«povedanem seminarju bo Koncepti In delovne metode prostovoljnih mladinskih organizacij, udeleženci pa se bodo predvidoma seznanili z delovanjem in rrwtivacijskimi koncepti manjšinskih in posebej mladinskih organizacij, pri čemer bodo pozornost posebej namenili profesionalizaciji mladinskega dela In prispevku mednarodnih stikov v tej zvezi. K partnerskemu sodelovanju v projektu so mladi rojaki s Koroške povabili tudi vrstnike iz slovenskih društev na Hrvaškem. Stik: Daniel Wuttl, telefon -43 650 787 44 31, elektronska pošta: danid.wuttlišgmail.com. Marjana MIrtiović IN Mčf/,ORIAM Slovo narodno-iabavnega glasbenika Henčka V 73. letu je za posledicami težke bolezni v Gorenjih Kamencih 7. maja umrl Henrik Burkat -Henček, pnljubljen ljudski muzikant. S svojim narodno-zabavnim Ansamblom Henček je med letoma 1965 in 2001 ustvaril več kot 300 pesmi, med njimi velike uspešnice, kot so Polka, valček, rock&roll, Metliška črnina in Boggie woogie. Leta 1938 rojeni Henrik Borkat Je svojo pr\o harmoniko in tudi vzdevek Henček dobil že v mladosti. Da je s tem vzdevkom poim^enoval tudi svoj ansambel, je bila ideja še enega slovenskega velikana narodrw-zabavne glasbe, Vilka ft/senika. Henček je ustvaril prepoznavni glasbeni slog, v katerem sta se "klasičnim' narodno-zabavnim zvokom harmonike, trobente in klarineta pridružila se bendžo in saksofon. S svojim ansamblom je veliko nastopal v tujini, predvsem v Nemaji, Avstriji in Švici ter v ZDA, Kanadi In Avstraliji. Za svoje glasbeno delo je Henček prejel številne nagrade. Leu 2007 je bil prvi dobitnik krone za kralja polk in vaiôiov. Več: wv/w.rtvslo.si Marjnna Mlrkovic veiepoilaaiilM Reputilil« Moutrmje v f." -, ri'Vl IÍH ^(«posUrnk; ' Vr-I' •imxuUm) (Kideloh, uradne ure: K.l.-v!.. ,1. O.. ' J' '.' -ril v.tij L-j li.