Poštnina plačana v gotovini. Gledališki list u7 SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI j ... .. ■ { \ ,.i. ;, , ,, OPERA 1947-1948 25-letnica umetniškega delovanja MILE KOGEJE VE Georges Bizet Carmen Vsebina: Posvetilo Ob petindvajsetletnici Najpomembnejše pevske partije ^ M. Kogejev e Georges Bizet Carmen (Ost.) Okrog Sevilje in Carmen (Ost.) Jose jeva pesem Misli o »Carmen« Vsebina opere Nekaj kritik o M. Kogejevi Opera Narodnega gledališča v Pragi v novi sezoni Jubilejna predstava dne 17. februarja 1948 « GEORGES BIZET: Carmen Opera v štirih dejanjih, po noveli Prosperja Merimeeja, napisala Meilhac in Halevy, prevedla Oton Župančič in Niko Štritof Dirigent: dr. D. Švara Režiser: prof. O. Šest Scenograf: akad. slikar M. Pliberšek Don Jose, narednik .................................... D. Čuden, . R. Franci, J. Gostič k. g. Escamillo, torero ...................................... V. Janko Dancairo ^ voditelja ................ ( Z' Tr„ufVS Remendado j tihotapcev ................................. | s’ Morales, narednik ....................................... I. Anžlovar Zuniga, častnik .......................................... F. Lupša, A. Orel Carmen................................................... M. KOGEJEVA, E. Karlovčeva, B. Stritarjeva Micaela, kmečko dekle .................................. J. Hanžekova, M. Polajnarjeva, N. Vidmarjeva Frasquita ............................................... M. Patikova, M. Polajnarjeva Mercedes ................................................ Š. Poličeva, B. Stritarjeva, V. Ziherlova Vojaki, tihotapci, dekleta, otroci, bikoborci, meščani, cigani m ljudstvo. Godi se v Sevilji in njeni okolici. Vodja zbora: J. Hanc Koreograf: S. Eržen Cena Gledališkega lista din 6.— Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slov. Poročevalca. — Vsi v Ljubljani. ^ . \ GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1947-48 OPERA Štev. 8 l/, lastne sile in moči, gnana od velike ambicije, se je Mila Kogejeva povzpela iz skromnih začetkov daleč v prve vrste našega opernega solističnega kadra. Bilo je to v času, ko se je slovenska opera resno postavila na svoje lastne noge. Pred tem je naša opera dolga leta črpala soliste, dirigente itd. izven meja naše ožje domovine, pri Čehih, Poljakih in tudi pri Italijanih. Naši umetniki so se le redkoma po-vzpenjali do važnejših nalog. Po letu 1918, zlasti pa še po letih 1925 in 1926 pa se je to stanje korenito izpremenilo. Naš solist se je krepko uveljavil tudi na opernih deskah, prevzel je vodstvo v svoji hiši, in kmalu za tem so ga začeli ceniti in klicati tudi drugam, celo v tujino in široki svet. Med pionirje naše opere prištevamo tudi Milo Kogejevo. Danes je prva izmed ženskih solistov, ki slavi svojo častno obletnico. Zasluži jo v polni meri. Pošteno in uspešno se je trudila za svojo, našo hišo, ki jo je vzljubila in zazidala vanjo in v njene temelje marsikatero opeko. Ob njenem umetniškem jubileju se je s hvaležnostjo in priznanjem spominjamo in ji želimo še mnogo uspešnega dela. Uprava Slovenskega narodnega gledališča in Ravnateljstvo Opere / — 101 — Mila Kogejeva - 102 — J OB PETINDVAJSETLETNICI Nekoliko Jet je že poteklo odtlej, ko je še prav mlado dekletce, liči idrijskega rudarja, po domači hiši vsak dan tako rado in veselo žgolelo, da so Idrijčani večkrat postajali in govorili: »la ima pa res tak glas, da bi ga bili tički veseli!« Ko je nekoliko zrasla, je že čestokrat prepevala pred številnejšimi poslušalci, ki so vsi bili podobnega mnenja. Veselje do petja je v dekletu raslo in ga ni zapustilo tudi, ko ga je življenje presadilo iz rojstne Idrije v druge kraje slovenske domovine. Prišla je v Ljubl jano, kjer se je zgodilo, da je v svojem nagonskem iskanju glasbenih užitkov že kmalu našla jK)t čez prag Narodnega gledališča in prvič slišala opero. Odrsko petje, zvezano z odrskim dogajanjem, kostumi, maskami, kulisami, med lučjo reflektorjev in podprto z orkestrom — v vsem tem se je pred dekletom odprl popolnoma nov svet, svet njegovih sanj, ki so se odtlej v njem še bolj živo in bogato razživele. To idrijsko dekle je bila Mila Kogejeva. Sama ne ve več prav kako, toda kmalu nato se je že znašla v okrilju gledališča. Tisti čas je za Nučičem gradil slovensko Talijo v Mariboru Valo Bratina, ki je za izpolnitev ansambla odvedel iz Ljubljane s seboj tudi mlado Milo Kogejevo. Valo Bratina je imel pred seboj širokopotezne načrte pa tudi dober organizacijski gledališki nos, vendar ni znano, ali je res že na prvi pogled uganil vso bodočo Milino pot — dognano je le, da je že prvi dan angažiral Milo Kogejevo kar za tri velike stvari: za dramo, opereto in opero, čeprav poslednji dve še nista zaživeli. Bilo je to v sezoni 1921/22. Mila Kogejeva je torej začela v Mariboru kot dramska igralka. Njen naravni čut za odrsko oblikovanje ji je pri tem poinugal, da se je kmalu povzpela do večjih in nato tudi do prvih karakternih vlog in že v drami dosegla lepe uspehe. Leta 1923/24 je prišel v Maribor ravnatelj Andro Mitrovič in tako je končno zaživela tudi mariborska opera. Ančica Mitrovičeva, Šimenc, Vekoslav Janko in Mila Kogejeva pa še ta in oni, in Maribor je dobil svoje prve operne predstave. V mariborski operi, opereti in drami je Kogejeva nato nastopala še štiri sezone. V operah je pela Niklausa v Offenbachovih »Hoff-mannovih pripovedkah«, čarovnico v Humperdinckovi »Janko in Metka«, Lolo v Mascagnijevi »Cavallerii rusticani«, nastopila je v Parmovem »Uruhu, grofu celjskem«, v »Zlatorogu« itd. V svoji želji po večjem umetniškem vzponu je Kogejeva 1. 1925 odšla v Zagreb izpopolnjevat svoje pevsko znanje. Tam je ostala spet štiri leta. kjer je študirala pri prof. Nadi Eder-Bertič in v tem - '03 - Mila Kogejeva kot Špela v Parmovem »Zlatorogu« v mariborskem gledališču leta 1923/24 kratkem, času absolvirala srednjo glasbeno in prvi razred visoke glasbene šole. V istem času je nastopala v različnih partijah v zagrebški operi. Leta 1929 je Kogejevo poklical ravnatelj Mirko Polič v Ljubljano na avdicijo, ki jo je prebila s tako lepim uspehom, da je bila takoj angažirana. Kot prvo partijo na odru ljubljanske opere je pela Azuceno v »Trubadurju«. Tedanja kritika jo je zelo pohvalila. Naslednja opera je bila Mozartova »Cosi fan tutte«, kjer je kot gost nastopil Julij Betetto, ki je bil tedaj še redni član monakovske opere, Kogejeva pa je pri tej predstavi pela Dorabello. Odtlej je Kogejeva z izjemo dveh sezon v Zagrebu vsa naslednja leta ostala članica ljubljanske opere. Pela je večer za večerom velike in če je bilo treba tudi manjše partio. Ko so v ljubljanski operi spoznali tudi njene igralske sposobnoSi, so jo z uspehom zaposlili tudi v opereti. Opereta je pač tiste čase s svojimi dohodki pomagala operi do življenja. Pri vsem svojem gledališkem udejstvovanju v tem razdobju si je Kogejeva ves čas vestno izpopolnjevala svoje pevsko znanje. Svoje študije je nadaljevala pri prof. Franu Župevcu, po njegovi smrti pa še nekaj časa pri prof. Bevilaqui v Trstu. Svoje najboljše operne partije je naštudirala s pokojnim dirigentom Nikom Štritofom, ravnateljem Poličem, dr. Švaro in ravnateljem Neffatom. V Zagrebu je delala s Krešimirjem Baranovičem, Vaičem in dr. Razen - 104 - M. Kogejeva \ naslovni vlogi Poličeve »Majke Jugovičev« leta 1947 v Ljubljani, Mariboru iu Zagrebu je v vrsti svojih najboljših partij nastopila še na drugih opernih odrih, tako v Splitu. Trstu, Bukarešti itd. V vsej dobi svojega nastopanja je prepela velik del klasičnega, modernega, slovanskega in domačega opernega reportoarja. Pri vsem tem svojem udejstvovanju je bila deležna lepih priznanj s strani kritike, ki ji je ponovno priznala tako pevske kakor tudi igralske odlike. Njeni pevski tovariši jo cenijo kot dobro tovarišico, disciplinirano in vestno umetnico, ki je res predana svojemu poklicu! NAJPOMEMBNEJŠE PEVSKE PARTIJE MILE KOGEJEVE V času svojega dolgoletnega umetniškega udejstvovanja, v katerega večjem delu je Mila Kogejeva vse svoje sile posvetila odru ljubljanske Opere, je umetnica nastopila menda skoraj brez izjeme v vseh opernih partijah svoje glasovne skupine, kolikor smo jih v dolgi vrsti našega opernega repertoarja v tem razdobju pri nas slišali. Velikih altovskih in mezzosopranskih partij pozna svetovni operni repertoar seveda manj kakor sopranskih ali tenorskih; kolikor jih je, niso pa nič manj zahtevne in odgovorne. Mila Kogejeva jih je s prav lepim uspehom vedno kreirala in pela vse, od Anmeris - 105 — M. Kogejeva kot Amneris v Verdijevi »Aidi« v »Aidi« do Azucene v »Trubadurju«, Lote v »Wertherju«, Laure v »Giocondi«, Evdoksije v »Plamenu«, Dulsineje v »Don Kihotu«. ali pa poslednje njene nove velike partije: matere v Poličevi »Majki Jugovičev«. Pri tem seveda ne smemo pozabili na Carmen, ki jo je na našem odru prvič pela že v sezoni 1939/40. Poleg naštetih je tudi drugih velikih nastopov imela precej. Koliko pa je poleg njih še imela srednjih in manjših, katerih kvalitetno pevsko in igralsko podajanje je za umetniško raven vsake uprizoritve prav tako važno, kakor marsikatera vidnejša vloga! In to moramo Mili Kogejevi priznati: z enako ljubeznijo in vnemo kakor prve se je vselej oprijela in lotila tudi druge in poslednje! h' tako je ustvarila tudi vrsto drobnih odrskih likov, ki pa so po svoji pristni doživljenosti, in če je bilo treba, tudi ljudski humornosti vsak po svoje doprinesli delež k uspehom naših uprizoritev. Spomnimo se samo njene Filipjevne v Čajkovskega »Evgeniju Onjeginu«, s kako preprosto ljubeznijo in doživljeno poglobitvijo v mehko razpoloženje ruske kmečke ženice je znala obdati razvihrano Tatjano, h' spet grofica v »Pikovi dami«, ki je v njenih rokah zrasla res v tisti veliki, zlovešči lik, čigar senca pri Puškimi lebdi med Hermanovo m Lizino tragedijo. Pa spet predana Suzuki v »Madame Butterfly*> samoglava Doma v »Eru z onega sveta« in še vrsta drugih, vsaka drugačna in vsaka kljub navidezni manj pomembnosti ob Tatjan1’ Lizi, čo-čo-san in Gjuli vidna in kvalitetna. Koliko pa je v prejšnji — 106 — M. Kogejeva kot Mignon in F. Lupša kot Lottario dobi Mila Kogejeva imela še nastopov v operetah, kjer je kot odlična igralka ustvarila niz šegavik, karakternih likov z enako vestnostjo in prizadevnostjo, čeprav je njen prvi cilj bil vedno le opera. In če pomislimo, da je v začetku svoje umetniške poti sodelovala tudi v mariborski Drami, kjer se je kmalu povzpela tudi do vidnih vlog, dobimo sliko vsega njenega širokega odrskega udejstvovanja. Na našem odru je Mila Kogejeva v svojem dolgoletnem delu nastopila v dvainšestdesetih različnih opernih partijah. V posameznih sezonah je imela tudi preko sto odrskih nastopov, tako da je v dobi petindvajsetih let že prekoračila število 2000 predstav! Seznam njenih opernih partij obsega naslednja dela: Štev.: Komponist Naslov opere: Vloga: t. Borodin Knez Igor Končakovna 2. Musorgski Boris Godunov Marina 3. Rimski-Korsakov Sneguročka Pomladna vila • 4. Čajkovski Evgenij Onjegin Filipjevna 5. Čajkovski Pikova dama Grofica 6. Čerepnin Ol-Ol Evdoksija 7. Smetana Prodana nevesta Ljudmila 8. Smetana Prodana nevesta Kata 9. Dvorak Rusalka Ježibaba 10. Karel Botra smrt Botra smrt 11. Janaček Jenufa Starženka 12. Janaček Jenufa Sodnikova žena 13. Foerster Gorenjski slavček Majda — 107 - Štev.: Komponist 14. Kogoj 15. Parmu 16. Bravničar 17. Švara IS. Polič 19. Gotovac 20. Gotovac 21. Ilatze 22. Ilatze 23. Verdi 24. Verdi 25. Verdi 26. Verdi 27. Verdi 28. Verdi 29. Verdi 30. Verdi 31. Verdi 32. Puccini 33. Puccini 34 Mascagni 35. Ponchielli 36. Respighi 37. Respighi 38. Giordano 39. Cilea 40. WoIf-Forrari 41. Mozart 42. Mozart 43. Mozart 44. Strauss 45. Strauss 46. Goldmark 47. Humperdinck 48. Wagner 49. Wagner 50. Wagner 51. Wagner 52. Wagner 53. Wagner 54. Offenbach 55. Offenbach 56. Thomas 57. Massenet 58. Massenet 59. Gounod 60. Saint-Saens 61. Delanoy 62. Bizet Naslov opere: Črne maske Ksenija Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Veronika Desenišku Mati Jugovičev Ero z onega sveta Morana Povratek A dol in Mara Aida Trubadur Rigoletto Falstaff Moč usode Erna ni Traviata Othello Pleis v maskah Madame Butterfly Gianni Schicchi Cavalleria rusticana Gioconda Plamen Plamen Andrea Chenier Andriana Lecouvreur Štirje grobjani Gosi fan tutte Čarobna piščal Figarova svatba Kavalir z rožo Saloma Sabska kraljica Janko in Metka Lohengrin Walkira Parsifal Leteči Holandec Rensko zlato Tannhauser Hoffmannove pripovedke Hoffinannove pripovedke Mignon Werther Don Kihot Faust Samson in Dalila Damski lovec Carinen Vloga: Rdeča maska Tatjana Županja Si d a Mati Doma Govedaika Mati Marina mati Amneris Azucena Magdalena Quickly Preziosilla Giovanna Klora Ljudmila Ulrika Suzuki Ciesca Santuzza Laura Agneza Evdoksija Bersi Kneginja Bouillonska Margarita Dorabella Tretji deček Marzelina Maršalica Herodiada • Kraljica Čarovnica Ortrud Fricka Čarovnica Mary Erda Venu s Niklaus Mati Mignon Lota Dnlsineja Marta Sclnverdtlein Dalila Bela CARMEN — 108 — Mil« Kogejev« kot Carmen v sezoni 1939/40 GEORGES BIZET V dobi romantike, ko se je Wagnerjeva umetnost začela izgubljati v mistiko in v neživljenjsko, napihnjeno nadzemnost, ko je Nietschejeva idealistična filozofija rodila zarodke kasneje zii človeštvo tako tragične teorije o nadljudeh, je živel glasbenik, ki ni smatral za potrebno, da bi sledil ali si zastavljal take utopistične ideale. Ta glasbenik je bil kakor dete zakoreninjen sredi pravega, resničnega življenja in je ustvarjal glasbo, ki mu je vrela iz živega utripa človeškega srca. Ta glasbenik je bil Georges Bizet. Bizet se je rodil dne 25. oktobra 1938 v Parizu kot sin francoskega učitelja glasbe. Svojo izredno glasbeno nadarjenost je dokazal že v svoji najbolj rani mladosti, saj je že z devetim letom bil sprejet na konservatorij, kjer je takoj izpočetka navdušil svoje učitelje tako kot pianist kakor tudi improvizator. Kot pianist je s svojim trinajstim letom dosegel na konservatoriju drugo, s svojim štirinajstim letom pa prvo nagrado. Kontrapunkt je študiral pri Gounodu, orgle pri Benoitu, s petnajstim letom pa je začel študirati kompozicijo pri znanem opernem komponistu Halevyju. Z devetnajstim letom je dosegel prvo nagrado v orglanju in prvo nagrado iz kontrapunkta in prejel za svoj lirični prizor »Clovic et Clotilde« veliko rimsko nagrado, ki mu je omogočila potovanje v Rim. Bivanje v Rimu ni bilo srečno za marsikaterega francoskega skladatelja, zlasti pa ni bilo srečno za Bizeta. čigar glasbeni izraz - 109 — Prizor iz Verdijeve »Aide« (V. Heybalova — »Aida«, M. Kogejeva — Amneris) še ni bil dovolj samosvoje izoblikovan. Namesto da bi Rim dvignil njegov glasbeni okus, ga je približal Meyerbeerjn in nenajodličnej-Šim Francozom kot daljnim posnemalcem Rossinija. Tako je nesporno veliki Bizetov dramatični talent rasel-v ozračju izkrivljenih idealov. Meyerbeerjev »gigantski dramatični genij« (še 1. 1867 ga je Bizet tako označeval), Rossinijeva lahkotnost in končno nepočakana mladeniška želja po naglem uspehu in nagli obogatitvi — to so bili cilji dvajsetletnega Bizeta. V tem smislu je Bizet 1. 1857 dosegel prvo nagrado z opereto »Le Docteur Miracle« v natečaju, ki ga je razpisal Offenbach. V Rimu je Bizet napisal še dvodejansko opcro-buffo »Don Procopio«, ki je bila izvajana šele dolgo po njegovi smrti. Po svojem povratku iz Rima je zabredel Bizet v finančne tež-koče, iz katerih se je skušal izkopati s klavirskimi priredbami del tujih skladateljev. Njegove pianistične sposobnosti so mu pri tem bile v dobro pomoč. Kot skladatelj se v tej dobi še dolgo ni mogel izviti izpod vpliva Meyerbeerja, Rossinija in Gounoda, pomalem pa je začel zapadati tudi Wagnerjevemu vplivu. Dokaz za to so: kratka komična opera »La Gnzla de 1’Emir«. ki je niti sam Bizet ni dovolil — 110 — M. Kogejeva kot Maršalica v R. Straussovi operi »Kavalir 7. rožo« izvajati, nato tridejanska opera »Les Pecheurs de perles« (1863), ki je razen prijazne kritike Hektorja Berlioza bila zelo hladno sprejeta, in še slabše sprejeta opera »La Jolie Fille de Perth«. Pri tem delu je Bizeta zatekla podobna obsodba kakor Smetano: očitali so mu wagnerjanstvo brez globljega raziskovanja razlogov in utemeljitve. Bizet pa je medtem vse svoje prejšnje vzornike proglasil za slepe preroke, se odrekel vsakršnemu popuščanju občinstvu ter izvajalcem. se odrekel nepotrebnim trilčkom in koloraturam in začel zajemati glasbo iz svojega čistega, svojstvenega izvirka. K temu mu je kot važna okolnost nemara pripomogla tudi izprememba v osebnem življenju; v enaintridesetem letu svojega življenja se je namreč oženil s hčerko svojega učitelja, Genevievo Halevy, kajti od tega časa je postajala njegova tvornost bolj in bolj zanimiva. Takoj prva enodejanka, komična opera »Djamileh« je zelo karakteristična, sveža v domislekih, poetična in zelo lepa. Ta opera je tipični izraz galskega duha. Provemjo je Bizet zajel v svoji odrski glasbi k Dau-detovi drami »L Arlesienne«. Tu je Bizetov glasbeni izraz na taki višini, kakor je še ni bil dosegel. Glasba za Arležanko je pri vsej svoji izvirnosti in barvitosti tako globoka, in tako boleče ganljiva, da se ne moremo ubraniti prepričanja, da jo je napisal genialen duh. Arležanka je nedvomno predhodnica k vrhuncu njegovega dela, operi »Carmen«. »Carmen« ima v zgodovini opere posebno mesto in pomen. "V času, ko je Wagner prevzel svet s svojo glasbeno dramo, v kateri ni obravnaval življenjske snovi, temveč stremel za prikazovanjem »apolinične ljubezni«, je v Franciji vstal njegov antipod kot glasnik »dyonizične ljubezni«, ki jo je povzel iz realnega življenja, iz sveta vojakov, ciganov, toreadorjev in tihotapcev. Če prisluhnemo zgolj čaru simfoničnih prelivov in njihovi melodiki ter ritmiki, pa smo v drugačnem svetu. Na eni strani mrzla, zgolj razumska, »nadzemska« Elzina, Sentina in Izoldina ljubezen, na drugi strani pa don Jose, človek iz mesa in krvi, ki v svoji tragični zablodi postavi vse svoje življenje na eno karto in ki je končno v svojem poslednjem maščevanju najbolj sam kaznovan! (»O, glejte sem, kaj šem storil! — Da, jaz sem jo umoril... — O, Carmen, življenje moje!«). Pristno španski, ciganski kolorit opere, optimizem in svetloba, ob robu katere drhti dramatika, to so značilnosti in odlike Bizetovega stila in prijema. Premiera opere »Carmen« je bila v Parizu dne 3. marca 1875 Toda čeprav danes Bizetova mojstrovina uživa svetovni sloves enega najboljših opernih del, pa ob svojem rojstvu ni doživela prijazne usode, temveč je na premieri celo propadla. Očitali so ji wagnerjan-stvo — vvagnerjanstvo nečemu, kar je po vsej svoji glasbeni neposrednosti v popolnem nasprotju z umišljeno Wagnerjevo glasbeno dramo! Končno pa tudi čisto romanska (špansko-francoska) barvitost dela! Kritike so bile vse popolnoma uničujoče. Neki kritik je celo zapisal: »Glasba je mračna, učena, bolj simfonična kakor dramatična. Bizet se je najbrže hotel priključiti tako zvanim apostolom bodoče glasbe in prelomiti z vsem, kar nam je doslej veljalo kot tradicionalen okus.« »Bizetov sistem lahko rodi samo zmedena dela,« je čisto resno trdil neki drugi. Ta udarec je skladatelja tako pretresel in strl, da je tri mesece nato. dne 3. junija 1875 v naročju svoje žene umrl. Zanimanje občinstva za Bizetovo opero je sicer kljub takim kritikam že po prvih predstavah raslo, vendar pa največ iz neumetniških razlogov. Prvi resnični uspeh je »Carnien« doživela že kratko po skladateljevi smrti, toda ne v domovini, temveč še istega leta na Dunajui, nato v Bruslju, Petrogradu, Londonu in 1. 1879 v New Yorku. Opera je že dokaj časa doživljala v svetu uspeh za uspehom, le Pariz se je je nadalje branil. Končno se je na splošno zahtevo občinstva odločilo tudi ravnateljstvo Opere Comique, da jo je nanovo naštudiralo in uvrstilo v svoj spored. Ponovna pariška izvedba je — 112 — bila 24. aprila 1886, ko je izzvala pravi vihar navdušenja. Odtlej je »Carmen« stalno na sporedu pariške in tudi vseli drugih oper sveta. Bizet sam je skomponiral »Carmen« prvotno kot štiridejansko opero z zaključenimi glasbenimi točkami in vmesno prozo. Šele po njegovi smrti je njegov prijatelj Ernest Giraud za dunajsko uprizoritev priredil »Carmen« v veliko opero z baletnimi vložki in petimi recitativi, kakor jo dandanes izvajajo povsod, razen v Parizu, kjer jo še vedno izvajajo v prvotni obliki z vmesno prozo. Bizet je primer genialnega glasbenika, ki je za nesrečo živel v času največjega mraka francoske glasbene tvdrbe in največjega upadka francoskega okusa. Edini zvezdi okoli njega sta bila H. Berlioz in Ch. Gounod, a še ta dva se na peščenih tleh nista mogla česa trdnega oprijeti. Bizetova glasbena nadarjenost je bila za tiste čase menda edinstvena. Liszt je občudoval njegove odlične pianistične sposobnosti, nič manj pa tudi njegovo sposobnost improvizacije. Občudovanja vredno je znal brez priprave igrati iz partiture. Bizet je bil nedvomno glasbenik, kakor se jih le malo rodi. in njegova prezgodnja smrt pomeni ogromno izgubo za francosko in svetovno glasbo! CARMEN (Razmišljanje med skušnjami) Drobna knjižica leži pred menoj: Prosper Merimee »Carmen«, povest. Prebral sem jo enkrat in dvakrat in zdaj iščem razlogov, zakaj je ta povest prišla v literaturo kot mojstrska novela. Prav nič posebnega ni na nji in naš Jurčič ali Kersnik sta napisala marsikaj zanimivejšega. Snov je gotovo posneta po resničnem dogodku, a resničnih in zanimivejših dogodkov rodi življenje neprestano in ne-broj — pa jim vrata v zgodovino le ostanejo zaprta. Stati v Pantheonu zgodovine ni tako majhna stvar, in prav gotovo morajo biti tehtni razlogi, da pride nekaj v vseobčo lastnino vseh narodov, v lastnino kulture in civilizacije. Pri »Carmen« odgovor na to vprašanje ni težak. Ni pisatelj povesti toliko kriv, ne gre njemu zasluga, zasluga gre Bizetu, komponistu te snovi, in pa onima, ki sta z bistrim gledališko-opernim očesom spoznala učinkovitost in uporabnost zgodbe za operni libreto. Libretista nista ničesar premaknila, saj dejanje samo poteka skoraj tako kot v noveli. S spretnim čutom dramatikov, ki vedo. da so v drami potrebni kontrasti, sta vnesla v opero eno edino novo osebo — Micaelo, deklico, ki je po svojem značaju živo nasprotje Carmen. In - 113 - še neko osebo sta skrivoma vpeljala, in čeprav ta oseba na odru ne nastopi, jo gledalci skozi vsa štiri dejanja neposredno čutimo — to je Josejeva stara mamica, vsa zagledana v sina poštenjaka, vojaka, narednika. ... V Sevilji se godi ta zgodba o demonski ciganki Carmen in nesrečnem don Joseju. Kdo si more želeti lepšega prizorišča! Saj so operni komponisti od nekdaj radi volili to starodavno mesto, kjer se odpirajo nove note in španski kolorit. Ob reki, ki ima uajmelodioz-nejše ime med vsemi rekami sveta — Gudalquiviru —, ime, ob katerem je celo Puškin snoval svoje žlahtne rime, ob tej reki leži to čudovito mesto. Menihu, poetu in avanturistu Dal Ponteju je dala Sevilja snov in vstopnico v trajnejši spomin, ko je napisal libreto za Mozartovega »Don Juana«, kamnitega gosta, ki ga je spet Puškin tudi postavil na visoki postament. Tudi Mozartov Figaro se izprehaja po dvoranah Sevilje, in še dandanašnji se prepirajo prebivalci nekaterih seviljskih ulic o famozni številki »numero cinquanta«, kjer je Rossinijev »Seviljski brivec« bril burke svojim klijentom. Pa še Meri-mee in Carmen in Bizet, tako je torej Sevilja pozoi-nica kar štirih velikih opernih del, in sence treh glasbenih velikanov plavajo nad rjavimi vodami Guadalquivira: Rossini, Mozart, Bizet. Pa tudi sicer ni Sevilja neslavno mesto. V njenih ulicah so se rodili slikarji, katerih platna tudi stoje pred zrcalom večnosti: Ve-lasquez#in Murillo; žlahtni vitez Cervantes je tudi nekaj časa stopal po teh ulicah, piazze Sevilje pa so prav tako bile priče velikih dni, ko je Cristoforo Colombo prvič priromal iz neznanih krajev. Še sto in sto dogodkov in spomenikov priča o slavi tega mesta, v katerem so nastopali lnezilja, Figaro, don Bartolo, don Bazilio in don Jose ter Carmen. Pot v trajnejši spomin večinoma ni lahka. Cervantes, Balsac, Dostojevski in nešteto drugih so si jo priborili z neskončnimi mukami in trpljenjem. So pa tudi pota po ovinkih, po naključju in orientalskem kismetu. Tako znameniti vitez don Juan ni stopil v večnost zaradi svojih dejanj — menih Dal Ponte in Mozart sta ga tja presadila bolj gotovo in zanesljivo kakor vse njegove dvomljive doktrine o ženskah. Saj po tihem je don Juan vendarle silil v zgodovino ali vsaj ustno izročilo, kajti imel je celo tajnika, ki je Z vdano naslado zapisoval žrtve svojega brezvestnega gospoda, kakor točno govori register-arija: » ... a v Španiji že tisoč in tri... «. No> kamniti gost je pil ženske duše in srca, njegova pot je bila žgoč plamen brez zadoščenja — pravi sin Sevilje, kjer pomlad nikoli nc - 114 — Elza Karlovčeva (Carmen) in Josip Gostič (don J os o) v sezoni 1939/40 preneha in cveto že meseca januarja najlepše vrtnice. Vendar don Juan je stopil v zgodovino ... Jn ali ni čudno? V istem času je stopal v »zgodovino« tudi njegov poklicni tovariš Giacomo Casanova de Seingalt, ki ga je tudi naključje — njegovi lastni memoari — otelo pozabljenja. Tako imamo Don Juana in Casanovo, oba privedena po svojih dvomljivih zaslugah na cesto, kjer svetijo večne zvezde ... Če smo se mimogrede spomnili teh dveh mož velikih strasti in naključja, se nam ob Merimeejevi »Carmen« tudi vsiljuje misel na isto imključje. Pride nekdo in dvigne nekaj, kar je skrito, iz pozabljenja. To je isto tako, kakor se godi steklenki, ki je razstavljena v izložbenem oknu. Dragocena tekočina počiva v steklenem oklepu, dokler ji kupec s spretno roko ne odpre zamaška. Potem vre, kipi, opaja. Bizet je odprl to skrivnostno steklenko, ki jo je napolnil Merimee. Obdal je snov z najžlahtnejšimi melodijami in z njimi poosebil Španijo in posebej Seviljo. Tako je stopila Carmen v večnost po zaslugi komponista in njegove glasbe, ki opaja, postala je lik, ki pooseblja strastno, brezsrčno, divjo in hladno žensko, ki ji je ljubezen samo igra, in ki buri kri moških ob manzanilli in šumenju kril. Carmen je plamen, ki žge, in kdor pade v njegov objem, zgori in propade kot vešča ... V operi stoji nji nasproti drug lik — to je Micaela. Prav v tej domislici je zasluga libretistov Meilhnca in Halevyja, kajti tragika - 115 - nesrečnega (Ion Joseja je z njo mogočno povečana. Nedolžno, čisto dekle se bon z demonom, črno proti belemu, plamen proti zefiru. Toda kakor mnogokrat v življenju sta tudi v Joseju demon in plamen močnejša, da nikakor ne najde v sebi moči in poti v rešitev. Micaela se je zaman borila z demonsko Carmen, ki jo je življenje prav tako kakor don Juana ali pa celo gospoda Giacoma de Seingalt po naključju zapisalo v človeški spomin, kjer je ostala zapisana kot redka zvrst posebnih ljudi, sejočili okrog sebe bolečino in pogubo. Življenje pa gre naprej in čisti mračne ostaline. Ko jt' dne 3. marca 1H75 opera »Carmen« bila prvič uprizorjena, je bilo Bizetu 37 let. Bil je že precej znan. vendar še dolgo ne znamenit komponist. Njegovi dotedanji uspehi so se omejevali zgolj na Francijo. O njem je šel glas, da je komponist, ki vse zna, edino genialnost so mu odrekali. Tako je prišla »Carmen« na oder v Operi Comicjue pred številno, izbrano in več ko samo radovedno publiko. Vse partije so bile odlično zasedene, naslovno partijo je kreirala celo znamenita Galli Marie, ki je že devet let prej pela tudi prvo Mignon. Tudi z zunanjo opremo niso skoparili — španski kolorit je bil na odru in kostumi so bili v smislu Merimeejeve novele. Vendar je bil sprejem opere vse prej kot topel in blesteč. Tako zvana »boljša« publika ni vedela natanko, ali naj se nad snovjo škanda-lizira ali ne. Tudi samo gledališko vodstvo si ni bilo na jasnem. Ko je neki minister hotel naročiti ložo za premiero, mu je direktor svetoval, naj rajši počaka generalne vaje, preden pripelje svoje dame v gledališče. To se je kajpak razvedelo, tako da je celo časopisje pisalo o tem. Priporočilo za Bizeta to gotovo ni bilo. Pa tudi glasba je učinkovala problematično. Samo po predigri k drugemu dejanju in po torerovi pesmi je po običajih tedanje dobe občinstvo zahtevalo, da ju ponove, kvintet v drugem dejanju je dobil aplavz — to je bilo vse. Razen pomislekov, ki jih je kritika imela do komponistovega dela, je še očitala Galli Marie, da je spolzkost partije izčrpala do kraja ... Zanimivo je, da je šele na zahtevo Galli Marie Bizet prekoni-poniral znamenito Habanero v obliko, kot jo danes poznamo. Vsekakor je to redek primer, da je zvezdnikova želja pripomogla k lepoti glasbenega dela. Sicer pa je bila to že trinajsta predelava te znamenite entre-pesmi. Do konca tiste sezone so uprizorili »Carmen« sedemintrideset-krat. A uspeh to ni bil. Uspeh bi bil. če bi opero ponavljali sleherni - 116 - Nada Vidmarjeva poje pri premieri partijo Micaele Na sliki: Vidmarjeva kot Su/.ana v Mozartovi »Figarovi svatbi« večer. Ko je na večer dne 3. junija ob triintrideseti predstavi Galli Marie prišla v svojo garderobo, je bila zelo otožna, in ko so jo vprašali za vzrok, je zaplakala. Šele kasneje se je razvedelo, da je tisti dan daleč proč od Pariza umrl komponist opere »Carmen«, Georges Bizet. Govorili so, da mu je prav neuspeh opere pospešil prerano smrt. Še isto in naslednja leta je »Carmen« na drugih odrih zmagala. Sam Pariz pa jo je ponovno slišal šele 1. 1886 in takrat je tudi tam bil njen uspeh ogromen in triumfalen. Pri tej jubilejni predstavi (24. aprila 1886) je v Operi Comique sedel v loži tudi prvi don Jose-Lherite, kritiki so stali v špalirju, nekdo izmed njihovih promi-uentnih zastopnikov pa je imel slavnostni govor: »Zakaj ljubimo ('armen ...« Za partijo »Carmen« so se pulile največje pevke svetovnih odrov, kajti pojo jo ne samo sopranistke, temveč tudi altistke, in to v pretežni meri zelo uspešno in v korist opere. Pa tudi vse druge partije so zelo hvaležne: od Micaele do don Joseja in Escamilla. Vse brige, ki so Bizetu grenile življenje, je »Carmen« premagala in je danes živa in uspešna kot kdajkoli. 1 Ost. — 117 — OKROG SEVILJE IN CARMEN Sevilja je glavno mesto Andaluzije in ima s predmestji nad 200.000 prebivalcev. Čeprav je 87 km oddaljena od morja, jo reka Guadalquivir veže z njim, da je med važnejšimi trgovskimi lukami Španije. Fabrica de Tabacos, kjer se godi prvo dejanje »Carmen«. je velika, dvonadstropna stavba, ki jo je 1. 1757 zgradil arhitekt Wandemburg. Med delavkami te tovarne je bila okoli 1. 1830 zaposlena kot cigararica tudi ciganka Carmencita. O Carmen piše Merimee: — Nosila je zelo kratko krilo in bele, svilene nogavice s pre-nekutero luknjo in z rdečimi trakovi povezane safijanove čeveljčke. Ruto je imela potisnjeno nazaj, da so se videla ramena in veliki šopek akacijevih cvetov, ki si jih je zataknila za srajco. Tudi v ustnicah je imela akacijev cvet in tako je stopala z zibajočimi se boki kot žrebič iz Cordobe ... — O njenem pobegu ob koncu prvega dejanja izvemo pri Meri-meeju sledeče: — V tem trenutku smo prišli mimo ozke ulice, kakršnih je v Sevilji zelo mnogo. Carmen se je nenadoma obrnila in me udarila s pestjo v prsi. Padel sem vznak na tla. Z enim skokom je skočila preko mene in pričela bežati in nam pri tem pokazala par svojih nog! Baskiške nožiče so zaradi svoje lepote prišle v pregovor, toda njene so bile izjemne, tako urne in lepo raščene so bile. Planil sem takoj pokonci, a držal sem sulico postrani in na ta način zagradil ulico in onemogočil tovarišem zasledovanje. Potem sem tudi jaz začel teči in vsi drugi za menoj. Da bi jo dotekli. se nisem bal — mi. s svojimi sabljami, ostrogami in sulicami! Hitreje kakor vam morem povedati z besedo, je Carmen izginila. Saj so ji pri tem pomagale tudi vse ženske okraja, ki so nas zasmehovale in nam kazale v napačno smer. ... Po izmeni straže sem bil degradiran in vtaknjen za mesec dni v zapor ... Po svečani degradaciji sem mislil, da me hujšega ne more doleteti. A moral sem prenesti še eno ponižanje: po odpustu so me pozvali na službo in moral sem hoditi na stražo kot navaden prostak. Proti koncu novele teče na samotnem mestu v gorah med Carmen in don Josejem sledeči dramatični dialog: Carmen: Ti me hočeš umoriti, vidim. Tako je sojeno. Ne boš me pa prisilil, da popustim. Jose: Prosim te, bodi pametna, poslušaj me! Vse, kar je bilo. je pozabljeno. Saj veš. da si me uničila. Zaradi tebe sem postal ropal' in morilec. Carmen, draga Carmen, daj, da rešim tebe in samega sebe! — 118 — Bogdana Stritarjeva bo v letošnji sezoni prvič pela Carmen Na sliki; B. Stritarjeva kot Končakovna v Borodinovem »Knezu Igorju« — Jose, od mene zahtevaš nekaj nemogočega. Ti me še ljubiš, zato me liočeš umoriti. Lahko bi te nalagala, toda ne izplača se. Med nama je vse končano. Ti si moj mož in jaz tvoja žena, ki jo smeš ubiti, a Carmen bo ostala vedno svobodna. Kot ciganka je bila rojena, kot ciganka bo umrla. — Torej ljubiš Lucasa? — Da, ljubila sem ga kot tebe, en hip samo. Morda sem ga ljubila manj kot tebe. Zdaj ne ljubim ničesar in nikogar več in sovražim se, ker sem te ljubila. Don Jose pripoveduje dalje: Padel sem ji k nogam, prijel jo za roke in jih močil s solzami. Govoril sem ji o srečnih urah, ki sva jih skupaj preživela, in ji ponudil, da zaradi nje ostanem še nadalje ropar. Gospod, storil bi bil vse, samo če bi me hotela spet ljubiti. A dejala je: — Se te ljubiti mi je nemogoče, s teboj živeti pa nočem! Besnost me je premagala. Potegnil sem nož. Ko bi me prosila vsaj milosti... Ampak ta ženska je bila vrag. — Poslednjič prašam, hočeš ostati pri meni? — Ne, ne, ne! — je dejala in zacepetala z nogo. Snela je prstan, ki sem ga ji bil poklonil, in ga vrgla v grmovje. Zabodel sem dvakrat... Ost. — 119 — ' JOSEJEVA PESEM O DROBNEM CVETU Glej, to je tista roža mala, ki prvi dan si mi jo dala; uvel in suh je drobni cvet. a s sladkim vonjem je prežet. Ječe mrak ta cvet mi je preganjal, k sebi stiskal sem ga in sanjal, in sred noči in sred vonjav obraz je zal mi tvoj sijal. In srd je divji srce zgrabil, in klel sem obraz, ki je vabil: kje greh je moj, da vsepovsod vešča mi ta hodi na pot? Kar bojim se besede lastne, in vsa jeza v hipu mi vgasne, srce prešine nova moč, da zaželim kot prejšnji čas. ah. videti. Carmen. spet tvoj obraz! Takrat, da predme si stopila. en sam pogled — in bil bi ves užgan. vsega bila bi me vklenila, poglej, Carmen, tako sem bil ti ves udan, Carmen, glej. ljubim te! R. Franci ho prvič pri partijo don Joseja — 120 — l D. Čuden bo prvič pel partijo don Joseja MISLI O »CARMEN« Znani glasbeni kritik in estet Oscar Bie je zapisal o »Carmen« naslednje: V tej glasbi gledamo vedno znova stare simetrične oblike, preko katerih Bizet nikoli ni šel, tudi vemo, da so recitativi nastali pozneje, gledamo plese in moramo priznati, da je to vsekakor opera, kakor so vse druge, prepolna ljubezni, maščevalnosti, čustev, pesmi s prizori, zbori in finali; toda obenem se povsem predajamo komponistovi oblikovalni sili, ki ob vsakem taktu kar kipi od domislekov, ki v vsakem tempu kar utripa v žaru živega temperamenta in vriska od radosti, kakršno vzbuja samo zavest končne zmage. — Desetletja in desetletja sem se poglabljal v najrazličnejše opere, njiliove različne stile, usodo, njihove skrite in očite moči, a vedno znova se povračam k partituri »Carmen«, pri kateri si — razen čudovitega navdiha — ne znam pojasniti, kaj jo preseva. — Sicer imamo mnogo imenitnejših in večjih oper, toda nikakor je nimamo nobene druge, ki bi še vsebovala to edinsvenost: občutje za glasbo, to čudovito Umetnost, ki bi v vzporedju nekaj tonov in taktov znala preoblikovati nazaj v naravno podobo tisto poslednje, kar nam vzbuja bol in veselje. mam - 121 - CARMEN (Vsebina) Prvo dejanje. T r g v S e v i 1 j i. Kmečko dekle Micaela išče med vojaki svojega zaročenca don Joseja. Ker pa ga ne najde, se plaho umakne. Z drugo stražo pride narednik Jose, pred katerim koraka še četa otrok, in zamenja prejšnjo posadko. V sosednji tobačni tovarni naznani zvonec odmor, in na trg se vsujejo delavke, med katerimi je najbolj zala in naj zapeljivejša ciganka Carmen. Mladeniči se ji laskajo, a ona ima ta hip oko le za stasitega narednika Joseja. Micaela se vrne, prinese Joseju pismo od doma in pripoveduje, s kako ljubečim čustvom se ga mati vsak dan znova spominja. Jose je ganjen od materine ljubezni in od misli na domači kraj in naroči Micaeli pozdrave in poljub za mater. — Med delavkami v tovarni izbruhne prepir, zato pošlje Zuniga, poveljnik straže, Joseja, naj bi napravil med njimi red. Jose zgrabi povzročiteljico prepira, ciganko Carmen, ki je ranila neko svojo tovarišico, za kar jo Zuniga veli odvesti v zapor. A Carmen se predobro zaveda moči. ki jo ima nad moškimi, zato omreži Joseja in doseže, da ji na poti v zapor da priUko za pobeg. Častnik Zuniga da namesto Carmen zapreti neposlušnega narednika. Prizor iz Janačkove »Jenufe«: D. Čuden in V. Bukovčeva kot Števa Buryjn in Karolku — 122 — Prizor iz »Jenufe«: Zlata Gjungjenac (Jenufa) in J. Lipušček (Laca Klemen) Režija: dr. Branko Gavella Drugo dejanje. N a vrt u p redmestne k r č m e. Tihotapci in cigani plešejo in pojo z veselimi dekleti. Zuniga sporoči Carmen, da je Jose izpuščen iz zapora. Medtem pride v slavnostnem sprevodu toreador Escamillo, ki ga navzoči vriskaj e sprejmejo. Po njegovem odhodu prigovarjajo tihotapci Carmen, naj bi šla z njimi Ha nov tihotapski pohod, a ona jih zavrne, da pričakuje svojega ljubčka. Jose res pride in je spet ves očaran nad njeno lepoto, mam-ljivostjo in plesom. Ko pa ga vojaški signal pozove v zbor. je Carmen seveda užaljena, ker jo hoče zapustiti. Ta hip šiloma udre skozi vrata njen drugi oboževalec, Josejev poveljnik Zuniga, ki se mu Jose postavi po robu, nakar tihotapci Zunigo razorožijo. Zaradi tega upori je Jose sedaj prisiljen se pridružiti tihotapski tolpi. Tretje dejanje. V gorski soteski. Tihotapska družba si Ha naporni poti poišče kratkega počitka, Jose pa straži tovor. Njegovo srce grize bol. kajti zaveda se, da se mu Carmen bolj in bolj izmika in da se njena ljubezen nagiba k Escamillu. Ko pa pride toreador za njo celo v hribe, prepreči edino Carmen s tihotapci, da *)e pride med njima do krvavega obračuna. Carmen hoče z Escanvl-lom, toda Jose ji to zabrani. Tedaj prinese Micaela sporočilo od njegove umirajoče matere, ki si pred smrtjo še zadnjikrat želi videti sina. Joseja premaga čustvo do matere in se vrne z Micaelo domov, ^red odhodom pa še posvari Carmen, naj se ne igra z ognjem. - 123 — Četrte poglavje. Pred areno v S e v i J j i. Ljudstvo čaka prihoda slavnega toreadorja in ga navdušeno pozdravi. Tudi Carraen hoče biti za pričo novi zmagi svojega ljubljenega Escamilla, zato ne posluša svaril svojih tovarišic. Ko pa hoče stopiti v areno, ji zastavi {>ot obupani Jose, ki jo roti, naj se spomni svoje prejšnje ljubezni do njega in se vrne k njemu. A Carmen ga zavrne in prizna, da ljubi zdaj Escamilla. V svoji slepi strasti vrže celo Carmen Joseju njegov nekdanji prstan pred noge. V Joseju vzplamti bes ljubosumnosti, da ji v trenutku obupa z nožem prebode srce. Carmen izdihne prav tisti hip, ko stopi Escamillo z novo zmago ovenčan iz arene. NEKAJ IZPISKOV IZ KRITIK O MILI KOGEJEVI »Aida«. Tudi mezzosopranistka M. Kogejeva (Anmeris) je bila za nas nova pevka. V tako odgovorni in široki vlogi je nismo, žal, dosedaj še imeli prilike slišati. Odprla nam je pogled v svoje, do-sedaj nam nepoznane glasovne'in igralske talente in zmožnosti. Težavno, obširno vlogo Amneris je rešila v vsakem oziru vzorno, presenetljivo, dostojanstveno, premišljeno in poglobljeno ter s suverenim obvladanjem vseh zelo napornih glasovnih zahtev. »Kavalir z rožo«. G. M. Kogejeva je kot maršalica Werdenberg pokazala krasen, obsežen in toplo pobarvan mezzosopran ter odlično igro. »Trubadur«. Ciganka Azucena je v M. Kogejevi našla odlično interpretko, ki je s svojo dobro igro in lepiin, zvonkim altom podčrtala vse strahote svoje zgodbe, mračno plat svojega značaja in zavratne, maščevalne zlobe. »Gioeonda«. Kogejeva je bila odlična Laura, ki se je lepo razpela in s svojo igro povsem ustreza. Ta pevka stalno napreduje in dokazuje svojo polno sposobnost. »Sabska kraljica«. Naslovna partija kraljice, omamne mogoc-nice, ljubosumnice in demonske žene je našla v Kogejevi odlično interpretko. V spevu in igri je bila kraljica sabska na višini njene Maršalice in Amneris. Kreacija, ki zasluži vse priznanje! »Knez Igor«. Prav imenitno in uspešno se je kot Končakoviia uveljavila M. Kogejeva s svojim velikim in obsežnim altom. »Boris Godunov«. Prav dobra Marina je bila M. Kogejeva. Ttd. — 124 — L Emil Frelih: OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA V PRAGI V LETOŠNJI SEZONI V začetku letošnje gledališke sezone je umetniško vodstvo praškega Narodnega gledališča prevzel ravnatelj prof. Vaclav Talich. angažiran pa je bil tudi. dramaturg in dirigent Zdenek Chalabala. Z njunim nastopom je zavel v praški ,operi povsem nov, osvežujoč duh. Uspehi v komaj začeti sezoni že dokazujejo razveseljiv umetniški vzpon. Posledica te izpremembe je rodila reorganizacijo dela in repertoarja, ki že obsega nekaj res lepih uprizoritev. Posebnih sprememb v umetniškem ansamblu ni. Poleg stalnega opernega orkestra so angažirali na novo še Češki komorni orkester, ki izvaja v gledališču koncerte komornih skladb in sodeluje pri dramskih in melodramatskih predstavah. Češki komorni orkester predvaja skoraj vsak teden v Stavovskem divadlu odlično naštudirani »Mozartov večer« pod vodstvom mojstra Talicha. Program vsebuje poleg koncertnega dela tudi balet »Malenkosti« ter čudovito poetično, širšemu občinstvu Tnanj poznano enodejansko, Mozartovo mladostno opero »Bastien in Bastiena«. Zdaj pripravljajo Glucko-vega »Orfeja«, prav tako pa še nekaj koncertov klasičnih glasbenih del. Kakor drama bo tudi opera uprizorila o priliki zgodovinskih obletnic (proslava GOO letnice Karlove univerze, stoletnica prvega Slovanskega kongresa v Pragi) predvsem' domača dela. Dela čeških skladateljev so stalno na repertoarju opere in se le po potrebi, po presledku nekaj sezon, na novo preštudirajo, bodisi v novi režiji in inscenaciji, ali pa jih dajejo pod novim muzikalnim, vodstvom. Kot prva je bila v tej sezoni na novo naštudirana opera Vitezslava Novaka, »Karlštejn«, pod glasbenim vodstvom Fr. Škvora in v režiji E. Munclingra. , Za proslavo 30 letnice Oktobrske revolucije je bila prvič izvajana v Pragi Musorgskega opera »Hovanščina«. Naštudiral jo je z velikim umetniškim*občutjem dirigent Zdenek Chalabala. Režiral je J. Munclinger, inscenacija pa je bila poverjena kot gostu zagrebškemu scenografu VI. Žedrinskemu, ki se je zelo uspešno uveljavil. Predstava je po svoji umetniški višini dostojno proslavila pomembni praznik. Pred- kratkim je bila premiera na novo naštudirane opere češkega komponista Zdenka Fibicha »Vihar«, katere libreto je povzet (>o Shakespearovi igri. Naštudirala sta jo dirigent Chalabala in reži- ser Hauuš Thein. Nadvse zanimiva bo Debussyjeva opera »Peleas in Melisanda«, ki jo pripravljata prof! TaJieli ter režiser L. Mandaus. Nadalje so na letošnjem repertoarju se Verdijeva »Aida« in nove češke opere: Kubelikovir 'Veronika«, Krejčijev »Hejtman Talafus-. Rudolfa Karla »Tri vlasi deda Vševčda«* Jar. Kvapila »Pohadkn maju«,- Ot. Jeremijaša »Enšpigl« ter Janačkova Lisica Bistrouška1 za 20. obletnico skladateljeve smrti. Za majske svečanosti bodo uprizorili znamenito Prokofljevljo opero »Vojna in mir«. Baletni ansambel medtem pripravlja tudi njegov Mlet »Pepelka«,; ki ga študirata baletni mojster Saša Machov in dirigent Karel Nedbal. Če omenim še nedavno uprizoritev njegove najnovejše komične opere Poroka v. samostanu« (Maškarada), ki je y uspeli interpretaciji Velike opere 5. kvetna doživela prvo predatayo>izven meja Sovjetske zvezi', •vidimo, da je sovjetski skladatelj Prokofjev lepo zastopan v praški operni in koncertni sezoni. Velika pozornost je posvečena tudi opernim delom drugih .slovanskih avtorjev. Med drugimi je predvidena uprizoritev jugoslovanske opere, po izjavi dramaturga bržkone Poliževa »Mati Jugovičev«.; 28. decembra je minilo 50 let. odkar je bila na odru Narodnega divadla prvič uprizorjena Fibichova opera »Sarka«.- V spomin na to predstavo so jo na obletni dan spet uprizorili. Razen že Omenjenega Janičkovega jubileja bo opera Narodnega divadla proslavila v bližnji bodočnosti še življenjska jubileju narodnih umetnikov, komponistov V. Novaka z njegovo opero »Karl-štejn« ter J. B. Foersterja* z opero Beneški trgovec«, naštudirano že v pretekli sezoni. Svoj življenjski in umetniški jubilej je ^nedavno slavilajudi znamenita pevka, altistka Gabrijela Horvatova, ki je kot prva pevka pripomogla s svojo nepozabno umetniško kreacijo Cer-kovuice; uspehu Janačkove »Jenufe«. Vendar pa pri nas najbrž marsikdo danes Več ne ve, da je ta po vsej Češkoslovaški in izven njenih meja čislana velika umetnica po rodu Jugoslovanka, kar vselej s ponosom poudarja. Čeprav je slavila že sedemdesetletnico, ji' ob proslavi tega jubileja še vedno lepo odpela vlogo knežnje v Dvorakovi operi »Vrag in Katra«.