159. »tnflto. W -'■JpBsPl^^s^i w_^eWPP Im /JPPipp 191 V§ ULMl _^_ ^__ ' ______ ' i i ^i.iiim i i. i ' 1.1 iii i nm' i'mi ^lL—^^ " l -':: jrt>i«y^—~ ,"■ , _____ . " ■ " "J"* ju|^l^^cj^^j|mjK^^p ^^^^^^l^^^^^^^^^^^^^l ^^Bssssssssssssssr BsssssssssssT bssssssssssssssssssssssb bsssssssssssss! 'ssssssssfl bssssssssssssssssssssv aV&V^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^e ^^^^^^^^^^^^b VAV^^^B m^s^^sssssssm bsssssssssssss> sssssssssssssssfl bsss^bsssssb ^Bssssssssssssssssr ssssssssssssssssssssssss? sssssssssl ^^^^■"■"■■■■mssssssssST vssssssssssssv mmssW IssssssV^^Vsm^B*^ •ss^smss^^^^* ^^^^^^^^^^^bw ^BSSSSSSSSMr vS*SSSsVJHBSaP •■BSSSp mssssmssssssi ^ss^s^^s^^^^^^ . ^^^^^^^^» ME^S^bI^B ^Mflsk ftVAl^B S^Fbs)KbssV._ flKis^V^BlnlBsssa BAflAlui Asm MMAa^bAk^ ^^^^^^^"0^™ ™ ^PVBI^B VB^v^H ^W ^^^^^S^ ■ Hw^v^HVB B^V^Vv flSSs BSlB^^BsSSSSfi^miJSSM Ins srati: Prostor 1 m/m X 54 rnfm za naviđne bi male oglase 40 vtoL, za v radne razglase 60 vin„ za poslano in reklame 1 K. — Pri "*™f11n nad 10 objav popast Vprašanjem glede inseratov naj se prilofi znamka za odgovor. Upr vnistvo „Slov. Itaroaa" la „Naredna Tiskana11 EnaOova ulica ŠL 5, pritlićno. — Telefon it #0. „Slcviashl Bar** *•#!« v Dafeltaal te »•»•atli ¥ Ja§eslsYl|li TbmmmIvoi celolctno iuprej plačan . K 84*— celoletno ...... K 95'— polletno ...,.„.„ 42*— polletno....... n 50-— 3 mese&io......„ 21*— 3 mesečno...... „ 26*— 1 7*— Q*— Novi naročnikl naj pošljejo v prvič naročnino vredno 9*9* po nakaznid. Na samo pismena na:o ila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati Hrs—litTt „tter. Marata« Eaaflova »lica it 1, L nađ*tro»f«. Telefon stev. 34. Dopise sprtlfHi I« potpisane te saaoateo frakova*«. sjflT Rokopisoir it« vraća. "M Posameina Stevilka velia 40 vinariev. 0 frsousMi in carinski poliiitii. (Govor dr. f rana Novaka na shodu zaupnikov JDS.) Pole?: 2unanje - politićnega in no-tranje-političnega vprašanja je bilo naravno, da smo se zavzemali predvsem za gospodarsko stanje naše države. V ozki zvezi s tem vprašanjem je takozvana trgovska politika in z njo carinska politika. O tej slednji imam na-logo, da poročam. Da je carinsko vprašanje ravno tako važno za seljaka, kmeta, kakor trgovca, meščana in đelavca, t. j. vsa-komur jasno. Ce se ozremo na pretek-lost, je bil tišti, kj je največ trpel vsled carine na svojem dobrobitii. Cene za živila, katerih on ni mogel pridelovati, je moral ogrsjcim veleagrarcem z ogromnim! zneski plačevati. Predmete industrije, ki jih je on kupoval, je moral drago plačevati nemškim industrijcem, čeravno bi izven države dobil to blago veliko cenejše, če bi ne bilo tako velike carine. Povdanam to samo zato. da se ne bo mislilo, da je trgovska in carinska politika v korist samo mešča-nom. ampak da je pri tem prizadet tuđi naš kmet in seljak na deželj. Naša država se je sestala skoro brez vsakih dohođkov. Potreba je bila, da je ministrsk! svet iskal vir dohod-kov tuđi v carinah. Nastane pa vprašanje, zakaj se ni pre:e predno se je izdala zadevna ministrska naredba po-vprašalo Narodno prestavništvo za svet. Ravno zastopniki posameznih krajev so prvi poklicani, da svetujejo ministrske-mu svetu, da se izda naredba na rx>d-Incri posvetovam' v Naroonem predstavništvu, ki bi bila natančno prilagođena vsem razrneram in potrebam na seve-ru, jugu, izhodu in zahodu. Toda tako delo bi trpelo mesece, med tem časom pa bi država lchko počinila. Zato je bil ministerski svet s tega stališča upravi-čen izdati carinski tarif, ki nai bil naši državi vir c'ohodVov. Poman'kliivo pa je, da je miniptrski svet premalo vpo-števal nazirarja posameznih korporacij in življenske razmere r>o?ameznih po-krajin. Deistvo je. da je fniančni mini-ster predio:'.?! ministrske^u svetu pred-log, s katerim se je veTiava srbskega avtonomnega tarifa proglasila za novo osvobojene kraje. Srbija je imela dvoin* tarif. Avto-nomni tarif. ki ga je imela pravico sama nastavljati in Da pogodbeni tarif, ki je vePal za prijateljske oziroma seđa-nje nev+ralne države. Ker je naredba uveljavila za naše kraje samo avtono-men tarif. smo mi v toliko na slabšem Irakor pa Srbija, ker velia za srbske pokrajine tuđi še pogodbeni tarif, za nas pa Fnmo avtonomni tarif. Ta avtonomni tarif je bil proti prešnji Avstriji bojni tarif. tarif za so-vražno deželo, da onemogočuje uvoze iz Avstriie; le-ta tarif velja tedaj danes tuđi za naše kraie napram sedanji Nem-ški Avstriji. Zbog visokih carin se silno podražijo vsi predmeti, kakor stroji, kemikalije, tekstilna roba itd., ki jih nujno potrebujemo za obrat industrije, za polledelsrvo, za vsakdanii konzum, a i ih mi sami ali sploh ne ali pa v nezadostni meri proizvajamo. Druga okoliščina, ki prihaia v do-štev, je deisrvo, da velia za srbske do-^ krajine poseben zakon iz leta 189S. in 1900, po katerem so za gotova industrijska podjetja določene Dosebne carinske udobnosti v svrho posDešev:m>a dotičnih industrijskih Dzmog. Ta zakon pa ni razširjen na nove kraie. amnak velja samo za staro Srbiio. V tem nn-gledu smo nekoliko na slabšem. kakor pa so pokraiine stare Srbiie. Avtonomni tarif, ki ie proglašen za naše pokrajine, ima naravnnst katastrofalne Dosledice za dobrobit našega celokupnega nrebivalstva. Tekstilna industrija na pr. ni pri nas daleko tako razvita. da bi moela pokriti naše no-trebščine. Vzlic temu oa Dride carina na navadno obleko od 200 dc ,?0') kron. Upravičena je kritika v tem pogledu, kakor tuđi z ozirom na druge predmete vsakdame^a nuineja konzu-m a. Predmeti našega nuinesa konzti-ma bi morali biti do moiem mr*entn prosti vsake carine, ali na naj bi se carina udeistvovala y najnižji meri. Isto ie glede raznih surov i n. katere predelava naša industriia. Tuđi ti predmeti, to ie surovine. so po mojem mnem'u takejra *znacaia, da bj bila država dolžna njih uvoz Dosnešev^ti. ker s tem pospešuie razvoj naše industrije. Iz časopisov in javnih noročil ste razvideli, da znaša carina na eotove tiskarske potrebščine skoro 800 do 900 odstot. cene. S tem ie oviran kultnren razvoi našega naroda, ker ie podana nevarnostda se onemoscočuie izdaianie časopisov in knjig. Nastane vprašanie, kai smo v Na-rodnem predstavništvu v tem pogledu storili. Poleg izvenDarlamentarnih in-terver:cij. katere smo storili nri finanč-nem ministru in pri tnrovinskem ministru, smo sklenili narlamentarno akciio s takozvanim vprsšaniem na fir*3nč>e-ga ministra, če je DrioravHen. izvršiti v tem pojrledu remeduro. ali ne. On ie izjavfl zasebno, da uvideva. da ie nam v velik kvar avtonomni srbski carinski tarif in da uvideva notrebo remedure posameznih postavk. Zahtevrli smo od njesra javno oriznanie v skunščini sami. a se iavno do danes f.e pi izreke!. Po parlamentarnem redu bi finanč^i mini-ster mora! odsrovoriti na zadevno vDra-šanje v prihodmi seii. Prilike so nane-sle, da do danes, ko ie Doteklo več kot 14 dni, tesra odgovora še nismo nrcieM. Predsednik skupščine ie iziavil. da ie on vse storil, da bi se stvar Čim Dreie resila, da Da ie finančni minister zadnie dni zadržan, ker ie bi! odooklican h kraliu v Valjevo. Ko se vme, bo odgo-voril na naše vprašanie. Ta odeovor bo, vsai tako upamo, usroden: uDamo* da bo finančni minister Dustil eotove postavke carinskesca tarifa eopraviti. Mi smo sami predložili finančnemu ministru nacrt, iz katerega ie razvidno. za katere predmete zahtevamo odora-vo ali na vsai znižanie carinskih do-stavk. Po mojem rnneniu ie naloga nas poslancev v Nnrodnem predstavništvu, da to vprašanie neprestano zasleduie-mo. Vaša p.i da nam da ste DOtrebno oporo v našem prizadevnntu. 0 razincRli ii PdBkm Kmclu bo leto dni, kar je poljski l>oliiik grof Skarbok v Ljubljani rekel krilr,[o besedo: Gdanjsk - Trst- Od onn^-a časa srno preživeli mao-^o, rni Jugoslovani in Pol jaki- V glav-n^ra Trst«, ne sme-mo nikoli pozabiti G(lanjska, to je, nove Poljake in njenih težav. V zadnjem času smo se po pravici zaceli zanimati za boćočnost ruskega naroda, a pri tem ne sroemo pozabiti, da mora ru-sko vorasanje biti reseno tako, da ne ostciiĐ kot žalostnr dedščina preteklo-Fti kak rusko - poljski spor, ki je v prošlosti zakrivil toliko zla- Kuska stvar se mora uredili tako, da bo ta no-src^Tii tcstr.nient nekdaniih časov brez mori- Na nas je, da poleg Rusov tuđi Po'f-=Tre ne prezrefno in da si je iznova ne oo'uumo- Č'e5l:o - poljski spor radi nekdanje avstrijske Šlezije je sedaj zveden na mirno pot in se sigurno uredi brez ne-?reče- Seveđa taki spopađi zapuste v rlTiš^h vei'P.o nrk^j žolčljivosti, zlosti (q 5e or'dri^od prihaja netivo za na-=-T>ro-?a- Cohi in ^oliaki rledajo povsem rr.zlir-no na ureclitev vzhodne Galicije in ćele »podkarn?tXar. komiteta<-To so reakcionarni elementi, ki ne mo-rejo razumeti zapadne demokracije, a ta zapadna demokracija ne more zaupa-ti ljudem, ki so zaceli gonjo proti Zidom; zlasti pa je neprijatno, da iniajo nekrteri n&M delegati zveze z bivžim carsliim veleposlanikom Sazonovim-Sploh pa deleeracija ni mogla prenrečiti, da bi zapadne države ne bile sklenile miru z Nemčijo na stroške Poljske in da bi Poljakom ne bil vzet Gdanjsk-Koneno je nekako tajil državno - nacionalno upravičenost delegacije, češ, te delesrate ie poslala svoj Čas v Pariz Ie narodiiodemokratska stranka, t. j-, stranka Dmowskega in Glabinjskega. — Pašmiskega jo zavrnil v drsavnem zboru Glabinjski. češ, baš Narodni komitet je stal vedno na strani Antante, a Daeiniski vedno na strani centralnih držav, Sazonov pa da je že leta 1016- priznal raednarotlni značaj poljskega vorasr.nia- Predlog Dašinjskega je bil odklon^'en s 1S7 glasovi proti 101; proti je glasovala tuđi većina poljske >ljud>!ze strcnke< (agrarcev)- Narodnodemokratski listi očitajo Dašinjskemu, da se je še enkrat poka-zal kot izvrševalee volie mednarodnega židovstva in sluga velikih anglosaskih financ, ki hočejo zavladati svet; baš ti krogi mrze Dmowskega in sknšajo ome-jiti in oslabiti Poljsko; zato nam odre-kajo pravico do Gdanjska in do Gornje Šlezije ter po svojih in Dašinjskega nemških tovariših sedaj trebijo polj-skost na poljskih mejaiu pripravljajoč se na boj proti >nazadnjaški< Poljski; pod vplivom onih velikih financ delata proti Poljakom tuđi Wilson in Greorge-Ni čudež za to, če je že pred Dašinj-skim odpoklic Dmowskega zahteval židovski milijarder v Novem Jorku Schiff, ki ga boli, da Poljsko zastopa v Parizu >pokretnik bojkota židov< Dmowski- Dašinjski je hotel na vlado spraviti germanofilsko strujo, ki je pod vrhovno komando Wilsonovih ln Geor-geovih pokroviteljev, požidovljenih an-glosaskih financ. Ko čujemo, kako židovske anglosa-ske finance rujejo proti Poljski, se vprašamo nehote, kakšno vlogo igrajo v jadranskem vprašanju. Pred kratkim se je raznesla vest, češ. da se Poljaki oficijelno pogajajo b ruskimi boljševiki; poljska vlada je to odločno dementirala- Pač pa je zastop-nik admirala Kolčakova pred kratkim prispel v Varšavo* Dr- Fr- L Pelitiine vesti. KRIZA V DEŽELNI VLADI. Načelstvo JDS ie v svoji vfceraj-šsii seji sprejelo ta - Ie skleo: Vsled sklepa zadnje načebtveoe seje JDS sta imela naša Slana v vladi nalog, predlagati demisijo cetokuone Tlade. Ta predio« ie bil v današnji vladni seji odklonjen z Klasovi za-stoprikov SLS. Z ozfrom na to tuđi ns^a z astonnika v vladi nimata novo-da odstopiti. — n krizi v dežefnt vladi za SVv venfjo. »Slovenecc noroča o tej krizi na sledeči način: »Deželna vlada z< Slovenijo je sklenila v seji z dne 8. ju-lija, da ne poda celokupne demisije. V vladi ostane tuđi dr. 2erjav, ki je po peročilu »Slov. Naroda« 2 dne 7. juliia na zboru zaupnikov JDS zaprosil abs/> lntorij. ker zapušča deželno vlado.c — Tako »Slovenecc, jrotovo inspiriran od rv ero dal ne strani. Komunike. ki sa je včeraj izdalo načelstvo JDS, dokazuje, da sta dr. 2erjav in dr. Ravnihar v de* želni vladi stavila predio^ na demisijo celokupne vlade, da pa so SLS prlpa-t dajoči člani vlade srlasovali proti temo. vsled česar je bil predloe odklonjen z đvema proti dvema srlasovoma, ker je dr. 3rejc derimiral za to, da ne odsten pi. Deželna vlada je slonela na posrod-bi treh strank. Ko je en kontrahent od-» stopil, ie bilo za vsakesra jasno, da mor^ vsa vlada odstopiti. Na to stališče se ie postavila naša stranka, čim je dobila tozadevno obvestilo od vlade. Kolikor, ie nam znano, je do zadnjesra trenutka isto stališče zavžfcmala tuđi SLS. Tuđi pisava njenejra elasila zadniih 14 dni ie jasno kazala, in opetovano odkrito iziavliala, da je dan slučaj krize za ce- LISTEK. Visoški komarii. Sprana cesta, po kateri sem hodil in ka Ina, nekoliko narasla Šora sta mi pričali, da se imam nudi, ponočni ne-vihti zahvaliti za krasen dan, ki sem ga uzival pri svojem izletu v Poljansko dolino- Bil sem na poti, da obiščem svojega prijatelja pod >Sv. Bolfenkomc in njegovo ožjo.'takrat z mnogimi gosti, zgolj ralajšega kalibra in izključno moškega spola, pomnoženo rodbino- Tuintam pozdravljen od radoved-nih, na cestišče priskakljajočih, mladih žabic, med katerimi se je nahajal* tuđi kaka čmerna, starejša sorođnica, — ki je, kakor hitro me je ugledala, — čorni-la nazaj v cestni jarek, pri tem pa «a-ničljivo z zadnjima nogama proti meni brcnila) — se približujem cilju svojega poiovanja- Dospevši po klancu navxdol do tipičnega, z leseno streho pokritega mosta čez Soro, ki veže prijazno posA-stvo na Visokem z ostalim svetom, vi-tilm. da se moško prebivalstvo lamoSnje počitnižke kolonije koplje- Spominjal sem se nehotš žabjih, družinskih skupin, ki sem jih videl med potjo. Cez tucat 8 do 18 let starih, čvrstih mladeničev, polnih živlienja! V na-sprotjn s to živahno, v nekoliko đernčo Soro skakajočo, spretno plavrjoro. silno hrnpno in v svojo zabavo do ćela zamišljeno mladino, je čenelo pod mostom v skoraj mirni vodi, takrat 5—6 decenij reprezentu^oče, kosmatemu, po-vodnemu možu podobno bitje- Bil ;je mož visoškega gospodarja, ki se je z obema rokama krčevito oprijemal zra-ven stoječe. lesene koze in ki je — na ta način varno zasidran — v nedolž-nem tolmunn breznspešno namakal evo-je predobro z mastjo obložene kosti- >Papa! gospod Brezsenčnik je pri-šel,« javlja nekdo pod most- >Od kod se je pa ta izstradani van-drovc priklatile, me po svoje prijazno pozdravi ter dostavi: >Povej te) >živi niti«, naj tuđi v vodo skoči, 6e se upa? Radi njega Šora ne bo stopila Sez bregove !c >Bojim se povodnega moia, ki pre-ii pod mostom na svoje, s izbrano vljuđnostjo privabljene žrtve!« mu odgovorim ili odidem proti građu, da se predstavim pravenm gospodarju na Visokem, o katerem sem vedel, da me bo z vecjo ljubeznivor'jo sprejel, nego sem bil ?mrejet na mostu. Ko se no kratkem obiskn vrnem zoprt k mo^ttL n^šel sem položaj bi-^tveno nnizpremenjen« Le povodni mož to med Trojo odsotnostjo — kakor sem • ■ott»p;>' rvcdrl — no Vfseh štirih in s r>rirrerno pomočjo ođ zađaj, iz vode zle-zc\- Ležal je v vsej svoji naravni, delo-ma z rđoč'mi kopalnimi hlaSaml prikriti lepoti, na hrtitu raztesrnjen v finem pesku. pokrivajoč s svojim obsežnim površ.^-ra skoraj vso ploskev umetnega >Visoškega Grcđeža«- Obraz mu je bil, v obrambo opoluđanskih solnčnih žar-kov, s starim siamnikom pokrit. Roke je imel pod glavo- Sladko je, dremal* Zraven njega sta stala dva najbolj prefrigana zastopnika visoške mladine« >Igor! pojdi sem.« namigne eden mla-denčev najnilajšemu sinu speCega oče-ta. Igor uboga in dobi na uh* nalog, ki mu je očiviđno zelo ugajal, ker je ve-selega obraza urno odšel* Kmalu se vrne in prinese pol kape najfinejše, oštre sipe- Postavi se med svoja saveznika v svesti si, da bo igral važno vlogo pri tem kar bo sledilo- Na enkrat poseie eden malopridneiev s đvema prstom* v Igorjevo kapo ter vrže nekoliko sipe — ne več knkor pkromno priso drago-oenega feofovca — na trebah Mnjof^ prijatelja. Le-ta se malo zaziblje na to pa izmakne desno roko izpod glave in se ranio popraska na mestu, kjer ga je zadela «ipa- >Sk!< in srbelo ga je že na dru-^em, z desno roko nedosegljivem kraju, tako. da je po breznspešnem poskusu olajšati si bolečine z desnico, imela tuđi levira nekaj posla- To se je — v primemih presledkih — nekoliko!crat ponavljalo z vedno istim, od vseh gleđalcev, katerih je bilo vedno več, s prisrčnim, tođa tihim sme-hom pozdravljenim uspehom- Prišel je drugi malopriđnež na vrsto, ki je z isto spretnostjo metal sipo — sedaj po nogah spečega, kl si je moral s petarai in koleni pomagati, da si ublaži srbeče posledice neprizanesljive hudobnosti. Ni đolgo trajalo in bila je zbrana vsa mladina v >Gradežu«, kjer se je nepot>isno zabavala nad nenavad-nim kretanjem dremajočega senjorja Visoške počitniške kolonije- Toda — nevajen na vrišč, pri katerem je zaspal — se je pri nastali tišini pričel prebujati- 2e tedaj dobro organizirana družba pa je vedela znake vračujoce se zavesti pravilno ocenfeva-ti ter se je pravočasno umaknila* Ko ee prijatelj končno dvigne iz svojega ležišča in s zadovoljstvom kon- štatuje: >Prav izvrstno sem sicer dren mal«, pokliče nas — prav v tistem trer nutku — ubit glas starega kravjegai zvonca h kosilu ter odreže zadovoljnje-mu gospodarjn besedo, tako, da nismo zvedeli, kaj nam je z ozirom na besedi-co >sicer< še hotel povedati. Na odločno se ponavljajoč poziv h koeiln, skočij je vsak za grm k svoji obleki« Videl sem tuintam v zrak moleče roke in srajčne rokave, slišal se je prepir radi zamo-njane obleke in obuvala — v najkrajšeraj času pa je odŠla ćela družba v posameznih skupinah proti gradu* V zapusoeni okolici mosta je postao lo mirno; le raznobarvne plavalne hlad čiče, ki so bile po grmovju proti eomctf razprostrene, so pričale o lepi morali vi^ soških prebivalcev ter o njih smislu isJ snažnost duše in telesa! Ko se — naenkrat popplnoma osanv Ijen — vnovič ozrem po tej mili sliki, zamajejo se veje največjega grma in noj prosto stopi visoštd prijatelj v nekako1 čudni toaleti: Slamnik na glavi— Jopič a la Atila čez eno ramo obešen — dnevna srajca, ispod katere so gledale rđe-* če kopalne hlače — nogavice — hl končao stare, od nekdaj ponosnih ikor^ njev 'đresane, usnjate eopaie, kakors^ njih se poslužujejo kmetje obi neđelJaH in praznikih sa pot v hlev, d* % tfit&ti _ svojih devUev ne OJMfafe- ^W?y^ ; Stran 2. „SLOVENSKI NAROD** tsrc 9. jlilfjs 191» 159 Iter. lofcupno vlado. Kar čez noč oa je prišla sprememba v orijentaciji iu SLS, dasi sodehije na vladi na podlan dogovora, kateri je sedaj od dveh kontrahentov razveli avUen, pravi, da dru si lahko od-stopilo, oni pa ostanejo.Mislimo, da ie vsak komentar odveč. — Napad na dr. Festotsika* Ker se je načelstvo JDS urerito. da ie njegov član dr. Pestotnik slede raznOi očitkov. objavljenih v zadnjih dne* T »Slovencu«, popolnoma neorteadet ie nacelstvo v svoji seli dne 8. iuliia sklenilo, da nlma nobenetea povoda, se nadalje baviti s to zadevo. — Korupcija pri imenovanju urad-tiHrva. Pozval sem »Slovenca«, ki ie v preteklih dneh brezvestno ubiial dobro ime političnim delavcatn JDS. da naj ipride s konkretnim! dejstvi. Odzovoril je na to, da nima ničesar več dostaviti. Ne spuščam se na poLie prazne polemike, reagiram samo na konkretne ocitke za pametno in objektivno ob-činstvo: »Slovenec« mi šteie v hudo v 7lo, da sem svoj čas rri poverieništvu imenoval za kancelijske Doduradnike •tri gospode, menda same Sokole in da ,sem imenoval neke^a jrospoda pri če-kovnem uradu brez mature v IX. činov-ni razred. — Konstatiram resnico. da sem imenoval tri gospode za kancelir-ske poduradnike, ucotavijam pa tuđi. da so to gospodje s 3—5 eimnazijskimi razredi, v starosti 29—33 let, dva teh 5reata no 5—7 let pisarniške prakse v javni službi pri sodišču. dobili so olače po okrog 300 kron mesečno, vsi so se dobro obnesii in vsi trije predstojnik! kjer se danes nahajajo. so prav zelo /zadovoljni s poduradniki, ki so jih pre-jeli od poverieništva za promet. ObČin-stvo naj sodi jrreh in korupcijo, ki sem jo s tem oo očitkih »Slovenca« zakriviL Glede tolikokrat mi predbacivane-jja uradnika pri poštnem Čekovnem uradu v IX. činov. razredu, pa moram reci, da je po mneniu predstojnika !n objektivnega uradništva v nie.orovi okolici, prvovrstna, marljiva in strokovna uradniška moČ in da z nafvečio vest-nostjo in uspehom opravlja posle, ki iih nri drujdh enakih uradih izvrsuie urad-nik VII. činovne$r.a razreda. Vestne de-lavce sem in jih bom vedno pripomčal iz razlojrov naših ožjih in iavnodržav-nih interesov. »Slovenec« mi Da vedo-ma dela krivico, ker jaz nisem teea gospoda niti nastavil. niti ga imenovaL ker sem se jaz od Doveriernstva (došt-ni del) poslovil začetkom februari a. omenjeni sospod pa ie pričel s poslom pri čekovnem uradu Sele po 20. febru-arju. imenovan r>a je bil od ministrstva v mesecu juniju. — Raditeea namišlie-nesra. srreha bi me »Slovenec« rad SDra-vil na vešala! Našemu odličnemu uradništvn se moramo zahvaliti, da so oo.iavi nizke stanovske zavisti, ovadb in Dodlih in-tri£ med rriim samo »zieme, ki pa dobijo v »Slovencu« hvaležen prostor za nizke namene in hoceio oškodovati tova-riša, četudi sami nišo s tem osebno prav nlč oškodovani, — Dr. P. Pest o t n ! k, narodni oosl. Kđo j© zakrivi! do.^odke v Vini«? jPiSejo nam iz Črnomlja- Slučajno sem 'dobil v roke »Domoljuba« št. 48 z dne 28- novembra 1918- leta- Ta >DoraolJTib« sem dobi! v trgovini- Trsrovee sa, je kn-pil kot star časopisni papir iz Ljubljane- Ako kroži kot star papir po đežpli mnogo teh nestvorov, po tem ni čuda, ako se Širi »vinicizem< po deželi. Kdor ;s© zn nimfi za >vinieizom«:. np.j pogleda Jv to številko >Dornoljnba« in prepriča se lahko. kje ima >vinieizeim« svoj pri-Čeiek- Pod zaglavjem >Posvet Vseslo-■ venske Ljudske Stranke* je značilen za ivinidzem ta Ie stavek: >Po poročilu prof. Sušnika je izjavila V- L- S-, da bo delala za republikansko obliko Jugo-slavije-c Vee drugi »vinicizem« pa ie zapoppjden v uvodnem članku, Tn vse to, Jtar je pisal »Domoljub« dne 28. novembra 1918- leta podtikajo sedaj Franjo Lovšinu, da je govoril na viniški manifestaciji za Jugoelavijo že dne 1- novembra 1918- leta- Ali ti ljudje- ne pomislilo, da je bil in da je in tuđi ostane do smrti tovšin kremenit značaj» kateri je že pod Avstrijo vedno in povsod nastopal za Jugoslavije ter da se mu doeihdob ne more očitati ▼ vmmiamm pogledu niti najmanjdega pragraika. Bil je vedno trezen in aMren pciatai napredne in aedaj J D- & etraake- Gospod minister Josip Gostlnear, proaimo vas, storite potrebne korake, im ae te številke >Domoljub a« aeigo, k«r na« boli na koncu: »Odgovorni urednik Josip Gostinčar v Ljubljani- KONEC BODI POUDIIKI! Upati je, da bo polemika, ki je v zadnji dobi divjala med »Slov- Narodom« in »Slovencem«, Tendar enkrat zadremala in zaapala- Ta poleadka »• niti na eni, niti na drugi strani ni tika-la stvari aame» to se pravi, ta polemika ni bila stvarna, temveč ie v prvem hipu po stari slovenski navadi prestopila na polje osebnih napadov in očitanj- Niti iz dalje mi ne prihaja na misel, da bi kaj očital, bodisi našemu listu, bodisl >SIovencuc, in tako vlival olje v ogenj, ki že itak ne gori! Željo pa vendar smem Izraziti, da naj ta polemika po-neha, ker je brez dvojbe ne bodo pogre-šali niti »Narodovic, niti »Slovenčevi« čitatelji- — Kar pri taki polemiki člo-veka najbolj užali, je pa5 to, da so njene žrtve tretje osebe, ki so prišle v to nevihto brez vsake lastne krivde, ter morajo mol?e prenaSati, da se njihova osebna čast na časnikarskem našem trgu na vatlc prodaja. — Zatorej moram, dasi bi nairaje molčal, za svojo osebo obžalovati, da je zagazil v vrti-nec polemike gr. Jovan, nekđanji spretni vod ja naše era žitnoprometnega zavoda- Da je aprovizaeija v Slovencih vsaj za silo, pa vendarle bolje delovala kot drugod, je to v prvi vrsti zasluga po-žrtvovalnega in iakušenega delovanja g- Jovana, katerega je pođpisani, ko je bil se poverjenik za prehrano v Ljubljani, s polnim srcem priporočal, da naj se ga pokliče v Beograd na merodajno aprovizacijsko mesto! Tega priporocila se še danes prav čisto nič ne sramujem- — Na drugem mestu globoko obžalu-jm, da je prisel pod nož tildi sedanjl knjigovodja nažega čekovnega urada, ki je v vsakem oziru mož na svojem mestu- Imel sem priliko, opasovati g» Rozmana dolgo vrsto let, op&zil pa sem vsikdar pri njem pridnost, postenost in zvestobo. Gre tukaj za takozvane ga >ma!ega clovekac. ki je. ođkar ga poznam, v trudu preživel sebe in svojo obitelj, tako da seclaj umeti ce morem, kako se je v teh demokratičnih in so-cijalističnih časih smelo postaviti na sramotilni oder ravno tega uradnika! Naš list mu je tuđi delal krivico, ko so je zanj potegroval nekako na ta način, kakor da bi ne vedel, kateri stranki pripada mož, o katerem se sploh ve, da je odkritosrčen. četudi morda ne hrupen somisljenik naše stranke. Ce se ho^o njegovo imenovanje nekako opravičiti s tem, da je svoje mesto zasluži! ravno vsled tega, ker se o njem niti ne ve, ka' teri stranki pripada, bi bil to jako no-srečen zagovor- Sicer bi pa moral prav odlocno ngovarjati. če bi pri nas, v Jugoslaviji, r.e smel nikdo postati urad-nik, ako je slučajno eomišljenik na"»e stranke- T>o tega ne sme nikdar pritl in tuđi nikdar prišlo ne bo! Gospod Rozman bil je marljiv delavec pri >So-koluc, bil je marljiv delavec pri »Slov« planinskem društvuc in bil je tuđi so-mišljenik naše stranke, a vzUc temu Je danes na pravem svojem mestu, kakor je na svojem mestu g« Jovan, ki ni nik-đar tajil. da je odločen somišljenik SLS- — To sem si Stel v svojo dolžnost, napisati, ker me vsikdar srce boli, Č© vidim, da se poštenenon in sposobnenm Človekii krivica eodi! Dr. I. T- TA.TNA KONVENCIJA BOLGARSKE Z BIVŠO AVSTRO - OORSKO. Dne 6. septembra 1915, ko ie An-tanta 5e vedno računala s tem, da bo pridobila na svo|o stran Bolsrarsko, je sklenila bolearska vlada tri tafne vojne konvencije: eno posebei z Avstro-Ojrr-sko. druKo z Avstro - Osrrsko in Nero-čijo skupaj, tretjo pa s Turčijo. Zani- Mlva J# auti vojns kovvHMBHk vf^* nj«M s Avstro - Ojrrska Po4ajemo jo v Aaalednjem v njanib Kiavaih od-sUvkUtTV iiaranfa \. iimči Avstm-Orrska, Bolsardd posest in iitiiiUo tega - 1» ocemlja: t) Makedonija ki m nahaja ▼ arbskjh rokak. vse takozvano spona In nesporno attmlja. b) Vm ozemlio Srbije na vifcodn od crte, ki jo čini Monva od svoje« iittva v Domevo do točke, kjer se idrušajeta botanika in srbska Morava, Mio razvodi« teh rek preko Skopske, Crne Kore, do Ka-čanika preko Sarplanine do mej, Id so bile doloSene Boijrarskj v svetottcfan-skem minu V § 2. se določa: V shičaiu, da bi Romuniia brex kakršnekoH provokacije s boUrarske strani napadla Bakarska bo Avstro - Osrrska dovoli-la, da Đobrarska anektira vse oremlie, ki ea je odstopila Ronraniji v bukare-škem miru. kakor tuđi. da primerno popravi bolcarsko - romunsko mefo. V § 3. pravi: V slučaju, da bi Grška napadla Đolgarijo, priznava Avstro-Oirr-ska Boljjariii pravico, da anektira ves teritorij, ki jja ie !eta 1913. odstopila Orški. V § 5. se Avslio - Osrrska obvezuje skupno z Nemčiio, da bo oreskr-bela botearski vladi Dosoiilo v znesku 200 milijonov frankov, katero vsoto II bo dala na razpolaeo v štirih obrokih, in sicer prvih 50 miliionov na dan mobilizacije, drujdh 50 miliionov v dveh mesecih, tretjih 50 miliionov po dveh me sce ih in četrtih 50 miliionov po treh mesecih mobilizaciie. Ta konvenciia ie bila podpisana. kakor smo že zgorai omenili, dne 6. septembra 1915. dočim je Antanta dne 4. septembra poslala bolgarski vladi noto, v kateri io ie pozvala, nai sklene z njo voini sporazum, obvezujoč se, da narove vojno TurčiiL Tsti dan ie srbska skupSčina v Nišu pa-obla^tila srbsko vlado, nai odstoDi Bol-sarski vse one kraie v Makedoniit ka-tere je z ah te val a botearska vlada. Članl čehoslovaike^a kabineta-Clrvni novoimenovane »a čehoslovaškega kabineta so: ministrski predsednik Tu-sar, minister za notranje stvari Švehla, minister za znnante posle dr- Beneš, fi-nančni minister Hara^^k (agrarec), tr-govinsld minister Heidler (narodni socijalist), minister za javna đela Hampl (pocialni demolira t), mini eter za prehrano Houd^k (Slovak), železniški minister SrHbrnv (narodni sodalist), mi-nister za poljedelstvo Pražek (agrareč), ministar sra zdravstvo in zastopnik Slo-▼ftške dr« Srobar, minister za socialno 9krbstvo Wintrr (socialni demokrat), minister za pravosođstvo Vesely (narodni socitilist), nan?nl minister Habr-fflan (socialni demokrat), minister za narodno brambo Klofa^ (narodni socia-list) in minister za po$to in brzojav Stanek (agrarec)- Prva seja Zveze narodov se vrši meseca oktobra v Washinj3Ttonu. Av-striia prosi za takoj§n|o pripustitev k zveznim sejam. Mirovna nogafaula v Parizu. Vrhovni zavezniški svet se je tuđi v so-boto bavi? v Do^rlavitnem z vpraSanjem Nemčije. Slo je predvscm za način, kako preskrbeti Nemčijo in Avstrijo z žl-vjli, zasipale so se neke pritožbe Nem-cev crlede orfstanJsČ v Gdanskem in Memlu, ćelo o Spitzber^ih je bilo govora. V ponedc'jek se ie razpravljalo o Drobi emu Madžarske ter Je vrhovni za-veznfSki svet spoznal za nemegroče do-seči kal: aranžma z vlado Bele Kune ter sklenit vzdržatf blokado Madžarske. Kofnunistfčno ribanje v AvstrUL Delavski sveti Avstriie so v četrtek zaključili svoja posvetnvania. Konstatiralo se ie, da obstojajo tuđi v Avstriji med socijalnim! demokrati sicer na-sprotstva, da pa delavski sveti upajo, da bo priSlo do snoraznma. Kljub temu so komunist! sklicali svojo separatno konferenco zmronikov za nedeljo na Dunai. Polejr volitev stranlrinegra vodstva je na dnevnem redu tuđi sklepa-n'*c o bocloči f^k+»ki Pnmimistov. Spominiajte se Dni2De sv. arila in Metotfa. ikofRitii đomovlDiL K|e |e bkv*i #»iih| AeielM fšvwm e^s WUŠmmf Nihee m *• w*nL VImUi ]• Ml F*Usttl povodi: daiu« ▼ Goriei na petih sejah, imtai sa Dona}«, pe-futritoitm t Trsti, fetrti dan r Gradcu, peti aa iborovanju v Forlaolji, šesti ▼ avdijeaei pri Korinm na Dona]« itd- 8edal gm pa ni alkfer in nihda ne Te saiil- Vemo eamo to, da eo ga bili Lahi kmalu poten, ko to lopet prikorakali ▼ Gorioo, odttavili kot goriikega proita* Morda je tkrit v kakem samoetaiUL Kdor kaj ve, naj pove- Vejal Baterija], lajte« v neki tIH pri Trsta* Rasčirjala se je po Trsio vest, da je nekje v Skeđnju akritega ogromnega vojnega materijala. PolidJ-eki ageut]o so pr«iskali neko vilo in dobili ▼ njej rasnega vojnega materijala t vrednoeti 20 milijonov- Hišnik, kai«r«ga so aretirali, }• iziavii, da ne ve nič, kako Je prišel materijal v vilo* Tršaško trgovale* odpoelanstro mo-pet T Rima- Zopet je bilo ođposlanstvo tržaških trgovcev v Rimu- Sprejel jih je zakladni ministar Sehanzer, kateremu so znova raclagali, da preti Trsta naj-težja kriza 8 posleđicami za >odrešene< deiele Ministar je obljubil skorajšnjo regulacijo valute, povdarjal pa tuđi ob-stoječe težko?©- TVžaSki ođposlanci so bili na to pri min- predsednikn Nittiju, ki jim je tuđi vse obljubil. Trst propada rapiđno, lek proti propadanju so prazne rimske obljube* Zavedni kastavski otroei. Laskl komisar kapetan Bruno v Kaetvu je obi-skal vse dole na KastavS^lni, ispraSu-iof, ali se pođurosijo Istrani za pripadnost k Italiji, je bilo že vee polno. Kako vprizarjajo seetanke, da morejio Istrane fotografirati, je znano* Ali Se se jim ne zdi dosti teh slik in obrazi so najbrže premalo l&Ski, zato so zapeli zadnji čas svoje vojake pre-oblecevati po istrsko ter jih fotografirati, češ, to bodo prave slike, ki bodo predstavljale istrske Lahe. kateri ko-prne po združitvi z Italijo* V Omišalj na Cresu so privlekli Lahi osem topov- Ljtrdje izprasujejo, čemu vendar kar osem topov- Ali mislilo Lahi na oboroženi odpor, kadar bo do-locena usoda otoka, ki Ima pripasti Jugoslaviji? ItOlIJff. NEZANESLJIVA ITALIJA- LDU. N#w York. 8. julija- (Dm-kor- ur- — BrezŽično) Pariški poroče-valcl newyorških listov javljajo: Zdi se, da se v zadnjih dneh člani italijan-ske mirovne delegacije trudijo dokazati Franoozom, da bi bil tesen stik Franci-je in Italije za obe državi korišten- K tena pripomio|a Avgnjt Oetnrain ▼ »Jouznalu dee Debate*: Tuđi pri nas •o politiki, ki sahtevajo, da podamo Iter lij&nooi roko v zreso proti aloTanakc* mn. in anglo-saškemn »vetu- Bila bi blaimut. ako bi hoteli ▼aemn »vetu kln-boratl % blokom samo 80 mUlJonor La-tinevr. To bi bil aamomor Italije in Frandje, Kje bi bili mi 8 svojo »vezo, z ItaUjani, ako bi šio proti Nemčiji? To do more biti- Italiji mt demobilizira? Itatijanska vlada je v hudih škripcih. Ljudstvo, na-vcUCano vojne, zahteva demobilizacijo arnade, kl je Italija brez potrebe vzdr-žuje samo proti naSemu kraljestvo. Pod vriskom teh zahtev ie italijanska vlada obljubila, da se odpuste julUa trije In avgusta Stirje letniki italljanske ar-made. Ker pa so te vesti prehitro priSle v časopisje, hiti Italijanska vlada de-mentirat vse te kombinacije ter pravi, da demobilizacije ne bo, predno se definitivno ne resi vprašanje italUanskih mej. Iz Pariza Da poročajo, da je bil že odpuščen letnik 1889 italijanske ar-made. Laški mornarii vatavljajo pomorsko vožnjo* Vsi delavski sloji v Italiji grozno trpijo vsled velikanske đraginje in pomanjkanja. Tako tuđi mornarji po raznih parobrodih* Prosili so izboljša-nja, ali ker nišo bili uslišani, so začeli ustavljati ladje- Sedaj stoji nad 15 paro-brodov v Genovi, Neaplju in drugih lu-kah- Ako jim nišo te dni ugodili, so ustavljeni že vsi parobrodi. itmumaD 2wmutvo no RAL LDU Reka, 8. julija. Narodno veče Reka - Sušak je poslalo italijanskemu generalu Orazioliju pismen protest: Vaše gospodstvo! Dobro so Vam znani dogodki, ki so se dogodili dne 2. julija na večer, tekom katereea so bili priza-deti razni pripadniki franeoske in an-jrleške vojske ter tuđi JuKoslovanl in njihovo imerje. Ne da otneniamo podrobnosti, pripominiamo, da se je pred očmi italijanske kraljevske vojske navalilo v Narodno čitalnlcc ki ie bila demolirana. ta!co da znaša škoda nal-manj pol minjona kron. Demoliranje ie trajalo pol ure.Italiianska voiska ni hotela posredovati. Kljub mnogobrojnim protestom, se ponavljalo taki dozodki že osem mesecev, to ie od onesra dne. ko so okupirale Reko italijanske čete. Videč. da Stevilna italijanska voiska noče preprečiti terorizma nekai stotin nasilnih mladih liudi in da ćelo sama sodeluje, da se do*odki pod vlado na-stavljenepa Consitrlia Nazlonale nadali uj ej o, da so napade onraniziralj v prvi vrsti člani druStev »La Giovine riume« in »La dovine Italia« ter člani pod varstvom italilanskih častnikov na-hajajočfli se dobrovoljsklh čet odkla-njamo: 1. vsako odgovornost za eventualne dogodke, ako se Jusroslovansko meščanstvo ostavi brez varstva Inter-aliiranih čet in se posluži pravice sa-moodločbe; 2. mi delamo odjcovorne za vso Jusosiovanom prizadeto moralno ln materijalno Škodo poveljniStvo !n-teraliiranlh Čet ki kljub mnojroStevil-nim našim opominom tA hotelo poskr-beti za varstvo iujroslovanskih liudl na Reki in njihoveea imerja: 3. zahteva-mo a) da se vse itp.HJanske čete od-stranijo z Reke in okolice ter zamenia-jo z neinteresirano oblastjo: b) da se odpravi italijanski Consisrlio nazionale, ki v ostalem nikdar ni bil izvoljen in postavlfen na svoje mesto. da se raz-puste društva »La Giovine Fiume« in »La Giovine Italia«. kakor rudi razpuste dobrovoljske čete. Nadejajoč se, eo-spođ general, da se v interesu miru in reda onemoKočijo nadalinje posledice osemmeseČnesra izzivanla in se ood-vzamejo koraki, da se srorenje naSe zahteve zadovolje v dvanajsti tirl osta-iamo s posebnim spoštovanjem — Narodno veče Reka - Sjtfak. LDU Reka, 8. folija. Narodno veče Reka - Sušak je odposlalo Zvezi narodov in mirovni konferenci v Parizu nastopno spomenico: Narodno veče Reka - Sušak se obrača na ta visoki forum z nujno prošnjo, da se podvza-mejo najobširnejše odredbe v svrho za- >Kako pa izgledaš ?< ga začuđeno vprašam. >ProkIeta sodrga!< zaropota- >AH j© bilo danes več takih ljudi na cesti, kakor si ti? Nekdo mi je hlače in apod-nje hlače odnesel, nameeto čevljev pa pusti 1 to-le copate!< >škoda, da ni ukradel tebe; s tem, đa je izmaknil Ie del tvoje stare obleke, ni Ljubijančanom prav nič pomagano !< ga potolažim, sluteč, da je tuđi pri tej ■nesreći mladina vmes ter izognivši se • copati, ki je — namesto zahvale za be- sede 8očutja — trčala mimo moje glave- Kmalu s© je položaju prilagodil-•Nekoliko pomanjkljiva obleka mu oči-vidno ni delala posebnih skrbi. Najbolje volje sva se bližala gradu, pred kate-rim je naju lačna, de bolj pa na uspeh svojega pregrešnega dejanja radoved-na mladina že neetrpno pričakovala-'Sprejeta sva bila seveda s huronskim krohotom, katerega je moj spremljeva-lec predujemno zavrnil zgolj s besedo >Seme!c Pričakoval sem, da bo prijatelj posledice nesreće, ki ga je zadela, po mož-noati odpravil ter svojo pomanjkljlvo toaleto pred kosilom primerno spopol-,nil- Eo pa stopim, po kratkem pogovoru p ^abeosaiivoft domajo hčerko^ % JedUno dvorano, vidim ga sedeti, kot prvega pri mizi, v prav tišti slikoviti obleki, v kateri je stopil iz grmovja- Le jopič je bil oblekel; slamnik je ležal v kotu na ti eh, on sam pa je z žlico v roki na glas zabavlja!, đa je mi za Se prazna. Tođa — 8 kosilom še ni bilo nid> Na višje, zaupno dano povelje, vendar pa še Ie potem, ko tuđi njegov ugovor, ki sem ga slučajno ujel na uho: >Saj je manj estetični del itak pod mizoU ni obveljal, vstane in zapusti z mrkim obrazom dvorano. Čez četrt ure stopi Čedno oblečen zopet v jedil-nico- Le salonsko suknjo je ime] sa en gumb navzkriž zapeto ter s pepelom od smođke potreseno, kar je pa domaća hSerka z vzklikom: »Oj! ta nai papa!« takoj popravila. S tem je bila premazana zadnja ovira in prišli smo do kosila* na katero smo vsi ie težko Šakali- - Na gorenjem delu dolge mise, tan kjer je predsedoval družinski poglavar, je bila juha pri vseh ie pod streho med tem ko so na spođnjem konca, kjer je sedela nekoliko pozneje postre* žena mladina, *• žvenketele ilioe Ib krožniki- Po krepkem požirkn vina, prekine poglavar moDc v kosilo lamak-njene dnzibe ter pravi, obrnjen proti svoji soprogl: lYeš Faai! đaarj smo MU rrf, kar nas tukaj vidiš, v vodi* Le ta-le zraven tebe sedeča »konfiscirana suha kloba-sac se ni upala v deročo Soro.c ZavračujoC posmehovanje, ki je sledilo temu javnemu žaljenju dosto]-nega gosta, priskočil mi je nekdo na pomoč in je resnici na ljubo konitati-ral, da je papa tuđi le v rairnem >tum-fu< č>pel* Le-ta je neprijetno ma, sploS-no potrjeno pojasnilo neovrženo pre-sliSal in e povzdignjenim naglaeom nadalje val: >Po te] oeveiilni kopeli, sem se na solnce vlegel in vzlic vpitju mojih ma-lovrednih, moških potomcev in njihovih istotakih prijateljev, prav sladko zadre-mal« Situacija je postajala opasna, slasti ker s# ni vedelo, ali se nanaia ravnokar ariadini isreeoia graja sgolj na »ttmfc, ali na veliko hujie đogodke komaj pre-teklega easa« Ko smo pa od govornika sliftali: »Da bi bil dopoldanskl užitek narav-nost idealen, 58 bi ne bilo na svetu ko-raarjev, kateri so ga med spanjem pre-đraio nadlegovalic, sa£ela so se, preje obledela lica mladine silno napenJatS, dokler ni izbmhnil spioSen sm©b, tako, da se je nekaterlm ie juha saletela. Katastrofa, o kateri sem mifllll, đa Jttwootoo odTroi«^ * jp*&m drugi poti neizogibna- »Odkod ta smeh?c je zadoneio po obokanem prostoru s sedefa hišnega poglavarja- »Ali imam med vami iskati družbo teh pre-drznih komarjev? — Potem ste tuđi ▼ svezi s mojo pogrečaso obleko! Kaj je na tem? Na dan s resnioolc Smeh je temeljito utihnil- Ker se na prvi poziv nihSe ni oglasil, ponavlja poglavar svoja vpraSanja s nekoliko milejšitn nagi asom, obrnivši se na ha-•lov, o katerem je mislil, da bo najpreje kaj zvedel. »Igor!« pokliče najmlajšega sina-»Kaj veš ti o tem?« »Prosim papa! Jaz nisem bil ko-mar- Jas sem le pol kape sipe prinese 1; po tebi metali so jo drogi*« »Kdo jo Je metal?« »Oprosti papa I jaz ne morem pove-dati; naj sama povesta.« Po rasnih vspodbujočlh klicih: »Igor! le povej! Te odvetano« in na ponovno vpraSanje oeeta: »Torej kdo je bil komarf« odgovori konfino Igor malodcšno: »Ante sa trebul^ Hennsji pa sa noge!« »In kdo mi je obleko odnesem »To Je bil sklep naie organizacije I: M: Copate si Je Jote nci nis^ou to- posodil, potrdilo mu je pa v postelji pustil U Jeza žrtve otroške hudomusnosti se je po zaslišaniu Igorčka popolnoma polegla; pridružil se je splošnemu, ve-selemu smehu ter se mu vdal najprisrč-neje med vsemi navzočimi* Na sumu sem ga imel, da se je nstraSil »organizacije!« Prinesli so na mizo izborno pečen-ko, .za katero so morali v pred5asno smrt trije zajci, ki so po določilih lov-skega,zakona imeli pravico živeti ie 4 ali 5 dni! Izredno živahna zabava obr-nila se je na droge predmete, med ka-tere pa so zlobni jeziki pogostoma vri-nili kakega nadležnoga komarja. Po končanem obedu, pri katerem nam je hitni gospodar postregel tuđi s šampanjcem, eeprav le jabolenega vira, zbrali smo se starejši član! omizja v senci kosatega drevja pred gradom, na skodelico kave* Mladina pa je prinesla, v sloves-nem sprevođu, z banderom žalostnega komarja-velikana na čelo, pogreiano obleko pred grad ter s tem vzela vso ostro«t pridigi, kl jo je »đriaj« iidanc volje prijatelj Izpod koštanja pri »Pu Selj^ii«: »Visoskim komarjem!« * Tone BresssaenlkoT- štev. 159. .SLOVENSKI NAROD*, (tat 9. jttttj* 1919. Stran 3. varovania življenja in imetia ogromne većine meščanov na Reki, ki so, odkar so Italijani anektirali mesto, sistematično terorizirani in napadani do itali-janskih vojakih ali dobrovoUskih Četah. napeljanih po italiianski voiaški oblasti, nadalje po nahuiskanih tolpah, ki jih ravno podpirajo italijanske okupacijske čete. Dne 2. julija so napadli ita-lijanski vojaki v spremstvu članov do-brovoljskih Čet brez kakih povodov francoske in anjdeške vojake in čast-nike, nakar so popolnoma demolirali sredi mesta prostore Ju^oslovanskeea kluba in Narodne čitalnice. kljub temu, da je i talijanska voina v jakosti vfcč, stotin mož, ki so bili dolžni vzdrževati red, zasedla trg, na katerem se naha-ja agradba Čitalnice. Demoliranje društva je trajalo pol ure. a italttanska vojska in vojna policija ništa hoteli posredovati. Zahvaliti se je edino okolnosti, da ta napad ni imel večiih oosle-dic na človeških žrtvah. ker v klubu v poznem nočnem času ni bilo članov. Obračamo se na visoki forum in ne na tukajšnjega poveiinika intcraliiraniii čet sreneralneea poročnika Grazioliia. ki $ra obtožujemo in smatramo odeo-vornesra za vsa zlodeistva. ki so se učinila s podporo italijanske voiaške oblasti v svrho. da se pred svetom falsificira razpoloženje večine reškega meščanstva. Ker ie Da deloma odsrovo-ren za vse Čine italiianski Consiclio Na-zlonale, kl se ie sam namestil v mestu, in ker sedaj italijanska deleeaciia na-glaša plebiscit od 30. oktobra 1918. na katereg:a se ie Consisclio Nazionale skli-ceval, poudarjamo, da ie to navadna 'mistifikacija, ker na Reki st>1oh ni bilo plebiscita. Njegovo veliavnost podnira povelinik tukajšniih interaliiranih čet italijanski general Grazioli. ki sugerira in podpira to mafijsko uoravo, ker do-voljuje, da italiianski Consislio Nacionale upravičeno sklepa začasne zakone ter v popolnoma boljševiškem (!uhu unlčuje tuđi imetje meščanov. Pozivamo visoki forum, da v interesu Člove-Štva in pravičnosti odredi za mesto anketo ter podvzame vse potrebne odredbe za varstvo velike večine teroriaira-nega reškegra meščanstva. kakor rudi v interesu Iastnes:a ugleda. LDU PaHz, 7. jnliia. (DKU Hrez-žično.) Delegacija kraljestva SHS ie vložila pri Clemenceauu protest Droti reskim dogodkom. Velika korupcija z izvozom naših konj. Maribor, S- juliia. Komaj je minilo mesec dni, ko so konjske evidenene komisije dokončale svoj© težavno delo. Jemali so se me=to-ma brezobzirno najlepM konji, last bivše avstrijske armade- Ko]il:o kletev. koliko solza, koliko potov in pritožb s za nemško in boerzna Še katero drugro nam sovražno annado! Kolikor đotlej znano, se ima v kratkem Času iz naše države na Dunaj izvoziti 3000 konj; doslej se je skoro polovico vsaj tu že prevozilo- Prevoz se vrši na podlagi dovoljenja, po katerem se srne vsakovrstna živina kot >klavna« živina izvažati v Nemško Avstrijo. In to dovoljenje se prakticira tuđi pri go-veji živini v prepolnem obsegn- Zani-mivo je, kako se prakticira izvoz konj kot klavna živina- aPr voz je polnih res samo manj vrednih konj, pri pregledu se kontrolnim organom pokažejo v prvi vrsti taki vozovi, češ. vidite, da žival res ni za drugo, ko za klavnico- Ce je pregledni organ tako kratkoviden, pusti ves ostali prevoz skozi- Če pa je ve-sten in se zaveda, s kako težkim srcem je mesec popreje našemu kmetu moral odvzeti edinega za poljedelstvo prepo-trebnega konja, se ne zadovolji s samim površnim pregledom par vozov, ampak si ogleda vsak voz posebej- In tedaj priđe na sled lopovščini, s katero so zdru-. ženi vsi ti konjski transporti- Vsaj tu ▼ Mariboru se je doslej đoernal sledeči način korupcije: poleg posebnih par voi s slablnii konji se v vspkem vozu naha-ja £e po 1 ali 2 slaba konja, vse drugo spada med naiboljše na5e konje, med nj trn i ćelo viso kobre je kobile« Vaa ta boljša kvaliteta se klasificira in — kon-fUcira. Tako konfiscirana živin« pridt potem vprid đržari, ozlr- potrebnim po-ljedelcem. Prvi transporti so se u ti način še prebej nemoteno pregledali in kar je bilo za nas rabnega, obdrtali n*-zaj- Pri zadnjem vedjem transportu blizu 100 voa pa se je nae-nkrat zgodilo nekaj, kar smrdi do neba po nezaslisani korapciji, razplet^ni po raznih tuđi odgovornih meeUh- Transport je stal 4 dni na kolodvoru, pustilo se je ubogo žival stradati in trpeti žejo, zgrizli so sten« in tla vozov- Da ni bilo uvidevnega že-lezni^kega uradnika, bi Ml ves transport poginik tako je počinilo samo ne-kaj konj- Brzojavi so švigali v Ljubljeno in Beograd — nobene rešitve. ^id, ki je hotel konje prevzeti, je ekle-nil iz to zadege si pomagati & podkup-ljopjem voj&.*kega živinozdravnika; % mestnim živinozdravniUom, znanim nemškim hnjskačem Kernoni sta si bila postala že prijatelja- Vpresrel je v ta nacrt Še lastnika kavarne Teeethof, tuđi znancgn TjininErerir*. Ta je prevzel na-logo voj^^ke^a referenca pri preHeđni komisiji pridobiti z>i Židov nacrt, naj se ves transport propusti skozi Maribor- Obdelaval ga je na nje^ovem domu po gostilnah in kavarnah- Posrećilo se mu je dotuT-iieniu refereniu vtakniti v žep pismo z veejo vsoto denai'ja in ob-l.uilro, da dobi, če se transport promisti. pol milijona kron- ?;id sam pa je pri drusri priliki dotif-niku stisnil v roke 5000 K Ker je ob listom času baie pri šel rudi vladin odgovor, naj se transporta no za4iržl'ie'>Me bila ta ponuciba za vojaškega referenta nemalo zapclji-va. Toda nidž se je»vkliub vsem tem li-manicam zaA'etlal svoje osohne in std-novske po^^?no^ii: takoj drugo jutro po tem do«rodl:u je ćelo zađevo javi! svoje.-mu sofu- Xa podlaci te izjave sta bila Xid in Iiininger aretirana, ^elednjega so med tem časom Droti kaveni že izpn-siili). Kar je bilo docrih konj, se je brezobzirno konfisciralo, drugo se ja prepustilo na Dunaj* Takoj za tem transportom so do-speli že zopet novi- Dospele pa so tuđi — čudite se — brzojavke dozdevno iz Beograda, ki nkazujejo, da se konfski transporti zti Dunaj nemoteno izpuste naprej- Kor pa je podan šum. da nacrt podkiipHenja ni Ml izvršen .samo v Mariboru, se brez ozira na Beo£rr*>.d. Zagreb in Lfjubljano izvrsuje tuđi pri novo došlih trnnsDf>rtih to, kir veleva osebno poštenje n3§ih zve=tih uradni-kov- Oni pa. ki oddnjajo trke sumljive brzojavke v korist dunajskim ?ifutom, pa bodo imeli priliko ta svoj korak za-povarjati pred jusoslovansliim narodom. Da bi mi konje, ki jih je država odvze-la našemu km eru. nekaznovano posiljali našim sovražnikom. da bodo danes ali jutri z mŠimi konji vozorili kanone in municijo proti n?ju. to je vendar malo prevoc — Doprano- "SlouenRc In Slouencl!~ Poma^P.jjmo invalidom« Dne 12. jnMja praznujemo Slovenci prvi roj-=tni dan svoieg'a narodrega l kralja Petra T- Ta dan naj se po vseh [ na£ih pokrajinah. po mestih, trgih in eelih, razvije v veHca?tno in sijajno manifestacijo — v veliki jugoslovanski Petrov dan- Ta dan počastimo v hvaležnem spominu pad]ih. ki so s svojim življppiom plakali odkupnino za svobodo ir ujedinjenje treh jus;oslo-vanskih plemen ter s plemenito dobro-delnostjo njim. ki so danes med nami pomoći naibolj potrebni-. To so naši invalidi. Brez rok, brez nog, elepe. neme in gluhe — jih vidimo vsak dan med nami- Njih beda je velika in zahteva nnjne odpomoči! Ne milošči-ne. dati jim moramo v?aj nekoliko plači la za njih prestano trpljenje, da se omili trdo življenja teh hromih in po* nabijenih revežev- Po v?em našem kra-Ijestvu, med Srbi, Hrvati in Slovenci, po selih, trgih in me^ih srecujemo ne-šteto teh bed^ih bratov in znto se je po inicijativi vojvoda Ziv. P- MišiĆ^ dolo-ćil na Petrov don, 12- julija- veliki cvetlični dan' ki naj raztegne ?»voj de'okrofij preko ce-Ie naše države in čigar čisti donos naj se porazdeli med vse vojne invp.lide. Za slovenske pokrajine se je v ta na-men ustanovil v Ljubljani poseben komite- SloA-enke in Slovenci! Dokumentirajte svojo patriotsko in kulturno zavest s svojo darežljivo plemenitostjo-Ustanovite takoj ▼ vseh mestih, trgih in vaseh posebne odbore, ki naj pobi-rajo prostovoljni narodni davekl Dokumentirate slovensko dobrosrčnost, ki jo slavi pregovor- Sporo In ja j te se svojih trpečih bratov! Kakor bo Srb in Hrvat daroval za naše, dara] tuđi ti, slovenski rojak, za srbske in hrvatske ohromele in pohabljene junake! Kjer v odborih za ta cvetlični dan ne sodelujejo vojaške oblasti, naj se po-giljajo prispevki deželni vladi, poverje-ništvu za soc. skrb ▼ Ljubljani-Odbor sa proslavo jvgoslovaaskflgft Petrovegm dne« Mara .dr- Brejčeva, Franja dr. Tavčar-j jova, Alojzija Stebi- Nadporočnik Frmnc j Ahčin, major Martin Colarić; mag svet-\ nik Franc Govckar, stolci "kanonik Fr-; SCimavec, dr- Anton Milavec. Bogomir 1 Ydovičt kapitan^lavorair JerhtUio* Dnevne vesti. Na Prtrov šfm bo predsednik de* želne vlade za SlovenUo dr. BreJc sprejemal opoldne deputacije in zastop-nike kornoracij v sprefeimu dvorani I>>-hod 5 slavno6tnega stopoilCa. Petrov dan se bode slavil v vsej domovini kar naibolj »lovesno. Za predvečer se pripravlja razsvetljara in bode vojaška godba priredila mirozov. Drugo jutro bode budnica. Ob 10. uri ie slovesna služba božja v stolni cerkvi, kj se je udeleže vsi uradi. Po službi božji je defiliranje vojaštva. Nato bodo načelniki uradov in korporacij sprej«ti pri deždnem predsedn^ku. da izrazilo čestitke. Naj nam to dovoljeno ob tej* priiiki orozoriti občinstvo, da je treba okras?ti niše z zastavami in po mož-i!Gsti tuđi okrasiti okna, vendar na] bi $e r'eticlo di so dekoracije v lepl obll-ki zlasti, da zastave nišo strgane, kakor se je to na mnosrih hi?ah opazilo. Dva koncerta za invalide. Odbor v proslavo Petroveera dne priredi na korist jnval5dov v oetek zvečer od 8. do 11. ure na vrtu hotela »Union« (v slučaju deževja v veli!-:i dvorani) in v nedc'jo oopoldne od 4. do 8. zvečer na vrstu Narodu cg a doma (v slučaju deževja v vseh spodrnih prostorih) koncert. Svira tfedcliški orkester ro'i vodRt\T*ni ffosp. kapelnika Jor?: Vstornina na rrvi koncert bo 4 K za osebo, a na drtijri 2 K za oseho. Prepla-Cila na kori<^t plemenite svrhe se bodo hvaležno ^^rciernala. Gospodične. Rcspe sr* ^ospodje aka-denilki in srednfrSoJci! Odbor v proslavo Petrovoga dne vas najvliudneje pozi vi ja, da se v čim največiem številu oilzovete želii vrli ovne era poveiinika naše iujroslovanske vo!slce. voivode ?iv. P. M i 5 i ć a, slavne^a zrrag^lca germanske armade na Ralkami. Prteln-^;*e ?e l:ot TTihirrJke n!i kot n;ibiralc? na veliki cvetlični đan. dne 12. t. m.. vsi brez razločka, ki količkai »te^neto ?n r.te zdravi, da iznova doka-:7erpo v T.iuV^n' r-vc'o hvn1e?no5?t iuna-?-k"m boriteHem zn svobo(Tno Ju^sl -viio! To vabilo vel^aj vsaki Slovenki in Slovencu Vsi ste nam pri^rčno <' došli i Pričaku'emo vas v sobo to /intrai nb *. v ma^i^tratnj dvorani, kjer dobite lerritirradTe. B^^ovolite prinesti s seboi cvetlice in prazno, lahko stek-k-nico! Drusra navodila dobite ondi od odbora. ProSnia za cvetllce. Za veliki cvetlični dan 12. t. rn. v proslavo prve^a rojFtne^a dne našega ju^oslovanskega kralj* Pet»-a ter na korist invalidom po-trebvie odbor čim več ler>e?ra cvetja, kl ga bodo prodaiale po uticah naše vrle •rosnodične. Vse naše vrtnarie in po-sestnfke vrtov prosimo najvljudneje, da posiieio v soboto ob 8. kolikor pać mo-rejo cvetlic v maceistratno dvorano, da se razdele rned r.abiralke, ki nimajo do-voli rrateriiMa. Narodna zaiožba ^e Imela včerai, 8. t. m., svoj redni občni zbor, na katerem je izvolila tole nsčelstvo: predsednik dr. Ivan Ta včar, podpredsed-nik dr. Al. Kokalj. tajnik Emil Vo-deb, blagajnik Lev Franke, odbornik Ra?to Pustoši emsek; pre-jrlednika R. KoTlmann in B. Vode b Občni zbor je ^klenil razpisati na-^rado zreska 1400 K za mladinske spise Tzvršitev se prepusti načelstvu: Nemška omlka! Neka tukaj. tvrdka je pl^nh neki dunaiski tvrdki slovensko Pismo 4c srečno prišlo do Gradca. Tam je poštni uradnik napisal: »Zu-riick. sehreibe deutscb serbischer Hund!« (Nazai, Piši nemško, srbski res!) Tako nemškn intelitrenca nblažu-ie narodne razmere. Le Skoda, da do-tičrti nradrik ni imel nosmma §e podpi- sati se. Oddete^ za narodno brambo se preseli iz dosedaniih orostorov v Zvez-di in se namesti v drufcern nadstrooiu palače deželne vlade. Iz srednieSolske službe. Na gimnaziji v Celju ie rcameščen za stalnecra učitelja klasičnih tezikov Fran Mravlja k, na jrimnaziji v Mariboru za stal-ne??a učitelja nemsčine Janko Les-kov$ek, na učiteljicu v Mariboru za Klavnega učitelia za zemljepis in zro-dovino Ivan Vesenjak. na učitelii-Sču v Ljubliani za crlavneca učitelja za zecodovino Ljudevit V a z 7. a s, na žen-skem učiteliiSču v Ljubljani za začasno tičitcljico zemljepisia in zeodovino Adela Z a j c, na gimnaziji v Mariboru za stalnega učitelia rissnia Viktor C o-t i č, na učiteliišču v Mariboru za stal-netra učitelja risania Anton Ova iz, na učiteliišču v Mnriboru za učitelia telo-vadbe Adolf Scbauo in na jrimnaziii v Mariboru za telovadnega uSiteiia Mirko Govckar. Oddelek trn oremo«. Pri deželni vladi obstoječi oddelek ra memoz se uredi kot samostojen oddelek ori t>o-verjeništvii za javna dela. Tehtriško - vtsokoSolsId fondt Sprejeta ie naredba, s katero se usta-navlja tehnlčno - visokoSolske fonde In se osnuje upravna komisija tehniško-vlsoko5o1skih fondov. Oozđna Memfca ▼ CrnomlH. Pr\ finančni prokuraturi nacrtana kuDfia pojrodba glede prodaje gozdne želez-nice v Čmomllu se odobri ter oover-Jen^tvo za javna dela Dooblasti. da oo-srodbo oodnise v z!»«tot5stvu državnera zaklada kr?Hevine Srbov. Hrvatov fn Slovencev. Prepiše oogođbe se ooSlie žw>at!$tvu Cmomeii In spiofi Vsetn me-jaSkim občinam. ki so na železnid direktno interesira ne. PrcHMMEOVfv^ctf ▼ ffrastoven nri IVrffcafiah se dovoli zvf&mie orodafnih ceu pretnoga, In sicer rm knvasici nre-mog na 11 kron za stot. ra tovami^Vl zdrob na 8 kron za stot. Za dovoz od iramacovmikA v Hraftovca do iekani- Ike postaj« PoUCi^« te dovoll premo-covniku xaračtmitt po 3 K asa 100 kg. PMtovAa Ma. S 1. julljem 1919 se prezame podkovska šola slovenske kmetijske družbe v Ljubljani v državno oskrbo ter se dovoli zanio enkratni znesek 10XKX) kron za leto 1919 v kririe primanjkljaja, Id ga izkazuje oro-račun. Doptarike opozarjamo. da ie treba pisma, naslovljena na uredništvo ali upravništvo opremiti z znamko do dU vin^ dopisnice pa z znamko po 15 vin. Nezadostno frankirana pisma in dopisnice povzročajo listu velike stroške. Zato bo odslej list o d k 1 a n i a 1 vse dopise, ki ne bodo zadostno fran-kirani. Đr. flenrik Toma t. Iz Trsta pri-haja vest, da je umri tamkaj v noči od sobote na nedeljo odvetnik gosp. dr. Kenrjk Tnma, leden izmed vodjteljev slovenskih socijalnih demokratov v Primorju. Ž niim je izdihnil markanten kulturni in gospodarski delavec med primorsklmi Slovenci, visoko izobražen mož, če^ar delovanje je seglo ^Ioboko v splošno življenje našega naroda ob Adriji O nie^ovem delovanju sprego-vorimo še obširneje. Naj počiva v miru! V Mariboru je dne 5. t. m. umri odvetnik .<. dr. Ivan G1 a s e r. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, ki je svoje dni marlijvo delovat v raznih na-rodmh društvih s prva kot odvetniški kandidat v Celju, pozneje pa kot samostojen cdvetnik v Mariboru. V zadnjem času je boichal in vsled fesa se tuđi ni udeleževal aktivno javnega življenja. Bodi mu nhranien b!s?r spomin. Poročlla se le v Šmartnem Dri Li-tili gospica Tončka Izeoršek iz ugledne tukajšnje tovarniške hiše z gospodom Cirilom S k v a r č o, poročni-kom VvMariboru. Mnogo sreče! Srebrno poroko obhaiata danes dne 9. t. m. v širšem Ijubljanskem krosru znana z. Ivan Ker ne, dimnikarskj moister in vrečletni ter mnogozaslužni zadružni načelnik, in gospa Marija K e r n c, v sredi svojih doraslih otrok ter pp'jate'jev in znancev. Ob tej priiiki nam je bMo izročenih 10 K, ki smo jih oddali Slovenski sokolski zvezt — Srečro in na mnojra leta! Umrla je v Ljubljani gospa Pavla Mittellehner, rojena Irman. — P. v m .! * Iz nemške^a vjetnlštva. Prefeli smo od nekeza oceta: Moj sin (nadporočnik) bil je 29. maja t. 1. pri Velikovcu viet in od^nan v Spital, pozneje v Kremsbrucken na Koroškem. Pisal ie od tam dopisnico. da fe zdrav in da se mu debro jrodi. Povedali Da so r katerirn se je Dosrečilo vbežatl, koliko da trpiio. Sedai se nahaja v Marchtren-ku pri Linču, to je že sedmi kraj njego-vega vktništva. Perika nimalo, pač pa polno u?i. Popolnoma so raztrgani in srajce r^ma noben berač take, kakor on. Vendar pa pravi, da Je veliko bolje, kakor je bilo na Koroškem. Bele lase ie že dobjl jn pravi, da so zrasle prve odvjetništva. Poslati se mu ne more nobene reci, ne perila. ne berila. Vprašal bi: Ali se sploh kdo za vjetnike kaj briga? Kaj dela Rdeči križ? Odbor koroških begnncev naznanja sleđe^e: Ker se ponovno javlja mnogo koroških beguncev, ki na naše pozive v listih prej nišo poslali svojih naslovov, opozarjjaino, da je treba pridejati vsaki prošnii za podporo potrdilo župnijske-ga ali občinskega ali sođnijskega nra-da, da je dotičnik res bil begunec in kako dolgo; to jo potrebno, ker razni ljudje, ki nišo bili begunci, sknšajo od odbora đoseči pođpore- Nadalje nama-nja odbor, da se delijo samo denarne podpore za čas begunstva- Obleke, obuvala in perila odbor ne more preekrbeti. Prošnje za državno podporo mora vsak begunec sam vložitl pri pristojnom okr-glavarstvu. Škode nastale vsled vojnih pohodov ne poravna odbor s podpora-mi, tem več prizadeti naj jo javi dotični komisiji na Koroškem- Pisma In prošnje naj se naslavljajo do 20- t- m- na Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4, po 20- Juliju naj se pošljejo g. blagajnicarju dr- Janko Ar-nejcu, župniku v Zrelcu na Koroškem. Neeovon slučaj. Dodatno k notici dne 3- julija z Vica nam še poročajo, da je nadučitelj Štrukelj zagrozil uČ«ncem svojega razreda z dveurnim zaporom, ako bodo prepevali zadnjič omenjeno narodno pesem- — Posebno Se osvetlju-je mišljenje tega cloveka, ki je predsednik Slomškove zveze, nastop v domači učit. konferenci, kjer je z ognjevito podporo katehetaApejassvojim vplivomna učiteljice dosegel sklep, da se na dan proslave narođnega ujedinjenja pri slavnostni solski maši ni smela peti narodna himna >Lepa naša domovina<* Sedaj pa samo čakamo, kaj bodo okrenite merodajne oblasti proti temu gospodu!? ArethtD §o m Vrfmlkl župana T r-5 A r j a ln občinskesra tajnika S e 1 i-š k a r j a ter i ih prej?eljaH v Lj ubij a no. Oblast ie otišla na sled velikim nered-nostim. Podrobnosti še nišo znane. Trsar ie bil znan kot eden najrerneiših pristašev dr. Šusteršiča. O stano vanjski bedi se mnogo raspravlja. V Slov- Bistrici pa so že pol leta či3to prazne tri voiašnice, ena popolnoma nova, kjer je bilo pbprej do 1000 voj«kov. T»m s*oji nadalje prazno novo šo'^ko poslopje Schulvereina in velikanska jahalnlca- Vlada baje ve za te prostore, a noben urad se noče tja preseliti- Vsem slovenskini fantom In dekle- tom ter posebno vsem domaćim, ki ne dobe od nas nobeoih ooročiL naznant»> jo, da so 5c živi in zdravi in Jim inribV ljajo nebroj srčnib pozdravov iz Korota na fantje slcrvenskecra Dlanteskeca! golka 2. stotniia. Dri Dosadkl na eort Sv. Mihaela nad Mostičem: kad. «sd. Sadar Adolf; četovodja TavCar JoSto. Selca nad Skofio Loko; desetnik Ra»-berger Franc, Št Rupert; desetnik Pfajfar Joža, Selca nad škotio Loko in strelci: Novak Franc, St RuDert: Bur-nik Franc, Sfara Oselica: Smrekar P*-vel St. Pavel: Saje Jakob, Mirna oečt Hren Franc Kandiia; Zaiec Franc VeL Račna; Okorn Jože, Besnica; Jurkovič Joža, Banjaloka; Pristov Franc Ra-dovlilca: Rupret Ivan, Bohiniska Bela: Bauer Jože, Kuželj; Mejrlič Miha, Lom: Tepina Franc Jezersko: Jenkole Ivan, Jama; Pavše Ivan, Brezje pri Rž. Dolu in še drugi. Nemškl poštni pečat še imajo vedno v Konjicah. Skrajni čas bi že bil, da bi si tamkajšnji poštni urad nabavil slovenski pečat. Ali je tamkaj 5e vedno nem§ko misleč poštar? Tz BoStanja ob Savi nam pišejo: Ne-dolgo tega se je poslovil od nas g- Fr-Ceč. Pred vojno je bil nameščen tu kot gozdar pri grašSini, katere lastnik je bil Zagrebčan Ansch- A ta Je prešla pred par leti v last Hrvatske eskompt-ne banke- Ona Je nastavila za gozdarja — Čeč je bil mobiliziran — te vpoko-jenega Ferdinanda ginkovlca, ki je si-cer rodom Slovenec — doma nekje pri Tdriji — a narodno zavest in đomo-Ijubje je pustil na Dunajn, kjer je živel kot vpokojenec pred vstopom v to službo* — Ni lepo, ako se komu odvzame služba, ako je le ta bil primoran Iti k vojakom; služba bi smela biti zasedena po drugih le đotlej, dokler se mobilizirani ne vrne. Banka bi ▼ tem slučaju postopala pravilneje, ako bi odslovila vpokojenega nemškutarskega Sinkovica in zopet nastavila povsem narođnega Ceča- Za obi*ambni sklad fe nabrafa gosp. Kallauer Uršula med delavstvom kralj. tobacne tovarne v Ljubljani 235 kron 10 vin. Marliivi nablralki najsrČnejŠa za-h\^la. Dalje so darovali g. uradniki krali tobačne tovarne 131 kron. Skupaj 366 kron 10 vin. Za hotel pri »Đelent vohu v Celiu, kralja Petra cesta št. 7. in 9. je mestni magistrat celiski podelil hotelsko koncesijo sr. Karlu Goričarju. Izlet na UrSulo. Mariborska do-družnica SPD priredi v nedeljo, dne 13. juliia izlet na Uršulo. Odhod v soboto, dne 12. julija ob rjcJ 16. uopoldne z vlakom do Guštanja, od tam peS na Uršulo (1700 m), krasen razdod čez slovenski Korotan in štajerske rore, prenočišče, v nedelio douoldne na sror! , planinska veselica s petJem planinske?« oddelka, sodelujejo razna narodna društva. Popoldne odhod na oostaio. Provi jant se naj vzame seboi. Mariborsko partijo vodi gosp. dr. Brence. Ćastna člana marfborskega »Sokola«. Mariborski Sokol je JzvoUI za Čast-na člana bivšega svojega starosto dr. Frana R o s i n o in profesorja dr. Ljudevita Pivka. Dne 1. t m. so v Na-rodnem domu v Mariboru priredili dr. Rosini častnf večer ter nm izročili Cast-no diplomo, ki jo Je lzdeJal prof. M. Corič. Prof. dr. Pivko Je bil ođsoteiv ker se ie udeležil sokolskega sabora v Novem Sadu. Mezdno idbanjo. Marfborsko stav-binsko delavstvo Je v mezdnem gibanju. Delavci te stroke naj ne potujejo v Maribor dokfer ni ribanje končano. Glavni zastoo Tzafenmo zavarovalne banke »Slavile« v Mariboru. Vodstvo« glavnesa zastopa v Mariboru, Gospo-ska uL št 38, II. nadstr«, je prevzel za-varovalni uradnik in znan narodnjak gospod Fran VrSIč. Imenovani spre^ jema zavarovanja proti požaru, vlomsldf tatvini in na življenje ter podaja toza-devna pojasnila. Izvajajte geslo: »Svo-; Ji k svojim« in zavarajte se pri domaćt slovanski zavarovalnici, kajti le te bodo imele v Jugoslaviji prihodnjost Na trga se dobi zadnje par dni 2e novo zelje v elavicah in nov kromplr.; Zelje ie po 4 K 80 v kg, krompir pa poi 2 K 40 v. Tuđi ceneje se že dobi PonesreČil se le v nedeljo popoldne pri prelazu na Dolenjski cesti 51et-ni trgovčev sinko Hugo Skala. Ko Je * čuvaj zapiral pred prihodom vlaka že-lezniško zaporo, je deček prišel z desno roko med drobova katera sta mu od-trgala pri prvem členku mezlnec, druge prste in roko sploh pa znatno pretr-la. Prvo zdravniško pomoč so pone-srečenemu dali v garnizilski bomišnicii nato so era vzeli pa v domačo oskrbo. O vžigalicah. Y včerajšnji števllkl l& bilo pomotoma naznanjeno, da soj linbljanski trgovci opozarjajo na đra& bo >Impexc radi vžigalic in da je cen£ na drobno za skatljico 50 vinarjer^ Družba se s prodajo na drobno sploh na peča in je ceoa v prodaji na debelo 86 vinarjev za škatljico- »IijuMmkanje« je vSeraj prlvabild v Kino Ideal ogromna ob&nstva, ki je; sledilo đo konca tej pretresij Ivi žalcn igri z napeto pozornostjo* Filmsko deld je točno in vestno poeneto po orlginaltu drami Artnrja Schnitzlerja, le konec J0-drugacen, a jako efekten: obiskovaleo vzre pred seboj sliko, obe žrtvi lahko-miselnega ljubimkanja: Frica S& Kri-stino Vsi igralci so najboljši nordijski umetniki, glavno ulogo Frica pa igra Valdema* Psilander mojstrsko dovršeno in naravno« — »KađitL.Je prepo-veđano« po' dogovoru dveh mladih ien-prijateljic njunima zakonskima sopro-gama- Ta prepoved j>a rodi ljubico tra-gikoni^diio, kl pa konca * 9gjMm ^ Sta. 4. ^LOVfcHteKi SAKVXJ\ Om • j4tijft )»l* 159 jHr> dovoljstvo. Trn spored oetane ie dane« in Jutri* V petek velikanska nnmaHja* Sksrpgoa I, irt> Kino ideal*_________ Vremensko porofilo. fWtšA mi u$tjm tm-t 1nk& tfM ttak m mm. = 1 <* teI š*| i • ■5 •*«•• -St g-I Vttrovi Nebo ™M> vw/n gfl_______________ ft 2. pop 734-0 25 4 sL \gx. ve«. obi«? . 9. iv. 7317 22-4 . deL obltč 9 7. zj. 732.1 20-8 sL jgv. poL oblat Padavina v 24 urah 0*0 mm — Srednja vČerafSna temperatura 21*8°, nor-malna 19*50. — Vremenska napoved za jutri: Vetinoma lepo, severno vctrovno vreme. Kultura. »Glasbena Matica.« V dobrođelnem koncertu na proslavo godu Njega Veličanstva kralja Petra v soboto, dne 12. jufjja, bodo sodelovali pevski zbor »Glasbene Matice«, pevka fcdčna. Jelica Sadarjeva kat solistinja in komorni kvartet na godala gg. Rihard Z i k a, Ivan Trost. Mirko D e ž e 1 a in Lađo 2 i k a. Vstopnice za ta dobrodelni koncert ki se vrši na korist vojnim Invalidom, se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Slovenci, proslavimo imendan našega kralja s plemenitim!, dobrim! deR! — Vse pevke in vsl pevci »Glasbene Matice« se prosijo, da prideio v petek zvecer ob 20. uri k vaji v Matico. Drugi koncert bratov Jovanovićev« Razpoloženje obeb umetnikov je blio ©čividno $e lepše kot pri prvem koncertu; to je bilo opaziti že taioj pri nvodni točki- Sila težko izvedljivi Paganinijev koncert je bil igran naravnost vzomo; vse njegove nakopiSene tehnične težko-če so zvenele neverjetno čisto in bre»-hibno; občudovanja vredna je bila iz-peljava različnih dvojenk, akordov In flageoletov* Tndi v prednašanju ee Je izkazal violinist pravega umetnika: njegove gosll pojejo, se vesele, jočejo in vsa skala različitih čustev od pobo*-nosti do strasti bo zrcalijo v njih- Interesantno bi bilo veđeti, ali je to predna-šanje pri tako mlađem umetniku že pre-migljeno ali Se Instinktivno? — Izmed ostalih točk moram pohvalno omenfti dva menueta (prvi Mozartov in drngl HSndlov); oba sta bila v violinskem in klavirskem partu izborno predvajana* Ta večer smo imeli priliko, slišati tuđi pianista — spremljevalca- kot solista. V pavzi, kl je nastala vsled tega* ker je violinistu med igro počila struna, nam je mladi pianist pokazal svoje klavir-sko znanje s takim nspehom, da je moral dodati se eno točko, ki jo je izsvedel tuđi zelo hvalevredno. Po spoređu eta morala umetnika, ki jima je občinstvo prirejalo navdueene ovacije, dodati ne-kaj točk. kl so bile po večini vzete iz ppoređa prvega koncerta; med temi mi je najbolj ugrajalo proizvajanje Pugna-ni - Kreislerjevega >preluđlo e alle-groc- — Neznosna vročina je motila tako predvajalca kakor tuđi posluialce; ražen tega je napravljalo mučen vtls občinetvo samo. ki se ne zlepa ne «gr-&a ne more navadi ti na točnost- L- M. S- L.jnđ?košolsko vprašanje v Jugoslaviji- >Pravđa< poroda, da treba v na£i 'državi še 8000 ljudskih šol z 10.000 učitelji- Vlada je v to svrho ocobrila kredit 10 milljonov. Organizacija inženirjev- Kakor se je že poročalo, je bilo te dni v Zagrebn posretovanje delegatov vseh pokrajin-skln inženirskih društev, ki mu je bil predmet osnovanje enotne organizacije inženirjev in arhitektov v kraljeetvu Srbov, Hrvatov in Slovencev- Posvettv vanjje se je izvršilo v eplošno zadovoljnog Udeležili so se ga iz Beograda podpredsednik tamošnjega društva Bur-mazovič ter Člana Milo Savrjevič in Po-povič, od sarajevskega društva pređ-seđnik Mirkovič ter člana Damjanovič in dr- Turin, od splitekega druStva pređsednik Senjavi in član Matosi6t od ljubijanskega društva pređsednik Str-gar, iz Zagreba pa člani dr- Handmati, Voda in Dragič. Pod predsedstvom g. Mirkoriča je bil sklenjen in sprejet nacrt za skupno delovanje in edinetveno organiKadjo, v kateri naj bi eodelovala đoBedanja pokrajinska društva kot po- đružnlee- Nacl&lje se je nstanovll za5a»- : ni n.x>T-».Tml odbor, fei t\aS >nkr^ie Tee t*o^ trebno. đ& a& LP/, aecemnra. t- 1- vrsi V Beograda glama ostonorna skupSCina nove organizacije- Ka istem -poervetOTtL-nju je bilo eklenjeuo, da se prlSne iz-dajati teueneko glatilo udruženja iožtr nirjev in arhitektov kraljeetva Srbov, Hrvatov in Sloveneev, ki naj bi izhajalo v Zagrebn in čigar prva šterilka na] bi izšla Se v te£oSem meseca. Raspravljalo se je o Stovilnili važnfli vprafia-njih glede javnili dei i ozirom na tebr nično sođelovanje ter se je sklenilo a ozirom na to podrsett na merodalnlK roeetih potrebne korake. Delegati 80 si ogledali najvafoejie sgrađbe meeta Zagreba, o katerih so se jako pohvalno izrazili- Zborovanje ]e poaetil tođi župan dr- Srkulj* Poslala *ta se brzojavna pozdrava kralju. Petra in prestolona-sleđnfko- ___________________ Harajte ia «*fi« jwm irattsl ■9hMMMMBHNDA MUSDIlHDISni^B Irroi Mluiterili prttaetor bres konpetizacOe. Ceotrahia uprava u tT-govski promet z inozemstvom v Beo-gradu poroča trgovski in obrtnfSki sabornici v Ljubljani, da bo v bodoče đovo-ljevala ir\^oz brez kompenzacije, toda proti plačilu režijskih stroškov za na-slednje predmete: sirovo seme, vinska drozjra. omleti koruznl storži, med, vino, žsanje. bar in mandeljne. Tozadev-no obvestilo, kl vsebuje rudi postavke režijskih stroškov, je interesentom v zbomični pisarni na vpogfed. Ribarstvo- Na konferenci o jadranskom primorju v Beogradu se je govorilo tuđi o važnosti ribarstva. Istina je, da je ribarstvo važno in so naše vode bogate rib, ali glede ribarstva treba ▼ prvi vrsti organiziranoga dela; v upravo treba postaviti veščaka v ribarekem vpra^nnju, ki bi bil sposoben, da uredi ribarstvo države- Satno ne se ozirati na avstrijski sistem, ki je nametnu ribarstvu jako škodo val. Lahe skrbi jugoslovansko tržišče* >Secoloc je s ekrbjo zapisal te dni dej-stvo, da Jugoslavija sklepa razne trgov-ske pogodbe z vsemi državami- Italiji preti nevarnost. da bo izključena z ju-goelovanskega trži^ca- Zato treba, pravi >Secolo<, priznati Jugoslaviji vse, kar jej priznavajo tuđi drugi zavezniki- Anglo • belgijsko - srfcka banka. Kako? poroča jo iz Zagreba, nameravajo o«l>M>viti an*lo4*]fijifc»*rl«ta» kip-U * hmjMkm M-toSmntm** m konsoTcij 86 kavi tuđi s mstaaovitvijs hipoMM banke- V Nwiki Av^riii toi» U «dmt tliMttli baak^y«af Z Dunaja poroćajo, da boee Nem&ka Avgtriia ▼ pronata •• nahaiaioc« bankovee ie enkrat šlgosati-Ob tej priliki g» baj# odtegne prospu polovica bankovoev. Draitvene vesti in priredttve. Zvera JutoslovaiiskHi zelenite. Jev, podružnica LjubUaai IL opozarji tovarfše odbornike, da se bodo redne tedenske seje vršile vsak pooedeljek ob 19. uri v dmStvenem prostoru, kolodvorska ulica 29. Vhod skozi fostilno ali kuhinjo. V slučajo. da je ponede-ljek oraznik. se vr§i seia v torek. Prostovoljlno ica«!lno hi retevalno društvo v Krattiu proslavi svojo 401et-nico dne 3. avjrusta t. 1. ter prosimo, da se cenj. druStva na to prireditev ozira-jo. Natančneiši vspored priobčimo pra-voćasno. Odbor. Kraetiiska podružnica Lhnbaš-Ru§e zboruje v nedelio, dne 13. iuliia ob 8. dopoldne v ruski Soli. Na sporedu je med drugim predavanje potovalnesa učitelja Goričana o kmetiiskih oncani-zaciiah v splošnem in o sadiereii ter volitev deleeatov za občni zbor Slovenske kmetijske družbe. K obilni ude-ležbi vabi načelstvo. Nainoveiša poročila. (Naša izvirna poročila.) VILJEM HOHENZOLLERNSKI PRED SODISCEM. — PROCES BO V LONDONU. London, 5. juliia. Sodišče, ki bo sodilo bivšesra nemškega cesaria Vilie-ma II., bo vodilo raroravo pod egido Zveze narodov. V sodišču bodo zasto-pane te - le dežele: Anelija. Franci]a, Amerika, Italija, Belgiia kralje-s t v o SHS in Portugalska. V vsakem slučaju bo vsaka izmed zavezniških držav imela oravico, da po^lie v London svojeisra juridičnesa zastoDnika, da bo prisostvoval razpravi. Kakor ooro-Ča »Evenine News«, bo sodnemu dvoru predsedoval lord Summer, obto^bo rja bo zastopal bivši ereneral sir Gordon Stewart. Razprava bo iavna in se bo najbrže vršila v zbornici lordova Kateri dan se razrrava prične. Še ni določe-na Najbrže se Droces Drične sele do-zimi. Razprava bo trajala zelo dolec, ker bo treba zaslišati veliko število prič in proučiti veliko število dokumen-tov. Viljemu II. bodo priznali pravico, da si svobodrio izbere svoie zasrovorni-ke in branitelje in da navede tuđi sve-doke. Vse one, ki bodo Dozvani pred sodišče, bodo na aneleški voini ladii prepeljali v London. Viliemo Hohenzol-iernskes^ bo stražila posebna srarda. ki jo bo zbrala Zveza narodov. Polesr Viljema bo obtoženih tildi okrasr 70 nemšicih pomorskih Časrnikov. niim na Čelu bivši veliki admiral Tiroitz. REVOLUCIJA V REPUBLTK1 PERU. London. 6. julija. »Times« priob-Čujejo iz Lime to - le brzojavko: Prvi in drusrt polk. ki ju je podpirala tuđi policija, sta vdrla v Dalačo predsedni-ka republike Parda ter jra proglasila za svojega vjernika. Za nredsednika republike je bil izklican M. Leenio. Voia-ki so oddali več strelov. vendar pa ni bil nihče ubit in nihče ranjen. Na čelu vojaškega prevrata stojita general Ca-ceres in polkovnik Giraldo Alvarez. NEMŠPA VLADA ZA BOUŠEVIŠKO PROPAGANDO. London. 6. iuliia. »Morninepost« pri^bčuje to - le taino naredbo pruske-ea voinega mlnistrstva: »Berlin. 20. aprila 1919. Prusko vojno ministrstvo, §t 1972. Zaupno. V sporazumu z mini-strstvom zunaniih del Vam vojno ministrstvo naroča, da sporočite imena onih vojakov, ki so popolnoma vešči fran-coskeua in ansle^kesra jezika in ki so docela zanesljivi. Predvsem se nai iz-bero oni Nemci, ki so pred vojno živeli v inozemstvu. Ti vojaki se imaio udele-žiti kurza. ki j?a priredi vojno ministrstvo v svrho, da se iih seznani in pouči o ciljih in metodah boljševizma. Vsi ti vojaki so določeni, da se odpošljejo v Frandjo in Angino, da prično tamkai boljSeviško propasrando. — Za oddel- nesra nreds+ofnilca stotnilc Retisclie.« LJENIN OĐSTOPA BESARABUO. Oaueva. 7. luliii M KiSiniua Đoroi Cajo, da je bolJševiSlta vlada sovfetov v Moskvi poslala ooveljtMO^fcirra ro- munskemu generalu, ki načeluie oroti- boljševiški artnadi na Dniestrn. deou* tacijo ter mu ^oročila, da je Ljenin pripravljen, skleniti z Romnirijo Časten mir in ji odstooiti Besarabiio ood oo-Jtojem. da se Romunija ne bo več vezala z Ukrajinci in z vlado admirala Kolčaka. (PoročUa iz Zagreba.*) OROZODEJSTVA TAftlOH ČAST- NIKOV- OgmMn, 9. iui]j&, Ocividet ki so vSeraJ svečer prispeli semkaj, pripova-đujejo, da so trije italijanski čaitniki napadli nekega Franooz% da eo ga formalno zaklali ia mrtvega maaakrirali* To 8ta potrdila tuđi dva vičja angleSk« pomorska častnika, ki sta o tem zločina poročala svojim vladam- PONUDBA BELE KUNA-B#tgr»4, 8. Jnlij«' ^*)i*ilno sa fii> Kuna pripravljena izročiii brez note državi SHS osebe, ki se nahajajo pod odsvojno zabrano na teritorijih, ki jim gospodari vlada Bele Kuna, — toda 1© pod posrojem, da da Jugoslavija Madžarski živež* ZAKON O SOnNT FSTAVT ZA B08N0 IN HERCEGOVINO* Sarajevo, S- juiija- Zakon o sodni ustavi za Bosno in Hercegovino je po-daljšan z ukazom ministrstva pravde do 1- januarja bodo^ega leta- • SARAJEVSKI SELJAKI IN AGRARNA REFORMA. Sarajevo, 7- juliia. Okoli 50 uglednih seljakov iz Sarajevskega okraja brez razlike vere so imeli včeraj pred-poldne konferenco, na kateri so skle-nili, da se skliče za nedeljo v avlo mest-ne občine skupima vseh eeljakov iz Sarajevskesra okraja, na kateri se bo pretresovalo delovanje o rešitvi agrar-neera vprašania in izvoli odbor, ki bo zastopal kmečke interese- TKTTVr^A V ZAORBBU- Znar^b. 9- julija- VčerajSnji >Slnž-beni Liste prinaša naredbo o osnutku tehniške srednje sole v Zagrebu. Ta šo-la ima namen, da nudi učencem na-obrnzbo v strolrovncm znnnju. da bodo mogli eodelovati v raznih inđustrljalnih podjetjih. Vsled osnovanfi te sole, je prenehala funkcijonirati đosedanja graditeljska šola- DR. JSTEFANOVT^ ZA NADVOJVODO FRIDKRIKA- Osijek, d. julija* Osiječki advokat dr. ŠtefanoviĆ je odpotoval v Pariz v svrho intervencije, da se dvigne sekve-eter raz prerooženje nadvojvode Fride-rika v Belu pri Osjeku. PODJETJA BARONA GUTMANA. Osjek, 9- julija- Poznani baron Ghit-man je odpotoval z nekaterimi slavon-skimi industrijalci v Pariz, da plaeira tam delnice svojih podjetij in tako obrezuspe§i sekvestracijo- REGENT ALEKSANDER POSETI DUBROVNIK? Dubrovnik, 8- julija. Neke novine Sirijo ve«t, da namerava regent Alek-sanđer posestiti Dubrovnik. PONOVNI NAPADI NA FRANCOSKO POSADKO NA REKI- Reka, 8- julija- VferaJ so se pripe-tili ponovni napadi od strani Italijanov na franeosko posadko na Reld* O do-godkih poslednjih dni se je obvestila vlada v Parizu. Francoska posadka Je dobila nalog, da naj bo vsa pod orožjem- nm inu* ITALIJAigKB TMITOfflfAIffll ZAJHTKVB- Zakaenelo-) >Vossiscne Zcituiig^ poro-ča ii Lugana, It^lijanski mlniBtnslci svet se je v petek pečal * itaUjanskimi teritorijalnimi raht©v>mL Ministnki pređsednik Nitti je sporočil, đa se Je Tittont kot pređsednik italijansk* mirovne dAlegacij« dogovoril s dragimi ćlani delegacije, da se naj itall|«rtl teritorijalni problemi eprejmejo ▼ nt-rovno pogodbo z NesnSko Avstrijo- OGSfiKA KfiONA NAŠI DINASTIJI?. LDU. BUDHEPKiTA, & julii«, (I> kor- vrađ) Ogrski dopisni vad porooa: Sakmr izjavila >V5ro« Ujsag<, Je rckal pređsednik ^egedinske protivlaiie grof JuliJ KarolTi nekenra iumaliatu: Ogr-flka je preslaba, da bi a« aama m>gl« Regenerirati. Zato namerava vlada, kakor hitro »ogoče preloiiii aads* ▼ B»-i1linniW< ia poraditi ogrado kr#a© Im-mmwbmm vlada«!« ts &i**\a&m fH^r> HLADNO fcAZlUVB MED FEAKO^ jo ni rr ALuo- LDU. 81* G#nMia, 9- jolija, (DKV) Slevilni pariški Uati M v«jamirJAJo vsled oštre piaavo Italijanakega £aao-piaja napram Fraaeoaki ter o aporih^ ki ao nastali po nekod med itaUjanskimi in rranooskimi vojaki- »Journalc npa, da bodo pogajanja med Tittonijem ia Tardieujem, ki je kot snano pred tedni predlagal kompromis v re&kem vpraiar nju, dovedla do uspehov- List plse, da noće dvomiti nad postenostjo Tittonij*-vih izjav o eimpatijah za Francijo, želi pa, da naj ae raxburjenje Italijanov energično omeji* >Petit Parisien« na-glaša v notici dejatvo, da so se povodom spopadov med itaUjanskimi in franco-skimi vojaki ohladili odnosa ji med obe» ma ondotnima vojaškima poveljništvo-ma. Obenem beleži podobne spopada v Genovi« ZA VILJEMA HOHENZOIiLERN- LDU. St- Germain, 6- julija- (DKU.) — (Zakasnelo-) Poroćevalec >Chicago Tribunec javlja, da so elani amerikanske mirovne delegacije predsdnlka Wil-sona brzojavno vpradall, je li res privoli! v to, da eodijo cesarja Viljema v Londonu- Niti Langing, niti poslanik White o tem riiata vedela niceear in ne moreta verjeta, da bi jima Wilson tega ne bil sporocil- PROTI BELI KUNU. LDU. St. Germain. 6. julija. Neki poročevalec iavlja, da je po pritisku Clemenceauja svet petorice sklenil, vprašati vojaške izvedence o moči Bela Kimove vojske fn topništva in o š^ antantnih čet, ki bi bife tako} na razpo-lago proti Ogrski. Hoover je bil v seji navzoč in je poročal, da Osrrska ovjra prehrano Poljske. Ćehoslovaške, nr provinc in Romunlje, ker se vse želez-niške zveze stekajo v Budimpešti V dunajski okolici je le malo francoska? čet, dalje na jugu pa so srbske in ro-inunske čete. Glasom poročil ima Bela Kim na razpolago okoli 200.000 mož, od katerih pa je oborožena manjmanj polovica. Ima nekaj artiljerije, pa nič municije. Zatrjuje se, da Bela Kun oskrbujo svoie ljudi v fdavnem z zalogami, ki jih je ukradel iz Hooverjevih vlakov. Fr cezi in Amerikanci menijo. da so fran-coske čete pri Dunaju prešibke, da bi mogle nastopiti proti Ogrsk!. Na drugi stran: pa nočejo sprožiti napada c munske strani, ker se boJUo, da bi ro-munske ofenzive ne mogli več ustaviti, ako bi se enkrat začela. Čehoslovakov ne morejo poslati proti Ogrotri, ker Bela Kun ovira transport Dana bi bila možnost poslati proti Kunu italijnrr kavalerijo. Italijani pa zahtevajo za to kompenzacije, kj jih Amerika noče datj. Razne stwnt ♦ Veliko poneverjenje v mađianko-erdeljski banki- V Kološvaru so aretl-rali 22 oseb, ki so v zvezi s poneverje-njem 6 milijonov kron v madžarsko-erdeljski banki* * Laški aeroplan asgorol- Na laSkem aerodromu v Solunu je eksplodiralo 3000 bomb vsled ognja, nastalega v sa-logi bencina. Uničenih je 35 letal- Skoda je ogromna* • 5000 frmneoslđli deklei se je po-ročilo tekom vojne s Amerikanci* Sedaj vodijo ameriski vojaki svoje francoeke iene domov v Ameriko- * Maha in psihologija narodov* Kaj stori mofiki, ako dobi muho v ko-zarcu. Ako je Spanec, vstane jesen in se odstrani, ne da bi pil* Francoz vlo-vi muho i dvema prstoma in jo ubije, potem pa natakarja ozmerja* Anglež izlije pivo ali vino ter zahteva nov ko-Earec* Nemec vrže muho prod in ixpi-jef praktični Eitajec pa najprvo ppje muho in potem izpije pivo ali vinov kjer se je kopala muha • Kolajna snage- Francoska vlada je predložila parlamentu zakonski nacrt za napravo spominske kolajne interaliiranoev, ki se bo imenovala >ko-lajna zmage«* ♦ Kako se sedaj nničniek> min-ionL AmeriSka vojska, ki se pripravlja na odbod, pali svoje avtomobile in ostali materijal. Francoska vlada je namreč prepovedala prodajo teh red. imi. Amcncioom se ne mm mm- 2ati nazaj v Ameriko ta materijal, xato sa unl&ijeK Posebno DfiJ^elifiki nlfiA odnošaji med AmeriKo in Francijo. ♦ Nemiri v Berftau radi lakome. Ztvll manjka v Berlinu in dragima Je neznosna. Dne 23. jnnija so biH v se-vernem dela mesia sooet veBki nemiri Množica ie vdrla v prodajaHšča ži-vil In zaCeta plenftL Prišlo ie voja-Itva nakar ie bik) več oseb ranjenih in mnoco aretiranln. Taki nemiri so v Berlinu nekaj vsakdanjega. • PiMtel|i«S ki «i mk pisati* Koncem oaemnaistaga stole^a |# iive-la v Parica Mariia 01ympe da Gotidoo, kl m je s svojte talentom dokopala do ugledne verjave na pisateliakm polfn* Njena dela obeegajo romane, drame in rasprave o socijalnih vpraianiih* Ali pisati ni snala, marveč f* rwm dela •fiktirala »vojeum pisarja- • Bolnih fc| koee ilvvti. Nekenra lujlramu kmeta se Je sdelo, da Je bolan. Sel f* k sdravnikn, katere^a je pvoeil m^Bnv^anV *t^h *^nnnVnnlnv*U^^. ^E^nsn^^nv^nCnV ^SB^m n^ft •»^» •■ Mrafor MIITIIK B1B R povedal, kako na} Uvi, da be> atom* Em mm ni sapiaai »dravila, je sabtevml kmet nai ran kaj npiie, cei, tadl go-spod doktor mora Uveli* Z receptom Je iel v lekarao, oeS, tuđi lekarnar mora ihreti, sato mora ka] saatailtl* Ko Je kmet prinesel sdravila domov, Jih Je nekaj časa ogledoval potem pa vr-gel^ia plot, rckoo; Tndi Ja* moram 'ttTBflt * ^fajstarvjfta sMtava- Danska ssr etfbTS, Danebrog, Je doilvela te dal svojo 7001etnlco- To je najstarejsa na-cijonalna zastava. Njen beli križ na rdečem polju je emblem čudotvorne pojave, ki Jo je ugledal Valđemar Zma-govlti, ko je na čelu svoje vojske nv valil na Estonee pred Bevalom 1219. Tako si prlpovedujejo Danci- Legenda trdi, da je krvava zastava padla s neba v vrste danske vojske- * W0sonov sir- Pariški list >Joux-nalc se jezi, da se dajajo raznim je-stvinam imena slavnih mož- Ali to nič* ne pomaga> Neka posebna vrsta špan-skih smokev se imenuje Focheva smokva, v Parizu nosijo >Clemenceauov klobuk«, jedo Joffrejev sir in sadnje Sase so francoskl sladkosnedeži neki posebno pikanten sir krstili na ime Wileonov eir- * Mrk solnea in braojav bres fcicv Znaki brzojava brez žic so toliko jaa-nejši in močnejši, kolikor Je elabša eolnčna evetloba* Po noči se mnogo lažje sprejemajo depeše, kakor po dne-; vi* Učenjaki so napravili posĆus, kak vpliv bo imel mrk solnoa na brzojav brez žic pa ao res ob solčnem mrkn koncem maja s postaje med Kongo in Brazilijo đoSle v Pariz točno vse ve* sti* Zračna crta znasa nad 5000 km* Polzvedbe* Nalden ie bfl dan« zintraj na Dnnajski cesti en bankovee. Dobi se na Marije TereziJe cesti $t 6, hiSa na dvo-riSčti 1. nad str. Ifice se Marija SnidarsiS, roj- Grm in njena dva sinova Alojz!j in Ignac; žanje bi rad zvedel njen mo£, ozir- oče v Sev- Ameriki- Njegov naslov je: Aloj-zij Žniđaršič, Cabin Creek, W* V* in ćore ob Mr- Fr* Sakser 83 Courtlandt St* New* York Citty U* S* A- Izgubila Je včeraj dopoldne na glavni pošti uboga sluškinja denarnico, v kateri je bilo okrog 120 K, raznih znamk za 1 K 90 v. Pošten najditelj naj denarnico izrodi Pepci Radovan, Lfub-Ijana* Dunajska cesta št. 16, HI* Denar Je bfl najde« v sobofo po-poldne na MiklošiČevi cesti. Vsota je srednja. Dobi se na Fr. Jožefovt cesti št. 5, n. nadstr., desno. Kđo ve kal? Kdo oć vraCajočIh se vo!. rus. vjetnikov ve kaj o mojem svaku Viktorju Metllkovec 1* Volčjega grada pri Komnu na Krasu. zadniiŠ se ie oglasil v teta 1916. % ruske fronte, naj MagovoH sporočit) proti nagradi na naslov: Leopoida štolfa, Zg. SiSka, 54. Izdalatet] tu odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastuim to ttofc ^Narodne tUtarne^ Poslano.* P- L ff* Antonu Pesku, uredniku in lastniku dnevnika >JngoBlavije€ m Ljubljani- V Vašem dnevniku »Jugoslaviji« 66. 13. marca 1919 sem bil napaden na način, da ne želim ponavljati proti meni naperjenih oeltkov* Tožil sem Vas in Vašega sokrivoa, nepoznanega pisca dotičnoga članka- Dne 10. maja ste bili saslišani pri preiakovalnem sodniku in ste izjavili: >Inkriminoyanega članka m naslovom >Dr* Cervar v Beogradu« v mojem dnevniku >Jugoslavija< z dne 18* mar-oa 1919, štev. 64- pred natisom nisem čital, kar obžalujem- Ce bi ga bil preje čital, ne bi dovolil, da se natisne. Čital sem ga sele pozneje* Vem pa dobro, kdo je pisec tega Članka, kar sem pa izve-del sele naknadno* Pisca seveda ne bom imenoval, rudi rokopisa več ne hranim, ker vsak rokopis takoj po korekturi se-žgemo* Pisec se nahaja sedaj v inozemstvu* Hocem se ž njim o stvari pogovo- rf.ti in bom potezu, pođal sai&da.ljix}^ Izja.— v«. To bom pa, mogei elorin &»!•> Jconoetm miiu Minul je mesec Juni] in Ti nicte Se podali svoj izjave ter le obljubljate, đa jo podate do L avgusta- Kaj pomeni to savlačevanjef Pozivljam Vas a tem, da izvolite nastopitl pred sodifičem ali v svojem časopisu dokaz resnice glede očitanoga ni čina in da naznanite pisca, ki ga poznate, da bo kot moi odgovor dal «a svoja očitanja- Ako Vam to ni mogoče, potem morate sami priznati obaoje ▼redni značaj onega napada na mojo oeebo in potem se izvolite povzdigniti na ta niveau dostojnoeti, da v Vašem listu pripoznate nekorektnost onega na pada- Pričakujem Vafiega odgovora. predno sa odločim sa daljnji konkretni nastop- ___ DR. GJURO CĐtVAR, _______odvetnik iz Voloskeg* * Za vsebino ten špica ie uredni-Hm odtovozna. koUkoc dolete ariM^ 159. ttev._______________________.SLUVzžNSKI NAUCHJ** dne 9. jnlija A»19. __________ Sten 5. Bančni uradnlk !S£e soho pri bolJSi družini % prostim vhodom, Če le mogoće tuđi s hrano Naslov pove upravništvo »Slovenskegi Naroda«. 6718 Đjfofj fini najboljeg sestava, sasma rilOlI IliOj, nov ili mak) rabljen želimo kuriti. Ponude tvrtci Se*wareii đmg, Zagreb. Prerađtfttera I. 3347 Cnijanli ilvaH stnff srtfc Ijer.i (linksarm). Ponudbe na upravn. pod .Haka«. 6703 V5eĐ iB586ST£«^?ŽŠ nite na Gospodarsko pišamo Dr. l?aa Cerne, Ljabfjana, Miklošičeva cesta 9 (ois-protl Hotela Union) telefoo 37. 4911 KBirajeffl snrtHoF !w. {fs^iSS si okrogel ali rezan. Cene ta les nalo-Žen v vaeon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna iaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 D9T9*i"3m na cjelom području Jugo-lUUf&fcsUI slavije svih vrst užarskih (vrvarsicih) potrebština kao strange, ulaze, užeta za govedo užeta za sijeno, užeta za rubi e. Tražtte cjenike od Trgova rte a^entnre i komisiona radna. Ljudevit Polla??, Vukovar. 6722 Tpf»n-!?frn n-rriJft v po najvišjih oenah zblr»ite aal G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer pontidba brez pomena! flak« TftMIb !•!«• pri C^lf«. 6420 Pozor, I trgovci in brivci ] PRISPELA velika količina parfume ije, Odo-la, Kalodonta, Pebeco, Peherove krćme za britje, Pixavon, Briltn-tlna itd. ter se dobiva po najnižjih dnevnih cenah na veliko in na malo ed.no pri tvrdkl d RnrHnvir Za-eb'iiicit 47 r. ĐULAUIAL, Telefon int 16-08 liuđiua — fino francoshOnijfl pravo MMm Ulje sli ovko pristao rum 40°|o in usakovrstno specerus&o vm na debelo. uiiLdUiiv U i LilLiL Linbljsna Cestu na RuMvo __železnlco št. 1. Fina inozemska n ♦*! (kompletne garniture) trgovina s kolesl I Lioli!]2flej3ri]eTeiezijeUL. Julu PicliL JIIIIJ I I k I lik : Liyfe9ja»a : BsTa igatui „ šorova Kavsi pridatek Prtehti y!bsU kls Sardino aa}boi]io vrsto Koktl Marmelada Paradllaa koasorva Bli Sosdoulraao mlo k o a aladkw|om. Kakao, Čokolada 0#aia4^a maat C«m atatol Ma ieluto pfit CatfU m M4a| m poU|a|*. Razpošilja po celem kra-ljestvu od 5 kg iiaprej lraako. Bibn rin ten 1918 okoli 20 pototrtinjakov lumm oaprodaj. Sode je porioti aaprej. faul Kmnt, fi^jf^* Haj.________________6729 Trgovina •tati trg li 1L nian rt 15. Ma li 15. antii i zaprta. flao traaoosko pnevmatiko pla'če in cevi priporoča IGN. VOK spatlalaa trgovina šUmfalta stro\%w la kolts. Habljana, Eođna olite ftt 7. 6276 Lastn i itiktrifnn iknrtvi vpfilfsm dthnmifj. Naznanilo. Podpisani naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v četrtek, 3. julija t 1. na Starem trgu 19, svojo dobro znano trgovino s prekajenim blagom, kjer bodem izdeloval UafeaatM vseh vrst iz prekajenega mesa po praškem načinu. — Za pobro postrežbo jamčim, ter se si. občinstvu naj-vdaneje priporočam. 6527 Jan Chalupnik, prekajevalec UuMfana. Večja množina solidno ia lično izg^tov. :': štedilnikov:': v več velikostih za vzidanje se dobi pri Fraac Ravberju, ključavničarju v Ljubljani, Marije Terezije cesia iL 6. Prevze-majo se vsa ključavničarskn in konstrukcijska dela in popravila rolet za skia-dišča v hitro in ceno izvrŠitev. 6785 7elo okusno, naravno, drka 200 bekto, 180 hekto belo, 20 rdeče, 6-7 •/, močno, novo, prodajem takoj radi preseljenja po RIO kron hekto portavno kolodvor v poslanih sodlh. Dragutin Ciglar, posjednik, Gornja Stubica, Hrvatsko Zagorje. Brzojavne poiradbe imajo prednost. 6758 Proda ae IĐĐObosov nove n IBOOkosov stare slrešne opeke, i Ljubljana, Reber St. 11. Mep stanovanje r udobni lastni bi§i v Gradcu, Lessing-itrasse \2f II. nadstropje, s 3 sobami, copeljo, plinom, elektriko itd., za tako ili 2a stanovanje s 4 sobami w Liub-jani. - Int. rranc tntek. 6748 W 0 Airodilnica in zaloga otografskih aparatov ter potrebščin. jitljan. SlHitopu iL 5. ianrlli zi obleke ..TEKU«4. Pnln2 raSki. Čistila za sltmnikc „STRO" ;1N*\ Ntdomestflo toMuu Nadome" tilo totletnegi Bila. V9R0ZNI PRA" EK'4 BaJbolfSe sredstvo za nego?a" je polti. PrclzkiicDo dobra sredst? roti Moqen. — Pirfiml bi diSave. iredstra za koizenriraijc Jaje — - KoacesijoairaBa taloga stnipo?. EflplMI ^ 1000 dolarjev — 100 kg čajft — aCQo kg premoga — l lovsko pnflto, 1 Spansko steno — 1 Werthchnerico Proda so: Nekaj vreč dobre kave, 300 1 I* siivovke, tuđi manj, 1 nov an>> ^m^u*»d> Prave a«, nam* m fMmMwmtort marke)M. -^sU t irmufl, jiintor mmi i mm im. Jtiafatnz. i V»a orodjOp tehnUke predmete, kuhinjske petrebiđae ter najrazllčnejšo železnlno^ I dobavlja točno iz zaloge I Martk BmM, tefealild pftotM, modla, tafelalsk« pvtribUtmB la iatos- | wtam mm irttto, ■■■■] (W1mi) L rtišl§»ratr»aM» 8 lft salofai !■*■ Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 9. julija 1919.________ ____________ •______________________159. Siev. Spretan krajenl zastopnlk za Ljubijano, ki tuđi potute po Jugoslaviji se išče za zmožno veletrgovino s soljo v Nemški Avstriji. Ponudbe pod „ivgMlarlto F 15T" na Kl—r*Cta Mm* nonc«a»Exp*dItlon, Stas. 6772 Ve€|a mnoZIna anM U in obrezanega lesa * Je naprodaj. Pismene ponudbe na upravo „Slov. Naroda* pod „Les 67$4". ■HESnBBHIEI EU ZB9 K£imBBBBiHI Vedno veliko zalogo hrastovih dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tsdi pokladanje. Cenc zmerne. JOSIP PUCH, Lfubliana Gradaška nlica štev* 22« w MOB93! SALONI tw LJUBLJANA — ŽIDOVSKA ?JL. 3 — DVORSKI TRG I. J^ pr5por©Ia aajjtfell© Islssr© ^ finih siamnikou, svilenih klcbukov in čeple za dame in dekli:«. Popravila se spreiemaio m to?no Izvrše. ^_____,!»«,________ ****** ^ Jadranska zavarovsSna dražba sprejema —«~ csb a as « « j£> ^ l^M? tf% 1 X€L w ^dl *£ u UlEjŠi vsakovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Prospekti in pojasnila so na razpolago pri glavoem zastopsivo JadreesKe i'wm\i Mte v Ljuljani Fracea JcSela cesta- 67-13 Išče se poslopje W bi se dalo uporabiti v industrijske svrhe, oziroma se kopl tovarna katerckoli stroke, naj je v obratu ali ne. Biti mora v Ljubljani ali bližnji okolici, ev. tuđi kje drugje. Ponudbe z opisom in ceno se prosi poslati pod __________.TOVABNa* aa Aiončio tUptild^ kl lUtcllč. Ljubljani.__________ Kupujem konje za klanje po dnevnih cenah. Ako se kak konj ponesreči, naj se spofoči brzojavno ali pismeno, pridem tuđi na dom ponj. Proda se tuđi večja množina suhe ga kon skega mesa« Ivan Mariniek, mesar, Glince pri Ljubljani, poleg tob. tovarne. Samozastopstvo za posamezne okoliše Jugoslavije za kmetijske stroje, orodje in surovine odda precejšnja tvora, strojev v Nemški Avstriji s sedežem v Gradcu uvedenim, kapitalno podkovanim firmam. Ponudbe pod: „Grosst&3!B" na Kienreichs A^noacen-Ezpeđition, G--^x Sac straese. 6771 letnika 1917, na vagone ali posamezne sode se dob! ta&of- Dostavi se tuđi na dom. Pojasnila daje: I. ]isgas!oi?ans!!! amifin! Hi Info?ai3snl zausc! 676l Beseliak & Rožane. LJabliaoa9 Fraačevo nadire2|o itev. 5. Konfekcija lastnega izdeika za gospode in dečke, obleke po meri in najnovejšem kroju, velika zaloga manufakturnega in modnega blaga, lister za moške in ženske obleke, športne srajce v raznih velikostih po najnižjih cenah pri Prvi lusoslovnnslil rozpošiliolnici Lfnbliana, Dvora! trn št. 3. Pre; A. Knnc. Pod Karodao ktvarno. Ko treba ? Moa3ce9 Intarnua, sobi (mrsa), fotaa, kmia (Oentl), prima feima, pakovaao po uzorka Kneipa i otvoreno i •we vrsti Tematskih pralsvađa9 neka se obrati na tvrtka JOVANOVIC I TOMIC, mTBO¥ICA (SBSM), 5584 Zaloga pohlštva In tapet / oblaatveno saorisetenl Izvedeneo SoUba ulica 5 MARIBOSt Qosposka ulica 21 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih. jedllnih sob klubnih garnitur, divanov, otoman, žitne za madrace itd. 2235 rJa}več}a Iztira. Zmoroe caae. Solidna postreiba Porenska eksportna flrmai SSwS Wč zaloge ali v kratkem roku velike partije kvaktetnega orodja, pjl za žage, škripce na vijake, spiralne svedre, ključe za vijake ter vse žolezne in jcklene produkte. Podrobna vprašanja pod šifro „V. F, 4159** na Haasenstein & Vogler, A. G., Praga, Narodni tr. 24. Vojaška intendanca za Slovenijo. St. 10.948/19. K i"^*'' rfBP^ra ^^^tt9 iB^^P3 mS šl^^VIlI ^^^^^? Vojaška uprava razpolaga s 7—8 vagoni suknenih, bomba-ževih in platnenih cuni in 3—4 vagone starih nerabnih čevljev oziroma usnjenih odpadkov, kar nudi na prodaj. Omenjeno bligo se nahaja v prostorih vojaške pralnice v Vevčah (zraven Jožefovo-dolske papirntee) ter je kupcem ondi na vpo jled. Interesenti, kateri žele kupiti navedeno blago se vabijo, naj čimorei, najpozneje pa do 20. julija t. 1. pošljejo dotično pismeno ponudio z označbo cen za cunje ter usnjene odpadke; obenem natanćni naslov kupca navesti. Ponudbe je vložiti v dva ovitka; na zunanjera bodi zapisan naslov in*endance (sedaj uradujoče v realki), notranji (zapečateni) pa mora biti brez naslova z označbo: Ofert za cunje in usnjene ojpadke. Ljubljana, 5. julija 1919. 6783 Načelnik Intendanoe. Irašno (snoka), pšenicu, kuku-rnz, "ečam, zob (oyes), pospe (of^^M) i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo na veliko 5754 Ivan Sili. H Ziinjevac tifoi ti, Telefon 22-69. NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Zagreb, mjeseca juna 1919. U Mi ieia olasei aa ionom co t! i- naslovne vili e inm iiu od K lili- P. n. « Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvietima ■ 1. Dionička glavnica od K 10.000.000*— povisuie se izdanjem novih 25.000 dionica po K 400*— nom.. dakle za K 10.0OO.0O0-— na K 20,000.000- . 2. Posjednicima starih dionica pridržaje se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice opti-rati 3 nove uz cijenu od K 440*— po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamatama od 1. siječnja 1919. do dana uplate. 3. Nedioničarima (novim potpisatcljima) i starim dioničarima za dionice, koje žeie podpisati preko broja, koji im pripada u razmjeru od 4 stare na 3 nove, nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kamata od 1 januara 1919. 4. Snbskripcija počinje 15. juna, a svi šava 31. jala 1919. 5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1919., te im pripada pravo ha dividendu 2a istu. 6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. jula 1919. t. g. Uplate za nedodeljene nove dionice povratit će se skupa sa 3 Vi % kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskr'- a se obavlja odnosno primaju prijave: U ZAGImiBU: Narodna banka d. d. . BRODU n/S.: Banka i mjenjačnica Đrdarić i drug, kao afilijadja Narodne banke. U DUBROVNIKU: Srpska centralna banka za Primorje, Dubrovačka trgovačka banka i Pučka štedionica d. s. o. j. , LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d. Kranjska deželna banka. , OSIJEKU: Srpska štedionica, na RIJECI: Hrvatska centralna banka d. d. u RUMI: Zadružna banka d. d. „ SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. , SPLJETU: Zadružni savez. w VARAŽDINU: Varaždinska štedionica. , VIROVITICI: Virovitička štedionica. „ ZEMUNU: Zemunska štedionica dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja, da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda U pologu) ili medjlltOmniCU starih dionica. 9. Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo. 10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe. 11. Za provedbu ove misije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice. RAVNATELJSTVO NARODNE BANKE D. D. U ZAGREBU.