GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Skoraj 600 metrov dolg viadukt — Ravbarkomanda pri Postojni, naš uspeh, naš ponos
Za čisto koncepcijo novih družbenoekonomskih odnosov
V razpravo prihaja osnuiek samoupravnega sporazuma c ustanavljanju temelj nih organizacij združenega dela v sestavu Gradisa in o medsebojnih odnosih
Petnajstega novembra so naše bodoče TOZD prejele v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu GIF Gradis ter o medsebojnih odnosih v zvezi z združenim delom. Osnutek samoupravnega sporazuma je rezultat večmesečnega dela komisije in razprav na sestankih družbenopolitičnih organizacij Gradisa.
Celotni osnutek je v razpravi, da-pa objavljamo le nekatera sta-1Sca in mnenja komisije, sestavljena osnovi večmesečnih razgovorov. Razumljivo je da so stališča samo Ptediogi komisije, ki pa jih morajo , s' delavci v vseh enotah še potrditi 11 sprejeti za svoje Osnutek samoupravnega sporazuma bo ostal v razpravi mesec dni.
V podjetju so organizirane poslov-Re enote gradbene operative in obrali kj predstavljajo zaključene de-°vne celote, sprememba obstoječe Organizacije poslovanja ni potrebna. Y teh enotah se sedaj ugotavlja in o.6li dohodek na podlagi meril de-Rye, sprejetih z letnim gospodarim načrtom . Na ta način kolektivi n°t neposredno razpolagajo s 87 0/o enoti doseženega dohodka. Pri tem samostojno odločajo o sredstvih, ki ? Po delitvenem razmerju namenje-1 Za osebne dohodke. Del sredstev .a°Segenega dohodka vlagajo enote v kupne sklade podsetja za obratna redstva in za skupna investicijska žganja. Enote neposredno razpolagi0 tudi z delom skladov. Ta sred-v pretežni meri usmerjajo za ^dovoljevanje skupnih potreb delav-enote, (regres za dopust, podpore). v et teh sredstev pa usmerjajo enote razširjeno reprodukcijo za nabavo tobne mehanizacije in za razširitev 2m°gljivosti.
Stanovanja enot
Reševanje stanovanjskega vprašaji!8 ■*? v cel°ti v pristojnosti enot, r financirajo iz 4% prispevka od “ebnih dohodkov in iz skladov. S Vl moupr^Him sporazumom naj se stv n°R'anj1' odnosi, ki so prven-je ekonomskega značaja. Pri tem p; bll° sprejeto osnovno načelo, da n0sr^zl°ga ustanavljati TOZD z last-tekH° Pravne osebe, vsaka s svojim clr>')C*IT1 računom, temveč naj ob-tgv1.v.status pravne osebe podjetje, baniCi l’ačun je skupen, pri področnih rednah pa 80 odprti akreditivi za n° poslovanje enot.
S'va koncentrirana na enem tu> se lahko prelivajo pri rednem
poslovanju v okviru podjetja, vendar mora biti pri tem urejen pregled nad tako uporabo sredstev, ki so jih dejansko ustvarili kolektivu enot, da ne bodo kršena načela o neodtujljivosti dohodka. Priporočali so uvedbo tako imenovane interne banke.
Stroške plača, kdor jih povzroča
V zvezi z ugotavljanjem in delitvijo dohodka je bilo sprejeto stališče, naj se dopolni sedanji sistem, zlasti kar zadeva prenašanje skupnih stroškov na njihove nosilce. To se nanaša predvsem na stroške za angažirana finančna sredstva, bodisi lastna ali tuja. Pri razporejanju skupnih stroškov mora biti upoštevano izključno načelo, naj nosi stroške tisti, ki jih je tudi povzročil.
Na podlagi tako sprejetih izhodišč je komisija izdelala osnutek tez za samoupravni sporazum o ustanavlja-
nju TOZD in medsebojnih odnosih. V poslovnih enotah so bile o teh tezah delne razprave, iz katerih je bilo mogoče povzeti dopolnitve, kar je komisija upoštevala in izdelala izpopolnjen osnutek tez za sestavo sporazuma, ki je bil obravnavan na skupnem sestanku 19. julija 1972 in ki so se ga udeležili poleg članov komisije in stalne konference ZK Gradisa še direktorji služb in enot ter predstavnik sekretariata za delo SR. Slovenije in mestnega sindikata gradbenih delavcev.
Na kaj pazimo v razpravi
Na tej širši razpravi so bili sprejeti zaključki, da so v načelu teze za sporazum sprejemljive, izdela naj se osnutek sporazuma in pri tem upoštevajo priporočila, zlasti glede pristojnosti in funkcij posameznih organov v podjetju.
Osnutek samoupravnega sporazuma daje komisija v obravnavo delovni skupnosti. Obravnava naj traja najmanj 30 dni.
Komisija predlaga, da se po enotah organizirajo posebne komisije za vodenje razprav po delovnih skupinah v vsaki enoti in za sestavo zaključ-Nadaljevanje na 3. str.
v pristojnosti
Minilo je sedemindvajset let, ko smo na novo zadihali. In prav nič čudnega ni, če nam na praznik naše domovine v srcih še vedno znova in znova zazveni lepa misel o domovini, povedana z besedami našega Cankarja: »Jaz, bratje, pa vem za domovino... ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja ...«
To toplo misel je lahko rodilo le spoznanje, da delovni ljudje zares ljubijo in cenijo svojo domovino, v ognju prekaljeno, smelo in močno. In te moči ne čutimo samo mi, ki v tej deželi živimo in delamo. To spoznanje prodira v srca vse večjega kroga poštenih ljudi po svetu. In to spoznanje nam polni naša srca s tisto nezlomljivo voljo, s katero gradimo svojo domovino in oblikujemo medsebojne odnose. In to navdaja tudi naša srca z zanosom in ponosom: »Jaz, bratje, pa vem za domvino... ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja__«
Spet praznujemo rojstni dan naše republike — tokrat že sedemindvajsetič v 'svobodni domovini. Vsa praznovanja tega praznika so po svojem zunajem videzu enaka. Po vsebini pa je vsako nekoliko drugačno, bogatejše, kajti sleherno leto je bolj bogato tudi naše življenje. Smo pač ljudje, ki nam je vse tisto, kar danes storimo, jutri že preživelo, in kar nam je danes pravšnje, po meri skrojeno, je jutri preozko in prekratko.
Minilo je sedemindvajset let. Kaj vse smo storili v tem času! In kaj je še pred nami, kaj nas čaka jutri, kaj od zastavljenega še nismo uresničili?
Nedvomno je prav danes, tako kot malokdaj doslej, naša naloga v celoti jasna. Sklepi, ki jih je objavilo predsedstvo ZKJ so tako nedvoumni, da se zdaj nihče ne more več izvijati ali potuhniti. Zdaj sta odprti le dve poti: ali smo pripravljeni odločno z dejanji in ne le z besedami podpreti in uresničevati smernice ter programe, ki so zapisani v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, kakor tudi v sklepih zadnje seje predsedstva ZKJ na Brionih — ali pa se izreči proti politiki ZKJ in s tem tudi proti življenjskim interesom naših delovnih ljudi.
Prišel je trenutek, ko lahko govorimo o reafirmaciji druž-beno-gospodarske reforme. Res je sicer, da smo v gospodarstvu že nekajkrat zaorali v boljšo brazdo, toda zaradi vseh mogočih oportunizmov, tehnokratskih in birokratskih vplivov, pritiskov in izigravanja smo ostali le na pol poti.
Skratka, pismo je vzbudilo silno močno in zelo množično dejavnost na vseh ravneh. Nedvomno je še prezgodaj soditi o sadovih takšnega političnega dela. Vseeno pa nemara le ni prezgodaj glasno razmišljati o preventivi, o tem, kako ne bi smeli ponavljati nekdanjih spodrsljajev.
Tako bi napak ravnali, če bi samodopadljivo rekli, češ, mi smo že vse naredili, za pismo seveda smo, a nas se pravzaprav ne tiče. Ali z drugimi besedami: Ne gre za pisanje novih akcijskih programov, pri čemer bi kratkomalo pozabili, kaj smo že storili, kaj moramo le še realizirati.
Napak bi tudi bilo, če bi se držali le črke pisma, njegov duh pa prezrli. Prezrli zahtevo po samoupravnem redu, zakonitosti, pošteitosti. Ali, če bi prezrli ključno točko iz sklepnega dela pisma: krepitev samoupravljanja, krepitev revolucionarnega značaja oblasti delavskega razreda, socialistične vsebine vseh družbenih odločitev.

Naš uspeh in ponos
Most pri Ravbarkomandi so tehnično že prevzeli — Barake smo že preselili na gradnjo ceste Hoče—Levec
Ce pridete danes na Ravbarkoman-do pri Postojni ne boste več našli Gradisovih delavcev in tudi njihovega naselja ni več; barake so podrli in jih preselili na zgornji konec Slovenije, kjer jih na odseku nove ceste Hoče—Levec čaka podobno delo-
Do 17. oktobra 1970. leta sta bila na mestu, kjer stoji danes viadukt, dva bregova. Ta dva danes sicer še stojita, vendar ju je nova cesta povezala in to delo je opravilo prav naše podjetje. Investitor, za katerega
Preizkušnja mostu na Ravbarkomandi — Več kot 30 naloženih tovornjakov je preskušalo obtežbo mostu
smo delali viadukt, je bil ob začetku del kar malo zaskrbljen in dvomil je, da bo objekt končan v roku, za katerega so se domenili. Gradisove! pa se niso dali zmesti in za dokaz, da smo res »solidna firma«, so podporni stebri stali že pred dnem, ki je bil za to določen. Da je teklo vse tako lepo, je precej pripomogla tudi dobra organizacija dela. Zimski čas, ki ravno v Postojni ni prav nič ugoden za gradbenike, so Gradisovi ljudje izkoristili za montažo nosilcev. Ker pa brez. težav ne gre pravzaprav nikjer, tudi pri gradnji viadukta niso bili brez njih. Pri sami montaži mostu so uporabljali zastarelo konstrukcijo, kr je primerna za delo s kabelskimi žerjavi. Sicer so delavce zavarovali, kolikor se je dalo (tudi z varovalnimi mrežami), vendar jim marsikdaj ni bilo prijetno pri srcu, saj je bilo delo res nevarno. Na samem mostu je delalo skoraj ves čas 130 ljudi, vendar je ostajalo enako le število, ljudje pa so se menjavali. Na ključna delovna mesta so bili postavljeni delavci, ki so zanesljivi in že dolgo zaposleni pri Gradisu, med ostalimi delavci pa je bilo kar 60 odstotkov takih; ki so pustili ali pa zamenjali zaposlitev.
Viadukt je torej končan. Dolg je 591 metrov, zanj pa so porabili 13.000 kubičnih metrov betona in 2.000 ton armature. Konstrukcija mostu je sestavljena iz prednapetih nosilcev. Votli stebri stojijo na trdnih skalah, njihove stene pa so debele 30 centimetrov. Vseh stebrov je trideset, njihova povprečna višina pa je 20 metrov. Novi objekt je že imel tehnični prevzem, saj so meritve ob preizkušnji pokazale, da je most tak, kot bi po načrtih moral biti.
0& našem pba&Uku
leto xv. — i:c
Enake pravice in enake odgovornosti
Na razširjeni seji koprskega kolektiva so se zbrali člani delavskega sveta, sindikata in organizacije zveze komunistov. Edina točka dnevnega reda je bila razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu GIP Gradisa ter medsebojnih odnosih v zvezi z združenim delom.
Osnovno vprašanje samoupravnega sporazuma o ustanavljanju TOZD kot tudi prizadevanja razpravljavcev je bilo, kako izpeljati in praktično uresničiti koncepcijo TOZD, v kateri se spreminjajo sedanji medsebojni odnosi ter družbeno ekonomski položaj, v katerem ima delavec neposreden vpliv, da s sredstvi in sadovi svojega živega in minulega dela sam razpolaga. Delavec v TOZD odloča o delitvi dohodka ter o tem, kaj in koliko bo šlo na osebne dohodke in koliko za sklade, oziroma za sredstva razširjene reprodukcije. TOZD je torej tista osnovna oblika, v kateri delavec uresničuje njegove neodtujljive pravice, kot so:
—	pravica do dela z družbenimi sredstvi,
—	pravica, da na podlagi svojega dela v temeljni organizaciji združenega dela in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije,
—	pravica, da ureja medsebojna razmerja,
—	pravica, da odloča o dohodku v vseh oblikah združevanja dela in sredstev,
—	pravica do osebnega dohodka v skladu z načelom delitve po delu.
Način urejanja medsebojnih razmerij v vseh oblikah združenega dela pa je dosledno izpeljan preko samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum je ustavna kategorija, kar pomeni, da se ga bomo morali vsi dosledno držati, ko bo podpisan.
Vsakemu delavcu so na podlagi njegovega dela v TOZD zajamčeni osebni dohodki in druge pravice najmanj v višini, oziroma obsegu, ki zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost.
Razumljivo pa je, da se morajo delavci v TOZD ravnati po načelu solidarnosti in vzajemnosti tako, da se stalno izboljšujejo življenjske razmere delavcev v združenem delu z izločanjem sredstev v skupne namene in podobno. TOZD, ki združujejo sredstva, ne smejo na tej podlagi zasnovati nobenih lastninskih pravic ali trajno pridobiti drugih pravic v organizaciji združenega dela.
Drago Vidovič: V celoti podpiramo misel, da vse TOZD v Gradisu združijo svoje delo, poslovanje in sredstva ter da se enakopravno dogovorimo za še bolj uspešen in bolj skladen razvoj vseh TOZD in s tem tudi za nadaljnji razvoj celotnega podjetja. To pa je v bistvu tudi naša ustavna pravica, saj se TOZD, ki so med seboj povezane z delovnimi ali skupnimi interesi, lahko združujejo, oziroma organizirajo skupnost temeljnih organizacij združenega dela.
Ivan Matjašič: Govora je bilo o volitvi in sestavi osrednjega delavskega sveta. Mislim, da bi bil delegatski sistem mnogo boljši, to je da bi imele vse TOZD enako število članov v delavskem svetu podjetja. Glede vsebine samoupravnega sporazuma pa bomo morali z delavci veliko razpravljati, saj morajo delavci samoupravni sporazum sprejeti za svojega.
Lojze Lovšin: Poslovni in drugi odnosi med TOZD morajo po samoupravnem sporazumu temeljiti na načelu dobrih poslovnih odnosov, v katerih vsi cilji vodijo k skupnim težnjam. Ali bo sporazum tisti, ki bo zavestno povezoval vse TOZD, oziroma kje je meja, da bo Gradis ostal res Gradis? Nedvomno pa ustanavljanje TOZD zahteva več zavednosti in discipline.
Stojan Rutar: Rečeno je bilo, da bodo TOZD v celoti razpolagale z ustvarjenim dohodkom ter samostojno odločale o uporabi doseženega dohodka. Zanima nas, kako bo z delitvijo osebnega dohodka, ali bomo imeli enoten način delitve OD v podjetju. Ce se bomo sporazumeli, da. Enotni bodo lahko tudi vsi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, če se bodo temeljne organizacije tako sporazumele.
Franderajh: Tudi v bodoče bodo morale obstajati skupne strokovne službe vseh TOZD. Naloge skupnih strokovnih služb so sicer določene s samoupravnim sporazumom, toda odnosi še niso v celoti razčiščeni. Na splošno pa se morajo naše moči še bolj združiti.
Takšne in podobne pripombe so padale na skoraj dveinpolur-nem sestanku. V razpravi je sodeloval tudi direktor enote Bernard Gabrijelčič, ki je podprl pozitivne težnje samoupravnega sporazuma ter nanizal še nekatere naloge, ki jih bo imela enota kot samostojna organizacija TOZD v okviru močnega in enotnega podjetja Gradis.
L. C.
Čedalje večje zanimanje za izobraževanje
Odnos do izobraževanja v Gradisu se bistveno spreminja. Vedno več je članov kolektiva, zlasti mlajših, ki se želijo izobraževati. Izobražujejo pa se tudi vodilni kadri, kajti čas, v katerem živimo, zahteva od vsakega vedno več znanja.
Medtem ko smo v prejšnjih letih imeli težave ter člane kolektiva silili, naj se izobražujejo, imamo danes na kupe prošenj za vse vrste izobraževanja.
O izobraževanju bo govora tudi na VIII. kongresu zveze sindikatov, ki bo v novi kongresni dvorani v Portorožu.
Navajam nekaj konkretnih nalog, o katerih bo tudi govora na kongresu.
Vsem zaposlenim do 35 let starosti bo omogočeno, da se vključijo v osnovne šole za odrasle, ki bo tako postala sestavni del rednega šolskega sistema.
Permanentno strokovno izobraževanje in družbeno izobraževanje bo postalo obvezno za vse delavce na vodilnih mestih, za ostale pa dosegljiva možnost.
Vsi vodilni delavci bodo morali obvezno absolvirati določeni program, ki bo zajemal vse inovacije v stroki in na področju, kjer posamezni vodilni delavec dela. Obvezno bo tudi permanentno preverjanje znanje, kar bo tudi eden izmed pogojev, za vodilno mesto. Tudi izvoljeni samoupravni organi bodo morali obiskovati stalne družbene in samoupravne oblike izobraževanja. To pa bo za nas zelo velika naloga, saj v vseh oblikah upravljanja sodeluje in aktivno dela prek 1200 članov kolektiva.	L. C.
iš
t
#>
g;
M
Na seji, ki je bila 26. oktobra, je delavski svet podjetja sprejel spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Oba pravilnika je posebna komisija predložila delavskemu svetu že za prejšnjo sejo, vendar je bil predlog zavrnjen. Popravljeni predlog je sprejel delavski svet v celoti, kot ga je sestavila komisija. Strinjal se je tudi s poročilom o obravnavi predlaganih sprememb pravilnikov.
• Z avtom na službeno pot
Za uporabo lastnih osebnih vozil v službene namene smo imeli poseben pravilnik, ki pa je zastarel in ga je bilo potrebno spremeniti. Sestavljen je bil predlog celotnega pravilnika, ki obsega vsa potrebna določila glede pravic in dolžnosti delavcev pri uporabi lastnih vozil v službene namene.
Kdo je upravičen do odškodnine za uporabo lastnega osebnega vozila v službene namene (avtomobil), bo odslej naprej določal odbor za načrtovanje in notranjo delitev. Brez takšne odobritve odgovorne osebe za izdajo potnih nalogov ne bodo smeli odobravati odškodnine za uporabo lastnega avtomobila na službeni poti. Le izjemoma, kadar gre za nujni opravek, bo smel direktor podjetja izdati potni nalog za potniški promet delavcu enote tudi brez predhodne odobritve prej omenjenega odbora. Poostrena je dalje še kontrola obračunov za opravljene prevoze z lastnimi osebnimi vozili.
Odbor za investicije je predložil delavskemu svetu predlog investicijskih nabav in hkrati obvestil delavski svet, da se bodo že za leto 1973 sklepale pogodbe z »Metalno« za 8 stolpnih žerjavov.
Delavski svet je predlog odbora potrdil.
@ Imenovanja
Zaradi personalnh sprememb na delovnih mestih individualnih izvršilnih organov, ki so nastale — zaradi odhoda v pokoj tov. Bačarja na delovnem mestu direktorja analitsko planske službe in po lastni želji ing. Gričarja na delovnem mestu komercialnega direktorja — je razpisna komisija po opravljenem razpisu predložila delavskemu svetu ustrezne kandidate. Za direktorja analitsko planske službe je delavski svet že na prejšnji seji zvolil ing. Branka Vasleta, ki je bil do sedaj direktor obrata gradbenih polizdelkov. Za to delovno mesto se je na podlagi razpisa prijavil Boris Pečenko, dipl. gr. inženir, ki je bil zaposlen pri gradbeni enoti Ljubljana-okolica. Delavski svet ga je na
podlagi tajnega glasovanja izvolil za direktorja obrata gradbenih polizdelkov.
Za delovno mesto komercialnega direktorja je delavski svet s tajnim glasovanjem izvolil Saša Škulja, dipl. gr. inženirja, sedaj zaposlenega pri gradbenem vodstvu Ljubljana. Primopredaja poslov med ing. Gričarjem in ing. Škuljem bo opravljena do konca letošnjega leta, ko tudi preneha delo ing. Gričarju na njegovo lastno željo.
• Dogovori
V	Munchnu, kot je znano, deluje že dalj časa tim, »sestrsko podjetje« pod imenom INCO-BAU ustanovljeno kot družba z omejenim jamstvom. Spremenilo se je to podjetje še v organizacijskem smislu, kajti pristopil je še en družabnik dipl. ing. Riss iz Miinchna. Last Gradisa je sedaj 66 °/o premoženja, ki se je hkrati tudi povečalo. Delavski svet je spremembo potrdil.
Nadalje je delavski svet obravnaval poročilo o dogovorih za prevzem sistemske gradnje raznih montažnih hal v sodelovanju z inženiringom »ORBITAL« in italijanskim proizvajalcem. Sklenil je, naj se pogajanja nadaljujejo in je k temu delu pritegnil še razvojno službo pri centrali. O poteku priprav za sklenitev pogodb naj bo delavski svet sproti informiran.
Ustanovitev poslovnega združenja EURO-TURIST v Poreču je delavski svet že prej sprejel. Na tej seji je odobril besedilo pogodbe o prej omenjeni ustanovitvi z dne 20. 9. 1972.
Gradis je zainteresiran za gradnjo električnih central in je delavski svet odobril pristop k poslovni interesni skupnosti »ENERGETIKA« z enkratnim prispevkom 100.000 din.
Dalje je delavski svet sklenil na tej seji, da se odstopi proti ocenjeni odškodnini naše zemljišče za izgradnjo objektov medicinske fakultete v Ljubljani.
V	sklad Ljubljanske banke, podružnice v Celju, je odobril namenski kredit za stolpnico v znesku 100.000 din.
Nadalje je delavski svet sprejel k znanju poročilo glavnega direktorja o angažiranosti kapacitet za leto 1973.
Končno je razpravljal o nalogah v zvezi s pismom izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tovariša Tita ter ugotovil, da bo mogoče izpolniti priporočila občinskega komiteta ZK v Ljubljani-Center glede objave raznih podatkov (osebni prejemki, posojila za stanovanjsko gradnjo in podobno) ter je naročil ustreznim službam, da izvedejo zahtevane naloge.	R. Z.
Kaki naj pripravimo občni zbor osnovne organizacije sindikata
Sindikalni kongres bo šele prve mesece prihodnjega leta, zato ne kaže odlašati s pripravo občnega zbora in naj bo v roku, kakor je predviden s statutom
1.	Po določilih statuta ZSS (zveze slovenskih sindikatov) in statutov sindikatov posameznih dejavnosti imajo osnovne organizacije sindikata redne občne zbore vsaki dve leti. Na teh zborih ocenjuje članstvo dejavnost organizacije, njen materialni položaj in finančno poslovanje, sprejema programsko usmeritev za delo v prihodnje ter voli in razrešuje izvršni organ in nadzorni odbor OOS.
Konec letošnjega ali v prvih mesecih prihodnjega leta poteče mandatna doba sedanjim vodstvom OOS. Republiški zvet ZSS priporoča osnovnim organizacijam, da izvedejo občne zbore v roku, ki ga predvidevajo statuti. 8. kongres ZSS bo namreč šele v prvih mesecih prihodnjega leta in zato ni smotrno odlagati občnih zborov v pokongresno obdobje.
2.	Občni zbori bi morali pri ocenjevanju delovanja OOS in njene organiziranosti najprej ugotoviti ali so organi OOS pri svojem delu izhajali iz neposrednih interesov članstva, ali so tako spoznane interese uspešno zastopali pred organi upravljanja in drugimi dejavniki v delovni organizaciji in kako so te interese prenašali na ustrezne organe v občini in republiki.
Občni zbori naj posebej ocenijo, ali je bila OOS dovolj aktivna ob vprašanjih, ki so bistvenega pomena za članstvo: gospodarjenje v delovni organizaciji, delitev dohodka in osebnih dohodkov, urejanje stanovanjskih vprašanj, socialnih problemov, delovnih razmerij, obveščanje delavcev in druga vprašanja s področja sa-samoupravljanja, delo samoupravnih organov itd.
Občni zbori morajo tudi oceniti, ali je izvršni organ OOS deloval kolektivno, ali pa je bil aktiven le eden ali več posameznikov. Občni zbori morajo tudi oceniti, kako je sindikat sodeloval z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v delovni organizaciji.
Udeleženci občnih zborov naj ugotovijo, kakšni so pogoji za delovanje
sindikalne organizacije, npr.: delovni prostori, možnost sestajanja med delovnim časom, delovni čas, ki je na razpolago za predsednika in člane izvršnih organov ipd. Člani naj ocenijo tudi obveščanje v osnovni organizaciji sindikata in povedo, ali sedanji način obveščanja ustreza njihovim potrebam in je v skladu z možnostmi v delovni organizaciji-
Občni zbori so tudi priložnost, da člani sindikalne organizacije razpravljajo o vseh nalogah, ki so opredeljene v pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, razpravi in stališčih 36. seje predsedstva ZKJ in razpravi ter sklepih 29. seje CK ZKS.
3. Zelo pomembno vprašanje, o katerem je potrebno razpravljati še pred občnimi zbori, je kadrovanje za organe OOS. O predlogu kandidatov za vodstvo OOS se je treba predhod-
no dogovoriti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posebno z organizacijo zveze komunistovi Pri kadrovanju je potrebno upoštevati statutarno načelo, da je osnovna organizacija sindikata temeljna oblika združevanja članov, v kateri članstvo uresničuje svoje interese in da je zaradi tega od kadrovske zasedbe izvršnih organov odvisno ne samo delovanje OOS, ampak tudi funkcioniranje celotne organizacije.
Pri kadrovanju je treba upoštevati idejnopolitične kriterije, npr.: družbenopolitična aktivnost in razgledanost, odnos do sindikalne organizacije, zveze komunistov in celotne družbene ureditve, kot moralne kriterije, npr. poštenost, ugled med ljudmi ipd., prav tako je potrebno upoštevati pripravljenost za delo v sindikalni organizaciji, iniciativnost, sposobnost za vodenje itd.
Del udeležencev na razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma o združenem delu v Kopru
Domača proizvodnja ne krije potreb gradbeništva, je dejal šef naše nabavne službe tovariš Božič
Težave $ cementom
Kaj pravi šef nabavne službe Božič — Domača proizvodnja ne pokrije potreb gradbeništva — Betonskega železa ne bo primanjkovalo
V gradbeništvu uporabljajo dandanes cement, betonsko železo, siporex, durisol, salonit, opeko in opečne izdelke in les vseh vrst. če naštejemo le najpomembnejše. Tak material uporablja tudi naše Podjetje. V zadnjih letih pa povsod tarnajo, da ravno z nabavo gradbenega materiala ni tako, kot bi moralo biti, in da je tega ali onega materiala težko dobiti.
Tudi pri nas naletimo marsikdaj na težave pri nabavi. Poglejmo najprej nabavo cementa Domača proizvodnja ne krije vseh potreb gradbeništva. zato so že pred časom določili tisto količino, ki naj bi jo uvozili. Pri uvozu pa so nastali takoj Problemi, malo zaradi pomanjkanja sredstev, malo zaradi tega, ker v tujini ni bilo mogoče dobiti ustreznega cementa. Vzporedno s temi problemi so se razvijali tudi pogovori 'n posveti v Beogradu in tudi pri nas v Sloveniji, kjer so močno poudarjali, da gradbinci potrebujemo zaradi specifičnega dela in priprave domač cement. Uvoženi, ki je v vrečah, naj bi bil namenjen široki potrošnji.
Naši glavni dobavitelji so cementarna Anhovo, Trbovlje, Umag in Pu-la Za letošnje leto smo planirali, da bomo potrebovali in nabavili 95,000 ton, v resnici pa smo dobili le 70 od-°tkov te količine. Cementarne An-n°Vo, Umag in Pula so svoje obveznosti do nas izpolnile, drugače pa je s trboveljsko. V Trbovljah so namreč rekonstruirali cementarno in kot se Včasih zgodi pri takih stvareh, se je Vse zavleklo za pol leta in tako smo dobili od predvidenih 45.000 ton le odstotkov te količine. Ker pravza-Prav nikoli ne moremo točno vedeti, koliko cementa bomo naslednje leto Potrebovali, smo se pri nas vsaj za ekaj mesecev zavarovali. Zgradili rn° silosne prostore, kjer smo shra-Ut cement v zimi. Ta naj bi nam uzii v najbolj kritičnem času. V Uosih je prostora za 5.000 ton cementa.
_ ^"radis potrebuje za svoja dela tudi Cbližno 10—12.000 ton betonskega ^.teza. Glavni pronzcajalec je kom-j nat Zenica, dopolnjujejo pa ga že-t zarne Jesenice, Ravne, Store, Sve-zarev°, Batuje in Kumrovec. Za slednje leto predvidevajo, da bodo
Nadaljevanje s prve strani nadaljevanje s
te železarne pokrile vse potreba po betonskem železu v Jugoslaviji. Tako s preskrbovanjem ne bomo imeli težav, nerodno je le to, da ne vemo, koliko bomo potrebovali določenih profilov. Kot nadomestni material uporabljamo tudi patentirano žico za prednapeti beton.. Z žico 2,5—5 mm nas oskrbujeta železarni Jesenice in Zenica, žico s 7 milimetrskim profilom pa uvažamo.
Tudi les je gradbeni material in tega največ porabi lesno industrijski obrat v Škofji Loki. Njihov največji problem pri oskrbovanju s »surovino« je hlodovina, ker je lesnih mas premalo, da bi zadostili vsem lesnim kombinatom na tem območju, kjer se tudi mi oskrbujemo.
Letos nam je poleg nabave cementa povzročila veb'ke skrbi tudi nabava opeke in ostalih elementov iz naših opekarn. Uvoz je bil namreč ustavljen in s tem so nastale razne vrzeli. Tako je zmanjkalo nekaterih stropnih elementov in porolita (ki ga je bilo premalo že prejšnja leta). Naslednje leto bo mogoče že bolje, saj se nekatere naše opekarne modernizirajo in širijo. Tako bodo izboljšale kvaliteto svojih izdelkov, ki do sedaj res ni mogla konkurirati izdelkov italijanskih opekarn.
Med vsemi težavami, na katere naletimo pri nabavljanju gradbenega materiala, je še ena, ki ni prav nič razveseljiva. Podjetja, ki proizvajajo gradbeni material, nam postavljajo prav čudne pogoje, ki izhajajo iz njihovih domačih težav. Tako moramo material plačevati vnaprej, ko pa svoje obrate širijo in modernizirajo, nam pošljejo ponudbe za delno investiranje v obnovo. Namesto v svojo modernizacijo moramo vlagati v drugo, če hočemo, da bomo material ali izdelke dobili v željen! količini.
v-h’ sPre-ie*-'h na skupnih obravna-p .osr}utka sporazuma.
Priloženi osnutek sporazuma naj Uzi kot izhodišče za sestavo konč-ega dogovora o ustanovitvi TOZD. Organjziranje TOZD zahteva te-bo •h*'6- spremembe v notranjih od-Slh, če hočemo, da bodo uresničena pravna dopolnila (zlasti XXI. ustav-treh 0P0,niIcb' Komisija meni, da je zlar v razPravah posebej paziti s . na naslednja temeljna vpra-pre',,a’ ki jih bo potrebno rešiti še a sklenitvijo sporazuma:
Samostojno razpo!aqame 2 dohodkom
Ue"n	TOZD mora biti zagotov
horiv samostojno razpolaganje z do svor°m' ki ga ustvarjajo delavci : Za , m delom ifi sredstvi v TOZD Po P^ni^tev te6a načela je potreb' ip Vtepeno razdeliti vsa sredstvi bistvh°Ve v.ire po TOZD. Pri tem n teko,.n°..aU in13 vsaka TOZD svo vsak 1 ^cun, bistvo je v tem, da im; Seg,,a -cOZD podroben razvid o ob katpv-Vr-S*'.’’ strukturi itd. sredstev, : tej nnm1 izvršuJ'e svoje naloge, in n;
Knnv -gi ustvarja in deli dohodek zahtevn81"1? Se zaveda> da je nalog; simam3 !n terja preciznost in mak-
p0trebnR°^eJfiVnOst- Ce 80 pri ten tPernh^6 tud organizacijske spre služba X Podjetju, naj strokovni e Popravijo ustrezen predlog.
Koncentracija sredstev
— Komisija smatra, da bi se z decentralizacijo sredstev zaradi razdrobljenosti in majhnih delov sredstev nujno zmanjševali tudi poslovni učinki TOZD in s tem podjetja kot celote. Zato predlaga, da se pri ustanavljanju TOZD ohrani koncentracija finančnih sredstev in s tem zagotovi doseganje optimalnih poslovnih učinkov, elastičnost in likvidnost ter hkrati zagotavlja večjo varnost v poslovanju.
Za zagotovitev pravic, ki jih imajo TOZD pri razpolaganju z dohodkom in sredstvi, predlaga komisija osnovanje posebnega samoupravnega organa, izvoljenega neposredno v TOZD za upravljanje s prej omenjenimi koncentriranimi sredstvi.
Koncentracija sredstev ter istočasno decentralizirano upravljanje teh sredstev nujno zahteva organiziranje tako imenovane interne banke kakor tudi tekoče in dolgoročnejše planiranje pridobivanja, uporabe in vračanja finančnih sredstev.
Zaradi uresničevanja ciljev, ki se izražajo v poslovnih rezultatih, je nujna poslovna samostojnost vsake TOZD. Hkrati morajo biti upoštevani interesi vsake TOZD in podjetja kot celote, zlasti kar zadeva ohranitev enotnosti podjetja in njegov razvoj.
Zagotoviti je potrebno dolgoročno usmerjenost, s čimer bo v večji meri
Rajko
Zupančič
50-lelnik
Rajko Zupančič se je rodil 16. 11. 1922 v Otiškem vrhu pri Dravogradu, kjer je oče delal kot železničar. Od tod je prehodil dolgo, pestro in razgibano življen-sko pot. V času NOB ga leta 1944 že najdemo v partizanskih vrstah. Vedel je, kje je njegovo mesto in tak ostal vse do današnjega dne.
V nič kaj rosni mladosti je leta 1969 končal višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru in tri leta pozneje je uspešno zaključil študij na visoki ekonomsko komercialni šoli ter tako postal diplomiranj ekonomist. Že samo ta podatek nam dokazuje njegovo voljo, vztrajnost, ki je človeku potrebna, če hoče postavljeni cilj tudi doseči.
Pred zaposlitvijo v našem podjetju je opravljal vrsto odgovornih funkcij; 8. 4. 1963 pa se je zaposlil pri podjetju in kmalu nato prevzel delovno mesto sekretarja, oziroma direktorja splošne službe podjetja Gradis.
Po mnogih težavnih nalogah, od katerih niso na zadnjem mestu sestava internih predpisov in še posebno odgovorna sestava osnutka samoupravnega sporazuma o združenem delu v okviru TOZD.
Aktivno deluje tudi zunaj podjetja. Je član predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, član komisije pri gospodarski zbornici Slovenije, član komisije za TOZD pri CK ZKS in drugje, Najdemo
čilnosti njenega dela, potem moram ugotoviti: vseskozi je bila ustvarjalna, polna topline, človečnosti in razumevanja do slehernega člana kolektiva.
Prvič sva se srečala kmalu po njeni zaposlitvi pri Gradisu. Začela je pri knjiženju in vodenju evidence računov. To je bilo le bežno srečanje dveh članov velikega kolektiva.
Drugič sva se srečala v počitniškem domu v Novem, ko je kot upravnica doma skrbela za nas, kot da smo vsi gostje člani njene ožje družine. Red, čistoča, prijazna beseda in obilica okusne hrane, to je, kar je marsikomu ostalo še do danes v prijetnem spominu.
Tretjič sva se srečala v likvidaturi podjetja in od takrat dalje so naša srečanja stalna, kot je tudi njena stalna zaposlitev v likvidaturi gospodarsko finančne službe.
In končno, ne moremo še mimo tele jubilantkine lastnosti.
Priljubljena, spoštljiva in vseskozi vdana Gradisu.
Čeprav se je v življenju srečala z marsikatero trpko preizkušnjo, saj je že leta 1941 izgubila moža, rezervnega oficirja bivše jugoslovanske vojske, in tudi pozneje ji življenje ni bilo z rožicami postlano. Nikoli ni klonila, temveč vzela stvari takšne, kot v resnici so, in tako ohranila svojo privlačnost in vedrino vse do današnjega dne. Nikoli se ni pehala za slavo in pa osebne uspehe, temveč ji je delo in srečen družinski kotiček pomenil vse.
Naj omenim še eno skrivnost. Naša mami zelo rada potuje. Ogledala si je skoraj že vse evropske države in še vedno jo vleče v daljne nepoznane kraje. Upamo, da se ji bodo te želje kot vse druge še uresničile.
L. C.
25 lel dela Ivana Žorža
»K Gradisu sem prišel iz Prestranka, in to 11. novembra 1946, Čeprav sem že imel kvalifikacijo, sem moral še enkrat opravljati itzpi, saj so mi med vojno pogoreli vsi dokumenti. Kot zidar in kamnosek sem delal najprej na cesti Podsmreka — Vrhnika, • pa v Gorici, Bledu in raznih gradbiščih širom Slovenije. Predvsem se rad spominjam del na Bledu v Titovi vili. Zadnja leta pa sem bil zaradi bolezni premeščen na mesto skladiščnika na gradbiščih PE Ljubljana, kjer sem še danes. Pri Gradisu sem vzdržal toliko časa, ker mi je bilo — enostavno rečeno — všeč. Na gradbiščih smo bili kot velika družina. Tako centralno vodstvo kot tudi gradbeno vodstvo Ljubljana sta vedno imeli razumevanja za delavce. To pa je eden glavnih vzrokov, da smo ostali toliko časa zvesti, lahko bi rekel, našemu podjetju.<■
jubilej
Valerije
Kožuhove
... In naši mami Valeriji Kožuhov!, želimo na njenem delovnem mestu, še mnogo uspešnega dela, v osebnem življenju pa obilo sreče in zadovoljstva.
To so bile zaključne besede glavnega direktorja ing. Huga ICeržana na skromni proslavi ob njenem visokem jubileju.
V minulih petnajstih letih, odkar poznam »mami Koš«, sva se srečala na treh delovnih mestih. Če poskušam vsa tri srečanja združiti in poiskati nekatere zna-
Maks
Vfeissenstein
50-lelnik
Že drugič v letošnjem letu imamo v naši sredini jubilanta 50-letnika. To je naš dolgoletni sodelavec WEISSENSTEIN MAKS, ki praznuje v tem letu tudi 25-let-nico službene dobe v kovinskih obratih v Mariboru.
Pri nas je začel delati kot strojni ključavničar. Zaradi svoje natančnosti, marljivosti in doslednosti je kmalu nato zasedel delovno mesto tehnologa. Potrebe v obratu pa so narekovale, da je prevzel dolžnost strojnega referenta, katero opravlja še danes. Poleg svojega dela opravlja še posle varnostnega tehnika in referenta za droben inventar.
Prav tako posveča še precej svojega časa kolektivu, saj je večletni predsednik ekipe kegljačev, katera nedvomno tudi po njegovi zaslugi tako uspešno deluje.
Ob njegovem osebnem prazniku mu želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva ter da bi še dolgo, dolgo delal z nami.
Sodelavci
ga tudi na vseh sestankih, konferencah in posvetovanjih, kjer vedno izraža mnoge koristne misli in daje konkretne predloge za rešitev tega ali onega perečega vprašanja.
Skratka, našega Rajkota najdemo tam, kjer je potrebno zgrabili za delo.
Ob njegovem jubileju mu želimo še vrsto delovnih in osebnih uspehov ter kličemo:
Rajko, še na mnoga leta!
dosežena ekonomska stabilnost. Da bi delovne skupnosti TOZD lahko kar v največji meri neposredno vplivale na oblikovanje in vodenje poslovne politike, mora biti ta politika jasna in razumljiva delovni skupnosti.
Kako s SPO
— Poseben problem pri organiziranju TOZD predstavlja v podjetju strojno prometni obrat (SPO), v katerem je združena vsa težka mehanizacija za opravljanje gradbenih del-Komisija smatra, da ima SPO vse pogoje, da se ustanovi kot TOZD. Pred ustanovitvijo pa je obvezno določiti in sprejeti merila (t. i. pravila igre), na podlagi katerih se bodo podrobneje urejali ekonomski odnosi
med TOZD gradbene operative in SPO.
— Delovanje centralnih služb bo financirano v obliki predračuna. Te službe opravljajo naloge za vse TOZD. Centralne službe niso predvidene kot samostojne temeljne organizacije združenega dela.
Predračun stroškov skupnih služb sme obsegati le tiste stroške, ki se nanašajo na delovanje teh služb.
Stroški, ki niso neposredno zvezani z delovanjem skupnih služb, se morajo posebej evidentirati in bremeniti naposredno tisto TOZD, ki jih povzroča. To so predvsem vse vrste obresti od kreditov in drugih posojil, razni prispevki (npr. vodni prispevek), zavarovalne premije ipd.
Delovne skupnosti enot naj se zavedajo pravic in obveznosti, ki jim gredo po ustavi v zvezi z združenim
delom in pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. TOZD pomeni avtonomni samoupravni subjekt, ki pa ne sme v našem primeru odločati mimo interesov ostalih delov podjetja- Združeno delo zahteva pripravljenost za sporazumevanje o tem, kar zadeva skupne interese in se nanaša na skupne razvojne cilje, katerih realizacija je pogojena z vlaganjem sredstev.
Komisija pričakuje, da bodo delovne skupnosti enot posvetile osnutku sporazuma vso pozornost in upoštevale njegov pomen pri urejanju medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti ter uresničevanja ustavnih sprememb.
Komisija za sestavo predlogov pri uresničevanju ustavnih dopolnil
KAJ DELAJO KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI
Premalo uspehov
Kaj meni Marjan Starovasnik o delu odbora za informiranje — Dosti bolj bi morali razviti obveščanje tako članov kolektiva kot širše javnosti o vsem, kar se dogaja v našem podjetju
— Ali je po vašem mnenju odbor informiranje v celoti izpolnil poslanstvo?
— Mislim, da se lahko pohvalimo in neskromno priznamo, da je naš odbor dobro delal. Vse to pa je velika zasluga tistih, ki na tem delajo. Res je, da vso to zadevo veliko bolj poznata od nas vseh, vendar je treba imeti poleg poznanstva še kaj več, da lahko pristopiš k tako obsežnemu delu, kakršno je bilo zastavljeno na predzadnjem sestanku.
— Kolikokrat in kako je delavski svet podjetja razpravljal o vaših predlogih?
— Na seje delavskega sveta nisem hodil redno — zaradi prežavzetosti v službi, vendar sem z njihovim delom seznanjen in tako lahko povem, da so na drugih »inštancah« razpravljali o predlogih, ki smo jih pripravili na naših sestankih.
— Kaj mislite glede odgovornosti posameznih članov?
— Težko je govoriti o teh problemih, saj sami dobro poznamo položaje, ki jih zasedajo posamezni člani. To članstvo je še dodatna obremenitev za posameznika. Tudi to je odbor, o čigar uspehih in sklepih morda ljudje manj govore, ker ne razpravljajo o problemih, ki zadevajo prav njih same. Vsi pa vemo, da imamo premalo »reklame« za uspehe, ki smo jih dosegli (ne samo naš odbor, ampak tudi drugi). Ravno tu imajo tudi pomembno vlogo tovarniška glasila, seveda ne samo za »reklamiranje«, ampak tudi za kaj drugega. Glasila delovnih organizacij so pri nas sploh pomemben faktor pri vzpodbujanju, usposabljanju in usmerjanju zaposlenih v umno gospodarjenje v njihovih delovnih organizacijah. Vendar ponujenih možnosti ne izkoristimo dovolj, posebno ne, kadar govorimo o redni izmenjavi pomembnih informacij med predlagatelji samoupravnih odločitev, med člani organov samoupravljanja in med člani delovnih skupnosti, ki še nimajo v celoti formiranih možnosti za neposredno samoupravno odločanje.
Ko smo že pri odgovornosti posameznih članov v podjetju, lahko rečem, da ravno glasilo lahko odigra tu veliko vlogo. Premalo pišemo namreč o tej odgovornosti pa tudi o nalogah posameznih članov in delovnih skupin oziroma celotnega kolektiva ter kakšen vpliv imajo na izboljševanje gospodarjenja. Premalo je tudi primerjalnih podatkov, ki zaposlenim omogočajo spoznavanje njihovega položaja v delovni organizaciji in položaj delovne organizacije v primerjavi z drugimi in sorodnimi delovnimi organizacijami. Nasploh je v časopisih premalo člankov, ki pojasnjujejo in utemeljujejo odločbe organov samoupravljanja, premalo je pobud bralcem, naj vplivajo s svojimi predlogi na dopolnitve takšnih odločitev, in premalo podatkov o tem, kako se sprejete odločitve uresničujejo. Večino člankov napišejo vodilni delavci, zelo redki pa so članki drugega nevodstvenega kadra in posebno neposrednih proizvajalcev.
— Na kakšne probleme ste naleteli v toku mandatne dobe in kaj predlagate za bodoče?
— Želim, da bi bili vrhovi za naše delo bolj zainteresirani. Se posebno sedaj, ko z dopolnjevanjem ustave prenašamo stvarno samoupravi j a vsko odločanje na delavce v temeljnih organizacijah združenega dela. Boljša obveščenost članov delovne skupnosti omogoča vendar boljše razumevanje gospodarjenja z družbenimi sredstvi in boljše razumevanje protislovij v naši družbi. Naša informacijska družba sicer ne more biti posrednik in izvor nujnih informacij zaposlenim delavcem. Se vedno namreč velja, da lahko in tudi morajo zaposleni dobivati zaradi delitve dela nujne informacije in instrukcije od svojih neposredno predpostavljenih delavcev. Res pa je, da ravno nekateri »predstavniki« informi-
Vprašanje: Ali je po vašem mnenju odbor za načrtovanje in notranjo delitev v celoti izpolnil svoje poslanstvo?
Odgovor: Problematika, ki jo odbor v okviru svojih nalog obravnava, je tako obširna in vedno aktualna, da je ni mogoče izčrpno obravnavati tako, da bi bil odbor lahko zadovoljen. Ce upoštevamo dejstvo, da je to še otroška doba te nove oblike delavskega samoupravljanja, imam kljub pomanjkljivostim občutek, da je delo v osnovi pravilno postavljeno in da bo v bodoče odbor lahko še bolj pozitivno vplival na poslovno življenje podjetja. Vprašanje: Kolikokrat in kako je DSP razpravljal o od-borovih predlogih?
Odgovor: Po pravilu sprejema DSP letne plane in delitvene instrumente ter pravilnike o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Poleg tega je DSP pripravljal osnutke stabilizacijskega programa podjetja, ki pa še nima take oblike, da bi ga DSP lahko v celoti sprejel in potrdil. Obrav-
2e v prejšnji številki smo začeli objavljati potek dela in uspehe naših kolektivnih izvršilnih organov. Danes nadaljujemo in tokrat nam je na vprašanja odgovarjal Marjan Starovasnik:
ranja, kot so časopisi in bilteni, lahko pripomorejo k boljši seznanjenosti problemov in stanja v podjetju. Moramo pa gledati tudi na to, da prihajajo informacije tudi od spodaj navzgor. Med člani kolektiva moramo iskati stalne sodelavce za pisanje zanimivih člankov za naš časopis. Dokazati jim moramo, da človek zaradi kritičnih in polemično napisanih člankov ne doživi nič neprijetnega.
Pred kratkim so izšla tudi prva Gradisova obvestila. To je bilten, za katerega si prizadevamo, da bo izhajal redno vsakih štirinajst dni. Njihov namen je zagotoviti sprotno seznanjenost o vsem dogajanju v podjetju. Ravno pri tem moram poudariti, da je bilo na zadnji seji delavskega sveta sklenjeno naslednje:
Vse strokovne službe so dolžne dati na razpolago podatke, ki bi prišli prav v biltenu. Mi bomo te podatke zbirali, jih spravili v tako obliko, ki bo za obvestila primerna, vodstveni kadri po posameznih delovnih enotah pa naj bi ta obvestila razložili in posredovali zaposlenim. Upam, da bo ta bilten dosegel namen in pomen, ki smo si ga zamislili.
nava periodičnih obračunov in zaključnih računov je redno na programu DSP. O številu razprav ne bi mogel navesti določene številke, ker ne morem izgubljati časa s prelistavanje zapisnikov, glede kakovosti razprav pa bi dal lahko oceno — zadovoljivo.
Vprašanje: Kaj mislite glede odgovornosti posameznih članov?
Odgovor: Posamezni člani pač zastopajo in izražajo svoje subjektivno mnenje o določeni stari. Vsako stališče pa je bolj ali manj oddaljeno od absolutne pravilne rešitve.
Odbor pač odloča o določenih predlogih z glasovanjem in tako je sprejeti sklep stališče odbora kot celote. Ta sklep pa je tudi relativne vrednosti.
Vprašanje: Na kakšne probleme ste naleteli v teku mandatne dobe in kaj predlagate v bodoče?
Odgovor: Osnovni problem je večna časovna stiska pri obravnavi tako obširne problematike, ki spada v pristojnost odbora.
Poleg tekočih nalog bo moral odbor spraviti stabilizacijski program v tako obliko, da bodo določeno problematiko že reševale za to odgovorne službe.
Čaka nas še veliko dela glede objektiviziranja kriterijev delitve in nagrajevanja. To pa je v tesni zvezi z uvajajočo se elektroniko.
V znamenji elektronike
Na urednikova vprašanja odgovarja predsednik odbora za načrtovanje in notranjo delitev Branko Vasle, dipl. gradbeni inženir — Čaka nas še zelo veliko dela
n
Nov most čez Savo v Litiji
Poleg mostu bo PE Ljubljana zgradila tudi nadvoz prek železniške proge
Nedaleč od starega litijskega mostu, ki je bil že od svoje postavitve bolj zasilen, gradi PE Ljubljana novega. Še eno pomembno prometno vozlišče v naši republiki bo s tem odstranjeno.
Most čez Savo v Litiji, ki je zgrajen iz »bejli« materiala, ki je bolj namenjen izdelavi brodov na ponto-nih za prevoz tankov, tukaj že nekaj let »dobro« služi svojemu namenu. Promet se po njem lahko odvija le v eni smeri, kar je posebno v konicah veliko premalo. Tudi pešci, ki morajo na starem mostu hoditi skoraj kot po brvi, se bodo z izgradnjo novega mostu malce oddahnili. Dela so res šele na začetku, toda vsi prebivalci tega mesta in okoliša se že vesele trenutka, ko bodo imeli nov most. Tak videz so namreč dajali, ko sem jih pred nekaj dnevi obiskal in jih povprašal o mostu. Poleg mostu bo PE Ljubljana tu izdelala še skoraj
enako dolg nadvoz preko železniške proge.
Da bi zvedeli kaj več o sami gradnji, smo poprosili pomočnika vodje gradbišča ing. Antona Pergarja, naj nam pove nekaj besed o obeh objektih: »Prišli ste ravno ob nepravem času,« me je pozdravil in nato nadaljeval. »Pred nekaj dnevi je tu že stal skoraj izgotovljen oder za be-noto stroj, toda zadnje neurje z obilico dežja je malce presenetilo. Visoka voda nam je odnesla del odra, tako da bomo morali vse to popraviti. Potrebovali bomo zopet kakšen teden dni, vendar mislim, da vse to ne bo bistveno vplivalo na nadaljnje delo.
V glavnem so do sedaj potekala pripravljalna dela, medtem ko delavci Geotehnike iz Zagreba že delajo s polno zmogljivostjo. Zaupali smo jim namreč izdelavo 15 stebrov profila 118 cm do globine 19 m za pet vmesnih podpor. Toda že na prvem stebru v globini 5 m so naleteli na izredno trdo hribino, zato smo takoj naročili močnejši benoto stroj, ki je tudi že prispel iz Zagreba. (Ob mojem obisku na gradbišču so ga ravno sestavljali).
Le-ta naj bi do konca izkopal in zabetoniral prvi steber. Medtem se je lažji benoto stroj lotil že naslednjega stebra, ki je že povsem gotov, tako da že opravlja dela na tretjem stebru. Od podpornih stebrov naprej bomo opazili in betonirali sami. Omeniti velja, da je dno teh stebrov tudi do 15 m pod strugo Save,« je zaključil ing- Pergar.
Most, ki je v celoti delo našega projektivnega biroja z ing. Jeršanom kot projektantom na čelu, bo dolg 122 m in širok 12,60 m (koristne površine). Kako bo investitor objekta — cestni sklad SRS — zadovoljen z izvedbo, bomo videli konec jeseni prihodnjega leta, ko bo most narejen. Tudi bližnji nadvoz preko železnice bo delo našega biroja (načrti so še v fazi projektiranja), le investitor je tokrat občina Litija, Nadvoz bo nekoliko krajši od mostu, saj bo dolg nekaj manj kot 120 m in širok 9 m.
Kako potrebna sta ta objekta ne samo za občane Litije ampak ze celotno našo skupnost, se bomo lahko prepričali že konec prihodnjega leta, ko bo po novih objektih stekel promet.
M. Krnc
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani. — Izhaja mesečno
mmm

~~ 'r' ;\s /"M

lllSifilii I ..
Litija dobi nov most, ki ga gradi PE Ljubljana — Žal pa nam je visoka voda odnesla prve rezultate, šli so dobesedno po vodi
IZ DELA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE
Izpite so opravili
V septembru in oktobru so opravili zaključne izpite za PK in KV delavce naslednji kandidati:
TEČAJ ZA PK BETONERJE — Obrat gradbenih polizdelkov: Ivan Hržič, Stje-van Kneže vič, Mijo Kovačič, Ibrahim Pirič, Frajo Petkovič, Karel Stari. TEČAJ ZA PK ZIDARJE IN TESARJE
—	Maribor: Rajko Cepec, Branko Mur-kovič, Josip Novak, Janez Strelec, Blaž Fogec, Jože Gregorinčlč, Vincenc Hanžel, Stjepan Ivančič, Josip Jančec, Franjo Zambrek, Karel Kaučič, Anton Kozar Franc Majcen, Franjo Mihalina, Marjan Okreša, Drago Perbač, Marjan Pihler, Stjepan Toplek in Dušai Zupančič.
TEČAJ ZA PK ZIDARJE IN TESARJE
—	Celje: Sejdo Avdič, Osman Iluska-novič, Milan Korošec, Hasan Mahič, Bogdan Stupar, Jovo Umičevič, Vojin Pavlovič, Ilija Bjelopavlovič, Djordje Culibrk, Grgo Jularič in Idriz Maljoku.
TEČAJ ZA KV ZIDARJE IN TESARJE
—	Celje — Sejdo Avdič, Osman Huska-novič, Ljubo Jankovič, Enver Mulaha-lilovič, Sadik Nakičevič, Ivan Novak, Milorad Pavloviči Ahmet Sojkič, Stjevan Spasojevič, Milan Stankovič, Anton Ter-
šek, Dragu tin Horvat, Ivan Lamprek, Milinko Todorovič, Husein SIjivar, Franjo Novak, Mujaga Kazaterovič.
TEČAJ ZA PK ZIDARJE, TESARJE IN ŽELEZOKRIVCE — Jesenice: Ostoja Ce-kič, Lazar Cobič, Ivan Galovič, Idriz Jarac, Saban Jarac, Ljubiša Kostadino-vič, Ilija Majstorovič, Joviča Pavlič, Pe-tar Fopadie, Šalih Delič, Ahmet Muha-removič, Mahmut Spahič. Nezir Cebič.
TEČAJ ZA KV ZIDARJE IN TESARJE
—	Jesenice: Kemal Lemeš, Rajko Vuji-novič, Branko Filipovič, Nikola Komle-nič, Ilija Todorovič, Mustafa Hadžič ter Josip Mijatovič.
TEČAJ ZA KV TESARJE IN ZIDARJE
—	Maribor: Ivan Cmrečak, Simon Lukov-njak, Franc Sčavničar, Ivan Toš, Nedeljko Kukič, Stanko Sinjur, Maks Planšak, Anton Arklinič, Josip Arklinič, Mijo Blažen, Avgust Borko, Jsoip Furjan, Marjan Furjan, Drago Kenz, Franjo Lazar, Mijo Malašič, Blaž Milešič, Mijo Miler, Roman Sekovec, Josip Tardi, Martin Vurošič, Jožef Peček, Anton Bauman, Slavko Ll-vak, Jože Novak, Franc Vršič.
PK ZIDARJI — I. LETNIK: Anton Brenholc, Miran Celner.
Nov most čez Ljubljanici)
Promet čezenj sicer že teče, zdaj tečejo že zaključna dela pri urejanju brežin
Tečejo zadnja dela na mostu čez Ljubljanico, ki ga gradi PE Ljubljana v podaljšku Kajuhove ceste v Ljubljani. Sam objekt je že povsem gotov, saj se po njem že nekaj časa odvija promet. Zakaj je še vedno Gradisova ograda okoli mostu, pa smo povprašali vodjo gradbišča ing. Jožeta Ločnikarja, ki nam je pojasnil:
»Projektirane brežine so odstopale od že obstoječih, ki so se pojavile ob izkopu, Investitor — skupščina občine Ljubljana Moste-Polje — je naročila nov projekt. Dela sedaj tečejo po tem novem projektu. Zato je tudi nastala zamuda.
Tudi sicer so bile težave s projekti, saj je bila dokumentacija že na samem začetku nepopolna, tako da smo začeli z gradnjo z dvomesečno zamudo, vendar ne po naši krivdi. Med gradnjo smo bili vezani tudi na druge izvajalce, kot na primer javno razsvetljavo, mestni vodovod, kanalizacijo in druge. Takšna kooperacija Pa mnogokrat ni najboljša in tudi ni bila. Morali smo čakati, da tudi ta Podjetja opravijo svoje delo, da bi lahko most končno zaključili. Zato je
bila tudi uradna otvoritev mostu 9. maja letos le bolj simbolična. Uradni
PISMO IZ AVSTRALIJE
SPOŠTOVANI BRALCI!
Po dolgem času, še se zmeraj rad spominjam vas, oziroma celega Gradisovega kolektiva. Z vašim posredovanjem želim prav lepo pozdraviti vse člane gradbenega vodstva Ljubljana, posebno pa organizatorje dela oziroma delovodje in moje tovariše in prijatelje delavce. Živim z družino v Canberri, glavnem mestu Avstralije. Delam kot mizar že leto in pol. Zaslužim kar dobro, letos posebej. Imam avto »ford«, in vse drugo, le srce si želi družbe in prijateljev. Nikjer ni kot doma. Zato se večkrat spominjam Gradisovih prijateljev.
Ob koncu vas še enkrat pozdravljam.
Vaš dolgoletni član Tomo Fumič Naslov:
38 Mowatt. St. Oueanbevan — 2620 N. S-W.
Australia ■
Med skupino petdesetih obiskovalcev iz Maribora, ki šo se ustavili v Ljubljani, Škofji Loki, na Bledu in na Brnikih, smo poiskali Alojza Zorca, inštruktorja tesarskih vajencev in Zlatka Korena, zidarskega inštruktorja, oba iz Maribora. Za naš vestnik sta nam povedala naslednje:
Alojz Zorc:
-Take in podobne ekskurzije, kot je današnja, organiziramo v Mariboru redno vsako leto. Namen je pravzaprav dvojen: mlade ljudi želimo spoznati z obsegom Gradisa in s tem z vsemi njegovimi enotami in drugič, ekskurzije izkoristimo obenem tudi za strokovno izpopolnjevanje. Tako smo si danes nadrobno ogledali tesarski obrat v Škofji Loki, ki je daleč pred našim v Mariboru. Vse do Jesenic pa smo se zapeljali zato, ker je enota na Jesenicah nam najbolj od rok in s tem nam tudi najbolj neznana...«
11	■ a ■
smo veliko stvar
Kaj pravi vodja železokrivcev na Ravbarkomandi Alojz Vogrinec
Čeprav so se že selili, smo na Ravbarkomandi našli še nekaj našin delavcev. Tako smo srečali tudi že-lezokrivca Alojza Vogrinca in ob tej Priložnosti nam je povedal, da je eden izmed tistih, ki so delali na mostu od vsega začetka. Doma je iz Križevcev pri Ljutomeru, pri Gradisu pa je že osem let. Na mostu je uelal kot vodja železokrivcev in še Pred srečanjem z njim smo izvedeli,
Qa je dober delavec. Mislili smo: -Če nekdo dobro dela, so tudi njegovi Predlogi in pripombe dobrodošli.«
Tako smo mu zastavili nekaj vprašanj:
—	Pravite, da pri nas delate že osem let, največ na terenu. Kako pa Uskladite terensko bivanje z družinskim življenjem?
—	Zaenkrat dobro- Poročen sem oamreč šele dva meseca in žena prav teko dela tu na terenu, v kuhinji.
Kljub temu pa se veselim, da se bo-teo premaknili malo višje, bolj proti JPojemu domu. Med Postojno in Ljutomerom je bilo precej več kilome-lr°v, kot pa bo sedaj od Žic do doma.
—	Kakšni so bili tukaj pogoji za delo?
~~ Pozimi smo delali najprej notri ~~ v provizoričnih delavnicah, od pol sedmih zjutraj do pol štirih popol-dne. z delom je pa tako: včasih se oam zdi, da zahtevajo nemogoče, pa Potem le gre in naredimo tisto, kar 3.e Potrebno. Sama organizacija dela le v redu, mislim pa, da dobimo Zc' delo na terenu premajhne plače.
Tako misli Alojz Vogrinec. Hoteli stn° še kaj izvedeli, pa je bil tako redkobeseden in strašno se mu je
teudilo, kmalu ga ne bi ujeli niti za	, „	.	,	- ,
fotografiranje. No, toliko je že poča- ™o.Pa	I1) sneg> teko da
IZnl	'	riirli n 01 n 111 o l n mnlrAtrAnnnTf ** a	a
prevzem mostu in pa tehnični pregled sta bila šele konec junija, nato pa je^ čez nekaj dni stekel tudi promet čez novo zgrajeni most,« je povedal ing, Ločnikar, se nekoliko zamislil in nadaljeval:
-Med samo gradnjo nismo imeli večjih težav. Lahko bi rekel, da smo imeli precej sreče, saj je bila lanska jesen precej suha in nam tako visoka voda ni delala veliko preglavic. Ravno nasprotno je s trenutnim delom, ko urejamo brežine, kjer moramo zaradi pogostnega deževja neprestano prekinjati dela, saj moramo narastlo vodo najprej izčrpati in šele nato delati naprej. Še sreča, da smo bili dogovorjeni s kretničarjem na zapornici, da nas je vedno predhodno obvestil, kdaj bo spustil vodo. Ko smo betonirali temelje, pa je nekaj dni sploh ni spustil in nam tako omogočil lažje betoniranje temeljev.
Sama konstrukcija mostu je v obliki razpirala, kar je omogočalo enostavnejšo gradnjo. Most je projektiral ing. Stojan Vrabec. Most je dolg 48,60 m in širok 18 m skupaj s pločniki, samo vozišče pa je široko 14 metrov,« je zaključil ing. Ločnikar in že hitel na drugo gradbišče s povsem drugimi problemi,	M. Krnc
ZLATI FANTJE IZ MARIBORA
Zlatko Koren:
-Mislim, da so take in podobne ekskurzije za mlade ljudi nujno potrebne. Posebno mladi ljudje, ki se Pfipravljajo na delo in življenje, morajo v letih učenja videti čim več m dobro spoznati okolje, v katerem živijo, da se bodo v življenju kar najbolje znašli in da bodo kos zahtevnim vsakdanjim nalogam. Zanimivo in obenem razveseljivo je, da se fantje danes že sami odločajo za zidarski poklic. To z drugimi besedami pomeni, da se življenjske razmere v tem, sicer zelo trdem poklicu, izboljšujejo. Kljub temu pa opažamo še vedno pomanjkanje mladih ljudi v naši stroki. Primanjkuje predvsem železokrivcev in tesarjev. Ob tem bi rad povedal le še to, da smo z mladimi ljudmi v Mariboru zares zadovoljni in da bi lahko svoje učence upravičeno imenovali — zlati fantje!«
Naši na tujem
CEPILI SMO SE PROTI GRIPI
Prejšnji mesec nam je dokazal, da se vremenarji lahko kdaj tudi zmotijo. Napovedali so nam suho, toplo in sončno jesen, ker je bilo poletje pač bolj jesensko. No, pa se njihove napovedi niso uresničile. Meglo ima-
jtel, potem pa je bilo treba pritrditi e zadnje kose ograje na mostu pa 6 kal in tako ga res nismo smeli Več zadrževati.
NG
1
tudi najhujših lahkovercev ne moremo več prepričati, da bo lepa jesen. Ves ta dež in hlad nam je spet prinesel običajne zimske prehlade, nahode in nevarnost, da zbolimo za gripo. Pred njo se lahko zavarujemo s suhimi čevlji, toplim plaščem in vročim čajem, kadar pa ta običajna »preventivna sredstva« odpovedo, je treba seči po sredstvih, ki jih dobimo v ambulantah.
Gripa je virusno obolenje, ki se širi običajno v hladnih jesenskih mesecih. Nam najbolj znana in nevarna je azijska gripa. Širi se precej nenavadno — v valih, na katere vplivajo tudi vremenske razmere Poznamo dva tipa virusov gripe — A in B, ki si nista prav posebno podobna. V zadnjem času poznamo tudi virus C. Za infekcijo so občutljivi ljudje vseh starosti in ras, ne glede na spol, Gripa se zelo hitro širi, zato pa se lahko zahvali odpornemu virusu, kratki inkubacijski dobi in seveda današnjemu hitremu tempu, predvsem pa prometu. Bolezen se prenaša s človeka na človeka direktno in indirektno (preko dihal in zraka). Po preboleli bolezni ostane človek odporen na ponovno okužbo le kratek čas in še to le za tisto vrsto virusa, ki je povzročil njegovo gripo- Najboljše pogoje za širjenje najde bo-
lezen v gosto naseljenih krogih in v zaprtih kolektivih.
Tako torej tudi pri nas obstaja nevarnost okužbe. To je vzrok, da smo se odločili za kolektivno cepljenje. Sicer ni obvezno, vendar bi se moral vsak zavedati, da se s tem malo bolj zavarujemo pred okužbo kot samo s klobukom na glavi. S tem bomo pojdetju in sebi prihranili marsikateri dinar, saj nam ne bo treba poležavati doma in izgubljati delovnih ur. Cepljenje ne zagotavlja popolne odpornosti, vendar je eventualno obolenje veliko blažje, kot bi bilo sicer. Trenutno je na razpolago živo cepivo, ld vsebuje živ, vendar oslabljen, in mrtvo, ki vsebuje in aktivi ran virus. Živo cepivo smo dobili v nos, mrtvo cepivo pa je namenjeno slabotnejšim in se vbrizgava z injekcijo. Lani je bila pri nas približno 65-odstotna udeležba pri cepljenju, letos pa ni bilo nič slabše.
Vse to smo zvedeli od dr. Pojeta, ki nam je ob tej priložnosti tudi potožil, da še vedno delujejo v nemogočih ambulantnih prostorih. Poleg tega, da je prostorov premalo in da je slaba oprema, imajo tudi zelo neurejen delovni čas, saj jih vedno nekdo preganja: kadar delajo dopoldne, morajo ordinacijo zapreti ob 13. uri, če pa so tam popoldne, jih zvečer preganjajo snažilke in nato nočno dežurstvo. Tako sedaj pričakujejo novo ambulanto, ki je bila obljubljena za novo leto, vendar nič ne kaže, da jih bo Dedek Mraz obiskal že v novih prostorih.
NG
Kadroviki so si ogledali objekte, ki jih gradi PE Jesenice
Sovjetska delegacija v Portorožu
Sestanek kadrovnikov — Zelo prisrčno smo bili sprejeti — Jeseničani, hvala vam!
Vse je bilo pripravljeno že za zasipanje pilotov pravočasno rešili
benoto stroj pa smo
•	LJUBLJANA.	Nedavno	|§g
so obiskali naše podjetje Pero Jurišič, direktor Zavoda	za	za-	{ij
poslovanje Zenica, Ilija Kova-čevič, šef izpostave, Travnik,
Marko Džidič, direktor delav-
ske univerze Travnik, ter šef izobraževalnega centra »Kri-	||jj
vaja«, Zavidoviči. S predstav-	||||
niki kadrovske službe so se	gg
pogovarjali o izobraževanju in	^g
zaposlovanju delavcev v letu	—
1973.	=
•	PORTOROŽ. Naše delo in	gg
gradbišče v Portorožu je obi-	^g
skala ruska delegacija, ki jo	gg
je vodil Ivan Kolesnikov, se-	g=
kretar centralnega komiteta sindikata gradbenih delavcev	=
ZSSR. Člani delegacije so se	jg|
o	našem delu ter kvaliteti iz-	^g
vedenih del zelo pohvalno iz-	=
razili	MM.
•	LJUBLJANA. Izšla je	|=
prva številka Gradisovega bil-	^E
tena. Bilten vsebuje: Napotke	gg
za uporabo, ponatis akcijskega programa, Analiza poslovanja,	gg
objava podpisanih pogodb, teh-	|=
nične informacije, Sodobni kiti
in njih uporaba, stanje kadrov,	Eg
objavljeni so tudi vsi sklepi	gg
centralnega delavskega sveta	==
v letu 1972.	IH
•	LJUBLJANA. V zadnjem	gg
času so se na centrali podjetja	==
na novo zaposlili: Alojz Gor-	gg
nik, dipl. ing. strojništva, na	gg
delovnem mestu šefa oddelka	gg
za uvoz opreme in reproduk-cijskega materiala, Ivanka	^g
Škraba, operater računalništva,	gg .
Jelena Fartek, gradbeni tehnik,	g|
Ivan Sinkovič, kurir, iz KO pa	gg
je bil na centralo podjetja	===.
premeščen Alojz Topler, stroj-	gg
ni tehnik.	. §§==.■
•	KOPER. Organi samou-	=g|
pravljanja so zahtevali, da ko-	=5
misija za načrtovanje in deli-	i||
tev dohodka GlP Gradis, odo-	==j
bri izplačilo ostanka dohodka, ki ga izkazuje enota Koper, vsaj do 30%> višine. Za izvršitve sklepov so dani vsi pogoji, ki jih predvideva pravilnik o delitvi OD.
•	MARIBOR. Kovinski obrat, — delavski svet enote je zadolžil direktorja enote Ivana Lovca, da do prihodnje seje pripravi poročilo o konkretnih ukrepih glede gradnje nove hale
•	LJUBLJANA. Uprava delavskih domov, odbor je analiziral pregled stroškov delavskih domov ter ugotovil, da imajo domovi na ljubljanskem področu do 31, 8. 1972 368.137 dinarjev izgube, naselje v Koželjevi pa 209.127 dinarjev.
® LJUBLJANA. SPO — svet enote je skeni! poostriti kontrolo in uvesti sankcije proti tistim delavcem, ki pišejo druge številke kilometrov, kot je to razvidno iz diagramskih lističev tahografov.
Prav tako bodo morali delavci nositi stroške periodičnih zdravniških pregledov sami, če po svoji krivdi niso opravili vseh pregledov. Za ponovni pregled morajo koristiti svoj redni letni dopust. V primeru, da ponovnega oz. manjkajočega pregleda ne izvršijo, se jim odvzame stroi ali kamion, ker bre zdravniškega spričevala delo iz varstvenih razlogov ne morejo opravljati.
dobil nov obekt, ki bo prav gotovo ugodno vplival na razvoj turizma in drugih panog, ki so za naš slovenski Portorož najbolj pomembne.
Nova kongresna dvorana v Portorožu
Kongresna dvorana in lelnn gledališče v Portorožu
V dvorani je prostora za 500 ljudi, v letnem gledališču ing. arh. Eda Mihevca, uresničitev ing. Tomaža Lavriča
V samem mestu pa vseeno odmaknjena od mestnega vrveža v Portorožu že stoji kongresna dvorana (lahko bi ji rekli palača) z •letnim gledališčem. Tako. kot večina objektov, ki so jih gradile naše poslovne enote (lenega PE Ljubljana) v Portorožu, je tudi ta zamisel ing; arh. Eda Mahevca. Njegovo zamisel je tokrat realiziral ing. Tomaž Lavrič.
Izredno dovršena arhitektonska oblika sklaplja v celoto pravzaprav dva objekta: kongresno dvorano s priključkom za pisarne in pa letno gledališče. Letno gledališče je že povsem gotovo, saj je bila v njem že julija letošnja prireditev »Pesem poletja«. Čeprav je prostora v tem delu za 2000 gledalcev, pa je iz vsakega sedeža dobro viden oder ali platno. Drugi del objekta — to je kongresna dvorana — je nekoliko večji. Poleg glavne dvorane s 500 sedeži, ki je namenjena raznim kongresom, gledališkim predstavam, kinu (v zimskem času) in raznim drugim prireditvam, sta tu še dve manjši dvorani za po 100 ljudi' Le-ti sta namenjeni za razne sestanke in seminarje. Poleg dvoran so tu še prostori za igralce in pa poseben trakt za pisarne. Le-te bo uporabljal zavod za pospeševanje turizma občine Piran, ki je tudi investitor celotnega objekta.
Tako kot zunanjost je tudi notranjost tega objekta enkratna, V izredno akustični dvorani s saadi stropom iz mavca in posredno razsvetljavo v stropu je videti temnordeča dvorana še lepša. Tudi tapete na predelnih stenah dvorane, ki so lesene in zvočno izolirane, so rdeče. Da je bil tak objekt tu potreben, govori že podatek, da sta bila v dvorani že dva kongresa, pa čeprav objekt še
ni bil povsem gotov. Prav gotovo bo kmalu postal mednarodne vrednosti, saj so za to poskrbeli tudi v sami dvorani. Prevajalne naprave za pet svetovnih jezikov in najsodobnejše klima naprave prav gotovo omogočajo lažje delo udeležencem kongresa ali druge prireditve.
O sami gradnji in konstrukciji objekta pa nam je povedal pomočnik Vodje gradbišča Drago Rešeta naslednje: »Z izmerami in zakoličbo smo začeli avgusta lanskega leta. Za objekt je bilo potrebno izkopati okoli 30.000 m3 materiala. Že smo začeli graditi, ko je investitor skupaj s projektantom spremenil načrt. Kabino za kinoprojektor, ki je bila po prvotnem načrtu v samem objektu, so pomaknili izven njega in s tem pridobili dodatne sedeže v dvorani. Prav zato smo v dogovoru z investitorjem tudi premaknili rok izdelave. Objekt je sedaj gotov tako. da ga bomo v kratkem predali investitorju.
Cel kompleks ima obliko dveh elips s parametroma 35 X 25 m za kogresno dvorano, 25 X 15 m za letno gledališče in trakt s pisarnami v velikosti 14 X 30 m. Kritina objekta je iz bakra v izmeri okoli 250 m2. Zunanje stene so iz vidnega betona, ki smo ga za oporni zid porabili ca. 800 m3, za letno gledališče ca. 1.200 kubičnih metrov in za kongresno
pa za 2.000 — Zamisel — Uspeh PE Ljubljana
dvorano ca. 2.000 kubičnih metrov,« je zaključil Drago Rešeta.
Moramo omeniti še mladega delovodjo Draga Janušiča, ki je na tem zahtevnem objektu prav gotovo opravil svoj strokovni izpit.
Omeniti še velja, da je poleg objekta izredno lepo urejena tudi okolica. Pred objektom je namreč vrt obložen s kamenitimi ploščicami, ki so jih porabili kar 400 m2
Z izgradnjo kongresne dvorane in letnega gledališča je Portorož zopet
SPORI
NAMIZNI TENIS
Inž. Dolenc rešuje zmage
Namiznoteniški igralci Gradisa so v dosedanjih štirih kolih I. slovenske lige dosegli že dve zmagi, kar jih trenutno uvršča na odlično četrto mesto. Omeniti velja, da so obe zmagi dosegli v gosteh, in sicer v Novem mestu: proti istoimenskemu klubu s 5:2 in v Lendavi po ogorčeni borbi s 5:4. Posebno zanimivo je bilo zadnje srečanje z Lendavo, ko pri rezultatu 4:3 za Gradis ing. Pogačnik ni izkoristil štirih zaključnih žogic ob vodstvu 1;0 in 20:16 Zmago je rešil ing. Dolenc v tretjem nizu devete partije z 28:26.
KEGLJANJE
Belcijan—Janša odlična peta na državnem prvenstvu
Dne 11 in 12. novembra je bilo v Portorožu državno prvenstvo v kegljanju za dvojice, ki se ga je udeležil tudi par KK Gradis Belcijan in Janša. Od skupno 48 sodelujočih parov iz vse Jugoslavije sta zasedla odlično 5 mesto s skupnim rezultatom 1998 podrtih kegljev (Belcijan 1021, Janša 977) in bila druga najboljša predstavnika iz SR Slovenije.
Drago Janušič razlaga sovjetski delegaciji gradnjo objekta
Delo psihologa v industriji
Delo psihologa je odvisno od velikosti podjetja, od dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja, od razvojne stopnje podjetja, od pričakovanj in želja vodstva podjetja in od pripravljenosti za sodelovanje drugih strokovnih služb v podjetju.
Psiholog običajno zavzema ali svetovalno mesto v kadrovski službi (s tem pa njegov obseg delovanja ni omejen zgolj na probleme kadrovske politike). Pogosto rešuje probleme, ki zahtevajo teamski pristop. Teamsko delo pa ne zahteva samo strokovnjaka, ki temeljito pozna svoje delovno področje, ampak tudi človeka, ki je odprt, pripravljen sodelovati, demokratičen, »enak med enakimi«. Analize delovnega mesta na primer ne more izvesti psiholog sam, ta naloga zahteva sodelovanje tudi drugih strokovnjakov: zdravnika — specialista za medicino dela, varnostnega inženirja, obratovodje in tistega, ki neposredno nadzoruje delovno mesto. Sestava takšnega teama je določena z naravo problema, ki ga hočemo rešiti.
Delo psihologa v industriji daleč presega meje golega testiranja, ki velja za njegovo najbolj popularno, ponekod pa tudi za izključno dejavnost. Se nekaj besed o te-
stih. Danes je skoraj vsakdo, ki hoče nadaljevati šolanje ali se zaposliti, testiran. To prakso smo prevzeli od visoko razvitih industrijskih držav, vendar pa ne daje vedno tistega, kar bi želeli. Uporaba testov je koristna oziroma nujna, kadar izbiramo kandidate za poklice, katerih zahteve so zelo visoke, odgovornost velika, delovnih mest pa malo. Prav tako so testi zelo koristen pripomoček pri poklicnem usmerjanju, pri premeščanju delavcev na delovna mesta, ki jim najbolje ustrezajo in pri prekvalifikaciji delavcev.
Psiholog ob sodelovanju drugih služb analizira delovna mesta jih ocenjuje, kar naj zagotovi pravično delitev osebnih dohodkov glede na zahtete in pogoje delovnega mesta, išče in detinira kriterije za objektivno določanje delovnega učinka.
Spet v drugi delovni organizaciji se psiholog ukvarja pretežno s sprejemanjem delavcev (posebno v dejavnostih, ki zahtevajo izrazito razvitost nekaterih temeljnih sposobnosti), z analizo fluktuacije in neopravičenega izostajanja delavcev z dela išče konkretne rešitve, kako izboljšati delovno moralo, v sodelovanju z varnostnimi inženirji analizira prekomerno število nesreč v posameznih obratih, z odkrivanjem vzrokov v delovnem okolju oziroma s premeščanjem delavcev, ki so posebno nagnjeni k nesrečam, poskuša najti konkretne rešitve.
Boj prot utrujenosti z optimalno razporeditvjo odmorov, proti monotoniji, ki je posledica ponavljajočih se nezahtevnih delovnih operacij, za racionalno organizacijo delovnih mest, za racionalizacijo delovnega procesa, so problemi, ki zahtevajo teamski pristop, v katerem naj bo vsekakor tudi psiholog. Pomemben je delež psihologa^ pri izobraževalnih programih, ki zajemajo delavce različnih profilov, nekvalificirane, kvalificirane kot tudi vodilne delavce. Z najnovejšimi izsledki s področja skupinske di-
namike, medsebojnih odnosov,. vodstvene psihologije sodeluje psiholog pri formiranju uspešnih in koristnih vodilnih kadrov.
Raziskava motivacijskih pobud in organizacija stimuliranja pri delu sodita v psihologovo delo. Odkriti dejavnike, ki kvarijo delavčevo zadovoljstvo, slabijo povezanost delavec—podjetje, povzročajo fluktuacijo, negativno vplivajo na produktivnost, določiti trajne motivacijske mehanizme, se pravi, približati delo delavcu, dvigniti delovno moralo v kolektivu, olajšati pomemben del človekovega življenja.
Uvajanje na novo sprejetega diplomanta, urejanje medsebojnih odnosov, izboljšanje informiranosti in komunikacij v podjetju, reševanje različnih organizacijskih problemov je ob sodelovanju izkušenega psihologa gotovo uspešnejše kot sicer. Praksa je pokazala, da organizacija posebne posvetovalnice pod vodstvom psihologa, ki pozna mehanizme različnih težav delovnih ljudi, lahko veliko prispeva k izboljšanju delovne atmosfere, omili nasprotja in nezadovoljstva v kolektivu.
Kot smo videli, se giblje psiholog na zelo širokem in pestrem področju: sprejemanje novih delavcev, izobraževanje, določanje optimalnih delovnih pogojev, propaganda in reklama, svetovanje, vodenje in nadzor, sodeluje pri projektiranju človeku resnično prilagojenih orodij in strojev itd.
Ne smemo misliti, da je psiholog univerzalen, nepogrešljiv čudodelnik, ampak le strokovnjak, ki lahko z ustreznimi sredstvi, z adekvatnimi delovnimi izkušnjami in ob sodelovanju drugih strokovnih služb precej prispeva k boljši organizaciji podjetja, večji produktivnosti in večjemu delovnemu zadovoljstvu ljudi v podjetju.
Psiholog lahko koristi s svojim znanjem povsod, kjer ima človeški faktor pomemben delež.
Robert Cegler
Učimo se nemški
41 L e k t i o n WIR LERNEN DEUTSCH
Heute noch einige Beispiele des Relativpronomens »Was«: »W e r«:
1.	Erzahle mir alles (du hast in den Fericn etvvas erlebt).
Erzahle mir ailes, was du in den Ferien erlebt hast.
2.	Das Teuerste ist nicht immer dsa Beste.
Es ist nicht immer das Beste, vvas am teuersten ist.
3.	Einem Menschen, dem nicht zu raten ist, ist nicht zu helfen.
Wem nicht zu raten ist, ist nicht zu helfen.
4.	Es gibt viel in der Natur (der Menseh versteht es nicht).
Es gibt viel in der Natur, was der Menseh nicht versteht.
Alle Schiiler haben cine gute Priifung gemacht, was die Eltern die Eltern und Lehrer sehr.
Alle Schiiler haben iene gute Prufung gemacht, was die Eltern und Lehrer sehr erfreut. (Das Pronomen bezieht sich auf einen gan-zen Satz.)
6.	Erzahle sofort alles (du hast etwas getan). Erzahlea sofort alles, vvas du getan hast.
7.	Kein Menseh weiss (die Zukunft bringt ihm etwas). Kein Menseh vveiss, was ihm die Zukunft bringt.
8.	Wenn einer beneidet wird, hraucht er noch nicht glucklish zu sein. VVer beneidet wird, hraucht noch nicht gliicklich zu sein.
9.	Denke nichts (nicht alle Menschen diirfen es wissen); rede nichts (nicht alle Menschen diirfen es horen); tue nichts, (nicht alle Menschen diirfen es sehen.)
Denke nichst, vvas alle Menschen nicht vvissen diirfen; rede nichts, vvas alle Menschen nicht horen diirfen; tue nichts, vvas alle Menschen nicht sehen diirfen.
Leichtere Formen zur Ubung des Relativsatzes!
Bilden Sie Reativsatze:
Der alte Seemann erzahlte; 1. Ich fiihr auf einem Schiff (es ging bei einer Insel im Stillen Ozean unter). 2. Ich schvvamm zu der Insel (sie vvurde von keinem Menschen bevvohnt). 3. Es war ein schBiies Land (in diesem vvuchsen viele herrliche Friichte). 4. Audh fand ich die Einer vieler Seeviigel (sie hatten iiberall ihre Nester am Seeufer). 5. Ich fing auch Fische (sie kamen in grosser Zahl in die Nahe des Landes, und ich ernahrte mich von ihnen). 6. Ich fand cine Kohle (ich konnte darin sehr gut vvohnen). 7. Oft sah ich Schiffe (die meislen von ihnen fuhren" in vveiter Ferne voriiber). 8. Dann machte ich immer ein grosses Feuer (der Rauch des Feuers vvurde endlich auf einem Schiff gesehen). 9. Es vvar ein deutscher Ozean-dampfer (wir duhren darin nach Hamburg). 10. Er brachte mich in die Heimat (ich hatte sie fast ein Jahr nicht .gesehen).
Beispiel zu Satz 1. ich fuhr auf einem Schiff, das bei einer Insel •m Stillen Ozean unterging. Nicht vergessen! Die Relativsatze sind Nebensatze,.das Zeitvvort kamnit ans Ende und die trennbaren Verba Werden nicht getrennt. die Vorsilbe bleibt beim Zeitvvort!
Das nachste mal wolIen vvir eine etvvas schvvierigere Dbung machen.
Temporalsatze
(časovni stavki)
Nebensatze der Zeit (odvisni časovni stavki) »ALS« und »WENN<-
a) Wiederholte Handlung: »vvenn« (auch immer vvenn jedesmal wenn). (ponavljajoče se dejanje v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti)
1.	Wenn man heute rcist, benutzt man das Auto. (WiederhoIung m der Gegenvvart und Zukunft)
2.	Wenn man fiihrer reistc, benutzte man das Auto. (Wieder-holung in der Vergangenheit)
h) Einmalige Handlung tenkratno dejanje): »A Is« oder »Wenn«
3.	Wenn du. nach Berlin-reist, vvirst du dort deinen alten Freund esuchen. ->W e n n« einmalig in der Gegenvvart und Zukunft.
(Veznik t»W e n n« enkratno dejanje v sedanjosti in prihodnosti)
4.	Als ich im letzten Jahr nach Berlin reiste, besuchte ich dort toainen alten Freund. »als« einmalig in der Vergangenheit.
(»Als« enkratno dejanje v preteklosti)
Merken Sie!
1.	Zum Ausdruck einer vviederholten Handlung benutzt man *w e n n«. Statt »Wenn«, kann man auch »sooft«, »immer vvenn« sagen, Wenn steht also fiir eine WiederhoIung in Gegenvvart, Zu-*unft und Vergangenheit.
2.	Zum Ausdruck einer einmaligen Handlung benutzt man: fiir ”ie Gegenvvart und Zukunft »vvenn«, fiir der Vergangenheit »als«. Also: »als« vervvenden vvir fiir eine einmalige Handlung in der Ver-Sangenheit, in allen andern Fallen vervverden vvir »vvenn«.
Pomnite! časovni veznik »als« (kadar, ko) uporabljamo samo za e»kratno dejanje v preteklosti, v vseh drugih slučajih uporabljamo veznik »vvenn«.
Ubungcn vvollen vvir in der nachsten Lektion machen!
W6rter
erzahlen — pripovedovati
erleben — doživeti
•"aten — svetovati
? Zukunft — bodočnost
"eneiden — zavidati
,eichtere Formen — lažje oblike
r Seemann — mornar -
bntergehen — potopiti se
^achsen — rasti
nerrlich — krasen
e Prucht — sadež
- besede
r Seevogel — morska ptica s Seeufer — morska obala sich crnaliren — hraniti se e Hohle — votlina r Rauch — dim e Heimat — domovina benutzten — uporabljati r Ausdruck — izraz sooft — kadarkoli immer vvenn — vedno kadar e VViederholung — ponavljanje
si
Skupina slovenskih gradbincev pred svečano otvoritvijo iger
IV. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV JUGOSLAVIJE V SKOPJU
NASTOP LE V ENI DISCIPLINI
Tako kot na republiškem nivoju, prerašča tudi po vsej Jugoslaviji športno tekmovanje gradbenih delavcev v pravo množično manifestacijo. In prav tako je bilo letos v Skopju na IV. športnih, igrah, kjer so. se zbrali gradbinci kar iz 47 delovnih organizacij iz vseh republik.
ROKOMET (se ni točkoval)
1.	Primorje, Ajdovščina (Sl)
2.	Beton, Skopje (M)
3- R. Mitrovič, Beograd (Srb)
NOGOMET (se ni točkoval)
1.	Rad, Beograd (Srb)
2.	Granit, Skopje (M)
3.	Granit, Jablanica (BiH)
SKUPNA UVRSTITEV
1.	SRBIJA
2.	Slovenija
3.	hrvatska
4.	BiH
5.	MAKEDONIJA 6- ORNA GORA
MALI NOGOMET
1.	Konstruktor, Maribor (Sl)
2.	Monter, Zagreb (H)
3.	Granit, Ljubovija (Srb) NAMIZNI TENIS — M 1. Banat, Zrenjanin (Srb)
Množičnost, razvit duh za prijatelj- mesto. Sicer pa so bile uvrstitve.ekip o	icn
stvo, medsebojno sodelovanje in soli- po posameznih disciplinah naslednje:' "	,	3 J a )
darnost Se samo še krepi na takih športnih tekmovanjih. Pri. tem pa je KEGLJANJE — M važen činitelj, da postajata šport in 1. Ingrad, Celje (Sl) rekreacija sestavni del celotne aktiv- 2. Zidar, Bečej (Srb) nosti delovnega' človeka. Ne samo 3. Primorje, Rijeka (H) posamezniki tudi delovne organiza- NAMIZNI TENIS;—.2 -cije vse bolj skrbijo za rekreacijo 1. Banat, Zrenjanin (Srb) svojih delavcev. Športna aktivnost 2. Konstruktor, Maribor (Sl) namreč.znatno vpliva na izboljšanje 3. Industromontaža, Zagreb (H) delovne sposobnosti. Hkrati pa je to priložnost za medsebojno spoznava- ŠAH nje, zamenjavo izkušenj, razvijanje 1. Rad, Beograd (Srb) sodelovanja, negovanje prijateljstva 2. Pionir, Novo mesto (Sl) in medsebojne povezanosti gradbenih 3- Prv.oborac, Hercegnovi (Cg) delavcev naše socialistične samoupravne skupnosti.	ODBOJKA
Po otvoritvi, na kateri je najprej	Zrenjanin (Srb)
spregovoril Dimitar Mickovski, pred- Medjimurje, Čakovec (H) sednik sindikata gradbenih delavcev “ -Salonit, Anhovo (Sl)
Makedonije in pozdravil vse udeležence, je govoril še Vlado Stijepovič — predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in med drugim dejal: »Na letošnjih že četrtih igrah gradbenih delavcev Jugoslavije, katerih domačini so gradbeniki Makedonije, se je povečalo tako število sodelujočih kot tudi število ekip. Športne igre po svoji masovnosti, organiziranosti in kvaliteti potrjujejo, da se je športna aktivnost razvila na zavidljivo raven.
To pa je hkrati močna spodbuda za vse večjo popularnost športa in telesne kulture pri gradbenih delavcih in za vključevanje čim večjega števila organizacij združenega dela v to pomembno manifestacijo,« je dejal Vlado Stijepovič in odprl igre.
V tekmovalnem delu se slovensko zastopstvo letos ni tako izkazalo kot prejšnja leta. Vseeno pa smo lahko z uvrstitvijo povsem zadovoljni. Od Gradisovih športnih ekip se je tega tekmovanja udeležila le moška namiznoteniška ekipa in v izredno močni konkurenci osvojila solidno tretje
Več konkretnega dela z učenci
točk 52 SO . 40 18 13 10
Ekipa Gradisa na letošnjih IV. športnih igrah gradbincev Jugoslavije: Krnc, ing. Kohne, ing. Pogačnik, Jeršan (vodja slovenske reprezentance), ing. Dolenc
Upravni odbor centra za izobraževanje je na zadnji seji obravnaval nekatere probleme izobraževanja učencev. Med drugim so govorili tudi o polaganju zaključnih izpitov.
.zagotavlja kolektivu večjo socialno in materialno varnost
Ker na deloviščih v Ljubljani ali bližnji okolici nismo našli primernega dela, so učenci polagali zaključne izpite v Kranju.
Organizirali smo prevoz in tako se je vsak dan po 45 učencev s 3 inštruktorji vozilo s posebnim avtobusom v Kranj. Moramo pohvaliti Jeseničane — dela v Kranju je bilo dovolj in vse je bilo organizirano in pripravljeno. Večina učencev se je pri delu zelo potrudila, saj je od 150 padlo le 8 učencev, 16 pa jih je komisija zavrnila, ker niso imeli napisanega dnevnika (pa še ti so v glavnem od Gradisa), V času zaključnih izpitov so učenci napravili:
1.	Zidanje zidu 25 cm s fasadno opeko (vidni zid)
2.	Zidanje notranjih dimnikov s podaljšani cementni malti
3.	Zidanje zunanjih dimnikov s fasadno opeko
4.	Zidanje parolitnih sten
5.	Zidanje oblog (siporeksom) deb. 10 cm
6.	Zidanje oblog (siporeksom) deb. 5 cm
7.	Grobi omet — cementni
obriz	223.00	m’
8.	Fini stropni omet	180.00 m’
9.	Fini stenski omet	194,00	m'
10.	Zidanje zidu s fasadno opeko
(zunanji vidni zid)	17,50 m9
11.	Nabijanje strešnega napušča 164,00 m’
17,54 m*
6,80 m*
5,80 m3 18,30 *
55,70 m*
40,00 m*
12.	Opaženje sten v strojnici 36,00 m*
13.	Naprava tesarskih stolic	14 kom
14.	Naprava velikega silosa za
gramoz	1 kom
Ne moremo trditi, da se posamezniki niso potrudili, da bi zaključni izpit čim bolje opravili. Toda pri večini učencev se pozna, da so v glavnem delali le z betonom in betonskimi izdelki. Neki učenec nam je celo dejal, da v vseh treh letih praktičnega dela, ni niti enkrat ometaval.
Izobraževalna dejavnost torej ni potekala po programu izobraževanja, temveč bolj po potrebi te ali one enote. Pri tem moramo opozoriti na nekaj problemov, ki izhajajo iz dejavnosti izobraževanja.
Interes šole, oziroma centra za Izobraževanje, se dostikrat ne pokriva z interesi izobraževanja v enoti Bolj odvisno od razpoložljivih del na gradbišču in dobre volje tistih, ki so učence vodili, kot cd učnega programa v času praktičnega dela.
Ta. pomanjkljivost se je pokazala ob polaganju zaključnega izpita (predvsem pri zidarjih), ko so morali učenci pokazati, kaj so se v treh letih naučili. Ker učenci praktično niso delali na vseh delih, ki jih učni program zahteva, so nastale velike razlike med tistim, kar bi moral učenec ob zaključnem izpitu
znati, in tistim, kar učenec tudi zna.
Interes vsake delovne organizacije j< da ima dobre m strokovno usposobljen kvalificirane kadre in če je temu takt potem bomo morali biti pri izvajanj učnih programov v bodoče bolj dosledn Program zahteva obojestransko discipl: no, predvsem pa tudi več zanimanja z delo s strani učencev.
Premajhne so tudi kontrola izvršeneg dela, nadzorstvo nad učenci ter skrb z učenje in kulturno življenje izven delov nega časa. To se vidi iz pisanja dnev nikov, ki je za učence obvezno, Neka teri dnevniki so bili zelo pomanjkljiv napisani, 6 naših učencev pa dnevnike sploh ni imelo Zato zaključnega izpit tudi niso mogli polagati.
Izobraževanje učencev na praktičnen delu ne smemo podcenjevati, temve mora biti to naša stalna in pomembn, funkcija, ki se mora razvijati in utrje vati na podlagi dobro proučenega delov nega programa ob istočasnem spremlja nju in ocenjevanju doseženih uspehov.
Zato bomo morali v sistemu izobraže vanja učencev spremeniti določene od noše in kriterije Predvsem pa bodi morali učenci obvezno delati pod nad zorstvom šolanih in stre kovno, usposob ljenih Inštruktorjev. Le ti pa bodo mo rali spremljati in dosledno izvajati pro gram izobraževanja (program B) :er o^ učencev zahtevali, da bo opravljano deli kvalitetno in da bodo svoje dnevniki sproti in v redu pisati.
L. C.
Nepravilnosti, ki so se v naši državi pojavljale zadnja leta, so se razrasle že precej na široko. Naša nepazljivost in tudi večkrat nezainteresiranost nas je pripeljala tako daleč, da nas je moral tovariš Tito opozoriti na napake, ki jih v naši držasebe in z raznimi ukrepi bomo skušali popraviti na sebe in z raznimi ukrepi bomo skušali popraviti naše stranpoti in jih usmeriti zopet tja, kamor sodijo.
Že dolgo je jasno, da lahko vsak uspešno sodeluje in prispeva v samoupravljanju le, če je pravilno informiran o problemih in dogajanjih v podjetju.
Danes objavljamo vrsto zanimivih podatkov, ki so informacijskega kot statističnega pomena. Tako bo sleherni delavec bolj seznanjen s trošenjem sredstev, ki smo jih uporabili za individualna posojila za gradnjo in nakup stanovanj, za prevožene kilometre, potne stroške in dnevnice, za reprezentanco, za gradnjo in nakup družbenih stanovanj in podobno. Te objave so v skladu s sklepi občinske konference zveze komunistov Ljubljana-Center, ki pa seveda nimajo namena vzbujati nemira in nezaupanja med člani kolektiva, temveč je to potrebno, da kolektiv presodi, ali so naši izdatki v skladu s samoupravnimi akti in našimi zmožnostmi. Ko bomo čitali posamezne primere, pa moramo vsekakor upoštevati specifičnost organizacije in poslovanje našega podjetja.	L. C.
0 SMO DELILI POSOJILA?
Z individualno stanovanjsko gradnjo je mišljena gradnja družinske hiše ali stanovanja in nakup stanovanja z namenom, da pridobi član delovne skupnosti stanovanje za sebe in svojo družino stanovanjska hiša ali stanovanje pa postane njegova privatna lastnina.
Podjetje je dajalo posojila od leta 1958 do 1962 s tridesetletno vračilno dobo in enoodstotno obrestno mero. Leta Uršo dobo vračevanja znižali na deset let, obrestna mera pa je ostala ista. Naslednje leto so dobo vračanja zopet zvišali na dvajset let. vzdignili pa so tudi obrestno mero na l,5^od-stotka. Tako je ostalo do leta 1966, ko so določili dobo vračanja petnajst let, obrestna mera pa je poskočila se za pol odstotka navzgor. 16. 9. 1970 se je zopet spremenilo. Vsak posojilojemalec je po takratnih določilih obvezen plačevati in vračati posojilo v tridesetih letih z dvoodstotno obrestno mero. Od letošnjega 6. februarja pa. se posojila odplačujejo 25 let z dvoodstotno obrestno mero.
Tudi višina posojil se je z leti spreminjala. Najprej je bila največja vsota, ki jo je zaposleni lahko dobil, 25.000 din. Tisti, ki so bili pri podjetju več kot pet let in so prepustili svoje tedanje stanovanje z razpolagalno pravico podjetju, so dobili posojilo do 30.000 din, vendar pod pogojem, da izpraznijo dotedanje stanovanje v treh letih od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Leta 1970 se je ta del pravilnika o stanovanjski gradnji nekoliko spremenil. Od tedaj lahko tisti, ki so zaposleni v podjetju več kot pet let, dobijo posojilo do 50.000 din.
Sredstva, ki so namenjena za posojila za individualno gradnjo, podjetje naloži in veže v banki. Na ta način priloži banka vsakemu prosilcu poleg odobrene vsote pri podjetju še posojilo v višini 75 odstotkov posojila, ki ga da podjetje.
Od leta 1958 do 1970 smo razdelili 485 posojil v celotnem znesku 6,096.917 din. Ta sredstva so bila oročena pri banki in tako je ta priložila poleg še 3,345.571 din svojih sredstev. Ta sredstva so bila po delovnih enotah razdeljena takole:
V letu 1971 so dobili posojilo za individualno gradnjo naslednji prosilci:
Poslovna enota
Skupna sredstva
Proj. biro
Celje
Jesenice
Koper
Ljubljana
Zalog
KO Ljubljana
LIO Škofja Loka
OGP
SPO
Maribor
Kavne
KO Maribor Centrala Železokrivnica Frankfurt
Število posojil	Od podjetja	Od banke	Skupno
55	184.271		184.271
15	306.003	108.750	414.753
14	114.643	12.857	127.590
41	270.102	119.376	389.478
8	159.244	93.770	252.994
37	748.727	565.495	1,314.222
26	463.850	206.250	670.100
46	542.800	398.125	940.925
23	299.000	206.500	505.500
28	409.578	149.286	558.846
31	463.300	299.500	762.800
72	971.928	585.421	1,503.349
31	373.121	190.404	563.525
17	257.500	75.000	332.500
39	561.850	316.125	877.975
1	5.000	3.750	8.750
1	20.000	15.000	35.000
Prosilec	Od podjetja			Od banke		Skupno
® LIO Škofja Loka					
Jenko Pavle	30.000	+	22.500	=	52.500
Demšar Janez	30.000	+	22.500	=	52.500
Bogataj Maks	30.000	+	22.500	=	52.509
Potočnik Jože	20.000	+	15.000	=	35.000
Štrasner Jože	10.000	+	7.500	=	17.500
Jelovčan Anton	30.000	+	22.500	=	52.500
Novak Luka	40.000	+	30.000	—	70.000
© KO Maribor					
Mlinarič Rudi	20.000	+	15.000	=	35.000
Pernat Albin	20.000	+	15.000	=	35.000
Rane Ferdo	50.000	+	37.000	=	87.500
Robnik Mirko	10.000	+	7.500		17.500
© Zalog					
Brankovič Savo	8.572	+	6.428	=	15.000
© Centrala					
Cotič Jana	20.000	+	15.000	=	35.000
Čarman Anton	20.000	+	15.000	=	35.000
Palfi Ivan	14.000	+	10.500	=	24.500
Dimnik Jožica	30.000	+	22.500	=	52.500
Košir Silva	50.000	+	37.500	=	87.500
Kocjančič Jožica	25.000	+	18.750	=	43.750
© OGP Ljubljana					
Pavlek Anton	25.000	+	18.750	=	43.750
© SPO Ljubljana					
Uranakar Anton	10.000	+	7.500	=	17.500
Štumberger A.	20.000	+	15.000	=	35.000
Lavtar Stane	30.000	+	22.500	=	52.500
Špeh Franc	20.000	+	15.000	—	35.000
Tomšič Janez	30.000	+	25.500	=	52.500
Beračin Stojan	7.000	+	5.250	=	12.250
Štumberger Stane	20.000	+	15.000	=	35.000
Zobec Nevenka	15.000	+	11.250	==	26.250
• Celje					
Zdovc Eli	25.000	+	18.750	=	43.750
Herman Drago	11.500	+	8.625	=	20.125
Prosilec	Od podjetja	Od banke			Skupno
Vešligoj Branko	22.900	+	17.175	=	40.075
Žalig Ivan	22.900	+	17.175	—	40.075
Makšan Marija	5.700	+	4.275	=	9.975
Turnšek Zinka	22.900	+	17.175	.==	40.075
Juranec Jože	5.700	+	4.275		9.975
© Ljubljana					
Golnar Martin	18.000	+	13.500	=	31.500
Komljanec Ivka	37.000	+	27.750	=	64.750
Kepic Alojz	50.000	+	37.500	=	87.500
Čuk Danica	50.000	+	37.500	—	87.500
Padovnik Maks	15.000	+	11.250	=	26.250
Magdič Peter	5.000	+	3.750	=	8.750
Skaledija Djuro	50.000	+	37.500	=	87.500
Ločnikar Jože	50.000	+	37.500	—	87.500
vračilo Golnar					
vračilo Lesjak	100 000				
© Maribor					
Majhen Drago	5.750	+	4.312,50	=	10.062,50
Zamljič Franc	17.250	+	12.937,50	=	30.187,50
Štangler Jože	11.500	+	8.625	=	20.125
Krleža Marko	5.750	+	4.312,50	=.	10.062,50
Vihar Ivan	11.500	+	8.625	=	20.125
Rantaša Majda	14.375	+	10.781,25	=	25.156,25
Kovač Štefan	28.750	+	21.562,50	=	50.312,50
Krakter Ivan	11.500	+	8.625		20.125
Kolmančič Josip	8.625	+	6.468,75	=	15.093,75
Pernak Anton	5.750	+	4.912,50	=	10.662,50
Banko Jože	28.750	+	21.562,50	=	50.312,50
Pelričevič Anton	17.250	+	12.937,50	=	30.187,50
Weiss Jožica	22.850	+	17.137,50	- .="	39.987,50
Mihin Štefan	11.500	+	8.625	— :	20.125
Vrbančič Maks	5.750	+	4.312,50	: =	10662
Vlah Peter	: 14.375	+	10.781,25	=	25.156
Horvat Ivan	14.375	+	10.781,25	' =	25.156
Mesareč Franc	28.750	+	21.562,50	—	50.312,50
Kovačič Ivan	45.715	+	34.285		80.000
• Ravne					
Voda Štefan	12.857	+	9.643	=	22.500
Hanže Adolf	5.000	+	3.750	=	8.750
Strmčnik Regina	7.857	+	5.893	=	13.750
Franc Jožefa	20.000	+	15.000	=	35.000
Ficko Karel	50.000	+	37.500	=	87.500
Zaletelj Tone	25.000	+	18.750		43.750
® Jesenice					
Franko Jože	10.000	+	7.500	=	17.500
Vidic Janez	25.000	+	18.750	=	43.750
Vovk Franc	15.000	+	11.250	=	26.250
Markoš Valentin	13.500	+	10.125	=	23.625
Šanca Lado	9.000	+	6.750	=	15.750
Plamelj Alojz	4.300	+	3.225	=	7.525
Čad Bogomir	13.900	+	10.425	=	24.325
Zbilj Franc	30.000	+	22.500	=	52.590
Vidic Anton	35.269	dir.			
© Nizke gradnje					
Petak Ivan	11.000	4*	8.250	=	19.250
Kramer Ferdo	50.000	+	37.500	=	87.500
Krnek Alojz	50.000	+	37.500	=	87.500
Horvat Franc	50.000	+	37.500	=	87.500
Hladen Janez	25.000	+	18.750	=	43.750
Kos Ivan	20.000	+	15.000	=	35.000
Happe Lenard	50.000	+	37.500	=	87.500
Mirič Nikola	14.000	+	10.500	=	24.500
Rataj Štefan	10.000	+	7.500	=	17.500
Bulič Mila	9.000	+	6.750	=	15.750
Kos Ivan	25.000	+	18.750	=	43.750
Rataj Štefan	19.000	+	14.250	=	33.250
Bojc Janec	50.000	+	37.500	=	87.500
Habinger Iva	15.000	+	11.250	=	26.250
Demirovič Josuf	11.000	+	8.250	=5	19.250
Surla Boško	50.000	+	37.500	=	87.500
Veršnik Karel	50.000	+	37.500	=	87.500
Ačanski Vukašin	50.000	+	37.500	=	87.500
Možič Franc	17.000	+	12.750	=	29.750
© Železokrivnica					
Rozman Benjamin	25.000	+	18.750	=	43.750
Novakovič Mladen	50.000	+	37.500	=	87.500
© KO Ljubljana					
Domazet Jože	20.000	+	15.000	=	35.000
Trukelj Milan	40.000	+	30.000	=	70.000
Zavodnik Anton	25.000	+	18.750	=	43.750
Štrukelj Stane	15.000	+	11.250	=	26.250
Leta 1972 smo	posojila delili takole:				
@ Celje					
Kokalj Pavla	8.600	:+	6.450	=	15.050
Tajnik Leča	22.857	+	17.143	=	40.000
Arlič Maks	50.000		37.500	=	87.500
Prosenik Vlado	50.000	+	37.500		87.500
Praprotnik Albert	50.000	+	37.500	=*	87.500
Kopušar Marjan	50.000	+	37.500	=*	87.500
Brežnik Albin	50.000	.4*	37.500	=*	87.500
Adamič Marjan	50.000	+	37.500	=	87.500
Zupančič Franc	50.000		37.500	=	87.500
Prosilec	Od podjetja Cirkl Ferdo	50.000		Od banke ;+	37.500		—.	Skupno 87.500
Novak Jakob	50.000	+	37.500	=	87.500
Praprotnik Vida	50.000	.+	37.500	=	87.500
Lukner Rudi	11.400	+	8.550	=	19.950
Janušič Ivan	5.000		3.750	=	8.750
Turnšek Zinka	27.100	+	20.325	=	47.425
Vešligoj Branko	27.100	+:	20.325	=	47.425
Šardi Avgust	17.200	+	12.900	=	30.100
Žalik Anton	27.100	.+	20.325	=	47.425
Sire Stanislav	50.000	+	37.500	=	87.500
Baksa Dragotin	8.600	+	6.450	=	15.050
Kru jak Ivan	5.700	+	4.275	=*	9.975
Kokalj Pavla	2.800		2.100	=	4.900
Kiš Friderik	24.000	+	18.000	=	42.000
Herman Drago	2.800	+:	2.100	==	4.900
Juranec Jože	5.700	+	4.275		9.975
• Nizke gradnje Draganič Drago	11.000		:+■	8.250	=	19.250
© Projektni biro Supič Damir	Maribor 50.000	+		37.500	=	87.500
© KO Ljubljana					
Košir Miroslav	50.000	+	37.500	=	87.500
Penezič And jelko	35.000	+	26.250	=	61.250
Škantelj Anton	25.000	+	18.750		43.750
© KO Maribor Horvat Josip	10.000		7.500		17.500
Malek Nada	15.000	,+j	11.250	=	26.250
Žunko Vladimir	25.000		18.750	=	43.750
Robič Maks	15.000		11.250		26.250
• SPO Ljubljana Grum Franc	20.000		+	15.000		35.000
Podgoršek Rado	30.000		22.500	=	52.500
Grula Josip	15.000	:+;	11.250	=	26.250
Stosič Brane	20.000	+	15.000	=	35.000
Trček Jože	5.000		3.750	=	8.750
© Koper					
Islamovič Muhamed	11.429	+	8.571	=	20.000
Novak Rudi	50.000	:+i	37.50»	=	87.500
Umek Vlado	50.000	+.	37.500	=	87.500
Vidovič Drago	50.000		37.500	=	87.500
Purgar Ivan	50.000	+	37.500	A- =	87.500
© OGP Ljubljana Markovič Stefan	25.000			18.750		43.750
Virant Jože	28.000	+	21.000	=	49.000
Jeftanič Mojmir	25.000	;+;	18.750	=	43.750
• Ravne Lihtinger Ludvik	31.162	v,	23.361,30		54.533,30
Kvar Feliks	46.500		34.875	=	81.375
ICorat Ivan	27.900	+i	20.925	=	48.825
Kostanjevec S.	44.640		33.480	=	78.120
Sonjak Mira	21.176	+’	15.882	=	37.058
Pavlič Franc	17.143	[+j	12.857		30.000
© Jesenice					
Mlakar Marija	30.000	-f	22.500	=	52.500
Potočki Aleks	25.000		18.750	=	43.750
Jan Anton	50.000	+:	37.500	=	87.500
Potočki Aleks	25.000		18.750	=	43.750
© Ljubljana					
Stevič Lazar	25.000	+	18.750	=	43.750
Krpič Mihael	25.000	:+!	18.75«	=	43.750
Tomažič Jože	50.000	+	37.500	=	87.501?
© Maribor					
Sokol Anton	11.900		8.250	=	19.250
Slavič Stanislav	20.000	+;	15.000	=	35.000
Pernek Rajko	30.000		22.500	=	52.500
Škerlak Mihael	50.000	+	37.509	=	87.500
Vobovnik Alojz	18.000	+,	13.500	=	31.500
Zelenic Djuro	20.000	+	15.000	=	35.000
Zarnec Ferdinand	30.000		22.500	=	52.500
Habjan Matija	10.000	+	7.5*00	=	17.500
Horvat Konrad	18.000	,+.	13.500	=	31.500
Laufer Hedvika	12.000	+	9.000	=	21.000
Moge Ivan	50.000	+:	37.500	=	87.500
Rogač Franc	6.000	+	4.500	=	10.500
Zajfrid Miha	29.000	+:	21.750	=	50.750
Milošič Janez	20.000	+	15.000	=	35.000
Kreč Vlado	18.000	+	13.500	=	31.500
Simunič Drago	29.000		21.750	=	50.750
Potisk Ivan	12.000	+	9.000	=	21.000
Bedjanič Ivan	20.000	+;	15.900	=	35.000
Cestar Josip	12.000	■+;	9.000	■ =	21.000
Lazar Franjo	25.000	+	18.750	=	43.750
Milun Marko	23.000	+:	17.250	=	40.250
Struč Vinko	18.000	+	13.500	=	31.500
Novak Franjo	30.000	+;	22.500	=	52.500
Smolek Ivan	29.000	+	21.750	=	50.750
Lipič Tomo	18.000		13.500	=	31.500
© Centrala					
Jakopič Franc	5.000	+	3.750	=	8.750
Leskovar Marija	25.000		18.750	=	43.750
Ravnik Iko	50.000	+	37.500	=	87.500
Stanko Ludvik	30.000	M	22.500	=	52.500
© Zalog					
Damjan Vinko	40.000	+,	30.000	=	70.000
Kujar Josip	40.000	.+;	30.000	=	70.000
Klanjšek Jože	20.000	H-!	15.000	=	35.000
Sosič Marjan	15.000	;+;	11.250	=	26.250
Gašperlin Anton	40.000	+,	30.000	=	70.000
Prašnikar Maks	40.000		30.000	=	70.000
• LIO Škofja Loka Trhovnik Franc	20.000		+:	15.000		35.000
Rant Silvo	20.000	;+]	15.000	=	35.000
Foder Marjan	30.000	+	22.500	=	52.500
Flander Darko	10.000	:+i	7.500	=	17.500
Kos Gašper	10.000	+:	7.500	=	17.500
Pangerc Vlado	10.000	Eti	7.500	=	17.500
Za opravljanje službenih nalog za podjetje, s katerim je povezano potovanje iz enega kraja v drugega, so člani kolektiva upravičeni do povračila prevoznih stroškov. Glede na njihovo zaposlitev in obstoječe naloge, lahko pri delu uporabljajo tudi svoje lastno vozilo (osebni avto, motor), kadar je to zaradi nujnosti službenega opravila nujno in potrebno.
V skladu z internimi predpisi so upravičeni do odškodnine, ki znaša 0,90 din za prevoženi kilometer z osebnimi vozili, oziroma 0,25 za motorno kolo.
Pomembno je povedati, da je naše delo v pretežni večini terensko, in osebe, ki so odgovorne za izvajanje in vodenje del, za nadzor in podobno, nujno potrebujejo hitra prevozna sredstva. Upravičenost do povračila stroškov za prevožene kilometre v naprej odobrava odbor za načrtovanje po posebni utemeljitvi enote, v kateri je upravičenec zaposlen.
Vsak, ki uporabi osebno prevozno sredstvo v službene namene, mora pred odhodom na službeno potovanje dobiti Potni nalog s podpisom pooblaščene osebe in po zaključku potovanja potni nalog tudi takoj obračunati.
Podatke o prevoženih kilometrih objavljamo za čas od 1. januarja 1972 do 15. oktobra 1972.
Enota:
• Centrala
Ing. Hugo Keržan Ing. Alfred Peteln Ing. Janez Gričar Iko Ravnikar Ing. Dragovan Sever Rajko Zupančič Janez Božič Mirko Polak Prane Jakopič Tone Martinšek Ing. Silvo Erjavec Ing. Franc Marinčič Ing. Marko Bleivveis Ing. Igor Omersa Leo Dobnik Pavel Sattler Nadan Sevnik Helena Žigon Janez Petrič Ing. Dušan Sodnik Vinko Koleto Ing. JUIijan Žnidaršič Ing. Franc Hočevar Prane Zorko Milan Galič Marc-Kloboves Milku Jernej Jeršan Stane Uhan Vojteh Pečlin Ing. Ignac Brenčič Ing. Peter Vrhunc Lojze Cepuš ur. Stane Možina Albin Bačer Milan Hodnik 1 in8. Janez Snoj f.ernej Mlakar t*agan Raič ^ng. Milan Pajk i^eter Kunej Ivica Zorko Ivo Komar Ing. Janez Pogačnik Rojan Bambič Prane Roškar Ing. Franc Hren Josip Sinko Rajko Šalehar Matija Krnc leliks Žnidaršič Janez Rihtar Anton Ulaga J°ze Jenko Rupert Babič ing. Lojze Gornik »ng. Jurij Jamnik Marinka Čarman Rna Lenščak
® Biro Ljubljane
?JRja Smole ing. Mitja Kilar ' ■ ing. Boris Vede y$vin Novak ing. Franc Adamič ■ ng. Milan Arneš ng. Ivo Jeršan ng. Metka Premelc
*-avei V oi Stane Debevc, *ranc Lesar anez Labode ing. Drago Do:
^ Celje
Vi', Šafarič ado Prosenih ju, in Brežnik Marjan Adami Stog- Prane Hoč Mlvan Božič Mlfnvko Derže J0f> Juvanči
T.°Ze Berlin crr-r
* Jesenice
km	din
7.935	7.141,50
10.945	9.850,50
10.242	9.217,80
2.180	1.962,00
3.080	2.772,00
1.591	1.431,90
20.494	18.444,60
12.250	11.025,00
4.586	4,127,40
4.664	4.197,60
4.815	4.333,50
4.431	3.987,90
1.292	1.162,80
8.654	7.788,60
1.531	1.377.90
3.197	2.877,30
5.339	4.805,10
3:823	3.440.70
1.773	1.595,70
1.142	1.027,80
1.230	1.107,00
891	801,90
8.096	7.286,40
6.581	5.922,90
1.371	1.233,90
5.990	5.391,00
2.029	1.826,10
1.459	1.313,10
4.360	3.924,00
4.196	3.776,40
1.388	1.249.20
2.697	2.427,30
204	183,60
68	61,20
100	90,00
270	333,00
204	183,60
102	91,80
204	183,60
2.074	1.866,60
320	288,00
2.424	2.181,60
666	599,40
270	243,00
6.507	5.856,30
346	311,40
816	734,40
1.393	1.253,70
1.439	1.295,10
130	117,00
30	27,00
661	594,90
230	207,00
1.284	1.155,60
675	607,50
60	54,00
149	134,10
280	252,00
3:975	3.577,50
716	644,40
3:615	3.253,50
5.567	5.010,30
1.008	907,20
840	756,00
2.770	2.493,00
120	108,00
740	666,00
1.178	1.060,20
592	532,80
3.914	3.822,60
44	39,60
381	342,90
326	293,40
311	329,40
26.152	23.536,80
7.822	7.039,80
17.276	15.548,40
3.418	3.076,20
3.902	3.511,80
1.883	1.694,70
3.399	3.059,10
3.790	3.411,00
368	331,20
3.845	3.460,50
3.030	2.727,00
4.474	4.026,60
3.895	3.505,50
2.726	2.453,40
59.828	53.845,20
5.777	5.199,30
6.950	6.255,00
12.623	11.360,70
9.702	8.731,80
2.188	1.969,20
704	633,60
3.362	3.025,80
Enota:	km	din
Ing. Andrej Lapajne	6.496	5.846,40
Karel Modec	2.087	1.878,30
Pavel Jeločnik	4.056	3.650,40
Stane Simeonov	2.189	1.970,10
	56.134	50.520,60
KOPER:	11.296	10.166,40
Bernard Gabrijelčič	6.340	5.706,00
	17.636	15.872,40
® Ljubljana		
Ivo Praprotnik	11.742	10.567,80
Alojz Gregorič	16.571	14.913,90
Janez Kuštrin	9.246	8.321,40
Ing. Saša Škulj	3.694	3.324,60
Marjan Primožič	9.804	8.823,60
Pavel Oblak	10.579	9.521,10
Ing. Jože Ločnikar	3.542	3.187,80
Edo Stare	6.691	6.021,90
Martin Golnar	2.401	2.160,90
Peter Ravnikar	1.390	1.251,00
Karel Ponikvar	1.272	1.144,80
Ivan Grilje	1.283	1.154,70
Jože Rotar	1.468	1.321,20
Ing. Alojz Kepic	2.005	1.804,50
Franc Jerak	27	24,30
Nuša Selger	610	549,00
Alojz Turel	396	356,40
Franc Pehan	264	237,60
Jože Cankar	546	491,40
	83.531	75.177,90
9 Ljubljana-okolica		
Ing. Boris Pečenko	2.533	2.279,70
Edo Pahor	1.590	1.431,00
Marjan Lasič	2.777	2.499.30
Ing. Niko Burnik	455	409,50
Nevenka Mesenel	675	607,50
Ivan Kovačič	3.189	2.870,10
Jože Klanjšek	242	217,80
Ing. Stane Lampe	440	396,00
Zmago Bračun	701	630,90
Franc Cvetko	88	79,20
Ing. Matjaž Martinšek	634	570,60
Lado Kramar	422	. 379,80
	13.746	12.371,40
9 Maribor		
Ing. Borut Maister	2.888	2.599,20
Ing. Ivan Lah	5.419	4.877,10
Marjan Starovasnik	6.133	5.519,70
Ing. Franc Gačnik	11.645	10.480,50
Ing. Franc Perc	8.425	7.582,50
Lado Janžekovič	15.242	13.717,80
Stanko Vesenjak	12.545	11.290,50
Jože Grebenc	12.207	10.986,30
Anton Pajk	4:766	4.289,40
Miro Perc	. 1.839	1.655,10
Albert Stajnehar	2.649	2.384,10
Ivan Kovačič	4.535	4.082,40
Ing. Franc Kositer	10.658	9.593,10
Viktor Pernat	8.483	7.634,70
Pavel Britvič	6.043	5.438,70
Božidar Ukmar	3.427	3.084,30
Bruno Benje	2.645	2.380,50
Franjo Štromajer	1.114	1.002,60
Miro Žorž	60	54,00
Janez Sodavsky	533	479,70
Franjo Mihalič	1.472	1.324,80
Ing. Lado Horvat	417	375,30
Stane Škofič	2.304	2.073,60
Peter Bajec	375	337,50
® KO Ljubljana	125.826	113.243,40
Jože Repše	7.031	6.327,90
Janez Hoj kar	6.873	6.185,70
Janez Anžin	5.413	4.871,70
Franc Rode	9.142	8.227,80
Franc Rakun	300	270,00
	28.659	25.883,10
9 KO Maribor		
Ivan Lovec	12.544	11.289,60
Ludvik Rizmal	9.239	8.315,10
1 Stanko Mlakar	1.386	1.247,40
Ivan Sever	3.680	3.312,00
■ Erik Kranjc t	- 2.851	2.565,90
Ludvik Černivec	1.530	1.377,00
Slavko Onič	503	452,70
Franc Tominc	2.321	2.088,90
Valter Stropnik	524	471,60
Tone Stražar	2.505	2.254,50
10.234	39.210,60
• LIO Škofja Loka
Ignac Šuštaršič	1.768	1.591,20
Leopold Ilovar	12.200	10.980,00
Marjan Franc	3.782	3.403,80
Anton Demšar	8.948	8,053,20
Franc Tehovnik	7.361	6.624,90
Franc Cegnar	5.023	4.520,70
Anton Jeraj	7.466	6.719,40
	46.5498	41.893,20
• OGP Ljubljana		
Ing. Vasle Branko	3.462	3.115,80
Bernarda Smrajc	498	448,20
Ing. Jurij Klobučar	2.086	1.877,40
Ing. Branko Pirih	2.721	2.448,90
Marko Primožič	1.144	1.029,60
	9.911	8.919,90
• Železokrivnica		
Bruno Colovini	3.163	2.846,70
Anton Milhovič	2.111	1.899,90
Ante Bojič	710	639,00
	5.984	5.385,60
• SPO Ljubljana		
Ludvik Šnajder	8.513	7.661,70
Avgust Gomboc	1.291	1.161,90
Vincenc Gartner	3.987	3.588,30
Franc Knific	7.339	6.605,10
Enota:	km	din
Rado Podgoršek	6.220	5.598,00
Ernest Mozer	3.614.	3.252,60
Danilo Pečar	628	565,20
Vinko Novinc	6.008	5.407,20
Franc Merhar	5.732	5.158,80
Stanovnik Anton	1.792	1.612,80
Vinko Brglez	5.605	5.044,50
Ludvik Šiftar	737	663,30
Franc Rus	238	214,20
Zdravko Zavadlal	197	177,30
Srečko Ferlič	109	98,10
Anton Bobičanec	52	46,80
Franc Jug	60	54,00
Rojs Leopold	594	534,60
Alojz Smrke	148	133,20
Jože Križnik	300	270.00
Jože Strojin	256	230,40
Valentin Tkalec	378	340,20
9 Nizke gradnje	53.798	48.418,20
Ing. Boltežar Hvastija	3.096	2.786,40
Ivan Keršič	1.340	1.206,00
Danilo Bevc	487	438,30
Anton Kiraly	12.249	11.024,10
Janez Hladen	6.187	5.568,30
Jože Završki	584	525,60
Ing. Nikola Branja	7.924	7.131,60
Ludvik Vesel	5.560	5.004.00
Andrej Pangrec	52	46.80
Ing. Janez Bojc	11 088	9.979.20
Stanko Pravnik	2.585	2.326.50
Franc Klančar	5.373	4.835,70
Ivan Habinger	2.266	2.039,40
Franc Novak	2.924	2.631.60
Rajko Jančar	2.555	2.299.50
Kuhar Franc	374	336,60
Ela Runovec	1.787	1.608,30
Jože Štuhec	1.691	1.521,90
Ferdo Kramer	3.498	3.148,20
Rado Veršnak	260	234,00
Ivo Krštinc	489	440,10
Ivan Kos	8.793	7.913,70
Ivan Terzič	1.725	1.552,50
Franc Anderluh	230	207.00
	1,963	1.766,70
Marko Bregar	328	295,20
Franc Hecl	104	93,60
Jože Malašič	330	297,00
Stane Šantl	746	671,40
Boris Skreblin	2.002	1.801,80
Nežka Kramarič	100	90,00
Martin Korošec	704	633,60
	89.394	80.454,60
• Biro za projektiranje Maribor:		
Ing. Vukašin Ačanski	4.452	4.006,80
Slavko Majcenovič	1.010	909,00
Milan Kac	1.626	1.463,40
Elizabeta Ačanski	374	336,60
Franc Cafnik	536	482,40
Dani Supič	802	721,80
Jože Klenovšek	870	783,00
Karel Veršnak	2.664	2.397,60
Vili Martinčevič	428	385,20
	12.762	11.485,80
REKAPITULACIJA:	Prevoženih .. km	ti,n	
Centrala	175.258	157.732,20
Biro Ljubljana	26.152	23.536,80
Celje	59.828	53.845,20
Jesenice	56.134	50.520,60
Koper	17.636	15.872.40
Ljubljana	83.531	75.177,90
Ljubljana-okolica	13.746	12.371,40
Maribor	125.82’	113.243,40
KO Ljubljana	28.759	25.883,10
KO Maribor	10.234	9.210, 0
Škofja Loka	46.548	41.893,20
OGP Ljubljana	9.911	8.919,90
Zeitzokrivnica	5.984	5.385,60
SPO Ljubljana	53.789	48.418,20
Nizke gradnje Maribor	89.394	80.454,60
Biro Maribor	12.762	11.485,80
SKUPAJ:	815.501	733.950, )
Tudi na graškem velesejmu smo videli mnogo zanimivega —. Pogovarjali pa smo se predvsem o poslovnem sodelovanja
»Kovačeva kobila je zmeraj bosa« — to je že star pregovor in ponavadi kar drži. Za naše podjetje pa takega rekla prav gotovo ne moremo uporabljati. Od svoje ustanovitve dalje je Gradis skrbel, da se rešuje tudi stanovanjsko vprašanje, saj bi bilo v nasprotnem primeru prav čudno, če gradimo stanovanja drugim, sebi pa ne.
Stanovanjska problematika bo kljub temu še vedno pereča. V podjetje prihajajo mladi ljudje, ki si
šele ustvarjajo svoje življenjske razmere in tako jih je večina takih, ki nimajo svojega stanovanja. Tisti, ki so v podjetju že nekaj let ali celo kakšno desetletje, so v tem času dobili še kakšnega novega člana družine ali pa so otroci že toliko odrasli, da vsi skupaj ne morejo več živeti samo v dveh ali treh prostorih, Tako mladi n stari ustvarjajo nove stanovanjske probleme in vedno bomo morali skrbeti, da bomo vsaj večini, če ne vsem, zagotovili stanovanja, ki jim ustrezajo.
Leta 1949 smo dodelli prva stanovanja. Takrat jih je bilo 24. Do sredine letošnjega novembra pa smo zgradili, kupili ali pa kako drugače pridobili 527 stanovanj za naše zaposlene. Po velikosti so razdeljena takole: 4 sobe, 9 garsonjer, 98 enosobnih stanovanj, 29 enoinpolsobnih, 254 dvosobnih, 36 dvoinpolsobnih, 79 trisobnih, 10 trinpolsobnih in 8 štirisobnih stanovanj. Razdelili smo jih med naslednje zaposlene:
Ime	Vrsta stanov.	m2	Revalorizirana vrednost
8 Ljubljana			
Bohoričeva ul. 28 in 1. Brezovar Ivan	28 a 3	70.20	36 855.00
2. Kobal Marija	2	57.40	39.778.20
3. Lisjak Marija	Is.	12.60	6.218 10
4. Spacapal Ida	2	57.70	29.680.65
5. Slabe Dragica	2	47.80	32 623.80
6'. Trtnik Joža	2	51.20	34.944.00
7. Plantan Gabrijela	2	48.10	19.696 95
8. Zajc Anton	1	27.90	7.030.80
9. Zajc Majda	2	43.80	17.526.60
Titova c. 25/c			
10. Keržan ing. Hugo	3	99.30	139.715.10
11. Podbregar Franc	gars.	41.50	60.569.25
Sketova ul. 5—7			
12. Cepuš Lojze	3	54.00	56.700.00
13. Inhof Štefka	2	41.70	46.849.95
14. Kalšan Franc	2	41.70	46.412.10
15. Kavčič Kristina	2	41.70	46.412.10
16. Kerec Jože	2	41.70	46.849.S5
17. Korbar Bogomil	3	54.00	56.700.00
18. Koršič Rudi	3	54.00	57.267.00
19. Skaper Ernest	3	54.00	56.700.00
20. Pečnik Ivan	2	41.70	45.093.55
21. Marciuš Anton	2	41.70	46.849.95
22. Skaper Vili	2	41.70	46.412.10
23. Tišaj Franc	3	54.00	57,267.00
24. Slamberger Silva	3	54.00	57 267.00
25. Gradišar Slavka	1	26.00	30.849.00
Ptujska ulica 10—12			
26. Fujs Oskar	3	76	74.760.00
27. Furlan Anton	2	65	61.425 00
28. Hudeček Janez	2	65	61.790.00
29. Kretič Ivanka	1	30	20.790.00
30. Makovec Avgust	1	35	31.972.50
31. Marguč Pepca	ls.	17	11.245.50
3'2. Plešec Franc	2	65	62.107.50
33 Debevc Stane	3	80	77.230.r0
34. Santovec Aleksander	1	39	33 5-9.7 n
35. Grmek Ivan	2	65	62.107 50
36. Irman Vinko	2	6'5	61.425.00
37. Jesenovec Jože	3	80	74.760.00
38. Pečlin Vojteh	2	65	62.170.50
39. Pregelj Marjan	3	80	74.760.00
40 Šušteršič Ignac	3	80	74.760.00
41, Sejdič Ferid	Is.	46	29.946.00
Ptujska ulica 18—20			
42, Bajec Rafael	3	73.40	69.751.50
43. Vodopivec ira	2	66.90	60 501.00
44. Gregorčič Zlata	2	63.95	59.808.00
45. Krivic Evgen	2	63.95	61.152.00
46. Lipovec Jože	3	73.40	70.518.00
47. Oblak Lovro	2	63.95	61.152.00
48. Zelenjak Vinko	ls.	20.50	11.760.00
49. Čadež Franc	3	76.40	71.820.00
50. Zrimšek Mihael	2	63.95	60.480.00
51. Feldin Mirko	3	74.80	70.087.50
52. Kragelj Edvard	2	63.95	59.818.00
53. Mavrič Jože	2	66.90	60.501.00
54. Prosenik ing. Albin	3	73.40	70.518.00
55. Ravnikar Mavrici j	2	63 95	61.152.00
56. Šepetave Anton	3	76.40	71.820.00
Ptujska ulica 24			
57. De Zordo Vida	2	64.15	61.152.00
58. Bačer Albin	2	64.15	61.152.00
59. Cotič Rudi	3	76.25	71.022.00
60. Kapelj Jože	3	76.25	71.022.00
61. Fortuna Miha	2	64.15	61.152.00
62. Virant Stane	3	76.25	71.022.00
Majke Jugovičev 7—	S		
63. Balon Anton			
in	4	81 95	88.683.00
Kopjar Jože			
61 Brank Alfred	4	81.85	90.405.00
f'5. Ei žen Feliks	4	81.95	88.683.00
60. Horvat Andrej	1	31.65	19.152 00
67 Košir Janko	4	81.85	90.405.00
68 Čudič Bosiljka	1	31.65	19.152 00
69. Filipič Avgust	4	81.85	90.405.00
70. Manfreda Valentin	4	81.85	88.683 C0
71. Movrin Anton	4	81.85	83.517.00
72. Šnajder Ludvik	4	81.85	88.683 00
Belokranjska ulica 8—10 73. Capuder Alojz	3		63.45	71.422.00
74. Colovini Bruno	3	63.45	71.422.00
75. Jeršan ing. Ivo	3	63.45	71.422.00
76. Kovič Franc	3	63.45	71.422.00
77. Primožič Marjan	3	63.45	71.422.00
78. Zadravec Florijan	3	63 45	70.780 00
79. Saje Rado	3	63.45	70.780.00
80. Satler Pavle	3	63.45	70.780.00
in 4 trisobn stanovanja	sindi		
kati — L j.			
Belokranjska ul. 12- 81. Galoši Anton	-14 3	63.45	71.442.00
82. Grilc Anton	3	63.45	70.780.50
83. Hren Franc	3	63.45	71.442.00
84. Koren Jožica	3	63.45	71.442.00
85. Vojkovič Franc	3	63.45	71.442.00
86. Vučkovič Ivan	3	63.42	70.780.50
87. Cotič Ida	3	63.42	70.780.50
88. Horvat Anton	3	63.42	70.780.50
89. Čuk Danica	3	63.42	70.780.50
90. Narandja Jože	3	63.45	71.442.00
Ime	Vrsta		Revalorizirana
	stanov.	m*	vrednost
91. Sulič Nada	3	63.45	71.442.00
92. Rožič Jure	3	63.45	71.442.00
EndLharjeva ul. 9—11			
92. Bilance Osman	2	38.10	41.895 00
93. Drole Edo	2	38.30	42.294.00
94. Feher Aleksander	2	38.45	42.693 00
95. Gomboc Štefan	2	38.20	42.294.00
96. Hribar Janez	2	38.10	42.294 00
97. Jerak Franc	2	38.10	42.294 00
98. Kaparič Mate	2	38.10	42.294 00
99. Lovrenčič Mijo	2	38.15	42.294.00
100. Mahkovec Karel	1	33.65	37.485 00
101. Miklavčič Štefka	2	38.15	42.294.00
102 Novak Jože	2	38.25.	42 997.50
103. Pozman Štefan	2	38.30	41.859.00
104. Sokler Martin	2	38.30	42.693 00
105^ Škerjanec Marjan	2	38.15	42.294.0(1
106. Vajagič Mile	2	38.15	42.693 00
107. Vinkovič Branko	2	38.15	42.693.00
Endliharjc, a ul. 11			
108. Bergant Anica	2	38.10	42.294 00
109, Brumen Rudi	2	38 30	42.294.00
110. Dubrin Albin	2	38.45	42.633 00
111. Kabula Lovro	2	38.20	41.895.00
112. Hajdarovič Stjepan	1	31.80	37.485 IM
113. Horvat Ljudmila	2	38.35	42.294.00
114, Javkovič Franc	2	38.35	42.294.00
115. Kaparič Jože	2	3'8.10	42.294 03
116, Mencinger Jože	2	38.50	42.294.00
117. Krčmar Karel	2	38.35	41.895 00
118. Lazar Karel	1	33.65	37.485.00
119. Pintarič Franjo	2	38.25	42.693 00
120, Pocedič Ivan	2	38.35	42.291.00
121. Prah Ivan	2	38.35	42.633 03
122. Solar Franc	2	38.20	42.291.00
123. Vodopivec Aleksander	2	38.45	42.693 03
Endliharjevi ul. 13—15			
124. Balgač Stefan	2	33.30	42.693.00
125. Butina Alojz	2	38.35	42.294 00
126 Farič Rudi	2	38.50	41.895.00
12/. Gutman Franc	2	38.30	42.294 00
128 Janževec Ivan	2	38.30	42.294.03
129. Jurkovič Jože	2	38.30	42.693 00
1,30. Juršič Matija	2	38.30	42.693 00
131. Kovač Ludvik	2	38.30	42.294.00
132. Krajnik Ciril	2	38.20	42.294 00
132, Kušterl Ivan	2	38.30	42.294.00
i34. Lasič Albin	1	33.90	37.485 00
135 Mikec Ivan	2	38.45	42.693.00
13G. Rupar Anton	2	38.35	41.895 00
137, Zakič Cveto	2	38.25	42.294.00
138. Zavratnik Ignac	2	38 20	42.294 00
139, Zupančič Franc	1	33.90	37.485.00
140. Boškovnik Oto	2	38.30	42.294 00
141. Burič Branko	1	33.90	37.485.00
142. Celec Terezija	2	38.35	42.693 00
143. Hajdinjak Alojz	2	38.35	42.693.00
143 a Šabič Hamdija	2	38.20	41.835 00
144. Hrnčič Franc	1	33.09	37.485.00
145. Jerman Vencelj	2	C3.40	42.693.00
146. Kanceljak Štefan	2	38.30	42.673.00
147. Kastelic Franc	2	38.00	41.835 00
148. Kerman Anton	2	38.20	42.294.00
150. Levičar Anton	2	38 30	42 294.00
151. Mičič Simon	2	38.30	42 294.00
152. Pozvek Jože	2	38.35	42.294.00
153. Solar Franc	2	38.10	42.294 00
154. Soštarec Jože	2	38.30	42.294.00
155 Štampahar Vilko	2	38.15	42 294.00
Endliharjeva ul. 14—16			
156. Kobal Alojz	2	63.07	66.811.50
157. Novak Osvin	2	63 15	66.150 CD
158. Pahor Alojz	2	62.70	66.150.00
159. Pahor Edo	2	63.25	66 811.50
160. Pugelj Anton	2	62.70	66.811.50
161, Štibilj Ivanka	2	52.80	66.811 53
162. Gognjavec Anton	1	45.85	50.232.00
163. Gospodaric Franc	2	63.05	66 150.00
164. Leban Ivanka	2	62.75	66.150.00
165. Marc Milk	3	79.30	83.160 00
166. Oblak Anica	2	62.95	66.811.50
167 Žabkar Franc	2	63.30	66 811.50
Šišenska c. la—lb, 3a-	-3b		Dejanska vrednost
168. Brenčič ing. Ignac	2,5	60.15	80.000.00
169. Vrhunc ing. Peter	2,5	60.15	80.000.00
170. Dolenc ing. Drago	2,5	60.20	80.000 00
171. Erjavec Majda	2,5	60.20	80.000.00
172, Kaiser Štefka	1	42.45	59 000.00
173. Kagej Rajko	2,5	60.20	80.000.00
174. Kuštrin Janez	3,5	80.70	106.000 000
175. Luzar Franc	1	42.50	59.000.00
176. Majnardi Ana	1	42.50	59 000.00
177. Mrak Stana	1	42.50	59 000.00
178. Polak Mirko	3.5	80.70	106.000.00
179. Seliger Nuša	1	42.45	59.000 00
180. Snoj ing. Janez	2.5	60.15	80.000.00
181. Jeršan Jernej	3.5	81.10	106.000.00
182. Zorko Franc	3.5	80.70	106.000.00
183. Huško Štefka	1	42.45	59.000,00
184. Češnovar Olga	1	42.45	59.000.00
185. Dobnik Leon	2.5	60.15	81.000.00
186. Herman Vlado	1	42.45	59.000.00
187. Kuhar Anton	i	42.45	59.000.00
188. Plevel Lojzka	1	42.45	59.000.00
189. Punč Pavel	1	42.45	59.000.00
190. Saboi Štefan	1	42.45	59.000.00
191. Skok Viktor	1	42.45	59.000.00
ime	Vrsta •aoub;s	m8	Revalorizirana vrednost
Celovška c. 83—87			
132. Balažič Mirko	2	39.40	57.739.50
193. Celec Viljem	2	40.20	58.380.00
194. Jerman Slavko	2	40.20	58.380.00
159. Peternel Pavel	2	39 40	47.739.50
196. Pevec Franc	2	40.20	58.380.00
197. Sterle Ivanka	2	40.20	58.380.00
198. Steple Stane	2	39.40	57.739.50
199. Trselič Branko	2	40.20	58 380.00
200. Wolf Ivan	2	39.40	57.739.50
Celovška c. 99 b			
201. Stare Edo	3	67.50	95.676.00
Na Jam! S-l			
202. Pergar Anton	2	52 60	79.579.50
203. Šavli Anton	2	52 60	79.579.50
Na jami S-6 204. Horvat Marija	1	25.65	Dejanska vrednost 37 500.00
205. Ilovar Leopold	3	73.40	101.732.40
Podgora 11 — Šentvid 206. Krakar Milan	2		54.00	129.340.00
Pokopališka ul. 20 207. Brglez Vinko	2.5	64.75	Revalorizirana vrednost 71.663.00
208. Kerman Jože	2.5	64.75	70.980.00
209 Loboda Janez	2.5	64.75	70 298.00
210. Blatnik Kati	2.5	64.75	70 298.00
211. Sever Jože	2.5	64.75	71.663.00
212. Sevnik Na dan	2.5	64.75	70.980.00
Šmartinska c. 32			
213. Mlatej Marija	1	47.70	28.728.00
Jarška c. 11			
214. Duhovnik Angela	1	33.00	38.808.00
215. Erjavec F arcka	1	33 00	38.462.00
216. Janušič Dr "go	2	42.00	48.951.00
217, Kihaš Ivan	2	42.00	49.392.00
218. Semenič Franc	2	42 00	48.510.00
219. Svhec Pavla	2	42 00	48.951. '
220. S10I Vinko	1	3L00	38.115.00
22i Škrbec Milan	1	33.00	38.115.00
222. Zveljc Slava	1	33 00	38.462.00
in 2 tuji stanovanji			
Kvedrova ulica 2 —	N.		Dejanska
Jarše 223. Kutnjak Franc	l + 2k	53.39	vrednost 85.250.00
224. Lenščak Ančka	1	33.35	58.450.00
225. Gregorčič Ernest	2+2k	53 30	85.250.00
226. Gregorin Franc	l+2k	53.30	85.250.00
227, Tekavec Kristina	l+2k	53.30	85.250.00
223. Hamzič Ibro	1	33.45	58.450.00
229. Lukman Ivan	1	33.45	56.500.00
230. Sredinšek Marija	1	33.45	58.450.00
231. Bac Jože	l+2k	50.60	85 250.00
232. Rac Stefan	1	33,35	58.450.00
233. Snedec Janez	1	33.35	56.500.00
234. Zorko Martin	1	33.35	58.450.00
235. Lončar Martin	1	33.35	58.450.00
236. Bučar Fani	2+2k	69,70	117.400.00
237. Zajc Janez	l+2k	53.30	85 250.00
233. Zver Štefan	l+2k	53.30	85 250.00
239. Duh Franc	2	50.24	81.500.00
240. Novinc Milan	1	27.40	50.400.00
241. Paternost Stojan	1	27.40	50.400.00
242. Šimnovec Marjeta	1	27.40	50*
243. Šušteršič Jana	1	27.40	50.400.00
244. Težak Tonka	1	27.40	50.400.00
245. Ipave - Ana	1	24 45	50.400.00
246. Rojs Leopold	1.5	42.70	78.80&00
247. Zajc Marija	1.5	42.70	78.800 00
248. Klen: cnčič Dora	2.5	59.85	107.650.00
249. Mičič Ilija	gars.	16.25	38.100.00
250. Martinčič Janez	l+2k	53.30	85.250.00
S-l Kvedrova ul. 1
251. Horvat Jože	2	58.35	110.000.00
252. Jarh Božena	1.5	36 10	73.000.00
253. Matijevič Slavko	1.5	36.35	75.500.00
254. Novak Anton	1.5	36.10	73 000.00
255. Petkovšek Jože	1	35.20	69.000.00
258 Pirc Stane	1.5	36.10	73 000.00
257. Štalec Franc	1.5	36.10	73 000.00
258. Pongrac Drago	1.5	36.10	73 000.00
259. Zadravec Anton	1.5	46.00	83.500
261. Balaban Pero	1.5	36.35	75 500.00
262. Kolarič Stefan	1.5	36.10	73.000.00
263. Krošelj Marija	1.5	42 00	83.500.00
264. Pantelič Milorad	1.5	36.10	73.000.00
Nove Jarše 3-3 in S-4			
265. Bačani Mato	1	36.10	89.000.00
266. Cahun Josip	1	36.10	89.000.00
267, Romozi Viljem	1	36.10	89.000 00
268. Zver Ivan	1	36.10	89.000.00
269. Hosiička Peter	1	36.10	96.300.00
270.	Krstičič Miro 271.	Kuzma Šte' 'n	1	33.10	86.700 00
	1	36.35	105.000.00
272. Novak Tomislav	1.5	42.00	116 000.00
273. Pogačnik Marija	1.5	42.00	116 000.00
274. Rus Franc	1	36.10	95.300.00
275. Slaviček Štefan	1	36.10	95.300.00
276. Jamnik ir g. Jurij	2.5	64.30	151 00000
277. Pevec Rudi	1	36.10	95.300.00
Kersnikova ul. 10			
278. Uršič ing. Jože	2.5	67.30	254.000.00
Kvedrova ul. 1—3			
273. Marolt Ciril	1	36.10	95.300.00
280. Čižmešija Stjepan	1	36.10	118 717.00
Kvedrova ul. 11—13			
281. Cipot Geza	1	37.20	124.200.00
282. Grum Ivan	2	52.15	167.400.QO
283. Krznar Franjo	1.5	43.05	141.000.00
284. Fartek Oto	2	52.30	168.000.00
285. Kezele Stanko	1.5	43.05	141.000.00
286. Mund j ar Ivan	2.5	66.00	205.200.00
287. Plazar Jože	1.5	43.20	142.000.00
Ime
Vrata
elanov.
Revalorizirana
vrednost
Škofja Loka
Frankovo naselje 64—65
1. Bogataj Jože	2	60	53.010.00
2. Fojkar Leopold	2	60	54.870.00
3. Jagodic Ivan	2	60	53.010.00
4. Mrak Stane	2	64	58.329.60
5. Lazar l leksander	2	64	58.329.60
6. Oblak Martina	2	60	54.870.00
7. Razpet Justin	2	60	55.418.00
8. Sosič Angela	2	64	55.938.80
9. Stanovnik Silvo	2	64	58.329.60
10. Tavčar Jože	2	64	58.329.60
11. Vlasič Hudi	2	64	57.734.40
12. Zorko Ivan	2	60	55.418.70
Suha 80			
13. Frelih Karel	2	46.70	54.277.10
14. Kastelic Anton	2	46.70	53.408.70
Groharjevo naselje			Dejanska vrednost
15. Ivanjšek Jože	2	55.25	82.400.00
16. Novak Luka	3	66.00	101.200.00
17. Peternelj Albin	2	55.25	88 000.00
18. Rozman Franc	2	55.25	84.800.00
19. Kokalj Milan	2	55.25	84.800.00
S Jesenice			
Ul. Staneta Bokala 15			Revalorizirana
			vrednost
1. Bokan Jože	2	53.05	51.982.90
2. Brešan Anica	1	29.70	29.673.30
3. Cergoj Stanko	2	53.05	51.468.20
4. Kadževič Mladen	2	53.05	42.237.50
5. Čelik Vlado	2.5	60.40	55.667.80
6. Češnjak Tomo	2	53.05	50.438.85
7. Hočevar Franc	2	53.05	52.497.55
8. Kozina Jože	2	42.70	41.409.30
9. Kramar Stane	2.5	60.40	55.081.85
10. Kucko Cilka	2.5	60.40	56.253 80
11. Laharnar Bojan	2	53.05	50.953.50
12. Makuc Karel	2.5	60 40	55.081.85
13. Vranješ Mladen	2	42.70	41.823.40
14. Maučec Polde	3	66.05	60.224.40
15. Mencinger Franc	2	53.05	50 953.50
16 Obid Ignac	2	42.70	42.237.50
17. Polajnar Franc	2	53.05	49.409.50
18. Pozvek Stefan	3	66.05	57.071.00
19. Pregelj Rudi	2.5	60.40	55.081.85
20. Radanič Anton	2	42.70	41.823.40
21. Simeonov Stane	2.5	60.40	55.667.80
22. Skrt Avgust	2	42 70	40.167.00
23. Srpak Ludvik	2	53.05	50.438.85
24. Sedjek Rudi	2.5	60.40	55.667.80
25. Vončina Viktor	2 .	42 70	40.167.00
26. Pajdič Djordje	1	29.70	29.097.10
27. Zrim Viljem	2	53.05	52.497.55
Ul. Maršala Tita 1			
28. Tarman Ljuba	3	60.50	79 519.00
Ulica Maršala Tita 3			Dejanska vrednost
29. Dragosavac D j ukan	2	50.15	74.307.10
30. Matjašič Stane	2	50.15	74.307.10
31. Sokolovič Marko	2	54.00	85.432.10
Kranj — Moša Pijade 15			
32. Mabič Marko	2	50.20	91.796.00,
• Koper			
Salara, Vanganelska ul.			Revalorizirana vrednost
1. Bilas Drago	3	53.50	51.895.00
2. Dragan I' ro	2	43.50	43.065.00
3. Flajhtinger Karlo	3.5	58.00	58.500.00
4. Franderajh Anton	2	43.50	43.500.00
5. Kočiš Luka	2	43.50	43.500.00
6. Novak Rudi	2	43.50	43.500.00
7. Vidovič Drago	2	43.50	43.065.00
8- Vogrinčič Avgust	2	43.50	43.065.00
9. Zore Ivan	3.5	2 58.00	58.500.00
OLMO
Koper
10. Gabrijelčič Bernard 11- Andrejašič Jože 12. Žabkar Jože
13.	Colja Ivan
14.	Miko Vlado
15.	Morelj Albin *6. Slabe Pepca
12. Nučič ing. Janez
3.5
3
3
2
2
2
2
3
68.35
60.00
62.00
47.00
47.00
47.00
47.00
69.60
Ravne
Čečovje 60
78.614.00
69.000.	00
64.480.00
Dejanska
vrednost
77.000.	00
77.000.00
77.000.00
77.000.00
140.000.00
Revalorizirana
vrednost
L Hercog ing, Janez	3,5	80.60	79.342.65
2- Orlič Marjan	3,5	80.60	79.342.65
2- Stamenkovič Boro	3,5	80.60	79.342.65
Gramoznica stolpič II,	in, iv		
4- Buček Karel	2	50.30	60.039.20
Takač Ludvik	2	50.30	60.158.80
o. Volf Franc	2	50.30	59.696.05
'• Hamer Franjo	1,5	40.60	48.941.10
Iršič Marica	gars.	23.70	27.473.05
°. Kolarič Peter *9. Sever Rezka L Sklepič Marija 2. Kuserbanj Rudi 2- Rituper Ernest Toplak Jože Uršnik Jurij	1.5	40,60	49.304.65
	gars.	23.70	27.255.00
	1,5	40.60	49.678.15
	1,5	40.60	49.678.15
	1,5	40.60	48.931.10
	1.5	40.60	49.30465
	1.5	40.60	49.304.65
Pečevje 1 — S — l			
j®- Bratuše Franjo •	Gjergjek Anica Rojko Vida •	Srčič Franjo o ' Turk Franc l- Zavec Filip	2	49.20	60.653.75
	gars.	23.50	27.241.20
	2	49.20	60.653.75
	2	49.20	60.653.75
	2	49.20	60.653.75
	2	49.20	60.653.75
• Celje ljubljanska c. 24			Revalorizirana vrednost
i' Aleksič Milivoj	3	87.94	94.221.00
i' Arlič Danilo Benko Bela	1	41	35.444.50
	3	87	92.568.00
Ime	Vrsta stanov.	m*	Revalorizirana vrednost
4. Božič Silvo	3	87	90.088.50
5. Košec Rudi	3	62	62.434.00
6. Langus Franc	3	87	90.088.50
7. Praprotnik Albert	3	87	,9e .088.50
8. Simončič Vojko	3	87	92.568.00
9. Supanič Jbsipa	gars.	16	13.832.00
10 Šafarič Janko	gars.	16	14.136.00
11. Romih Gizela	3	87	92.568.00
Ime	Vrsta stanov.	m*	Revalorizirana vrednost
93. Trobentar Oto	2	91	57.330.00
94. Zver Alfonz	1	37	14.320.00
Frankolovska ul. 17			
95. Kečkeš Alojzija	gars.	20	37.000.00
lil. XIV. divizije št. 8
12.	Juvančič Marko
13.	Kopušar Marjan
14.	Pogačnik Ivanka 15 Verbič Marija IG. Škrabelj Franc 17. Volavšek Kati 13, Zorko Janez
19. Zupančič Franc
Trubarjeva 53b
20.	Juvane Pavla
Oiok III
21.	F rosenik Vladimir
22.	Zorin Savo
Na zelenici 5
23.	Jud Jože
24.	Krajnc Rudi
25.	Malgaj Jože
2	51	58.624 50
2	51	58.624.50
2	51	58.624 50
1	41	46.740.00
1	41	46.740. )
1	41	46.740.00
2	51	58.624.50
1	41	46.740.00
2	49	62.377.00
1,5	43.20	44.72160
1,5	43.20	45.144.00
		Dejanska vrednost
2.5	54.20	143.683.00
2.5	54.20	143.683.00
2.5	54.20	143.683.00
© Maribor
'Gosposvetska c. 31	Revalorizirana
vrednost
1. Babič Rupert	2	51	60 590.00
2. Belčič Matevž	2	51	00.590.00
3. Benko Jože	2	49	58.210.00
4. Berh Drago	2	49	58.210.C0
5. Šafarič Anton	1	33	36.230.00
6. Bravar Ivan	2	49	58.210.00
7. Britvič Pavel	3	75	87.080.00
8. Ficko Karel	2	49	58.210.00
9. Kostanjevec Stanko	2	51	60.590.00
10. Krmelj Slavko	2	51	60.590.00
11. Ljubeč Franc	2	49	58.210.00
12. Marinič Karel	2	51	60.590.00
13 Markež Jože	2	49	58.210.00
14. Sikošek Anton	2	49	58.210.00
15. Mihalič Franjo	2	49	58.210.00
16. Mlakar Stanko	2	49	58.210.00
17. Moge Ivan	2	51	60.590.00
18. Majžir Miian	2	51	60.590.00
19. Nipič Ivan	3	75	87.080.00
20. Postružnik Jože	2	49	58.210.00
21. Pukšič Jože	2	51	60.590.00
22. Rosič Stamenko	2	49	58.210.00
23. Sadovsky Janek	2	51	60.590.00
24, Semen Franc	2	51	60.590.00
25. Sivka Mira	2	49	58.210.00
26. Soklič Julij	2	49	58.210.00
27. Starovasnik Marjan	2	49	58.210.00
28. Šijanec Franc	2	51	60.590.00
29. Šinko Alojz	2	51	60.590.00
30. Sfingi Jože	2	51	60.590.00
31. Ukmar Božo	2	49	58.210.00
32. Vesenjak Stanko	2	49	58.210.00
33. Zajšek Martin	2	51	60.590.00
Gosposvetska c. 33 — 35 — 37
34. Ačanski VX.jčin	3.5	89	92.920.00
35. Čanc Jože	1.5	37	35.300.00
36. Černivec Ludvik	3,5	89	95.320.00
37. Horjak Rudi	2,5	75	79.650.00
38. Klasinc Roman	1	33	33.860.00
39. Pajnik Teo	2.5	75	79.650.00
40. Pečnik Franc	2.5	75	80.330.00
41. Rep Matilda	3.5	89	92.130.00
42. Runovec Daniela	1	33	33.830.00
43. Šalamon Rudolf	1,5	37	35.300.00
44. Stanc Stanko	2,5	75	78.980.00
45. Žnidaršič Jaš	3,5	89	92.920.00
46. Fras Ančka	1	22	22.180.00
47. Gajšt Ivan	2 5	74	77.920.00
48. Grebenc Jože	3	85	91.050.00
49. Habič Rezka	1	33	33.860.00
50. Janžekovič Lado	3	85	90.270.00
51. Lisjak Alojz	2.5	74	78.580.00
52. Logar Jožica	3	85	91.050.00
53. Požar Janez	2	48	78.580.00
54. Štuhec Franc	3	85	90.270.00
55. Šumay Irma	2,5	74	78.590.00
56. Vigali Berta	1.5	37	35.300.00
57. Žorž Miro	2.5	74	78.590.00
58. Bolte Jože	2.5	78	80.730.00
59 Ciringer Ivan	2.5	78	82.130.00
60 Gašper Aleksander	1.5	37	35.960.00
61. Hernec Marjan	1	33	33.860.00
62. Hranek Josip	2.5	78	81.430.00
63. Košir Ivan	3.5	88	92.660.00
64. Langeršek Marica	1.5	37	35.300.00
65. Medved Kristina	3.5	88	91.870.00
66. Mlakar Anton	1	33	33.860.00
67. Pogorelec Franc	3.5	88	92.660.00
68. Štok ing. Lojze	2.5	78	81.430.00
69. Švehla Miro Na Poljanah 29 KO	3.5 — Maribor	88	92.660.00
70. Ban Tomo	2	40	33.840.00
71. Ferlič Srečko	2	40	37.440.00
72, Friš Štefan	2	34	28.764.00
73. Gergolet Andrej	2	40	36.000.00
74. Gomboc Avgust	2	40	37.440.00
75. Horvat Janez	2	40	33.840.00
76. Hriberšek Jože	2	40	33.840.00
77. Kosi Jože	2	40	33.840.00
78. Kolar Alojz	2	40	37.440.00
79. Kovačič Ivan	2	40	37.080.00
80, Nipič Franc	2	40	36.000.00
81 Raner Ferdo	2	40	36.000.00
82. Repolusk Hinko	2	40	37.080.00
83. Šauperl Pavel	2	40	36.000.00
84. Vogrinc Albin	2	40	37.440.00
85. Zevnik Božo	2	40	37.080.00
Razlagova ul. 21			
8S. Beribak Majda	2	91	70.430.00
87. Banjšek Marije	2	91	43.960.00
88. Justin A.nton	ls	15	5.540.00
89. Muršec Jože	2	91	42.770.00
90. Mazrek Met	1	32	24.786.00
91. Razlag Tomaž	2	91	42.770.00
92. Štancer Marija	2	91	42.770.00
Majeričeva ul. 9 — KO Maribor
96. Šauperl Viktor	2	50.35	54.675.00
Radvanjska ul. 14a —	- GV Maribor		
97. Gerič Vehbia	2	47.50	43.642.00
Ljubljanska c. 31—3	13 KO Maribor		
98. Cervek Imre	2	55.50	52.200.00
99. Masten Janko	2	55.50	52.650.00
Framska -", i — GV Maribor			
100. Dolenc Anton	2	45.00	53.460.00
Korčetova ul. 12 —	KO Maribor		Dejanska IsoupajA
101. Gaberc Marjan	2	49.95	73.000.00
102. Pumat Rajko	2	49.95	73.000.00
103. Tominc Franc	2.5	60.30	94.779.00
Krekova ul. 27 — GV Maribor			Revalorizirana vrednost
104. Gruden Anton	2	46.70	54.218 70
Goriška u". 11 — KO	| Maribor		Dejanska vrednost
105. Merc Andrej	2	58.60	86.208.00
Kr-njčičeva ul. 5 —	GV Maribor		
106. Gačnik ing. Franc	2 + 2k	67.00	124.500.00
Betntivska ul. 85 a —	KO Maribor		
107. Verdnik Otmar	1	34.40	55.711 00
Goriška ul. 15 in 20 -	— KO Maribor		
108. Horvat Ivan	1	35.0V	79.950.00
109. Juras Ivan	1	35.00	79.950.00
lit. Smolič Stanko	1	31.00	69.350 00
111. Vinkovič Florjan	1	31.00	69.350.00
112. Žunko Vlado	1.5	41.60	99.330.00
Ljubljanska c. la —	GV Maribor		Revalorizirana vrednost
113. Bajec ing. Peter	1	36.60	50 057.00
114. Perc ing. Franc	1	36.60	50 057X0
115. še ni oddano (1971)	1	36.60	50 057.00
Gosposvetska c. 11 -	-KO Maribor		Dejanska vrednost
116. Bratkovič Ivanka	1	41.60	138.198.00
117. Navalinsky Rudi	1	41.60	138.198.00
118. Vnuk Franc	1	41.60	138.198.00
Goriška ul. 4 — KO	Maribor		
119. Masten Jožica	gars.	21.85	74.404.00
• Rekapitulacija
Ljubljana	288
Šk. Loka	19
Jesenice	32
Koper	17
Celje	24
Ravne	21
Maribor	107
Skupaj:	508
stanovanj + 6 tuja st. stanovanj + 6 tuja st. stanovanj + 6 tuja st. stanovanj + 6 tuja st. stanovanj + 1 tuje Rog. Sl. stanovanj + 9 v Mariboru Gosposv. 3i
stanovanj + 12 Tehnogradnje Mbr. Gosposv. 33 - 9 Ravenska stan, v Mbr.
+ 19 stan. je skupaj 527 st.
samo soba:	4
garsoniera	9
1-sobno stanovanje	S3
2 — sobno stanovanje	254
1	in polsobno stanovanje	29
2	in polsobno stanovanje	36
3-	sobno stanovanje	79
3	in polsobno stanovanje	79
4-	sobno stanovanje	8
f SAVETGMNJE ORGžNSZiMti
SAVEZ SINDIKATA JUGOSLAVIJE
SHRtiEllll
SAVE NOVHARA JUGOSLAVIJE
a saradaji sa erganimijasM;
»ENE8G0INVEST - SA&MEVO SIP »68SB15« UtiSUftHA
g p - mam« Sarajevo
. GRMSKO 5A08IMČAJNG PREBUZECE ISA ZAGREB LJUBLJANSKA BASKA KONfERERCUA SINDIKATA ČRNE 88RE PRIVREONA K8NI8RA ČRNE BORE REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SL OfENUE SEKCIJA NOVIMA RADKIH ORGANIZACIJA SRBIJE UORUŽENJE LOKALNIH SREDSTAVA IE8RNHSANJA B1ATSKE -VARAŽDINSKI MAGAZIN.
VEČE SAVEZA SINDIKATA SRBIJE
vede sindikata kosova
Od 8. do 10 novembra je bilo v Ljubljani posvetovanje o tisku v gospodarskih organizacijah, oziroma uredništev glasil tovarniških glasi
Reprezentančni stroški ne presegajo niti 0,04 7. celotnega dohodka
Podjetje, ki ima toliko zaposlenih kot naše, mora res že kar precej razmisliti, kje bo nabralo toliko poslovnih partnerjev ali pa domačih kupcev, da bo lahko zagotovilo nemoteno proizvodnjo in neprekinjeno delo za vse obrate. No, kaže, da nam to kar dobro uspeva, saj imamo dela dovolj. Za polno proizvodnjo pa so potrebni neprestani dogovori, srečanja, podpisi pogodb in podobno in ob takih priložnostih moramo odriniti kakšen dinar tudi za reprezentančne stroške. Sem sodijo kavice, kozarčki »žganega« včasih tudi večerje in tudi razna darila našim poslovnim partnerjem in bodočim naročnikom naših del. Takrat, ko dajemo sredstva v te namene, se nam zdi, da bi lahko »šli skozi« tudi ceneje, naslednje leto pa spoznamo, da je bila ponekod tudi reprezentanca ena izmed kapljic za polno čašo in podpisano ugodno pogodbo. Koliko smo izdali denarja pri nas za te reči? Poglejmo:
Vsaka delovna organizacija porabi precej sredstev za potne stroške na službenih potovanjih svojih zaposlenih. Kaj pravzaprav je službeno potovanje? Zanj se šteje potovanje po nalogu v drug kraj izven sedeža enote oziroma centrale, kjer je delavec stalno zaposlen. Nalog za službeno potovanje izda glavni direktor za vse vodje strokovnih služb na centrali, šef poslovne enote pa za vse delavce v enoti, — oziroma oseba, ki jo on pooblasti. V nujnih primerih morejo pooblaščene osebe izdati nalog za službena potovanja tudi ustno, po telefonu ali brzojavno, vendar je treba v vsakem primeru naknadno izdati pismeni nalog.
Delavcem se na službenem potovanju povrnejo prevozni stroški in izplačajo dnevnice, kolikor jim pač pripadajo. Potni nalog določa tudi vrsto prevoznega sredstva, ki naj bi bilo uporabljeno na potovanju. Če delavec potuje z avtobusom ali letalom, se priznajo stroški proti predložitvi potrdila o plačani vozovnici, uporaba lastnega osebnega avtomobila in priznanje stroškov takega prevoza pa je določeno s posebnim pravilnikom. Takoj po končanem potovanju, najkasneje pa v 3 dneh, mora delavec, ki je bil na službenem potovanju, predložiti obračun stroškov, točno navedbo dneva in ure odhoda ter prihoda, predložiti pa mora tudi vse dokumente v zvezi s povračilom potnih stroškov. Tako je torej s službenimi potovanji, danes pa objavljamo višino sredstev, ki so bila izdana za povračilo potnih stroškov za potovanja v Jugoslaviji in v tujini.
	Reprezentančni stroški	Reprezentančni
Poslovna enota	od L I. 1972 do 31. X. 1972	stroški Oktober 1972
Centrala	59.491,75	2.885,55
Projektivni biro Ljubljana	1.979,80	565,90
Projektivni biro Maribor	143,60	—
Celje	5.994,90	757,75
Jesenice	18.794,20	3.341,90
Koper	6.466,75	1.219,80
Ljubljana	1.865,80	501,45
Ljubljana-okolica	2.694,80	1.018,25
Maribor	13.601,75	—
Nizke gradnje Maribor	7.182,05	1.411,10
Ravne	22.897,95	1.471,30
KO Ljubljana	17.945,65	3.004,25
KO Maribor	9.443,65	614,85
LIO Škofja Loka	5.114,90	1.791,50
OGP Ljubljana	2.918,70	65,15
SPO Ljubljana	4.558,65	450,90
Železokrivnica	282,90	—
Počitniški domovi				
Delavski domovi				
Uprav. stan. hiš Ljubljana	—	—
Poslovna enota	Potni stroški v Juuoslaviji od 1. I. 1972 do 31. X. 1972	Potni stroški v Jugoslaviii Oktober 1972
Centrala	28.816,35	3.316,95
Projektivni biro L j.	914,50	—
Projektivni biro Mar.	1.819,20	50,00
Celje	8.578,60	860,20
Jesenice	54.985,70	7.010,30
Koper	,3.478,40	1.529,10
Ljubljana	7.922,60	1.094.10
Ljublj ana-okolica	2.226,20	500,00
Maribor	20.965,80	1.729,20
Nizke gradnje Maribor	60.317,70	4.480,10
Ravne	3.048,30	215,60
KO Ljubljana	33.384,90	1.280,40
KO Maribor	139.130,30	24.458.20
LIO Škofja Loka	16.108,80	1.965,50
OGP Ljubljana	29.910,65	504,35
SPO Ljubljana	27.490,55	3.582,85
Železokrivnica	365,20	44,60
Počitniški domovi	2.466,15	84,20
Delavski dom	976.10	160,00
Uprava stan. hiš L j.	38,40	—
Potni stroški v tujini od 1. I. 1972 do 31. X. 1972		
Centrala	15.522,15 Projektivni biro	Lj.	279,60 KO Ljubljana	1.189,40		

Obiskala nas je delegacija gradbincev iz ZSSR. Vodil jo je Ivan Kolesnikov, sekretar centralnega komiteja sindikata gradbenih delavcev ZSSR
Reklama je pomembna in pntrebna
Razvoj gospodarstva pri nas in tudi v svetu je tak, da potreb potrošnikov ne moremo več zadovoljiti samo s tistimi proizvodi, ki jih delamo le po naši presoji in pameti, ampak moramo upoštevati tudi mnenja in predloge samih potrošnikov. Le tako bomo svoje izdelke prodali. Ljudje imajo na voljo danes toliko artiklov, da se moramo presneto potruditi in premisliti kako se jim bomo približali, da bodo kupili prav naš izdelek. Pri nas sicer težko govorimo o taki prodaji izdelkov, vendar moramo prav tako na nekakšen način pritegniti investitorje, da se odločijo prav za nas in ne za enega izmed naših konkurentov Samo s kvaliteto izvedbe danes ni več mogoče konkurirati ostalim; poleg solidnosti moramo nuditi tudi precej informacij o svojem delu in proizvodih. Tu pa nastopita v zadnjem času tako pomembni reklama in propaganda. Če hočemo, da bodo ljudje izvedeli kaj več o nas. moramo vlagati precej sredstev ravno v ti dve dejavnosti Koliko denarja pa je šlo zanju v letošnjih prvih desetih mesecih, vam kaže spodnja razpredelnica:
Poslovna enota	Stroški reklame in propagande od 1. I. 1972 do 31. X 1972	Stroški reklame in propagande Oktober 1972
Centrala	322.027,45	17.115,60
Projektivni biro Ljubljana	—	—
Projektivni biro Maribor	—	—
Celje	12.300,00	5.000,00
Jesenice	7.100,00	4.000,00
Koper	—	—
Ljubljana	—	—
Ljubljana-okolica	—	—
Maribor	2.687,00	—
Nizke gradnje Maribor	600,00	—
Ravne	21.625,00	11.800,00
KO Ljubljana	7.755,55	—
KO Maribor	2.050,00		
LIO Škofja Loka	4.300,00	—
OGP Ljubljana	3.000,00	—
SPO Ljubljana			
Železokrivnica		
Počitniški domovi			
Delavski domovi			
Uprava stanovanjskih hiš	—	—
Največ potnih stroškov v KO Maribor
V mesecu oktobru se je pri delu poškodovalo 1041 delavcev ali vsak 127. zaposleni, odsotnost zaradi poškodbe pa je povprečno trajala 15 dni, Na poti na delo in z dela pa sta se ponesrečila 2 delavca Skupaj je zaradi bolezni in poškodb izgubljenih 7.480 dni.
vrsti in ko je delavec spustil cev po plohu, je podstavil nogo, da se ne bi cev razbila ob ceveh, ki so jih že prej raztovorili. Pri tem si je poškodoval levo nogo.
© Celje
Šalih Soj kič, PU zidar. Pri demontaži fasadnega odra je spustila cev in mu je padla na palec desne roke.
Vlado Romih, PK tesar. Pri zabijanju mu je spodletelo kladivo in se je pri tem udaril po zapestju leve roke.
Blažan Čagalj, PU zidar: Pri razkladanju železnih vrat z avtomobila so leta padla nanj in mu poškodovala levo nogo.
© Jesenice
Ivan Bardič, KV. tesar. Pri montaži krovnih plošč na strehi kotlovnice so mu prišli prsti desne roke med vzvod in ploščo. Poškodovan ima kazalec in sredinec desne roke.
© Koper
— V tem mesecu ni bilo delovne nezgode.
© Ljubljana
Rapik Salkič, PK tesar. Pri razopaže-nju plošče mu je nosilec YU poškodoval kazalec desne roke.
Djordje Savič, KV strojnik. Pri polaganju super votlakov mu je opeka padla na desni palec in mu ga poškodovala.
Bajro Redžič, delavec. Pri pospravljanju gradbišča in čiščenju je stopil na žebelj.
Ismet Keserovič, PK tesar. Pri opažanju so mu klešče za pritrjevanje opaža zdrsnile iz rok in ga oplazile po levem licu.
Ljubo Jovič, strojnik. Pri montaži montažnih betonskih plošč z dvigalom mu je stisnilo sredinec leve roke.
Jusuf Fazlič, KV tesar. Pri razopaže-vanju montažnih elementov opaža mu je pri odvijanju matic, spodrsnilo ključ tako, da je udaril z roko ob cevni oder in si jo zvil v zapestju.
Huso Fazlič, KV- tesar. Padel 'je z. višine 0,90 m na gramozna tla in si je poškodoval koleno leve noge. ’	;
Hasan Bašič, NK delavec. Pre čiščenju betonskih stebrov je padel in si poškodoval koleno desne noge.
Stipo Bartulovič, PK tesar. Pri transportu zagatnic mu je ena zdrsnila ter poškodovala prst na levi roki.
© Ljubljana-okolica
Sjepan Žganec, KV zidar. Delavci so razlagli tovornjak s siporex ploščami s pomočjo viličarja. Pri tem so morali nekaj plošč »kontati« do dosega viličarja. Ena plošča pa je zaradi neprevidnosti sodelavca pritisnila ponesrečencu dva prsta na levi roki in en prst na desni roki.
Ramo Jusič, NK delavec. Malta mu je brizgnila v desno oko,
Jahir Redja, NK delavec. Delavci so raztovarjali cevi s tovornjaka po plohih na tla. Na koncu plohov so bile cevi v
© Maribor
Mirko Mihin, KV tesar. Moral mu je padel na gleženj desne noge.
Jože Šprah, KV mizar. Pri nakladanju lesa je skušal izvleči spodnji ploh. Zgornji ploh mu je padel na levo roko in jo poškodoval v podlahti.
Maksimiljan Cučej, KV strojni ključavničar. Ob koncu delavnika, je prosil sodelavca, naj mu ši .pomaga prinesti jeklenko s kisikom na,: /pesto, kjer je nameraval pričeti z delo rti. Med prenašanjem mu je jeklenka padla •iZ rok in mu ..poskpdovala palec lev#, noge.
Ivan Vinko, KV zidar.. Ko se je peljal Vi; službo, mu je na cesti med Šentiljem in Sladkim vrhom pritekel pred motorno kolo izza stoječega tovornjaka otrok. Pri padcu si je zlomil roko v rami, otrok pa je dobil pretres možganov,
Mijo Cestar, KV železokrivec. Pri vezanju arhiatUre za nosilec se je zbodel v desno roko.
Alojz Kekec, NK delavec. Pri ometa-vanju stropa mu je malta padla v levo oko.
© Ravne na Koroškem
Miroslav Kolar, PK delavec. Pri zabijanju zabojev se je s kladivom udaril po kazalcu desne roke (je levičar).
Ivan Korat, KV tesar. Pri izpahovanju dvometrskih desk na skobelnem stroju
desko iz roke. Z roko
mu je grčajgto,
umm
je zadel obrazilo stroja ter si poškodoval mezinec, prstanec in sredinec leve roke.
Franjo Hrastič, PK betoner. Spodrsnilo mu je na spolzkih deskah in si je poškodoval desno nogo v gležnju.
Marjan Rogina, PK zidar. Malta mu je padla v oko.
Marija Stiplovček, PK snažilka. Pri čiščenju parketa je padla ter si poškodovala desni prsni koš in koleno leve noge.
© Nizke gradnje, Maribor
Ivo Marjanovič, PK delavec. Štirje delavci so polne sode nafte nakladali na tovornjak. Zaradi nepazljivega dela je sod nenadoma zdrsnil iz rok delavcev in pri tem poškodoval imenovanemu srednji prst leve roke.
Vinko Krepša, PK tesar. Pri čiščenju stebrov na viaduktu Ravbarkomande je skupinovodja Zvonko Lasič razdelil delo tako> da se je sam m še delavec llija Jurič povzpel na vrh stebra, ostale pa poslal k drugemu stebru dokler iz tega ne . odstranijo vse železne palice, ki so služile za nosilce. Vinko Krepša bi moral ta čas oditi k drugemu stebru. Namesto tega pa je stal le 10 m proč od prvega stebra, o kjer so začeli odmetavati jeklene palice, ena ga je poškodovala.
© KO Ljubljana
Ivan Šantl, KV ključavničar. Pri prenašanju mrež za predpražnike je z desno roko udaril v okvir vrat delavnice in si. jo poškodoval.
F eri d Cinač, NK delavec. Zlagal je vence za bager. Pri tem pa mu ie venec stisnil desni sredinec.
Stanko Kezele, skladiščnik. Pri zlaganju profilov mu je le-ta spodrsnil in padel na nogo.
Anton Skantelj, KV klepar. Pomagal je pri premaknitvi igličastega dvigala. Pri tem mu je spodrsnilo in si je zvil nogo v kolenu.
© KO Maribor
Ivan Holsedl, KV pleskar. Z Jožetom Plečkom sta imela nalogo opleskati U
nosilce. Pri preobračanju nosilca mu je spodrsnilo, tako da mu je nosilec padel na gleženj desne noge.
a LIO Škofja Loka
Pajazit Čakigi, NK delavec. Pri skladanju žamanja v palete, mu je žica, s katero je vezano žamanje, prebodla zapestje desne roke,
Vinko Lukančič, NK delavec. Pri skladanju hlodov iz rampe na vagonček, ga je hlod pritisnil ob zid in mu poškodoval koleno.
Anton Mrak, PK delavec. Pri nakladanju drobnih hlodov na kup mu je stisnilo prst.
Ernest Kološa, PK delavec. Pri nameščanju palete za žamanje se je le-ta sprožila in ga udarila v levo ramo.
S OGP Ljubljana
V tem mesecu ni bilo delovne nezgode.
© SPO Ljubljana
Rajko Grubič, VK žerjavist. Ko je šel z žerjava, mu je spodisnilo in se je udaril ob železni kotnik v predelu prsnega koša.
Hugo Braučbaher, NK delavec. Nerodno je stopil iz prikolice tovornjaka in si zvil nogo.
@ Železokrivnica
llija Filipovič, KV železokrivec. Enemu delavcu se je razsodila macola in Filipoviču odletela v glavo.
@ Centrala
Sonja Zakotnik. Na poti v službo jo je zadel motorist. Pri tem si je poškodovala glavo in desno nogo.
Iz navednega pregleda in opisa nezgod je razvidno, da na nekaterih poslovnih enotah prepogosto pride do poškodb, in to predvsem manjših, ki so posledica površne organizacije dela ali nepravilnega postopka ali pa nepazljivosti samih delavcev.