43. številka.
Ljubljana, v sredo 20. februvarja
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa a*
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Upravni fitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 20. februvarja.
Bralci našega lista se še spominjajo s kako nesramnostjo no nemški listi črnili angleškega veleposlanika v Peterburgu, gospoda Moriera. Vsa ofi-cijozna glasila so jela kričati, ko je prišel omenjeni diplomat v Peterburg in ondu začel delovati. Kar koli so slabega vedeli o njem, so izvlekli na dan, povekšavali in po svoje zasukavali. Kdor količkaj pozna politiško življenje, vedeti je moral, da gre tu za važne politične zadeve, ne pa za same osobne in mora nemškemu kancelarju zares biti mnogo ležeče na tem, da moralično uniči tega moža in ga tako spravi iz Pelerburga.
Nekateri so sodili, da Bismarck zategadel sovraži Moriera, ker je bil dober prijatelj pokojnemu cesarju Frideriku. To je bilo tudi nekoliko vero-jetno, ker je Bismarck strašno sovražil pokojnega cesarja in še vedno preganja prijatelje njegove ter tega sovraštva niti najmanj ne skriva. Pa vender, kdor je dobro premislil vso zadevo, se je moral preveriti, da mora biti napadu proti Morieru še kak drug važnejši uzrok, kajti angleški diplomat zaradi tega v Peterburgu ni nevaren Nemčiji, ako je bil prijatelj cesarja Friderika.
In res se je kmalu razkril pravi uzrok. Mo-rier je bil dolgo let poslanik v Darmstadtu ter je bil visoko čislan v tamošnjih dvornih krogih. Kot zastopnik angleške države je pa v Peterburgu poskusil znanje svoje diplotnatično spretnost porabiti v korist domovini svoji Kot dober državnik je vedel, da Rusija more Angliji v Aziji največ škodovati in da proti Rusiji Angliji ne pomagajo nobene evropske zveze, da pa nasproti rusko prijateljstvo Angležem utegne mnogo koristiti. Naravno je torej, da je Morier videl v zbližanji obeh držav velike koristi za domovino svojo in je jel delati v tem zmislu.
V Berolinu zmatrajo za največji nasprotnici Rusijo in Francijo in najbolj si je vedno Bismarck prizadeval, da prepreči zvezo mej tema državama in da ti dve državi ne dobita nikacih zaveznikov. Sklepal je zveze proti njima in tako je sklopil tripelalijanco, katere glavni namen je varovati nemško hegemonijo proti Rusiji in proti Franciji. Rad bi bil nemški kancelar tudi Anglijo pritegnil v to zvezo,  toda v
Londonu se niso mogli ogreti za njo. To je seveda Bismarck jako zameril Angležem. Ko je pa prišel na prestol cesar Friderik, so se pa odnošaji mej Anglijo ic Nemčijo še shujšali, zlasti pa po smrti njegovi. Cesarica Viktorija, ki je jako uplivala na pokojnega njenega soproga, ni bila naklonjena Bis-mareku in to je jako jezilo kancelarja! Ker je vedel, da cesarico prešinjajo angleški liberalni nazori, ki se nič ne ujemujo z Bisraarckovimi namerami, jel je kancelar sovražiti vse, kar je aneleškega.
Še za življenja najblažjega vladarja kar jih je kedaj Prusija imela, so vladni listi z nenavadno predrznostjo in nesramnostjo, ki je le v Nemcih mogoča, napadali cesarico in celo cesarja samega. Če bi ne bil cesar tako hitro zatisnil očij, bi se bili morali zagovarjati pred sodišči uredniki in izdajatelji listov, katerim se polnijo jasli iz reptilij-skega zaklada. Po smrti njegovi je pa napominana nesramnost dosegla vrhunec in hči kraljice angleške bila je prisiljena ostaviti drugo svojo domovino, kjer počiva truplo ljubljenega soproga njenega.
Čisto naravno je torej, da je moralo nastati pri takih razmerah močno nasprotje mej Anglijo in Nemčijo in da so v Londonu postali voljneji pridružiti se kakej drŽavi, ki ni baš prijazna Nemčiji, posebno, če še jim taka zveza obeta drugih koristi. Taka bi bila zveza moj Anglijo in Rusijo
Dandanes več tako ne upliva j o rodbinske zveze vladarskih obitelji na politiko, kakor so prejšnje čase, ko so pri-ženitvah vladarjev bili odločilni pred vsem politični oziri. A uekaj pomena pa imajo vondpr še vedno rodbinske zveze in to dobro ve Bismarck, kakor Morier.
Poslednji je začel delati na to, da ruski prestolonaslednik vzame v zakon princesinjo Alice Hesrfon Darmstadtsko. Pri tem prizadevanji bile so mu koristne njegove prijateljske zveze z raznimi dvornimi osobami v Darmstadtu.
Ta zveza bi močno uplivala na politiko, kajti princesinja je angleške kraljice vnukinja in njeu zakon s ceaarjevičem b; lahko imel za posledico zvezo mej Rusijo in Anglijo. Zveza mej Rusijo in Anglijo je pa ložje izvedljiva, nego zveza mej absolutno Rusijo in republičansko Francijo. Zveza največje vojne sile na kopnem in največje pomorske
LISTEK
Ob orijentalskih študijah.
(Prof. dr. Kari Glaacr.) (Dalje.)
Iz hamitske skupine omenimo le egipt-ski jezik, ker so dospele študije tega jezika v najnovejšem času do velike veljave Starost egipt-ske kulture, pismena zapuščina, zgodovinska ime-nitnost naroda, razmere z azijskimi, afrikanskimi in celo evropskimi narodi prouzročale so, da se je zgodaj začelo tolmačiti hijeroglife; odlikovala sta se vtem najbolj Anglež Tomaž Joung(1816) in Francoz Frangois Champollion. Temelj pa je postavil egiptologiji Rihard Lepsius, kije pred tremi leti kot profesor egiptovskega jezika v Berolinu umrl. On spada, kakor Silvester de Sacy, k tistim srečnim učenjakom, ki najdejo povsod v življenji podpore in ravnili potov, treba jim je le duševne zmožnosti redno porabiti, da premorejo ka\.-«elikega izvršiti. Na priporočanje A. Humbold-a postavi! -ga je pruski kralj Vilhelm IV. na čelo eksped'ftji v Egipot, ki so jo bili Prusi tja poslali.
Z velikim plenom vrnil se je leta 1846. v Beroliu nazaj ter bil od kralja in učenjakov prijazno vsprejet. Njegovih mnogobrojnih del nam ni mogoče tukaj natančneje navesti; z mnogimi redovi okrašen živel je srečno z bogato nadarjeno soprogo in bil je priljubljen gost pri večernem čaji v cesarskej rodbini v Berolinu.
Životopis spisal mu je v II. zvezku prej omenjene „Internationale Zeitschrift fUr allgemeino Sprachwissenschafta Gregor Ebers, ki je bogato obdarovan s pesniško žilo ter poleg strogo znanstvenih spisov za priljubljene romane in pesni snovi zajemal iz egiptovske zgodovine.
Kakor prej omenjeni Lepsius pridobil si je tudi He nri k Bru g s ch mnogo zaslug z izdavanjem mnogih egiptskih tekstov.
Naj precej tu omenimo Papvrus Itainer, ki bo skoz desetletja dajal znanstveno snov na prebitek.*)
Vprašal bi kdo: Kaj je Papvrus Rainer? To je največji del mestnega in provincijalnega arhiva starega mesta Arsinoe v Fajjum-u v Egiptu, ki je bilo razdjano v nekej vojski ; jeden del arhiva prišel je v Pariz in Berolin, največji pa po nekem trgovci,
*) Gedenkblatt anra siebenten Orientuliatoncongresn, von Arthur Linke, Drosdon, 1887, p. 40,
sile bila bi gotovo toliko močna, kakor je tripelali-janca. Odločila bi lahko usodo Nemčije, kadar pride do vojne 8 Francijo, do katere pa pride prej ali slej.
Morierovo prizadevanje ni bilo brez uspeha, kajti v kratkem se ima objaviti zaroka. Ko je kancelar zvedel, kaj snuje Morier v Peterburgu, dal je ukaz vsem plačanim glasilom, da naj skušajo uničiti Moriera. A ves trud bil je brez uspeha, vsa sumničevanja in obrekovanja bila so brezuspešna in u tora Morierova prinesla je železnemu kancelarju veliko blamažo.
Ker je bil na tej strani ves trud zaman, hočejo v Berolinu to zadevo na drug način preprečiti. Začeli bo pisati, da bi bilo sramotno, ko bi princesinja premenila vero, kajti ruska carica mora biti pravoslavna. Še nikdar nijnobena pravoslavna princesinja premenila vere, da dobi krono. Ali bi ne bilo sramotno za protestantsko vero in za vse nem-fitvo, te bi to storila nemška princesinja in še celo za Časa, ko bp v Rusiji zatira protestantizem in nemštvo. Tako piše jeden prvih nemških listov, če se pomisli, da je že več nemških princesinj premeni lo vero, se precej pozna, kaj se s tako pisavo namerava. Ko bi cesarjevič snubil kako prusko princesinjo, bi ob Sprevi ne imeli tacih pomialikov. V tem grmu tiči zajec.
Vse pisarenje in spletkarenje bode javaljne kaj pomagalo, Bismarckova politika bode imela nov neuspeh. Sploh nemškemu kancelarju sreča ni več mila. Neuspeh za neuspehom greni mu večer življenja iu navdaja ga z grozno zavestjo, da orjaška njegova zgradba nikakor ni utrjen«, ker poka in Škriplje na vse strani in da utegne nastati doba, ko bb bode reklo: „Kakor dobljeno, tako izgubljeno !
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 17. februvarja. Dr. Smolka prične sejo ob Val2. uri. Na dnevnem redu je:
1. Tretje čitanje postave o skladiščih.
2. a) Prvo čitanje vladne predložbe o olajševanji pristojbin za hranilnico in posojilnice (sistem F. VV. Raiffeisenov.)
Teodoru Graf-u ua Dunaj. Ostanek arhiva, ki se nahaja v posestvu nadvojvode Itainer-ja, obsega 23.000 starih spisov na papiru, usnji, živalskih kožah, pergamentu; ta velikanska sklad spisana jo v desetih jezikih "*) ter je izvanredne važnosti oziroma na filologijo, paleografijo, literaturno in kulturno zgodovino. Obdelavanje posameznih skupin bilo je raznim učenjakom izročeno.
Za egiptski jezik sploh pridobil si je po skoro tridesetletnem delovanji L Reinisch na Du-naji velikih zaslug.
Ker so se narodi, ki govore jednozložne jezike, potem Japanezi, potem ural-altajska plemena in večina afrikanskih in amerikanskih plemen, razvitka kulture le malo ali nič udeležili, pustimo na strani tukaj njih jezike ter se obrnimo k Indom.
Prvi Evropejec, ki je vsaj deloma s svetim jezikom Indov, z CnOJa- samskrta, soznanil zapad, bil je Italijan Philip po Sasetti, ki je prebival od 1. 1583. do 1588. v Indiji, ki je rekel v svojih Lettere str. 283 : „La lingua in se e dilettevole o d i buon sono, per i mol ti elementi, che egli hanno
*) 80O0 kosov v koptijskem, 50 v erjopiskem, .'5000 srodnjo-perziJBkom, JJ8 v latinskom, 24 v hebrejskem, - v sirakom, -iOO.) v       bdctMii,  Ifi.oiH) v grfikem jtv/.iku.
b) prvo čitanje predlogu poslanca Verganija in drugov o državni podpori družbam posojilnim Raiff-eisenskib.
3. Poročilo budgetnega odseka o vladni pred-ložbi, o olajševanji pristojbin pri konvertovanji tr-jatev posojilnih.
Pred nami leži postava (vladna predložba) o odložbi rednih naborov leta 1889., glaseča se:
§ 1. Reden nabor za leto 1889., za katero določa postava vojaška čas od 1. marca do 30. aprila, se odloži in se zgodi o posebno označenem času, ki se pridržuje postavni določbi nabora novincev v letošnjem letu.
§ 2. To postavo izvrši Moj minister za brambo
dežel,
V razlago te postave pravi vlada, da hoče urediti nabor po novi postavi vojne. Ker ta postava še ni urejena, potrebno je, da se nabori letošnji odlože.
Potem so prične debata o 2. točki dnevnega
reda.
Tu poprime prvi besedo g. V o i uj a k proti. On pravi, da blagajnice v zmislu Raiffeisena neso za naše kraje, pač pa posojilnice, kakoršne imamo po krajih slovenskih. Govornik poudarja njih važnost in želi, da se i jim dado olajševanja pristojbin, in le zaradi tega glasuje za stvar. Potem predlaga, da se stvar iztoči odseku h ranil ničnemu. (Prihodnjič govor po zapis, sten.)
Poslanec S te j skal, strinjajoč se s predložbo vladno predlaga, da se izroči stvar odseku pristoj-binskemu. Pri glasovanji prodere predlog Vošnjakov z 65 glasovi proti 54.
Prihodnja seja jutri zvečer.
Politični razgled,
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 19. februvarja.
Driavul zbor ima poslednje dni bolj pogostem seje. Vzlic temu sy pa ne ve, kdaj se začne budgetna debata. Najbrž še le okrog 8. dne marca. Letos bode budgetna debata precej živahna. PoBebno več konservativnih poslancev bodo hudo prijemali vlado, zakaj da tako dolgo ne predloži načrta novega šolskega zakona. Gospodje so se že naveličali čakati,  kdaj   Be   izpolnijo njihove  prearcne želje. Nemški konservativci itak največ zaradi tega podpirajo vlado, ker se nadejajo, da bode jim pomagala, da cerkev dobi šole zopet popolnoma v roke. Toda to bodo le teško dosegli, kajti na desnici je mnogo elementov, ki bi ne bili zadovoljni s tako reformo šolskih zakonov, levica bi  se jej pa kakor jeden mož upirala.
Opozicija ogerske zbornice poslancev hoče, kolikor dolgo bode moč, zavlačevati posvetovanje o vojnem zakonu. K § 14. se je oglasilo jako ninogo govornikov. Če bodo hoteli vsi govoriti, bode več dnij trajala debata o tem paragrafu. Predlagalo se bode gotovo dosti popravkov in dostavkov. Opozicija bi najrajše. da bi debata o vojnem zakonu trajala do 15. dne marca, da bi potem ta dan uprizorili velike demonstracije v spomin ustaje 1848. 1. Vladna stranka pa sili, da Be vojni zakon hitro reši in zato so seje dan na dan.
Viiaitj«' države.
Radikalcev kralj srbski neče poklicati na krmilo, ker vedno občujejo s Pasićem in so celo
fine al 53; dei quali tutti rendono ragione facen-doli nascere tutti dai diversi mouimenti, della bocca e della lingua"; on obžaluje, da ni prišel v mladih letih v Indijo „bisoguerebbe essere venuto qui de 18 anni per tornarsene con qualcho cognizione di queste bellissitne cose", Btr. 418. Pred vsem obudil je njegovo pozornost podoben glas indijskih in laških števnikov ; števniki od 6—10 Be v indijskem glaae: šaš, saptan, aštan, na van, dar m. On se je prvi izrekel v Evropi za prvotno sorodnost evropskih kulturnih narodov z arijskimi Indi in drugimi azijat-skimi narodi.
Jedno stoletje pozneje naučil se je indijskega jezika misijonar Henrik Roth, da bi se z brahmani razgovarjal. Za njim razumel je indijsko nemški jezuit Hanaleden, ki je kot misijonar od 1. 1700 do 1. 1730 v Malabaru deloval; sestavil je temu jeziku tudi slovnico, a ostala je rokopis.
Sredi 18. stoletja pokazala sta tudi dva francoska duhovna važnost staroindijskega jezika; jeden teh Pater Coeurdous predložil je 1. 1767. fran-coskej akademiji razpravo, v katerej dokazuje sorodstvo indijskega z grškim in latinskim; ali akademija pustila je delo 40 let v nemar, tako da ga je avstrijski jezuit Paul inu s a S t. Bartbolo-raaeo s svojimi spisi prehitel. Ta bil je Hrvat iz
zahtevali, da ga vlada pomilosti. Pasič je zaradi tega pisal svojim pristašem, da naj puste* vsako ob Čevanje ž njim v interesu domovine. To pismo objavljeno v „Odjeku" bode pa javaljue kaj pomagalo radikalnej stranki. Pa tudi Ristiću ne mara izročiti vlade. Najverjetnejše je, da se bode v kratkem ob javilo, da kralj ne vsprejme demisije ministerstva, da bode torej Kristie" še nadalje vodil državne posle.
Knez bolgaraki se je jako prijazno razgovarjal z deputacijo opozicijonalcev, ki se je prišla pritoževat proti sedanji vladi. Obljubiti jej pa ni hotel, da pokliče drugo ministerstvo. Rekel je, da kot ustanovni vladar ne more odpustiti vlade, katera ima zaupanje sebranja. Kadar bode pa zaupanje Bebranja izgubila, se ve da jo bode odpustil. Najbrž bodo opozicijski listi sedaj začeli napadati Koburžana, kateremu je deputacija tako zagotavljala udanost in zvestobo opozicije, ker ni ustregel željam opozicije.
Novi šejk-il-islam baje hoče izdati fetvo, da uoben turški finančni in vakufski minister ne more biti kristijan. Taka izjava duhovnega dostojanstvenika bila bi naperjena proti sedanjemu finančnemu ministru Agob paši, ki je kristijan. Prav verojetna pa ni, da bi se res upal šejk-il islam zahtevati, da se odstrani sedanji finančni minister, v katerega ima sultan veliko zaupanje zaradi njegovih zvez z bogatimi armenskimi bankirji. Turškej vladi je dosti ležeče, da si ohrani naklonjenost armenskih bankirjev.
Jutri se snide angleški parlament. Libe ralci so dolgo nameravali že v prvih sejah interpe-lovati vlado zaradi irske politike, pred vsem zakaj se tako grdo ravna s političnimi zločinci. Nadejali so se, da je bode morda podpiral celo Chamberlain s pristaši svojimi. Ker je pa obravnava Parnellovega odseka razkrila nekatere stvari, ki so jako kom-promitujoče za irske politične vodje, baje opozicija misli opustiti interpelacijo ter počakati tako dolgo, da se vidi, kako bode razsodil ta odsek prvih an gleških sodcev.
Ruski listi se poslednje dni mnogo bavijo z afgniiKkf ml zadevami. Četudi je emir zbral okrog sebe vse elemente, Rusiji sovražne, vender v Peterburgu ne verjamejo, da bi nameraval začeti vojno z Rusi. Ruski general Komarov je s 16 bataljoni pripravljen blizu meje in zahteva, da se mej Rusijo in Afganistanom določi naravna meja. Po takej no-vej uravnavi meje bi Rusi zopet pridobili nekaj zemlje. „Novoje Vremja" piše, da Rusom sedaj ne kaže začenjati vojne v Aziji. Proti Tekincem, ki so imeli le jeden utrjen kraj Geok-Tepe in nobenega topništva, poslati so morali 75 tisoč vojakov in 100 topov, proti Afganistanu bi pa bilo treba poslati mnogo večje vojne Bile. Sedanji položaj v Evropi pa ne dopušča, da bi Rusija pošiljala tolike vojne sile v Azijo.
Dopisi.
Z Ourcujnkega 16. februvarja. [Izv. dop.] Ni ravno več dolgo, da se nam približa že druga velika noč; a predlog Liecbtensteinov še vedno počiva. Seveda „Slovence mnogokrat zdihuje, kako vera peša" iu kako živo nam je potreba verske šole. Tudi jaz sem njegovega mnenja, samo s to razliko, da posebno treba bilo bi verske šole ,Slo-venčeviin" pisateljem, da bi se isti vsaj malo bolj priučili ponižnosti in ljubezni do bližnjega, ker posebna slast je „Slovencu", kadar zamore udrihati po novejši šoli in sedanjih učiteljih, kakor da bi bili ti odločni framasoni, in kakor da bi oni napeljevali otroke k vsem hudobijam, katere doprinašajo
še le potem, ko so šolski oblasti odrasli in so prišli pod njihovo toli blagodejno „versko" oblast. Naj se zgodi karkoli se hoče slabega, kdo je temu kriv ? Le sedanja šola in ubogi učitelji. Kako je pred nekaj leti slastno popadel novico, o nekem učitelji, ki je bil menda prišel v Dunajskem Novemmestu pred porotnike, a o dogodkih, ki so se godili na Dolenjskem in so bili veliko bolj graje vredni, je lepo tiho molčal. Bog vedi ali je bil teh dogodkov tudi kak učitelj kriv?! »Slovenec" pa v svojej strasti še ni prišel do spoznanja in menda tudi nikdar ne bode, da učiteljstvo nema nikake krivde ako ljudstvo moralično propada Po „Slovenčevej" logiki soditi, morali bi v onih selih, kjer ni šole, ali pa tamošnji župniki podučujejo, živeti pravcati angeljci. Da temu ni tako, hočem navesti le jeden sam slučaj, Čeravno bi jih lahko silo veliko. — Poznam selo, v katerem je kakor bi rekel „Slovenec" „brezverska šola", a celih 6 let ni bilo ni-kakega pretepa ali poboja. Poprej pa, ko je bila še starokopitna šola, bili so vedui pretepi, kateri so se jedenkrat celo v cerkvi pri službi božji vršili. Seveda so najhujši pobi j alci, Katere osebno dobro poznam, tudi podpirali prošnjo za versko šolo, „ker so gospod fajmošter rekli, da bi lahko dobili učitelja druge vere, ako bi se ne podpisali."
Seveda dotični gosp. župnik ni imel nikakega pomisleka proti temu; no saj ni bilo na kakovosti podpisov, ampak le na njih številu ležeče, ker podpisovali so prošnjo za versko šolo taki, katerim je odgoja deveta briga in je njihovo normalno življenje celej občini v spodtiko. Lahko bi mi bilo dokazati z imeni, da je trditev istinita. Torej naj bi se takim izročila šola, kateri niti ne vedo, kake določbe so glede veroizpovedanja pri nastavljenji učiteljev. Princ Schwarzenstein je pa lahko ponosen na čelu svoje armade in mu iz srca častitamo. čuditi se pa moramo „Slovencu", kateri bi se bil vender že imel naučiti logike od duhovitega Svifti-jauca, ker v listu od 11. t. m. v poročilu državnega zbora tako začudeno vprašuje: Kdo je pač naložil učiteljem dolžnost braniti Šolske postave ? Od kedaj so postali del postavodajalnih faktorjev ? Dosledno bi morali kmetje skrbeti za kmetske, obrtniki za obrtne in vojaki za vojaške postave Ako je „Slovenec" toli natančen v tej zadevi, kako torej, da on toli skrbi za novo šolsko postavo? Ali je on morda del postavodajalnih faktorjev? Jaz mislim, da ne in tudi gorje ko bi bil, ker ubožčeki bili bi isti, ki ne trobijo v njegov rog. „Slovenec" priporoča poslancu Fussu, naj bi isti skrbel, da bi učitelji bolje spolnovali svoje dolžnosti. „Slovenec" naj mesto učiteljem priporoča izpolnjevanje svoje dolžnosti le braniteljem „verske šole", da bi jim ne bila šola deveta briga in bi takrat hodili v šolo, ko bi se jim ravno ljubilo.
Ko bi „Slovenec" to priporočal, in bi ga njegovi apostelji ubogali ter bi se ob jednem ravnali po prislovici: „Besede vlečejo, a zgledi mičejo", ne bi vera toli pešala.
■z &t. I*«?trn na Notranjskem 17. februvarja. [Izv. dop] Bralno društvo „Mir" priredilo je dne 14. t. m. veselico s petjem, deklamacijo, sviranjem na citre, šaljivim prizorom, šaljivo lote-
hrvatskega sšla pri Dunaji in imel je omenjeno ime kot jezuit; Fr. Schlegel ga omenja v knjigi, bO jeziku in narodnosti Indov", Heidelberg 1808, „kot moža, ki je povse znan radi mnogoterih učenih Bpisov o indijskem starem veku.
To je vender ironija osode, da je Hrvat spisal prvo slovnico temu jeziku, kojega natančno znati bilo bi najbolj v korist Angležem.
Sedaj še le so se tudi Angleži pokazali; C h. VVilkins preložil je episode in Mahabharata, basni iz Hilspadeea; Will. Jone s, višji sodnik v Fart William-u razpravljal je indijsko starodavnost, preložil je Qakuntalo in zakonik Manu-jev in Tom. Colebrooke (17G5—1837) postavil je temelj in-dijskej filologiji.
Od sedaj naprej vodili so Nemci indijsko filologijo. Po mojem mnenji se to tako razume, da Be Nemci lotijo kakega predmeta z redko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo ter se trude dokončati ga; z ljubezujivo udanostjo utope se v študije pred metov, ki se ljudem sicer majhni dozdevajo. Z druge strani zna nemški učenjak najbolj moralični dobitek čislati, kojega donaša znunstveno delovanje posameznega učenjaka njegovi narodnosti.
Mi omenimo najprej i tri može, oba Schlegel na in Fr. Bopha; vsi trije bivali so v mla-
dih letih več ali menj časa v Parizu ter udeleževali se pouka pri Chezy-ju. Fr. Schlegel, z zmožnostjo za znanstveno delovanje in za pesništvo nadarjen, uplival je najbolj s svojim malim spisom: Ueber die Sprache und Weisheit der Inder, Heidelberg 1808, pokazal je s proroškitn duhom že prej pota, po katerih naj bi se hodilo; svetoval je ustanovo primerjalnega jezikoslovja, in to disciplino je pozneje dokazal Fr. Boph s svojo primerjalno slovnico indo-germanskih jezikov. Stareji Schlegel, Wiljelm (1767—1840) s pravo zmožnostjo za filologijo, izobražen od Wolf a, Hermann-a in Becker-ja, poklican bil je na vseučilišče v Bonu, ki je bilo 1. 1818. ustanovljeno in deloval je tukaj na najplodnejši način kot učitelj staroindijske filologijo do Binrti, ki ga je 1. 1845. doletela. Njegova velika pridnost, *) visoki sloves kot učenjak in naklonjenost pruske vlade pripomogla je s tem, da je ustanovila učiteljske stolice na vseučiliščih, mnogo do razcvita teh Študij na Nemškem.
*) V Bestavku: 0 sedanjem stanji indijske filologije 1819. 1. pisal je str. 8: Tu ni treba kraja natančneje, katere obilne izdatke podajo znanje Bauskrita, razumenje spisov, ki so v tem jeziku sestavljeni, za jeziko- in uarodo-znanstvo in za staro zgodovino; kakšna, obilna domišljija se kaže v indijskej mitologiji, kak nežen čut, kaka globo-kost in jasnost v dufiovnib ozirib! (Dalje prlb.)
rijo in s plesom na korist Miroslava Vilbarja spomeniku v Postojini. Veselica bila je v prostorih g. Ivana Spilarj a, kateri tudi bralno sobo društvu brezplačno prepušča, za kar mu bodi posebna zahvala izrečena. Veselica je bila navzlic slabemu potu izredno dobro obiskana. Vspored se je vršil v splošno zadovoljnost in pohvalo. Pevci so morali BPlanšarjaa ponavljati. Dasiravno stara pesen, je vender še vedno lepa. Gospića Fleš je s svojo čvrsto postavo na odru tako izborno deklamovala Stritarjevo „Mladini", da ji je donela viharna pohvala. Gospića Špilarjeva in g. V. Zalaznik sta tako spretno svirala na citre, da sta morala na splošno zahte-vanj" ponavljati. Tudi g. R. Dolenec je pokazal s svojim šaljivim prizorom „Liberal", da zna goste izvrstno zabavati in kratkočasiti kajti tudi on se je moral še jedenkrat na oder vrniti. Ravno tako je tudi Bleverjev kvintet tako dobro sviral, da so mlade dame in goBpodje do jutranje zore prav pošteno plesali. Veselice se je udeležilo več odličnih osob iz sosednih občin, kakor tudi iz Postojine in Zagorja, kateri so pripomogli, da bo je nabralo či-Btega dohodka 42 gld. 38 kr. za spomenik Miroslavu Vilharju. Obilna udeležba je dokaz, da je odbor veselico priredil v pravi namen.
Domače stvari.
— (Cesaričinja vdova Štefanija) pripeljala se je včeraj zjutraj ob 9. uri 20 minut v Miramare. Na kolodvoru zbralo se je veliko občinstva iz sosednih vasij, katero je visoko gospo naj-udaneje pozdravljalo. Grad Miramare in park sta za občinstvo zaprta, dokler ondu biva visoka gospa.
— (»Le style c' est 1 h o m m e u.) Včerajšnji »Slovenec* priobčil je dopis »Od kod?", v katerem Čitamo doslovno: »Danes pride k meni prijatelj in naročnik „SI. Naroda" ter mi molče* pomoli „S1. Narod" od dne 16. febr. Na obrazu in v očeh mu berem, da možu ni nekaj prav, zato ga hitro vprašam: „No, kaj Vam je? Kaj ste tako zamišljeni? Ali morda „Narod" že sam sebi „libero" poje?" Mož, smem tudi reči gospod, mi premišljeno in počasi odgovori: „Moj dosedanji prijatelj „Narod" sicer ni še zamrl, dozdeva se mi pa, da se obnaša, kakor vol po prvem udarcu. Zdaj verjamem, kar ste Vi včeraj pravili, da je namreč „Slovenec" udaril „Narod" enkrat prav na čelo, v drugo za uho. Zato »Narod" zdaj tako bi ca." — Ali ni to povedano tako lepo, kakor da bi rožice sadil ? Potem pa pravite, da gospodje neso duhoviti!!
— („Neue Freie P re s s e ") priobčila je v včerajšnji /jutranji številki popravek, ki ga jej je doposlalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda glede dopisa iz Gradca, v katerem se je trdilo, da je družba sv. Cirila in Metoda v zvezi 8 „Slav-janskim blagotvoriteljnim občestvom", grof Ignatjev pa njen pokrovitelj.
— (Trgovska in obrtniška zbornica) ima redno sejo v četrtek dne 21. februvarja t. 1. ob treh popoludne v mestni dvorani.   Dnevni red:
1. Poročilo  ob  uredbi   poštnih  kreditnih pisem.
2. Poročilo  o   tarifah   avstro - ogerskega Llovda.
3. Poročilo o ulogi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubnem za ustanovo gostilničarskih Btrokovnih Šol. 4. Poročilo o prošnji za 2 somnja z živino in blagom v Dolenjivasi. 5. Poročilo o prošnji za tri somnje z živino in blagom na Poljiči. 6. Poročilo o mesni tarifi za Semič. 7. Poročilo o ulogi trgovske in obrtniške zbornice v Liberci, zadevajoči nekatere premembe zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33. 8. Poročilo o pravilih okrajnih bolniških blagajuic v Litiji, Radovljici, Logatci, Ljubljanski okolici in na Vrhniki.
— („ Slavjanskija Izvestja u) imajo v 5. in 6. številki pokojnega dr. Zarnika životopis, ki ga je spisal »Čitomir" in več notic, tikajočih se Slovencev.
— (Gosp. o.Ladislav Hrovat) v Novem mestu praznoval je včeraj tridesetletnico, odkar poučuje kot profesor na tamošnji gimnaziji. Gospod profesor je imel v tej dobi veliko, sedaj deloma na odličnih mestih nahajočih se učencev, deloval tako uspešno na slovstvenem polji, da mu tem povodom vse razumništvo slovensko iz srca kliče: Mnoga leta !
— (Poljske šole na Dunaj i) Ravnokar nam dohaja vest z Dunaja, da  se je tam osnoval odbor, kateri Bi je postavil   nalogo, nabirati done ske ter ž njimi zgraditi poljsko šolo na Dunaji. Po tem, kakor poznamo poljske razmere, ne bode Po-
ljakom težavno zgraditi šolo, toda sam Dunaj bode jim delal neprilike, kakor Cehom.
— (Maškerada Sokolova) bode, kakor že povedano, dne 5. marca. Odbor se trudi, da priredi, kolikor moč sijajno to, vsako leto najbolj priljubljeno in najbolj obiskano predpustno veselico. Vabila razpošiljala se bodo prihodnji teden. Gotovo se je nadjati že sedaj, ker je zanimanje precejšno, povoljnega uspeha.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo dne 24. t. m. v restavraciji „Hotel Evropa" pevski večer na čast svojemu častnemu članu Srečku Stegnarju sprijaznim sodelovanjem g. Ivana Medena. Po končanem vsporedu bode plesni venček, pri katerem oskrbuje godbo privaten orkester pod vodstvom gospoda Julija Enzmanna. O tej priliki izročila se bode g. Stegnarju Častna diploma. Natančneji vspored priobčimo pozneje. — Pustno nedeljo, t. j. dne 3. marca, pa priredi, kakor običajno vsako leto v restavraciji Ljubljanske čitalnice sijajno m a škara d o, za katero se vabila že razpošiljajo.
— (Slovenska predstava v Trstu.) Kakor Brno poročali povabilo je „Tržaško podporno in bralno društvo" naše igralno osobje 9. t. m. v Trst, kjer je priredilo narodno igro „Revčka Andrejčka". Neugodno vreme zaprečiloje obisk okoličanom in le tu je iBkati uzroka, da gledališče ni bilo toli obiskano, kakor je bilo pričakovati. Gmotno si tedaj društvo ni opomoglo; pač pa je bil moralni uspeh tolik, da sme omenjeno društvo s ponosom zreti na navedeni večer. Naudušenost občinstva prikipela je do vrhunca v kupletih „Revčka Andrejčka". Našemu občinstvu je igra znana, torej omenjamo samo, da sta gospodična Kobalova in gospod Borovščakov igralni moči, katerih bi želeli našemu dramatičnemu društvu. Povodom benefice gospodične Zvonarje ve in gospoda Dauila poslal je odbor „ Tržaškega podpornega in bralnega društva" našim igralcem sodelujočim pri omenjeni predstavi v Trstu krasen lavorov venec z napisom: „Ljubljanskim dramatikom". Oči-vidno je torej, da vez mej omenjenim društvom in našo dramatiko postaja vedno tesneja in da to ni bila zadnja predstava v Trstu. Slava odboru!
— (Presvetli cesar) je 115 kaznjencev popolnoma, 11 pa deloma pomilostil. Mej temi jih je iz kaznilnice na Gradu 21 (14 popolnoma, 7 deloma), iz ženske kaznilnice v Begunjah 4.
— (Na Krškem) smo imeli črno mašo za pokojnim cesarjevičem 5. t. m.; za presvetlega cesarja in celo cesarsko obitelj pa preteklo nedeljo. Obeh maš so se udeležili c. kr. uradniki, učiteljstvo, požarna hramba, mestna straža in obilo vernega ljudstva.
— (Odbor narodne čitalnice in „Do-lenjskega pevskega društva v Novem mestu) naznanjata, da se bode Vodnikova svečanost, ki je bila vsled nenadne cesarjevičeve smrti odložena na neodločen čas, vršila v soboto dne 23. februvarja. Posebna vabila se ne bodo izdajala.
— (S Krškega) se nam javlja, da bode ondotni pevski zbor prvo predpustno veselico priredil v nedeljo 24. t. m. v gostilni g. Antona Kupe rta. Začetek ob 7. uri zvečer. Priskrbljeno je tudi več komičnih prizorov, na kar še opozarjamo posebej vse prijatelje petja in muzike.
— (Trgovski i n o brt n i šk i z bo rn i ci v Ljubljani) javlja visoko c. kr. trgovsko ininister-stvo, da so se pri njem pritoževali domači ekspor-terji, ker so jim zadržavali blago francoski uvozni uradi. Ministerstvo pa se je tudi uveiilo, da eks-porterji vselej ne pazijo na propise francoske vlade, poslane trgovski zbornici z razpisom 20 marca 1888, štev. 11260, o tem, kako postopati z blagom, ka tero se pošilja po železnici Čez Italijo in se izvaža na Francosko. Da bi se torej preprečile škode, ki izvirajo iz nepažnje teh propiiov in ki jih ni moči vselej odstraniti z reklamacijami, poziva se slavna zbornica, naj opozori zopet interesente na nasl ednje propise. Po okrožni naredbi francoskega glavnega carinskega ravnateljstva od 5. marca 1888 postopajo po pogodbenem tarifu na Francoskem b poši-Ijatvami, katere se v vagonih s svinčenim pečatom zaprtih prevažajo čez Italijo ter se na gornje italijanskih železnicah ne prelagajo, seveda le tedaj, da imajo, ako je v njih blago pismeno potrjeno, tudi še zakonito svedočbo ob izvoru. Uporaba francoskega pogodbenega taiita predpostavlja pri takih pošiljalvah, da se vagoni, v katerih so prevaža blago čez Italijo, po propisu zapro s svinčenim pe-
čatom v obmejnih postajah avstrijskih ali ogerskih. Zategadelj ne gre donašati blago av-stro-ouerskega izvora po morji v Italijo in od tod (n. pr. od Benetek dalje) po železnici na Francosko, ker je na ta način nemogoče, dotične vagone z zgoraj omenjenim svinčenim pečatom zaprte dostaviti francoskemu uvoznemu carinskemu uradu.
— (Šaleška čitalnica) priredi dne 3 marca t. 1. v prostorih g. J. Scharnerja v ŠoŠtanji veselico s sledečim vsporedom: A) Petje. 1. „Za dom", moSki zbor od H. Volariča. 2 „V ljubem si ostala kraji", čveterospev od A. Nedveda. 3. „Po-bratimija", moški zbor s čveterospevom in bariton solo od A. Foerster-ja. 4. „Mihova ženitev", šaljiv čveteroBpev. 5. -Slovanska pesen", moški zbor s bariton in tenor solo od dr. B. Ipavca. 6. „Ločitev", čveterospev, od Koželskega. 7. „Sokolska", moški zbor od A. Foersterja. — B) Ples. — Začetek ob x/a8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 40 kr.; obitelj 70 kr. — Petje izvršuje čitalnični pevski zbor, koji sedaj 18 dobrih pevcev šteje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 19. februvarja. Kakor se „Polit. Correspondenz" iz Pariza piše, opazujejo francoski vladni krogi jako pozorno politični položaj v Italiji. Misli se, da napadi na Crispija neso naperjeni proti osobi njegovi, ampak proti njegovi politiki. Gospodarsko stanje v Italiji je zares slabo in se bode le sčasoma dalo odpraviti. Radi tega se v Parizu pričakuje, da se bode Crispi nekaj časa bavil izključno le z notranjimi zadevami.
Milan 19. februvarja. Razburjenost mej zidarji velika. 5000 delavcev hoče napravit štrajk. V Napolji bili zopet izgredi. V Argenti je 2000 delavcev obkolilo in oblegalo mestno hišo. Morali so priti vojaki na pomoč. Župani in občinski zastopniki v provinciji Puglie sklenili so na ministerstvo nujno poročilo o veliki bedi mej delavci, zahtevajoč pomoči, ker se sicer mir in red ne moreta vzdržati.
Pariz 19. februvarja. Vest, da pojde Boulanger v Italijo in Budimpešto, je neosnovana.
Razne vesti.
* (Posojilo.) Hranilnica bukovinska dovolila je mestni občini v Ćrnovicah   posojilo 40.000 gold.
* (Galicijski raki.) Kakor je iz statističnih podatkov razvidno, pošiljala je Galicija v preteklih letih povprečno vsako leto jeden milijon rakov na Dunaj. Ker so reke po Galiciji jako bogate na rakih, upati je, da se bode, ako ne nastane kakšna račja kuga, v prihodnjič prodajalo še večje število rakov nego dosedaj.
*(Vihar na Češkem.) 14. t. m. razsajal je v Grotanu in po okolici (na Češkem) grozen, orkanu Klicen vihar, kateri je zlasti po gozdih napravil veliko škode. Ob cesti preko Ojbina ruval je strašen vihar velikanska drevesa iz tal in jih lomil kar čez sredo.
* (Hud mraz) imeli so 14. t. m. v Jagern-dorfu v Šleziji. Termometer kazal je tedaj 15 stopinj R. in uveril prebivalce, da letošnjo zimo še neso čutili tolikega mraza.
— (KftHledeni ponarejalcl ustue vode.) Bilo
je že omenjeno, da v obče po vsem civilizovanem svetu tako priljubljeno in razSirjeno Anatberin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Duniiji zlasti na Ogerskem v velikoj meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v BudimpeSti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-tral je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večjo potovanje po Ogerskoj, da jedenkrat naredi konec tem Bleparijain, Uspeh tega potovanja jo bil Čudovit. Do Bedaj jo dal v 9 krajih na 10 mestih kacih 130 steklenic ponarejene Anatberin ustne vode kontiskovari in proti pouarejalcoiu začeti sodnje korake. To stane sicer precej denaija, toda izdelovatelj hotel jo jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas to že 40 let preskušene vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da Be ponarejalcem delo oteži in koristi veliceiuu občinstvu, sklenil je izdelovatelj, steklenice povekšati za pob vico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da so bode občinstvo v bodoče bolj varovalo prod pokvarjenimi, ponarejenimi in druziuii ničvrednim; in nekoristnimi Hredstvi. Cena Aiiatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatberin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo itua dvomi zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroči, in vse lekarne, droguerijo in partuuierije.     (617—10)
JURC l
n
MtoJI
za vse loto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
l^r-T_—L'l&_t£U2J--E*A j» A
T nj o i :
18. februvarja. Pri Slona : Koriisi iz Gradca. — Weiss iz Pečuha. — Zimer iz Gradca. — Olivetti it Trsta. —  Reuter, Am-berger z Dunaja. — Weisskopf It P<-age. —   Partuske iz Trsta.
Pri Malici: Gruler, Bitner, Lackenbacher, Hochinutb, Goldscrmidt z Dunaja. — Šare iz Budimpešte. — Kosik z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Nedielko z Dunaja. — Serravalle iz Trsta. — Hartman iz Gradca. — M. A. Fa brieci iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
9 a	Čas opazovanja	Stanj e barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram.
19. febr. |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744*4 mm. 740-fi mm. 7383 mm.	— 5 6° C 3-8° C o-o°c	brezv. a), j z. si. zali.	megla obl. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura —6 0°,  za 0-2° pod normaloni.
IO^a.rxa.jsl5:a- borza
dne 20 februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  83 30     — gld.
Srebrna renta.....„     8380     — „
Zlata renta......,111-30    — „
6°;o marčna renta ....     ,     9875     — „
Akcije narodne banke...     „   885"—     — „
Kreditne akcije.....                        ,   310 80     — „
London........„    121'35     — „
Srebro  ........     .     —•—     — „
Napol.........                                    n       9-58"/, - „
C. kr. cekini  ....             ,      5'68     — ,
Nemfike marke.....,     59*26'/a —
4°/0 državne ure*ke iz 1. 1864     250 gld.   13« gld
Državne srečke iz 1. 1HH4           10(1   „     181 „
OgcrHka zlata renta 4*/«   .   .       ...   101 „
Ogerska papirna renta 5°/0 . 93 ,, B°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104
Dunav« reg. srečke 5°/u   .   .     100 gld.   123 „
Zemlj. obe. avatr. 4Vt°/0 zlati zafit. listi .   122 „
Kreditne srečke.....100 gld.   184 „
Rudolfove srečke.....                            10 „      22 „
Akcije anglo-avstr. banke            120        128 „
Trarnmway-dru8t. velj. 170 gld. a  v.        234 „
danes
83-25
h:\ so 111-40
1)880 885-— 311-10 121-25
9*68
5-6S 59 22'/, 25 Rr.
50 „ 10 „ 85 „ 75 „ 80 „
25 30
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekamo vseiu, ki so mej boleznijo našo ljubljene tete, stare teto in sestrično, gospodične
LUCIJK VID1C
skazovali prijazno sočutje, ravno tako vsem darovateljem knisnib vencev in obiliuj spremljevalcem raoje k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 20. februvarja 1889.
(128) Žalujoči ostali.
Zahvala.
.Za vse dokaze sočutja mej boleznijo gospe
MARIJE LENARČIČ roj. SIMON
za prelepe vence in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekajo najtoplejšo zalivalo
(126)
žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze najodkritosrčnejšega sočutja povodom smrti mojega piesrčno ljubljenega strijca, gospoda
TOME ZDARIL-A,
sekcijskega inžonerja c. kr. priv. južnoŽelczniškc družbe,
za lepe darovane vence in mnogobrojno sprem-stvo pri pogrebu izrekam v svojem imenu in v imenu svojcev svojih najiskrenejšo zalivalo.
Št. Peter na Krasu, dne 19. februvarja 1889.
(127) Terezija Dvofak.
ZSbl^TTSllSU-
Podpisani so je bil zavaroval pred pol letom s soprogo svojo pri vza|emnej zavarovalnici za življenje ,,Tlli: OKEŠIIA.1I" v Londonu za znatno vsoto.
Po smrti soproge izplačalo mi je generalno zastopstvo v Ljubljani glavnico najtočneje.
Zaradi tega čutim se zavezanega, gospodu generalnemu zastopstvu in slavnej družbi sploh javno izreči najtoplejšo zahvalo in ne morem zadosti to družbe, ki je na jako dobrem glasu, vsakemu priporočati, ki si hoče zagotoviti bodočnost rodovino svoje.
V Slovenski Bistrici, dno 19. februvarja 1889.
1<Zdvard .TimiLCli, (125) pr. zdravnik.
500 asaa.arfe, ssla.'fc-u^
če Grolioh-ova obrazna creme Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogondosti itd. ter naredi polti svetlo belo in mladinsko čisto. — Ni nikako barvilo iScbuiinke). — Cena 00 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V .Ljubljani ima ralugO Ed. Mahr, parfumer. (652-9)
rH("*eTii
as I<"i>si 1 no i>t;i lt!—<>.
Dr. Ivan Omulec,
(121—8) odvetnik v Ormoži.
♦
4
:
Na najnovejši in najboljši način
umotiie (825—24)
: zobe im Kol)«vja t
* ustavlja brez VBakili bolečin ter opravlja |»l<»fiil»«»> ♦
* vanju  in  vse zohne  operacije, — oriotranujo 4
* zobne bolečine z UBmrtenjein živca ♦
J zobozdravnik A. Paichel, |
J  poleg Hrudockej^a 'čevljarskega) mostu, I. nadstropje, j
pustni kroi
dobe se vsak dan v
J. Foderl-ovi pekarni
v Llngovlk nlical (B-»)
mL* •m4 *ml* »M* •jz* *ml* »W« »jz.
rar
in dekor at6r.
.loilinii  t iii>«»tMi*iii-Hltn   Icupčiju,   v   1 i\ ii 1 > 1 j 11 11 i.
fT^Tj ANTON OBREZA f™
[ta dokotiter^       y Ljubljani, Šelciihrgovc ulic« šl 1, ^
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, jo pri-poznauo dobro in brezhilmo, kar gotovo priča moja razstava v Rudnin-lunini, in sinjim z n/.iniin na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem rcBnlm kupcem, da zahtevajo noj iluHtrovani cenik in uzorce blaga,
kar razpošiljanj zastonj in franko.
• »zt* •mL* *ml* *ml* *ml* Oz* •mL* *
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Odlikovano i v Londonu, Parmi (v Italiji), Budimpešti, Košicah, Pragi, Taboru, Cernovloah itd. itd.
Pozornosti vredno za trgovce!
Ponujam za postni čas svoj
I" JLiplovsIii Jesenski ovčji sir
v lesenih škatljah po 10 do 70 K. — Pri 100 K 10°/0 tara, netto cassa, od g£ lapto-ltoNeuberg. — Nadalje ^3 1 poštna dkatlja
IJ|ii4>vske^a jesenskega ovejejra sira O
C3 1 poštna Skatlja ^3
'      I' liipl. karpalslie^ra snrct^e^a masla O
brez stroškov na vsako poštno postajo. — Priporočujoč se za mnoge naročbe 2{f
z velespoštovanjem
Prva Liptovska parna sirarija
Peter Makovicky.
(122—I) Lipto-Kosenber^, Mor. Ogersko.
4Q letni w€>nownmde 3
Profenorji «•. Ur. lclioilce nu l>nn»jt.   profagor i>ra»««dio, profesor Welin<tzler, |>ok. profesor Oppolaer. k;ak.or tioli vee <lru»ili Hloveeili /.draviilkov #.a|> Mutfjoiii p z-1 poročaj o ie  |»riwtm»  in  »vetovno slavno  e. kr. dvornega toln>gilranilkn
■9b %g)9b9b    iBte-fea© -rede
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vHaka druga zobna voda,   kot nre-servativno sredstvo proti vsem zobnim in u-tuiiu bolezniiu, prizu»nia  voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrt Ima jiri radii mine-rahiih vod, katera, čo se hkratu rabi z
Dr. FOFP-a. zobnim praškom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdravo in lopo zobe.
I*ri neprestani rabi dr. Popp-ovih zobnih -re«lsl «-v Me prepreči in o«lwlnuii ruNt drobnili tflivie,  za  Italere )c UMluak iJS^~ votlina tako ugodna tla. kutere se lotijo zob, da miiiognitl.
vsak le zobe.
po-
Dr. Popp-a zobna plomba J° !tSŠ££JK& Ur. Popp-a zeljišeno milo r&Sl$R^*2G&
Cena:AuH«ierin iiNtna vodu v dvojno povekfianih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— In gld. 1.40. — Anallieriit zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 35 kr. — Zobni praSelt v škatljicah po 03 kr. — Zobna  plomba v etitiji ghl. 1.—. — s.vl jis<-n    milo  a 30 kr.
33^"" l*red kupovHiieiu ponarejene Anatlieri<i ustne v<nl*», ki je PO analizi le Iz kisUn napravljeni prcpiinil. w k«t»-riiii w zoljo |ne-Koduj iinicijo, »e izrecno »vari.  "fJaH        (ti15—22)
Dr. J. G. P0PP, VVien, L, Bognergasse Mr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Triikoczy, JE. Bir-schitz, G. Piccoli, »bilje pri trgovcih C. Karinger, Vas<» Petričič, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; v Postojini: Fr, Baccarieh, lekar; na Krilcem: F. Bomches, lekar; R. Ktigelsbergor, trgovina z galanterijskim blagom ; v Idriji: J. Warto, lokar; r KranjT: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; P Škofje) Loki: 0. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar: v sljdovščini: JM. Guglielnao, lekar; r Liliji: J. Boueš, lekar; v Metliki: Fr. \Vai-lia, lokar; v Jiadovljici: A. Boblek, lekar; t' Norem mestu: F. 1 laika, D. Ki v.oli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. iMočnik, lekar; » Trebnjem: J Buprecht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar;  v Vipavi: A. Lobau, lekar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago t in Hribar.
Laiitnina in tisk aNArodno Tiskarne".