Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne prejemajo. * * 'Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK UpravnlStvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"o0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 34. Telefonska številka £5. Celje, v soboto, dne 12. februarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Spodnještajerski Slovenci I ^Narodna stranka" sklicuje prihodnjo nedeljo dne 13. februarja več shodov, na katerih bodemo javno odločno protestirali proti na-silstvu in krivičnosti nemškonacijonalne večine v štajerskem deželnem zboru. — Povedali bodemo Nemcem, da so oni zakrivili sedanje slabo gospodarsko stanje dežele, in da je njihova trmoglavost in prevzetnost, ki noče nam Slovencem dovoliti najmanjših narodnih pravic, kriva, da ne more deželni zbor redno delovati. — Slovenci, povejte javno na shodih, da se strinjate s svojim političnim vodstvom glede vstrajnega in odločnega odpora proti nemškonacijonalni večini v deželnem zboru! Za jutri so določeni sledeči shodi: 1. V Celju ob pol 11. uri dop. v gostilniških prestorih Narodnega doma. Govori dež. poslanec dr. Kukovec. 2. V Trbovljah ob 3. uri pop. pri Kuken-bergu (poleg cerkve). Govori dež. posl. dr. Kukovec. 3. V Kaplji pri Vranskem ob 3. uri pop. pri „P*helbirtu". Govori drž. posl. Fr. Roblek. 4. V Grobelnem pri Vngi ob 3. uri pop. 5. Pri Sv. Barbari v Halozah ob pol 9. uri zj. pri Korenjaku. 6. V Vuzenici ob pol 9. uri dop. v Mravlja-kovi gostilni. 7. V Trnovljah pri Celju ob 3. uri pop. v gostilni pri Ložnarju (gospa Pilih). 8. V Šmartnem pri Slovenjgradcu ob 4. uri pop. v Kacovi restavraciji. 9. V Župelevcih ob 3. uri pop. pri Mišku Janežiču. 10. V Žetalah ob pol 9. uri zjutraj pri M. Berlisgu. 11. V Rogatcu ob 3. uri pop. pri M. Butolenu. 12. V Središču, ob 3. uri pop. pri Zidariču. Somišljeniki, skrbite za to, da bodo shodi veličastne manifestacije proti nemškim krivicam nad slovenskim narodom! Izvrševalni odbor Narodne stranke v Celju. Nemška obstrukcija v Pragi in slovenska v Gradcu. Dunajska »N. F. Presse« primerja nemško obstrukcijo v Pragi s slovensko v Gradcu. Primerja seveda tako, da ostanemo mi štajerski Slovenci v krivici. Med drugim trdi, da plačujejo Nemci na Češkem 50% vseh davkov, mi Slovenci na Štajerskem toliko kakor nobenih. Bi bili naši davkoplačevalci prav hvaležni nemški večini, ako bi se jim tako prizanašalo s plačili; pod tem pogojem bi tudi prav radi prepustili Nemcem slavo, da vse plačujejo — saj od svojih davkov deželi imamo Slovenci čudovito malo! Svojo prosveto smo štajerski Slovenci po mnenju židovske tetke na Dunaju prav vso ukradli od Nemcev; čudno je samo, da trdi isti list na drugem mestu, da je prav nič nimamo! No, kar se kulture in splošne ljudske izobrazbe tiče, smo gotovo za najmanj 50% nad Nemci, kar se tiče namreč kmečkega ljudstva. Naše ljudskoizobraževalne organizacije in sčitanost našega ljudstva lahko služi nemškim Mihlom za koristen zgled. Kdo bi se tudi nadalje ukvarjal z nemško tendencijozno statistiko in primerjanjem, ki stremi samo za spreminjanjem resničnih razmer! Dogodki v Gradcu so za-raditega nad vse zanimivi, ker kažejo, kako brutalno ravnajo Nemci z manjšinami tam, kjer imajo premoč. Nemška manjšina v P^agi pa direktno zahteva, da bi ona gospodarila v češkem dež. zboru, ne pa večina! Slovenci štejemo na Štajerskem najmanj 35% vsega prebivalstva, imamo pa komaj 15% poslancev; Nemcev je na češkem 37%, imajo pa 42% poslancev. Nemščina je v češkem deželnem zboru popolnoma enakovredna s češčino; vsa poročila in razprave so dvojezične. Kako pa je v štajerskem deželnem zboru, to smo tekom jesenskega in zimskega zasedanja imeli stokrat priliko pribiti. — Ako kdo samo spregovori siovenski v deželnem zboru, je že vse po koncu; kaki viharji so bili jeseni zaradi slovenskih interpelacij! Pred leti so nemški poslanci celo zapustili zbornico, ko je dr. Hrašovec čital slov. interpelacijo... zato ker dež. aktuarji nočejo principijelno tega storiti. Imamo namestnika dež. glavarja — a samo poimenu in zato, da si ga lahko naslikamo; v resnici ne izvršuje ta namestnik nobenega posla, nikoli ne predseduje in sploh nič ne dela, ker Nemci tega ne pripuste. Attems je raje zadnjič 14 ur vzdržal na svojem stolu. Kakšen špek-takel bi nastal na Češkem, ako bi večina kak predlog a limine zavrnila! Kratkomalo, primerjanje »N. F. Presse« stoji na zelo slabih nogah. Mi imamo le povod, da znova izrazimo svojo zadovoljnost, da je do tega primerjanja sploh došlo. Pomenja to velik uspeh za nas, kar priznavajo z našim dnevnikom tudi »Nar. Listi«, Problem notranje kolonizacije na slovanskem jugu. Po naših cerkvah se čita sedaj pastirski list mariborskega škofa o izseljenškem vprašanju. Stvar se v njem obravnava z nravno-verskega stališča. Ali ob tej priliki sem se spomnil na lepo razpravo srbskega politika dr. Nedeljkoviča o „problemu notranje kolonizacije na slovanskem jugu". Evo vam je: Jugoslovanski narodi v avstro-ogrski monarhiji preživljajo veliko narodno in gospodarsko krizo. Pod pritiskom velike socijalne in politične bede zapuščajo tisoči in zopet tisoči rodno grudo ter gredo v daleki, tuji svet za skorjico kruha. Izseljeniško vprašanje se je mahoma razvilo v zelo resno in po ureditvi ali rešitvi kričečo zadevo. Z njim je namreč v zvezi to le vprašanje: Kdo bode zasedel zapuščeno zemljo? Pri rešenju tega problema bijemo hude boje z navalom Nemcev in Madžarov, tega „državo ohranjujočega elementa". Država si želi kompaktne mase na slovanskem jugu počasi zrušiti z naseljevanjem Nemcev in Madžarov, da dobi zaslombo za svojo politiko. Zatorej ne bo odveč tem zadevam posvetiti vso pozornost. Avstro-ogerska je sploh država, iz katere se seli največ ljudi v svet. L. 1907. se je izseliio 338.452, 1. 1908. 168.309 ljudi, ponajveč onstran velike luže. To so grozne številke, ki jih ne doseže nobena evropejska država, še Italija in Rusija niti zdaleka ne. Kako je izseljevanje pri nas narastlo, je razvidno iz tega, da se je 1. 1870. izselilo v Ameriko komaj 4.425 oseb; 1. 1888. že 17.267, 1. 1890. pa 56.199. Od 1. 1899. do 1908. se je izselilo samo iz Hrvatske in Slavonije po uradnih izkazih 225 tisoč oseb, torej 9% vsega prebivalstva (ali polovica spodnještajerskih Slovencev po zadnjem ljudskem štetju.) Po uradnih amerikanskih izkazih se izseli iz Hrvatske in Slavonije v Ameriko na leto povprečno 40 tisoč ljudi, a iz vseh hrvatsko-srbskih zemelj 60 tisoč. Skupno število hrvatskih podanikov v Ameriki utegne sedaj znašati pol milijona glav. Danas se je vsaj že doseglo nekaj, da se ublažijo škodljive posledice izseljevanja in da se zbi-jejo iz njega vsaj neke koristi za domovino. Iz- li ste k. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova. Konec. Ko se je vozil leta 1848 češki politik in žurnalist Karel Havliček Borovsky v Krakov, je objavil svoja opazovanja o poljskih razmerah, o mišljenju Poljakov, njih naziranju v slovanskih vprašanjih in je pisal že takrat tako, kakor bi morebiti pisal opazovalec dandanes — šestdeset let pozneje. Havliček pravi, da že začenjajo Poljaki razumevati nekoliko, kaj je to »slovanska vzajemnost« ... Že 1. 1848 so začenjali ... in še dandanes niso kakor se zdi bogve kako daleč preko začetkov. Krivo je seveda največ njihovo plemstvo, ki nima drugih opravkov, ko »premišljati« o poljski politiki, ljudje, ki ne poznajo slovanskega življenja in ki se boje tudi doma vsakega dela, Kadar se znebi poljsko ljudstvo »plemenitih« zastopnikov, bo takoj boljše. Zadnja leta se že kaže, da propada doslej nepremagljiva oblast šlahte ter da bo kmalu napočil dan, ko bo pometel narod z ljudmi te vrste. Čelo drugačno stališče zavzemajo k Slovanstvu poljski delavci vseh stanov, ki vedo, kaj je življenje in borba za obstanek, ki vedo tudi, kaj je borba zahodnega Slovanstva za obstanek proti neizmernemu pritisku Nemštva, česar šlahta seveda ne more čutiti. Doslej še večina poljske delegacije ni čutila ne dolžnosti, ne potrebe premišljevati o usodi in borbi Slovencev in Čehov ter sploh o nevarnosti, ki grozi manjšim slovanskim narodom. V njej so še ljudje, ki ne priznavajo pojmu »Slovan« nikake vrednosti. Dosedanje hladno stališče Poljakov proti Slovanom opravičujejo Poljaki s svojo zgodovino. Od nekdaj so bili samostojen ndrod, že nekdaj so si osnovali lastno državo ter so polagoma napredovali v individualni svoji kulturi. Na svojo zgodovino je ponosen ves narod, tudi priprosti kmet ve, da je bil Poljak nekdaj nekaj drugega ko dandanes, ko so mu raztrgali narodno telo na tri kose in sicer najbolj po zaslugi »Slovanov«. — Razmere Poljakov k Rusom bodo še dolgo krvaveča rana Slovanstva. Kako naj postanejo Poljaki kar čez noč »slavjanofili«, ki nimajo od Slovanov sedaj še ničesar pričakovati, ko zatiranje razvite poljske individualnosti? Svojo svobodo ljubijo čez vse. Poljaki so prepričani, da morajo doseči z napredkom kulture svojo narodno svobodo. Za svojo idejo, ki jo pobija nekulturno nasilje, so žrtvovali Poljaki več nego Slovenci slutimo. Nikjer pa ne nahajajo za svoje ideje in za svoje žrtve pravega razuma, niti pri bližnjih Slovanih, ki zahtevamo od Poljakov »vzajemnosti«. Zdaj pa poslušajmo sodbo naših slovenskih »mislecev« o Slovanstvu, kaj pravijo o Poljakih! — Povsod jih kritikujejo in se radi hudujejo nanje, o njih lastnem življenju pa ne znajo ničesar. Če hočemo biti pravični v svoji sodbi o Poljakih, potem nam je treba pred vsem, da jih razumemo, zakaj so vztrajali tako dolgo v sebi samih, in stikov nam je treba iskati z njimi povsod. Dandanes se širi med Poljaki slovanska ideja z nepremagljivo močjo v vse stanove. Južni Slovani imamo že v naprej vse simpatije Poljakov. Poljski narod nam je naklonjen, v kolikor nas pozna, poljsko plemstvo pa, ki hodi po sebičnih političnih potih, bo kmalu doigralo svojo žalostno neslovansko ulogo in z njegovim propadom se nam odpira celo drugačna perspektiva v bodočnost Slovanstva v Avstriji in v bodočnost Slovanstva sploh. * Samo nekoliko dni še, potem pa bo konec vojaškega leta. Često premišljujem, kako daleč sem dospel v spoznavanju poljskega življenja, kako sem dovršil lastno svojo nalogo tega leta. Dobro čutim, da ni mogoče spoznati v tako kratki dobi niti enega bitja, kako bi se torej osmelil k trditvi, da vem sedaj, kdo so Poljaki, kako žive in kako govore, zlasti jaz, ki sem tujec — vojak, ki imam toliko raznovrstnih drobnih in velikih dolžnosti, zahtevajo-čih zase popolne pozornosti. Poslušaj in opazuj večno, gledaj in napenjaj vse smisle, nazadnje pa si lahko mirne vesti poveš, tla si slišal in opazil premalo ... V stotniji nimamo v tej dobi skoro nobenega opravila, nikake službe. Tovariši se pripravljajo marljivo k častniškemu izpitu in Pridalek se je dolgo upiral moji zahtevi, naj na proslavo svojega godu pusti učenje vsaj en dan in me spremlja V mesto, kjer imava priliko, da dostojno počastiva sv. Matevža, njegovega patrona. Izpiti koncem prostovoljnega leta niso lahki, toda preglavice ne morejo prizadevati, če ima človek poleg osnovnega znanja raznih predmetov vsaj nekoliko namazan jezik. Samo jezik me je rešil neizogibnega poraza v tehničnem predmetu. Vpraša-si izbere listič ter prečita vprašanja. Na nesrečo potegnem vprašanje »Mosti: gradnja, popravljanje, eljenci ostanejo v zvezi med seboj in z domovino, čuvajo svojo narodnost, vračajo se k domačiji nazaj, ko si zaslužijo nekaj denarja itd. Največjo korist pa imamo od tega, da so dosegle kmetijske denarne zadruge in domače hranilnice to, da izseljenci nalagajo pri njih zaslužen denar. Poprej se je zaslužen denar zelo nacijonalno potrosil in so imeli od njega jugoslovanski kraji kaj malo koristi, vkljub temu, da prihaja samo na Hrvatsko 60—80 miljonov prihranjenega denarja iz Amerike. Danes pa se ta denar že osredotočuje. Hrvatski denarni zavodi imajo na pr. okrog 200 miljonov hranilnih vlog, med katerimi je sila mnogo izseljenškega denarja. Srbija, ki je mnogo bogatejša io šteje tudi več prebivalcev, ima v svojih domačih zavodih naloženih komaj 35—40 milj. hranilnih vlog. (V tem oziru smo, kakor znano, tndi Slovenci zelo na dobrem. Op. ar.) Toda vkljub vsemn temu je po soglasnem mnenju vseh poznavalcev razmer izseljevanje veliko zlo, katero prizadetim krajem mnogo več škoduje ko s prihranjenim denarjem koristi, in sicer v moralnem oziru pri z nazadovanjem gospodarskega, narodnega in socijalnega življenja. Najnso-depolnejša posledica pa je prihajanje tujih elementov v naše domače zemlje. Da je to resnično lahko vidimo, da se poslu-žimo-enega primera, iz rezultata poslednjega ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini (l. 1895), — Po nradnih podatkih je znašalo število prebivalstva skupno 1,568.092, od katerih je bilo 42.358 ogrskih, 24.081 avstrijskih in 4.472 inozemskih podanikov. V Hrvatski in Slavoniji je procent neslovanskega prebivalstva še mnogo višji (20%). I« kaj pomeni to število tujcev pri nas, nam jako lepo opiše dr. Dušan Vasiljevič v svoji knjigi o Bosni in Hercegovini (str. 35): Kulturne in gospodarske koristi nimata dežela in narod od teh tujcev skoro nikake. Manj brihtni so ko domači seljak nepristopni za domači svet. Kakor hitro so se malo udomačili in si nekoliko odpo-mogli. pa že prihajajo s političnimi zahtevami, ki kažejo v polni meri cilje in napadalnost njihovega plemena. Tako so se obrnili takoj po aneksiji na nemške poslance v avstrijskem državnem zboru, da se jim zasigura v bodočem saboru — 6 mandatov, da se prepove cirilica, da se jim urede posebne nemške občine z nemškim uradnim jezikom, da se jim dado državni gozdi in pašniki na razpolago itd'. Država v največjem obsegu protežira naseljevanje tujcev. Naj preje s tem, da deli naseljencem državno in občinsko zemljišče. Do konca leta 1905. se je razdelilo 1815 rodbinam iz Nemčije 21.892 ha zemlje ob Savi in Drini, torej v naj-rodovitejših bosanskih krajih. Iz sigurnih virov se nam zatrjuje, da se je dajalo zemljo priseljenim tnjcem takoj v last. A s tem še ni bilo dovolj: da^p se jim je tudi les, semena, gotov denar, brezobrestna posojila; odpuščali so se jim davki. Na ta način smo dobili kolonije Windhorst, Franz Josefsfeld, Rudolphstal in še druge z več tisoč prebivalci . . . Država je nadalje začela protežirati gotove varovanje in razruševanje mostov«. Pavle, zdaj pa te že imajo! — Predremal sem svoj čas predavanje o gradnji mostov v uri tehniškega pouka. Samo pet minut utegnem premišljati in ko jamem govoriti, si nisem še na jasnem, kaj bom povedal. A vendar govorim pogumno in krepko, da strmijo vsi člani komisije in navzoči tovariši — nad mojim znanjem. Ob besedah »Unterbalken, Oberbalken, Pfeiler, Ouerbalken, Deckbretter, Oelander« si ustvarim briljanten odgovor, dobro vedoč, da je le malo teh izrazov pravilnih, — toda gospodje prikimavajo in to mi daja pogum. Ko nazadnje dodam, da polagajo graditelji iz strategičnih ozirov že v mirnih dobah dinamit v važne .mostove, je »sehr gut! Abtreten!« *— Strokovni učitelj nadporočnik Glowacki pa za-mrmra za mojim hrbtom: »Predrzen fant! Predrznost brez primera!« Predsednik komisije pa je že zapisal »sehr gut« in tega se seveda držimo. Takoj po odbitem izpitu mc pozove ukaz k poi-kovnikovemu raportu. »Aha, Poljanec bo se dal aktivirati! »menijo tovariši. Poljanec pa je imel seveda že pripravljen odgovor za gospoda polkovnika, češ, da,se mu je zahotelo po civilnem svobodnem življenju ... Nič mi ne teži srca, ko jemljem slovo od predstojnikov. Razmerje k stotniku Batiniku se je že do konca leta popolnoma izpremenilo, da mi sedaj že lahko stisne prijateljsko roko ter me celo pogosti. Pred vojašnico stoje že novi prostovoljci. Nič vas ne zavidam! — Veselo je odhajati od vojakov domu, radost, ki jo ni čutil nihče, kdor se ni ločil z vojašnico. Vso dolgo pot iz Krakova že čutim v sebi zadovoljnost, obhajajočo človeka, ki se ustavi denarne zavode, kateri so pod pretvezo hipote-karnih poslov sami pridno delali na notranji kolonizaciji. Poleg »priv. dež. banke za Bosno in Hercegovino", ki je bila osnovana leta 1895. z 8 miljoni kron avstrijskega kapitala, se je osnovala minulo leto »Agrarna banka za Bosno in Hercegovino"; obe bodeta sedaj s tem večjo intenzivnostjo delali na doseljevanje tujcev. Da bi pa preprečila izseljevanje domačih elementov, za to ne stori država prav ničesar. Ako smo torej na kratko pregledali značaj in pomen izseljevanja iz jugoslovanskih zemelj, potem moramo priti do zaključka, da se moramo z vsemi silami lotiti izseljenškega vprašanja in premišljevati, kako bi odvrnili njegove škodljive posledice. Na prvem mestu moramo skrbeti za to, da ostane zapuščena zemlja v naših rokah in da se naselijo na njej zopet naši rojaki. Dolžnost je naših kmetijskih denarnih zadrug in denarnih zavodov, da se te naloge oprimejo. Začelo se je že tudi z delom potom bank. V Zagrebu imamo za notranjo kolonizacijo dve banki: »Hrvatsko-slavonsko deželno banko za parcelacijo in kolonizacijo" ter srbsko »Prometno delniško društvo". Obe imate po en miljon glavnice. Pa to je vse zelo malo in slabo. Ali se ne bi dalo koncentrirati izseljeniški kapital ter ga porabiti za te namene? Naravno, za konečno reŠenje izseljenškega vprašanja bode treba dalekosežnejših reform. Pred vsem rešenje kmetijskega in obrtniškega vprašanja. Beda našega kmetijstva in malega obrtništva tira predvsem ljudi v tujino. Pametne in zdrave reforme pri enem in drugem bodo v najzdatnejši meri omejevale izseljevanje na tuje. Zaradi tega morajo priti gospodarska vprašanja na celem Slovanskem jugu v ospredje — ravno tako kakor politična. V tem smislu se začenja že na Hrvatskem preobrat in upati je, da bode vedno boljše. Najprej vsakdanjega kruha — potem še le vse drngo! Politična kronika. d K političnemu položaju-. Kršč. soc. listi poročajo, da bode državni zbor sklican še le 24. febr. Konečni rok bode še le določil prihodnji ministerski svet?*— Zanimivi so glasovi o preosnovi ministerstva. V pondeljek se posvetuje na Dunaju parlamentarna komisija kršč. soc. zveze z baronom Bienerthom. »Vsa poročila", pravijo dunajska kršč. soc, glasila ,.o kakem vplivanju kršč. socijalcev na bodočo pre-osnovo kabineta so neresnična. Še le po konferenci z Bienerthom bodo storili kršč. soc. odločilne skiepe." Kakor smo poročali, se je namreč govorilo, da so nemški krščanski socijalci za jugoslov. ministra. — JPosl. dr. Chiari se je izrazil o preosnovi ministerstva v bistvenem sledeče: »Ker ni imelo zasedanje češkega deželnega zbora nobenega rezultata in so slovenski poslanci v Gradcu razbili deželni zbor, ker so nadalje slovanske stranke izjavile, da Slovanska jednota v bodočem zasedanju državnega zbora ne po celoletnem trudu med svojimi ljudmi v tihi slovenski vasi. Dobro je, če ima mladenič za seboj toliko in toliko dni, v katerih je čutil na sebi pritisk in tlak. Globlje bo mislil v življenju, lažje bo se čuval pred lahkomiselnostjo, naše! bo v sebi več podjetnosti in moči, več»novih nad ... Tupatam si razprostrem po mizi zemljevid krakovske okolice in si ogledujem vas za vasjo, grič za gričem. »Iz vsake brazde se dvigajo spomini kakor jate prepelic...« Spremljala ste me, draga prijateljica, po truda-polni poti po neznanih pokrajinah. Morebiti sem se pregrešil z dolgim pripovedovanjem, saj ste že trudna... Mrači se že. Kako naglo je minil popoldan! Prijateljica, kam se ozirate tja v daljavo? Ali so to samo spomini, ali pa vidite daleč tam nekaj, tam, kjer poljublja zemlja nebo, nebo pa zemljo? ... Vrniva se! Nos in solze. Spisal Anton Novačan. Šel je popotnik in potepuh, literat in nego-dnik, skratka človek, ki ima pri nas kljub svojemu zaničevanemu poklicu toliko častnih in mi-lozvočnih priimkov, po beli cesarski cesti. — Ni žvižgal in ni popeval, kakor je navada popotnikov, temveč žalostno je povešal glavo in se je hudo držal. Kako mu je bilo pri srcu, ni znano, ve se le, da so mn po »bledem" licu tekle zrnate bode spremenila svojega (opozicijonelnega) stališča, potem odpadejo seve vsi predpogoji za rekonstrukcijo kabineta. Kar se tiče oddaje port-felja češkega ministra rojaka, je ta odvisna le od Čehov samih. Parlamentarna vlada bi imela ie ta smisel, da bi se velike stranke v zbornici pritegnilo k rešitvi gotovih nalog s tem, da bi te odposlale svoje zaupnike v ministerstvo. Iste stranke bi pa morale prevzeti tndi nalogo, da se bodo potem tudi zares zavzele za vladne predloge, drugače nima parlamentarna vlada nobenega smisla." Zdi se nam, da so Nemci i na Češkem i na Štajerskem delali težave samo zategadelj, da bi še držali svojega ljubega Schreinerja in Hochenbur-gerja na krmilu ter se izognili rekonstrukciji. — Proti Jugoslovanskemu ministru se oglašajo sedaj tudi nemško-češki poslanci in sicer zaradi solidarnosti z alpinskimi renegati. d Vendarle »velika" preosnova ministerstva? Koresp. »Centrnm" poroča: Vsa znamenja kažejo, da se bode baron Bienerth tekom konferenc prihodnji teden vendarle odločil Z8 temeljito pre-osnovo ministerstva. Kaka bo ta preosnova, o tem še danes ni nič veliko znanega. Gotovo je le, da bodo konference glede delovnega programa pokazale potrebo temeljite preosnove; te ne bode zahtevala samo Slovanska jednota. temveč tudi poljski klub. Ni izključeno, da se bode o tem posvetoval že jutrišnji (12. febr.) ministeiski svet. d Osrednji odbor »Hrvatske ljudske napredne stranke" je imel včeraj v Zagrebu sejo o političnem položaju. Odobrava korake, ki jih je storila hrvatsko-srbska koalicija za vzpostavo normalnih odnošajev na Hrvatskem; smatra dejstvo, da se je koalicija sporazumela s predstavitelji današnje hrvatske vlade, da izvede deželo iz popolne anarhije, v katero je prišla pod prejšnjim režimom, za diktat patrijotične potrebe; pozdravlja svoje poslance, naj izrabijo vsako priložnost, da se obljubljene ustavne reforme čimprej izvedejo, da se osnuje upravno sodišče, da se odpravijo absolutistični patenti, da se razširi mestna avtonomija, r prvi vrsti pa da se volilna reforma takoj in v čim najbolj demokratski in duhu stranke najbližji formi izvede. u Slovanska posvetovanja v Petrogradu. Bi-lježimo danes ruski glas o teh posvetovanjih. — »Novoje Vremja" pravi: V naši državi je slovanska stvar sedaj na mrtvi točki vkljub temu, da slovanska zavest v krogih ruske in poljske inteligence neprestano narašča. Slovanska banka ni ustanovljena, program za slovansko razstavo ni določen; ustanovila se je vsled vspeha, ki ga je imela plavajoča razstava ruskih trgovcev nar Črnem morju, , rnskoslovanska trgovska zbornica. Društvo slovanske vzajemnosti v Petrogradu je zelo malo delovalo; posebno se je čutilo pomanjkanje enakega društva v Varšavi. Pravičnost zahteva, da pribijemo, da je ruska vlada upoštevala sklepe lanskega shoda v Petrogradu in izdala načrt za mestno in pokrajinsko autonomjjo kon-kongresne Poljske. Zakonski načrt o izločitvi ruske Holmščine je bil le logični preludij k zboljšanju položaja Poljakov v njihovi domovini. Ako solze in s tem močno nadlegovale obilni nos, ki si je kljub vsem viharjem in raznim drugim nezgodam ohranil zdravo in trdno prvotno obliko. Nevoljno je irhal in nozdrve so se mu širile, mišice na vsaki strani so se mn napele, postavil se je solzam v bran in je dvakrat zaporedoma kih-nil. Nekaj svetlih solzic je padlo na tla in izginilo v žejnem cestnem prahu, druge so se pa začudeno ustavile na trepalnicah in prestrašene čakale, kaj se utegne zgoditi. Nos je malo zaso-pihal ter izpregovoril z votlim glasom. Nihče naj se ne pohujšuje in naj ne stavi opazk o meglenem simbolizmu. Zakaj kdor veruje v zdravi razum naših literarnih kritikov, si tudi lahko privošči razvlečen pojem, ki ni cel in po-polen, ampak je le nekak »zapopadek" tako od daleč. Na svetu se godi toliko čudnih reči. Vsi vemo, da se v krasni noči pogovarjajo voli, ki so precej neumna in počasna živina; da govorijo lipe in modrujejo stari hrasti; da se čolnarjem prikazujejo zapeljive morske deklice, da plešejo vile in da čarovnice na metli jahaje letijo na Gozdnik, na Klek, ali kamorkoli; da strašijo povodni možje, divji hostniki in druga taka navlaka. In, ali se ni vozil Gogoljev nos v kočiji po nev-skem prospektu, a naš nos, ki ni tako velik gospod in hodi peš, zakaj ne bi smel govoriti s solzami pošteno in odkrito besedo ? Davzlic temu poljski politični zastopniki mrmrajo paradi posledic novoslovanskega gibanja in grozijo z izstopom iz vseslovanskega izvrže v. odbora, kaže to, da so ti možje pričakovali okrepljenje poljskega vpliva tam, kjer so Pol jaki stoletja vladali nad Rusi in Litavci. Ako Poljaki premislijo, bodo uvideli, da je le v njihovem interesu, ako se čimdalje tesneje oklenejo slovanske stvari." Drobne politične novice. Odstavljeni nadškof Dvornik. Dunajski „Fremdenblatt" dementira, da bi se nadškofa Dvornika za to odstavilo, ker se ni maral ukloniti papežu v zadevah glagolice, temveč za to, ker je bolan. — Čudno je, da niso pisali samo hrvaški listi v prvem smislu temveč tudi ugledni rimski dnevniki, na pr. „Giomale d' Italia." Obiskbulgarskih poslancev v Carigradu bo izostal, ker so se razmere med Turčijo in Bulgarijo zopet poslabšale. Hrvatski sabor bo sklican baje 21. tm. Za bodoče saborsko zasedanje vlada splošno zanimanje. Sestanek vladarjev. „DaiIy Chro-nicle" javlja, da se sestaneta angleški kralj Edvard in ruski car začetkom poletja najbrž v finskem zalivu. - Dnevna kronika. v Mož s cilindrom. Svetovna zgodovina tudi n,i nenaklonjena malim šalam. Zdaj še sme celo pokrivalo, s katerim se je peljal novi ogrski minister predsednik na avdijenco k cesarju, upati, da pride v zgodovino. In to je prišlo tako: ko je nekoč grof Štefan Tisza prosil za odpustitev kot ministerski predsednik in ko mu ta ni bila dovoljena, ker ni bilo nobenega, ki bi bil za naslednika sposoben, je rekel: „Šelbom na cesto in bom prijel prvega moža, ki nosi cilinder, da ga priporočim cesarju za ministra". Na to so vedno na Ogerskem rekali, če so rabili kakega ministra: „moža s cilindrom iščejo". Sedaj je poredna histerija hotela da so našli pač moža, a brez — cilindra. Ko se je pred tremi tedni grof Khuen-He-dervary peljal na dvor h kralju, da mu predloži ministersko listo, je zaklical že pri vratih: „He, gospod portir, kje je pa moj klobuk ?" Bili so mn ga namreč poslali h klobučarju, ki ga še pa ni uravnal. Ker klobuka le ni bilo in ni bilo, je pa rekel dobrovoljni grof: „No ga bom pač pustil v predsobi". — Tako je Ogerska dobila ministra-predsednika a — brez klobuka. v Nagrade amerikanskih odvetnikov so včasih naravnost ogromne. Izlasti veliki trusti honorirajo svoje pravne zastopnike sijajno; gotovo je, da ne dobi ni eden od onih dvanajstih odvetnikov, ki so v stalni službi pri Standard-Oil-CompaEy, manj kakor pol milijona na leto. A to še niso vsi odvetniki, kajti ko so nedavno obravnavali pred drugo inštanco, ali naj trust razpade, je bilo 21 zastopnikov navzočih. Vendar se pa odvetniki ne dajo radi vdinjati posameznim osebam in če je honorar tako sijajen. Tako je na pr. Samuel Un-termejerodbil p^nudo, ko bi bil lahko zaslužil letno več stotisoč dolarjev. Jnrist seveda, ki zasluži kar pri eni tožbi j 700.000 dolarjev, ne čuti potrebe, gledati za življenjsko službo. To je dobil gospod Untermeyer, da si tožba ni tekla čez tri mesece. Sploh pa cenijo, da dobi on na leto 10 miljonov dolarjev, dasi je enega prošlih tednov zaslužil samo Govoril je torej nos in solze so mu odgovarjale. Nos. Ve solze, zakaj me dražite in vznemirjate? Kedaj sem Vam še bil na potu? Ali vam ni dovolj, da vas povsod častijo in vas smatrajo dokazom odkritosrčnih efektov? Da igrate ulogo hinavskega posredovalca med dobrim in zlim! Da zavzemate v naši literaturi odlično mesto! Ni vam dovolj vse poniževanje in sramočenje moje priznane solidnosti in realnosti, — ne, ni vam dovolj vse to, ampak uničiti me hočete in me spraviti v hladni grob, kakor toliko mojih znancev in prijateljev! — Ali mera je polna — quos ego! — Solze. Me smo hčeri bolečin .... Grobovi tulijo . . . Nos. Naj tulijo! Jaz se jim zmirom rad izognem in ko bi vsi delali tako, bi že utihnili in nehali tuliti! Pa kaj se je zopet zgodilo hudega, da ste tako vroče in svitle? Solze. Umira romantika . . . Zmirom redkeje že se oglaša gitara ob bojnih luninih nočeh . . . Ljudje so če dalje vsakdaniejši in dolgočasnejši.... Filistri in rodoljubi . . . Zdi se nam, da se zemlja ne suče več okoli svoje osi, temveč okoli velikega želodca, kakor je rekel Hrvat Kovačič. Vse slad- 500 dolarjev. Sodišče ga je namreč bilo postavilo zagovornikom neki revni italjanski morilki. Ko je bila ta oproščena — jej je takoj vročil onih 5 stotakov. u „Siamski dvojčki." Neka romunska kmetica je povila dvojčka, ki gotovo vzameta slayo tako-zvanima siamskima dvojčkoma. — Otrok ima dve glavi, štiri roke in 4 noge. Do srede prsi ste dve posamezni telesi, trup pa imata oba otroka skupen. Dvojčka imata samo eden želodec in edilo samo spolovilo. Roke in noge so popolnoma simetrične. Ker je mati obolela so jih krmili umetno in sicer samo na ena usta, ker je želodec itak skupen. Zopnik je krstil stvarce na imena Vasile in Jore, notar je pa bil previdnejši in je vpisal stvar samo kot enega otroka. Dosedaj še otroka živita. d Belgija pred preobratom. V Belgiji se ni zvržila sprememba samo glede vladarja, ampak se v kratkem zvrši sprememba tudi glede vladnega sistema. 26 let je vladala klerikalna večina, ki pa se je vedno bolj krhala in ima dane3 še samo 8 glasov čez polovico. V klerikalni stranki sami so nastale razmere, ki vodijo k propadanju. Anti-militaristično gibanje med katoliškimi volilci prodira vedno bolj. Pri novih volitvah, ki se'vrše letos, zmagajo gotovo liberalci, če jih bodo podpirali socijalisti. In kakor poročamo na drugem mestu, je zborovanje belgijskih socijalistov storilo sklep, da se opusti negativno stališče. Za ta sklep ste glasovali 202 skupini, proti samo 77. Dejstvo je danes, da se belgijska soc. dem. stranka že pripravlja na evantualnost kompromisa z liberalci pri volitvah. Poraz klerikalčev pri volitvah bo velikanskega pomena za bodoči razvoj države. d 0 pivniku in kako so ga iznašli pripoveduje angleški „Weckly". Prvi pivni papir, ki je tako kmalu izpodrinil pesek, so pripravili v neki papirnici v grofiji Berkshire. Lenobi in brezbrižnosti nekega delavca ima svet zahvaliti znamenito iznajdbo. Delavec je slučajno p~.zabil pridati snrovi papirovi tvarini potrebno količino lima. Tvorničar je kar besnel in delavec je moral pri priči oditi. Potem je pa opazil gospodar, da ima neuspeli papir to lastnost, da vsesava tinto, ne da bi pisavo zamazal. Zviti trgovec je začel delati veliko reklamo in je izdeloval od onega dne samo pivni papir, s katerim se je obogatil. d Prvi ženski kapitan. Vedno več poklicev, v katerih je bil mož dosedaj absoluten gospodar, si prilaščajo sedaj tudi žene. Imamo že ženske advokate, medicince, voznike, šoferje in celo aviatike, a česar še nismo videli, vidimo sedaj: V Ameriki je prva ženska napravila izpit za kapitana. Gospa Thomas Toote je imela pri izpitu iz matematike, astronomije, geografije in sorodnih predmetov več ovir kakor kdo drugi. Eksaminatorji so bili strožji kakor pri drugih kandidatih, ali gospa Foote je napravila izpit in sedaj ima pravico, voditi ladje po dolgih vožnjah. Njeno sposobnost bode še pa le mogoče videti v sezoni, ko se bodo vozile zopet jahte po amerikanskih jezerih. Ona bo zapovedovala ladji nekega milijarderja, njen mož bo pa nadzoroval stroj. z Lourdes kot vir dohodkov. Po neki ravnokar obelodanjeni katoliški statistiki je obiskalo zadnjih deset let Lourdes 3049 zdravnikov in 53.958 bolnikov na 2866 romanjih. Samo lansko leto je šlo v Lourdes 605 železniških vlakov z 10.000 bolniki. Kopali so se bolniki v čudodelni vodi 131.261 krat in 5646 strežnikov je nudilo bolnikom brezplačno pomoč. Užitnine je dobil mestni urad od romarjev 135.000 frankov. Pošta je prodala vrednot za 110 000 frankov več kakor prošlo leto. Železnica je imela od romarjev to leto 26,729.425 frankov dohodkov. Zadnje leto je prineslo 2 in pol milijona romarjev 50 do 60 milj. na Francosko. Da Francija, neverna, brezbožna in najstarejša hči Cerkve ne zapre lurške jame, ko, vse lepo, vse veliko izginja, v družbi, v politiki in v umetnosti. Kaj bo, kaj bo! . . . Oj . . . O . . . . Nos. Ker vidite vse napačno! Lepota je večna in sama ena, le ve je ne vidite. V tem sem jaz bistrejši opazovalec in moj iztančan voh ne samo da dobro njuha, marveč tudi dobro vidi in dobro čuje. V cestnem blatu jo vidim istotako, kakor v večerni zarji, pri pogledu na umazano tovarno z vitkim dolgim dimnikom, okoli katere se plazijo izsesani bedni delavci, istotako, kakor v najlepših pejzažih bujnih impresionistov ali pa v Rafaelovih madonah. Lepota je najvišje božanstvo in kdor jo vidi najbližje, kdor jo čuti v svojem srcu najmočnejše, ta je umetnik! Solze. Lepota . . . Kako hrepeni srce po tebi ... Ti plameneči odsev Jupitrovega obličja, ti presunljivi žarek iz oči divne Venere . . . . O . . . . Nos. Čemu ta patos? Take tirade! Kakor v slovenskih modernih pesnikih: Odvrzi jim nali-špane pridevnike in njih okostje se razpade v prah, kakor se zgodilo menihu, ki ga je očarala rajska ptica. Še kosti nimajo in, če jih imajo, niso bele! Vse ciprese in platane ne morejo, nadomesti figovega peresa, ki bi žnjim zakrili svojo je umljivo, ker bi sicer ostal žvenketajoči blagoslov. z Lepa Moltkejeva šala, katerej so se intimni krogi zelo ^mejali, še morda ni prišla v sirjo javnost. V gostoljubni, Moltkejevi hiši je bila šega, da so se ljudje po pojedini zabavali'z'igro, ka-denjem in pripovedovanjem raznih reči, pri čemur je bil Moltke navadno zelo tih. Nekoč so pričeli govoriti tudi o razvoju in različnosti plemen, pri čemnr se je nekdo zavzel tudi za to, da poteče človek od žfvali. Nekateri so govorili za to, nekateri proti, Moltke pa, ki ni ves čas nič govoril, je mogočno vlekel dim iz svoje pipe. Konečno so ga vprašali, katera razlika se mu zdi med človekom in živaljo najbolj markantna, na kar je stari maršal odgovoril: »Nobena zver ne kadi." z »Slovensko društvo" na Reki, katerega pravila so že potrjena, se ustanovi 20. t m. z Avskultanti v Bosni. Skupno ministerstvo za Bosno in Hercegovino je izdalo naredbo, da odslej dobivajo vsi avskultanti/ ki so položili sodni izpit, letni adjutujn v znesku 2400 kron. Avskultanti v Bosni so torej v celi monarhiji najbolje plačani. z Votivna cerkev na Dunaju razpada ? Dunajska ,.Zeit" poroča, da se je pri preiskavi votivne cerkve pokazalo toliko poškodb vsled razpadlji-vosti cerkve, da bode potrebna reparatura cele stavbe, kar bo zahtevalo ogromnega dela. z Čehi in poštna hranilnica. Praški mestni svet je v svoji včerajšnji seji sklenil, da mestne hranilnice ne smejo več sprejemati nemških konto-izvlečkov poštne hranilnice. z Pretep med nemškimi dijaki. V Inomostu so imeli pred par dnevi prizor, kakor se ga ne vidi pogosto. V neki restavraciji je bilo zbranih kakih 80 nemškonacijonalnih in 150 nemškoklerikalnih študentov in obdelovali so se s stoli, pivskimi vrčki in kar je še kateremu v roke prišlo. Da je bilo vse polno krvavih glav, je umevno. Več „li-beralnih" dijakov je lahko, 2 pa težko ranjena. Policija je z golimi sabljami komaj napravila red. Pravi vzori za ptujske in celjske npmškutarje! z Češki kapital na jugu. Češki listi z zadovoljstvom beležijo dejstvo, da je izvedenje električne železnice Dubrovnik-Gruž izročeno češki firmi Fr. Križika. Za delo se je potegovala tudi nemška firma A. G. Union. „Čas" izvaja, da je to prvi početek udejstvovanja češkega kapitala, češke industrije na jugu, ki ga smatrajo Nemci za svojo domeno. z 944.862 K 73 v je bilo do 9. t m. nabranih za češko osredno šolsko matico. Kmalu bo miljon! , a Obsojeni policaji. V Splitu v Dalmaciji so nekateri policaji naravnost barbarsko postopali proti ljudem, jih v ječah pretepavali itd. Sodišče je vsled tožbe od strani nekaterih poškodovancev obsodilo policiste Kudriča na lmesec, Pletikosiča, Ruščiča in Kanoeta vsakega na 25 dui zapora. Drž. pravdnik je vložil še proti dvema policistoma tožbo zaradi telesne poškodbe in krivega pričanja. Lepa „očesa postave"! u Požar v luki. Prosta luka v Napolju je t plamenih. Več hiš je že zgorelo. Požar se vsled močnega vetra naglo širi. u Morilec Boček. Ničnostna pritožba k smrti obsojenega morilca Bočka v Pragi je odklonjena in Boček ni priporočen cesarjevi milosti. Zato se njegovo usmrčenje pričakuje v prihodnjih dneh. Souni zdravniki pa so vložili zaradi skrajne jetič-nosti obsojenca milostno pjošnjo na cesarja. Somišljeniki, Slovenci! Jutri vsi na shode! Dajte dostojen odgovor nemški večini v deželnem zboru! goloto. A kritiki sedejo iu napišejo krilato besedo: Simbolizem! Kaj čemo, to je simbolizem, ne moremo drugače. Bog se nas usmili! Solze. To je zafrkavanje (oj, kako sočna beseda!), preljubi moj nos! Sicer pa, zakaj si za-stranil? Govoril si o lepoti, o umetnosti, ali ne? Nos. Da o umetnosti, o književnosti, paglav-ke moje drobne! Koliko bi imel o tem povedati, a rečem samo to: Književnost je začetek in konec vse umetnosti! Dočim slikar slika, kipar kleže, glazbenik komponira, arhitekt gradi, mora pravi književnik slikati, klesati, graditi fn dati svojim proizvodom harmonijo ritma in takta. Njegov duh mora obsegati življenje celega naroda, iz katerega je izšel, mora pronikniti v dušo svojega naroda, zakaj prava poezija, velika književnost se rodi samo iz narodnega življenja, kakor je učil Her-der mladega Goeteja. V dokaz temu mi lahko služi biblija, Cervantes, Gogolj, Čičikov, Hamsunove Misterije. Solze. Kakor da bi v nas Slovencih ne bilo vsega tega na izbiro! Mar nimamo Vodnika, Prešerna, Jurčiča, Stritarja in cele plejade mladih, nadebudnih, posvečenih „cankarjancev ?" Konec prihodnji?. Štajerske novice. v Štajerčijanei sklicujejo na nedeljo 20. fe brnarja dva „ kmečka" shoda, in sicer enega v ptujskem kazinn in enega pri S&orčiču v Ormožu Dobro bi bilo, ako bi slovenski kmetje res šli na ta shoda in nemškonacijonalni gospodi povedali svoje mnenje. Isto kliko, katero sovraži in zaničuje nemški kmet in delavec, bi naj branil slovenski! Posebno kriči »Štajerc", da hočejo .prvaki' združiti Sp. Štajersko z „bankerotuo" Kranjsko. Istina je pa, da stoji Kranjska kar se tiče dežel nega gospodarstva, stokrat na boljšem ko Štajerska. Tam ravno niso gospodarili nemški nacijo nalci! Sicer pa bodo pokazali jutrišnji shodi, kako sodi naše ljudstvo o Gradcu in nemških nacijo-nalcih! v ,.Ljudstvo v lakoti umira" kriče sedaj štajerčijanei. No, če bi imeli že lakoto, bi je ne odpravile tiste krone podpore, ki bi jih morda naše ljudstvo od dežele dobilo — seveda, če bi bili Nemci dobre volje. Pa če že čutijo Nemci toliko ljubezni do našega „gladujočega" ljudstva, pa naj dado kaj nemški bogataši v Ptuju, Ormožu, Mariboru, Celju in tako naprej. Saj so si svoj denar itak nabrali le od Slovencev! z Slovenski uradniki Južne železnlee. V nedel jo 20. svečana ob 4. uri popoldne se snidemo na Zidanem mostu pri Juvančiču, da se posvetujemo, kaj nam je z ozirom na sedanji položaj storiti. Ker se ima natančno začrtati taktika za bodočnost, upamo, da se bodete vsi, ki vam je mogoče priti, udeležili tega važnega zborovanja. Ako kdo pomotoma ne dobi osebnega vabila, naj vseeno pride ter naj vsaka postaja pošlje vsaj enega zastopnika. Čaka nas veliko organizatorično delo, ki ga je mogoče le tedaj uspešno započeti, ako so vsi natančno poučeni, zakaj da se gre! Tedaj vsi na dan! a Ciril - Metodarija. Pribili smo že, da je »Slovenec" kar iz trte zvil prepir glede Ciril-Metodove dražbe z očividnim namenom družbo diskreditirati in oškodovati. Ako bi bili hudobni, bi se lahko zelo razpisali o kakih tajnih podporah od kranjske šparkase, „Siidmarke" in kar je še enakih Slovencem prijaznih organizacij. Človek nehote pride na to misel, kajti „Slovenec" piše sedaj o družbi popolnoma tako kakor »Štajerc". In sorodne duše se vedno najdejo! Včeraj polemizira »Slovenec" proti tržaški „Edinosti" glede Ciril - Metodarije. Pravi, da nima ničesar proti drnžbinim šolam pač pa proti podružništvu Radovedni smo, kako hočemo potem družbine šole vzdrževati, ako ne bode podružnic? Ali pa je hotel »Slovenec" samo reči, da podružnic C. M. D. ne sme biti na deželi? Torej naše maloštevilno meščanstvo in inteligenca naj sama vzdržuje družbene šole za to, da jo psujejo in obrekujejo duhovniki,Ida je nemšku-tarska? Kmetje bi pa naj dajali i vbodoče le za maše, duhovnike, cerkve in klerikalne volilne sklade; da bi se jih priteernilo k splošni narodni obrambi, tega klerikalci, zvesti zapovedim iz Rima in Danaja, ne pripuščajo. Ne gre se tukaj sedaj za razburjanje, ne za psovanje klerikalcev, ki delajo samo tako, kakor jim zapovedujejo njihova načela; gre se za to, da naše razumništvo vseh stanov ljudstvu odpre oči in ga poduči, da sta klerikalizem in nemštvo njegova najhujša nasprotnika. Zahtevati od naših klerikalcev, da bi se čutili Slovence in da bi čuvali naše narodne organizacije, ako niso klerikalne in ne služijo edino namenom Cerkve in njih zaščitnikov, je prazno in breplodno početje. a Stjepana Radiča, ki se je za 10.000 K prodal klerikalcem, je še pred kratkim pohvalil ,Slovenec"Znano je, da se je sklenil svoj čas njim in dr. Šašteršičem pakt, glasom katerega bi Radič v svojem listu »Dom" ne smel več napadati niti duhovščine sploh niti posameznih duhovnikov v svojem listu „Dom". V zadnji štev. tega lista pa čitamo to le ljubeznivost: »Šuti, popo, odniela te Sava, — ta vidi se, da si luda glava! — Primiri se, pope kapelane, — dok ti seljak na jezik ne stane. — Čuvaj halju, što ti kruha dala, — pazi, pope, jerbo nije šala: — Da ti nema te črne haljine, — ti bi, pope, pasao purice." — Upamo, da da škof Bonaven-tej Radidevi poeziji svoj „že,.en"! u Zmagali so „naši." „Str." poroča o obč. volitvah v Leiteršpergu poleg Maribora, da so Slovenci podpirali nemško opozicijo proti Seneko-viču in njegovi stranki. Ta opozicija je zmagala y> med v 2. in 3. razredu. List imenuje izvoljenje, vse skozi nemške odbornike »naše" in se veseli, da so zleteli iz odbora najhujši narodni in verski nasprotniki. v Celjske Slovenee opozarjamo, da se pro testni shod proti nemškim nasilstvom v štaj. dež. zboru ne vrši v mali dvorani Narodnega doma ka^ kor se je najprej nameravalo, temveč v gostilni ških prostorih. Častna in narodna dolžnost vseh celjskih Slovencev je, da se shoda sigurno udele žijo. Govori dež. posl. dr. Kukovec. a Uspeh rekurza slovenskih trgovcev v Celju. Trgovski gremij je v svoji seji decembra meseca 1. 1. sklenil prepovedati izdajo reklamnih koledarjev, bodisi brez firme ali s firmo, ker smatra podarjanje koledarjev kot nepošteno sredstvo za podkupovanje in pridobivanje strank. Zagrozil je za vsak slučaj 20 K kazni. Proti temu nepostavnemu sklepu s katerim je hotel gremij zabraniti vsako reklamo, je vložilo slovensko trgovstvo v Celju priziv, vsled katerega se je dne 10. t. m. vršil izvanredni občni zbor. Na njem je zastopnik obrtne oblasti Ambrožič poučil gremij, da nima pravice prepovedati koledarjev. Železninar Rakusch je predlagal, da se sklep gremija razveljavi; za to sta tudi govorila Nemec Fiedler in Slovenec Stermecki. Skoraj enoglasno se je na to ugodilo prizivu slov. trgovcev, ki se do sedaj gremijalnih sej niso udeleževali, ker se jih kot manjšina ne upošteva. Proti izdajanju koledarjev je bil Lakič. Cenj. gg. trgovce in obrtnike na deželi uljudno opozarjamo, naj se ne prenaglijo pri nakupu re klamnih koledarjev za 1. 1911 ter se ne dajo pre govoriti mnogoštevilnim agentom, katerih zdaj mr goli po vseh krajih. Zahtevajte preje vzorce ali pa se oglasite sami v Zvezni trgovini v Celju, kjer je veliko število krasnih in cenih vzorcev na razpolago, ter je na Spodnjem Štajerskem edino podjetje te vrste. a Za „Sokolski dom" v Celju je darovala gospa Valerija Cvenkel-ova kot skupiček za prodane cvetice na maškaradi K 5120; na sokol-skem plesu je pa nabrala v isti namen gospa dr. Kalanova K 32'—. Obema srčna hvala! a Klub slov. napr. akademikov v Celju naznanja onim prosilcem za staro časopisje, katerih prošnji se ni moglo ustreči, ker se je isto že podrugod razprodalo. Odbor a Vladnim svetnikom je ob priliki umirov ljenja imenovan ravnatelj ptujske gimnazije Andrej Gubo. Menda za svojo „ učeno" zgodovino mesta Celje. a Umrl je v Velenju nemškntarski kovač Švarc, star 62 let. Bil je član tamošnjih nemških društev. a V Šoštanju je 10. t. m. umrla gospa Olga Woschnagg, ovdovela Jandl, žena najstarejšega šefa usnjarske tovarne Franca Woschnagga.; a Iz Šmartna pri Slovenj gradcu. Dne 8. svečana t. 1. je nmrl v Šmartnem pri Slovenj-gradcu po dolgi mučni bolezni vrli mladenič Franc Kalinšek, mizarski mojster, star 28 tet. Rajni je bil odločni in zvest pristaš „Narodne stranke" Bodi mu žemljica lahka! a Poročil se je v Št. Lovrencu pri Knittel feldu g. Viljem Omerzu, železn. asistent v Beljaku, z gdčno Konstantino Prevedel, hčerko lesnega trgovca Nikola Prevedla. a Poročil se je 7. t. m. v Hočah Fr. Rečnik, veleposestnika sin, z gdčno Ano Černe, hčerko gostilničarja v Razvanji. a Za Roseggerjevo ustanovo so darovali graški odvetniki 6000 K. a Eradež. Krčmarju Rasteigerju v Slov. Bistrici je ukradla 29 letna dekla Polanec, doma od Sv. Duha pri Ločah, 2 tisoč kron in jo je potem s svojim ljubčkom odkurila. V Brežicah pa se je v neki trgovini pri menjavanju ^denarja tako sumljivo obnašala, da so jo zaprli. v Sin — uzmovič. V Stražgonjcih je ukradel neki Štefan Medved svojemu očetu 1000 kron. Z denarjem se je na to odpeljal v Maribor, kjer je t nekim tovarišem tako dolgo dobro živel, dokler ga ni zasačila roka pravice. a Iz Ptuja. Plesni venček, katerega sta dne 2. svečana t. 1. priredila »Narodna čitalnica" in Ptujski Sokol", se je prav dobro obnesel. Obisk iz okolice je vsled slabega vremena nekoliko trpel, vendar smo imeli priliko v svoji sredini pozdraviti dokaj okoličank in okoličanov. Prireditev sama je bila nadvse animirana. V okusno okrašeni dvorani se je neprenehoma plesalo. Pohvalno moramo omeniti, da so b.li plesalci tokrat neu-trudljivi. Le prehitro nam je potekel čas, in težko smo se ločili. Vsak je bil ozadovoljen, najše je napravil tako dolgo in slabo pot. Četvorke je vodil znani mojster dr. F. Lašič. Sokoli so se večinoma udeležili plesa v kroju, kar je zelo ugajalo. z V šmarskem okraju uraduje razun 3 vseh 15 občin v nemškem jeziku. Tako poroča »Sloga". Okraj je pa tudi silno klerikalen. a Iz Ptuja. O priliki plesnega venčka v »Narodnem domu" je tuk. policijski stražmojster Zentrich zopet vso svojo pozornost obrnil na »Narodni dom". Vedno je kje prežal, če bi le kak Slovenec glasneje tovariša pozdravil, da bi ga nahrulil in le pri najmanjšem ugovoru zaprl. Voznik Golobove obitelji od Vurberga jp le toliko vstopil v vežo »Narodnega doma", da je prosil gostilničarja, da Golobovim sporoči, da je voz za odhod pripravljen. In že ga je Zentrich popisal, da so bili konji brez nadzorstva. Takrat seveda Zentricha nikjer ni bilo, ko so prišli ob kakih pol 4 zjutraj nemčurski izzivači — med njimi c. k r. sodnik dr. Wressnigg — mirno odhajajočih Slovencev izzivat. Nemcem in nemčur-jem je seveda vse dovoljeno in posebno nepristranskim sodnikom. z V Ljntomer pride za okrajnega sodnika dr. Friderik Fehleisen iz Velikovca. a Veselje in žalost. Pri krčmarju Iv. Gla-serjn v Zg. Hočah je bila na pustno nedeljo plesna zabava. Viničarski sin Črepinko je imel „piko" na nekega fanta, ki mu je hodil v „zelje", in ga je na stopnicah pričakoval. Kar pride kmečki fant Fr. Glaser po stopnicah, in Črepinko mu zasadi nož v lice in spodnjo čeljust. Glaserja so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico v Maribor, Črepinka pa zaprli. Fatalno je pri stvari to, da Glaser ni bil oni, ki mu je Črepinko hotel dati »spomin". z Slovensko gledališče v ttaribora. Krasna narodna igra s petjem v petih dejanjih »Revček Andrejček" se uprizori 20. t. m. Uloge imajo tokrat v rokah naši najboljši diletanti, tako da bodo tudi pevske točke prav povoljne. Že to in pa igra sama, ki je stara in priljabljena znanka gledališč, kaže, da bo občinstvo zadovoljno. Bil bi res naravnost greh, ako bi kateri Slovenec izpustil to predstavo. z Tudi nemška kultura. „StražaK poroča, da so neki graški pobalini metali kamenje v okna tistih sob v hotelu »pri zlatem levu" v Graden, kjer so stanovali klerikalni deželnozborski poslanci. Tudi so hoteli i doseči od gostilničarja, da bi poslance deložiral, česar pa ni hotel storiti. z Goljufivi berači. Nekateri lakomneži in žganjari iz polenške župnije, ki niti niso bili po toči poškodovani, so beračili po bližnjih farah zrnje, zabelo in druge stvari. Priberačeno zrnje in zabel so pa potem v Ptuju, na Domovi in Po-lenšaku prodali. To so najbrž tisti gladujoči kmetje, na katere se sklicuje »Štajerc". v Drobne novice. V Spubljih pri Ptuju so pretepli našemarjeni kmečki fantje nekega posestnika in njegovega sina iz Strelcev, ko sta se peljala iz Ptuja domov. — Zginil je pri Sv. Marjeti na Dr. polju mladi kovač Fr. Ojnik. Fant ga je rad pil in je morda kje zmrznil. — Poročenih je bilo letos v Celju tekom predpusta 42 parov. — V Cirkovcih in Šikolah na Dr. polju bodo imeli v kratkem obč. volitve. — Poštni nabiralnik so dobili pri Sv. Venčeslu poleg Slov. Bistrice. — Pasji kontumac se je razglasil v vseh občinah rogaškega in šmarskega okraja, nadalje še v Poljčanah, Pekla, Brezju, Lušečki vasi in v enem delu občine Stanovsko. v Nemškega uradnika za svoje upravništro išče »slovenski" list »Štajerc". Za slovenskega uradnika seve »Siidmark" nima denarja. Druge slovenske dežele. v V seji tržaškega mestnega sveta dne IS. tm. pride v razpravo predlog o ustanovitvi novega upravnega oddelka za socijalno politik« občine. v Turški konzul v Trstu, ki je bil šele pred par meseci imenovan, Mavrogeni-bej, je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Začasno oskrbuje posle konzula podkonzul Nafilyan-efendi. v Zveza slovenskih županov na Koroškem se je 10. tm. osnovala. Na ustanovnem občnem zboru je bilo 14 županov in 30 obč. odbornikov, ki so zastopali 21 občin. Za načelnika je izvoljen vrli narodni župan občine Blato gospod Pavel Miklavič. Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino. rGo je pa 3(athreiner ZKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime ZKathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom s sliko župnika ZKneipni kot varstveno znamko. m v T Brežah na Koroškem je umrla v starosti 80 let gdč. Mar; pl. Schreiner, sestra člana gosposke zbornice dr. Morica vit pl. Schreinerja. v Iz sodne službe. V deželno komisijo za agrarne operacije v Celovcu sta imenovana za člana dozdajna namestnika dež. nadsod. svet. Lud. Prettner in dež. sod. svet. Iv. Stepischnegg, za namestnika pa Hans baron Falke pl. Lilienstein in Jož. Spriingler." v Društvo »Abstinent" v Ljubljani je imelo pretečeni petek občni zbor. Iz poročila doznajemo, da ima društvo kroe 800 popolnih in na tisoče abstinentov od žganja. Natančno tozadevno statistiko nameravo društvo sestaviti letos o Kresu. V Pulju je začel izhajati nemški list »Brion". Izhajal bo od 1. febr. do 1. oktobra. v Ponesrečil se je pomožni delavec Juri Pin-gitz pri zgradbi novega gledališča v Celovcu. Po neprevidnosti je padel v 6 m globok prospektni prostor pod odrom in ostal na mestu mrtev. v Posestva Južne železnice v Opatiji so torej dobili Madžari v iOke. Dne 10. tm. so jih kupili za krog 10 milj. kron. Južna železnica svoje imovine v Opatiji ni hotela prodati občini, dasi je ravnotoliko ponujala ko Madžari. v Radi stavke v Ajdovščini. Kakor znano, je lani uprizorila NDO stavko v ajdovski predilnici. Zaradi demonstracij ob tej priliki je bilo 21 delavcev obtoženih. 22 jih je bilo pri včerajšnji obravnavi pri okrož. sodišču v Gorici oproščenih, 2 pa obsojena na 14 dni zapora oziroma ] mesec težke ječe. v Resnici na ljubo. Nemški časopisi so svoj čas z velikim zadovoljstvom poročali, da je za VPalcherjev predlog V koroškem dež. zboru za nemški upravni jezik pri dež. kult. svetu glasoval tudi slovenski klerikalni poslanec Ellersdorfer. Celovški »Mir" zadevo pojasnjuje v tem smislu, da je Ellersdorfer pri glasovanju o tem predlogu pač res že napol vstal, ker ni prav vedel, zakaj se je šlo, da se je pa takoj veedel, ko je pomoto zapazil. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Preosnova ministerstva. z Praga, 12. febr. »Venkov" pravi z ozirom na vesti o preosnovi ministerstva, da češki agrarci najodločnejše protestirajo proti takozvani »mali" preosnovi ministerstva. Noben češki uradnik ne bode hotel vstopiti v ministerstvo pod takimi pogoji. Slovanske stranke so pač storile tako uslugo državi in parlamentu, da lahko zahtevajo temeljito spremembo sistema. Avstrijsko-srbska trgovinska pogodba. z Petrograd, 12. febr. „Novoje Vremja" pri-občuje pogovor enega svojih urednikov z državnim poslancem dr. KramdFem v zadevi avstrijskosrbske trgovinske pogodbe. Dr. Kram&f je dejal, da kolikor on ve, se sedaj vršijo med Dunajem in Bel-gradom tozadevna pogajanja. Obe državi ste narezani na to, da se konečno sporazumeta, Kajti škoduje gotovo obema, ako se med seboj gospodarsko bojujeta. Rusija in Avstrija. z Berolin, 12. febr. »Tagebl." poroča iz Carigrada, da se turški politiki zelo zanimajo za zbližanje obeh velevlasti. List pravi nadalje, da se ne gre za kako posebno pogodbo med obema državama temveč za to, da se Avstro-Ogrska priklopi že obstoječemu dogovoru, katerega so sklenile Rusija, Anglija, Francija in Italija glede balkanskih zadev. a Rim, 12. febr. „Messagero" pravi, da bode sporazum med Avstrijo in Rusijo novo poroštvo za svetovni mir. Italija posebej pozdravlja ta sporazum, ki bode v smislu dogovora v Racconi-giju vplival na stabilnost razmer na balkanskem polotoku. Enako piše »Stampa" in drugi listi. Posojilo kraljevine Češke a Praga, 12. febr. Deželni odbor odločno zanika, da bi iskal kako posojilo za pokritje nujnih deželnih izdatkov. Takega načrta sedaj sploh ni. Nesreča porobroda »Generala Chancy". Nad 100 ljudi utonilo. a Berlin, 12. febr. Med 1. in 2. zj. se je v četrtek v prelivu med Mallorko in Minorko potopil parnik »General Chancy". v Pariz, 12. febr. Število žrtev pri nesreči parobroda „Chancy" cenijo na 164. Nekaj poročil pravi, da sta se rešila le dva mornarja, potniki pa da so vsi utonili. Jeden od rešenih mornarjev pripoveduje, da se je parnik navzlic strašnemu viharja dobro držal svojega kurza. Parnik je trčil v neko skalo in dobil takoj več metrov široko luknjo, skozi katero je vdrla voda z neznansko silo takoj v notranjost. Parnik se je za nekaj minut potopil. v Bruselj, 12. febr. Na parniku je bilo 87 potnikov in 47 mornarjev, skoraj torej 134 mož. Parnik je imel 2.920 ton in je vozil iz Marselja v Alžir. Nekateri pripovedujejo, da je bilo na la-diji celo 200 oseb. v Pariz, 12 febr. Vest o potopljeni ladiji je vzbudila tu velikansko paniko, ker je mnogo rodbin pričakovalo svoje znance in prijatelje. Vzroka parnikove nesreče se še ni dognalo. Kapitani vseh došlih iadij pripovedujejo, da so divjali te dni po Sredozemskem morju taki viharji kakor že 40 let ne. H Obrambni vestnih. a »Ciril - Metodarija" ! Narodnjaki, ki premorete nekaj več v svojem žepu, odgovorite na »Slovenčev" bojni članek s tem, da se nemudoma vpišete med brambovco C. M. D., če še doslej niste v njih krogu, vi pa, ki ste že, a zmorete še več, podvojite, potrojite svoje že darovane svote. Ne prepir s »Slovencem" po naprednem časopisju, ampak delo za družbo bodi naš odgovor! Ob 25-letnem jubileju ne bomo mogli lepše dati odgovora klerikalni perfldnosti, kakor če bomo že čez dva, tri mesece lahko pisali: Obrambni sklad C. M. D. je dosegel 1000 X 200 = 200.000 K. V to delujmo vsi! a »Edinost" priobčuje iz ženskih krogov dopis, ki izraža ogorčenje nad efijaltskim »Slo-venčevim" člankom »Ciril-Metodarja" ter obljublja, da se bo v odgovor temu izlivu skrajnega barbarizma tržaška okolica v najkrajšem prepregla s podružnicami C. M. D. Prav tako! Naj bi tudi drugod bil odgovor takšen! a Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala kot odgovor na nesramni napad v »Slovencu" pod »Ciril-Metodarija" za obrambni sklad gospa Pavla Seidl, c. kr. prof. soproga v Gorici, 200 K in »Neimenovani" rodoljub papirno rento 200 K. Fo svetu. v Odstavljen škof. Sveta sinoda v Atenah je škofa v Larisi Ambrozija obsodila na izgubo škofovske časti zaradi puntarskega govora, ki ga je imel pred nekaj meseci. v Škof v šolski klopi. Pred nekimi tedni se je moral v Milanu neki škof vsesti v šolsko klop, da dokaže, jeli zmožen pisanja ali ne. Kako je to mogoče ? bode vprašal kdo. Zadeva je povsem enostavna, v Italiji mora namreč vsakdo dokazati, da zna pisati in brati, ker drugače ga ne vpišejo v volilni imenik. Tega mu pa ni treba storiti, ako lahko predloži odpustno spričevalo iz ljudske šole. Ker je pa škof Pavlo Vicano bil spričevalo izgubil, je predložil svoja škofovska izkazila, a uradniki so se držali postave in mu niso odpustili izpita. Škof se je torej moral vsesti in dokazati pred veliko množico zijal, da ni analfabet: Pisal je nekaj minut diktat, potem pa je moral čitati narekovane stavke. Sedaj sme s ponosom reči, da je — volilec. d Za blaznega so spoznali sodni zdravniki 24 letnega dninarja Jožefa Srba v Pragi, ki je 30. nov. 1. 1. umoril trafikantko Bartak. Oddali so ga v blaznico. a Kopališče zgorelo. Kopališče Vetriolo pri Levico na Tirolskem je popolnoma zgorelo. Škode je 350.000 K in je z zavarovalnino pokrita. d Nuna — poglavarica vlomilcev. Dolgo so iskali hudodelce, ki so svoj čas vlomili v cerkev v Czenstochanu in jo oropali raznih dragocenosti. Sedaj so jih izvohali in zaprli v osebah — jedne nune in njenega pomagača. Nuna Verbova je navidezno jako sveto živela, v resnici pa je bila na čelu tatinske bande, ki je kradla po samostanih. V njenem stanovanju so našli večji del v Czenstochanu ukradenih dragocenosti. Narodni gospodar. u Kmetijske zadruge-v Nemčiji. Glasom statistike drž. zveze kmetijskih zadrug je bilo 1. jan. 1910 v Nemčiji 15.271 posojilnic in hranilnic, 2217 nakupovalnih in prodajalnih, 3133 mlekarskih zadrug, 173 zadrug za vnovčenje mleka in 2568 drugih zadrug, skupaj torej 23.362 kmetijskih, zadružnemu zakoDu povrženih zadrug. u Zadružništvo na poljedelski visoki šoli na Dunaju. Dr. Kari Hoffmeister je imenovan rednim profesorjem zadružništva na dunajski poljedelski visoki šoli. K dozdajnim štirim letnikom na šoli se ima pripojiti peti letnik, ki bo posvečen samo zadružništvu. v Tržne cene. 11. februarja. D u n a j: Višja poročila iz Novega Jorka niso zdramila konzuma iz rezerve; došlo je le do malega prometa. Tendenca je bila za pšenico in rž mirna, za ječmen medla, za oves slaba; koruza se je držala. Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 160—164 vin. Zaloga 22.353 komadov. Prignano 103 komadi, odgnano 222. Ostalo torej 22.234 komadov. Tendenca trdna. Budimpešta. Pšenica za april K 14 04 pšenica za maj K 13'74, pšenica za oktober K 1172, rž za april 9 44, rž za oktober K 8'72, oves za april 7"50, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6 62, ogrščica za avgust 13'90. Pšenice se zmerno poonja in kupuje. Tendenca se je držala, promet neznaten, pšenica v efektivn in ostalo nespremenjeno. Termini na Ameriko trdni, pozneje so se držali. Vreme oblačno. S1 a d k o r. T r s t. — Centrifugal Pilčs prompt K 363/4 do K 371/2, za kasneje K 367/8 do K 375/s- Tendenca: trdna. Sladkor. Praga. Suro?i sladkor prompt K 29 95, nova kampanja kron 25'65. — Tendenca rairna. Vreme: oblačno in mrzlo. Budimpešta: mast svinjska K 180'— namizna slanina 158'—. Čez ga nil Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli! Zahtevajte izredno ltFLOBIAW"l Zavračajte ponaredbel Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: liter K 2 40. n r, 4 80. ,Florlan', Ljubljana. Postavno varovano. 34 Odda se takoj vsled bolezni mala trgovina z pohištvom vred po zelo ngodnl ceni. — Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 109 3-1 Sprejmem takoj v uk, ki je poštenih starišev in ima veselje do ključavničarske obrti. Franc Furlan, ključavničarki mojster v Vojniku pri Celju. Učenec s z dobro šolsko izobrazbo, iz boljše hiše, zmožen obeh deželnih jezikov se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga Sigmund Braun, Celje. t ■ Vabilo na »Lastnega doma" reg. kred. in starb. zadr. z om. zay. ¥ Gaberju pri Celju ki se bode vršil v četrtek, dne 24. svečana 1910, ob 6. uri zvečer v zadružnih prostorih v —— Rotovški ulici št. 12. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za leto 1909. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. i Opomba. Ako bi občni zbor ob določeni nri ne bil sklepčen, se vrši zborovanje eno uro pozneje, pri katerem je sklepčno vsako število navzočih zadružnikov. (§ 60 zadr. pravil.) lo? Načelstvo. Velika in lepo opremljena SOBA se odda s Hrano vred; kje, pove upravništvo. 101 2-2 Učenec priden in pošten se sprejme! v trgovini mešanega blaga Josip Vrečko, Bizeljsko. 106 2-1 Sprejme se takoj ali pa v 6 tednih trgovski manufakturist pri J. Krašovieu v Žalcu Štajersko. 108 3 i Neka], česar še ni bilo in kar ne pride! Tvornica mi je poverila po neki elementarni nezgodi za neposredno prodajo vso rešeno robo, namreč mnogo tisoče? krasnih težkih flanelnih odej najnovejših vzorcev in barv, blago, ki je s svilo obrobljeno in jma samo neznatne, komaj vidne pege, katere je povzročila voda. Te odeje so pripravne pri vsakem gospodinjstvu za prekrivanje postelj in odevanje oseb, ker so zelo fine, tople in trdne, 180 cm dolge in 130 cm široke. Proti povzetju stanejo 3 obrabljeni komadi 10 K, 4 neobrabljeni 11 K. 4 rameni ali karirani (za gospodinjstvo) 12 K, 1 velekrasna žametnasta (za vozove) 12 K, prešite, z vato napolnjene, sijajno se svetlikajoče, krasne, bledomodre ali pa bordeausbarvne, 2 komada 12 K. Cenjeni Citatelj tega oglasa naj se zaupno obrne na R. Bekera, hotelier, Solnice. Češko. 88 2-1 licenca za trgovino mešanega blaga na deželi se išče iz dobre hiše, kateri je dovršil najmanj 1 do 2 razreda meščanske šole. — Ponudbe na upravništvo »Narodnega Dnevnika" pod šifro „F. P." 102 2-1 Proda se iz proste roke žaoa in mlin s stalno vodo 60 konjskih moči, okoli obstoječe lepo zemljišče, 1/4 ure od kolodvora oddaljena hiša z gospodarskimi poslopji za 36 tisoč kron. — Polovica kupnine ostane vknjižena. Ponudbe je pošiljati na upravništvo »Narodnega Dnevnika". 74 3-2 2 učenca ki imata veselje do vrtnarstva sprejme, takoj Miha Kokošinek, vrtnar v Gaberju pri Celju št. 63. 91 a-a je dobro idoča PF* gos ilna na zelo prometnem kraju, ne daleč iz mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. .35 4-4 500 hI najboljšega haložkega vina iz 1. 1909 že 2 krat pretočenega, proda po K 30'— 34 — loko žel. postaja Posojilnica S«. Barbara v Halozah. 9» 5-2 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za snkno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96 R. D1EHL, zganjamo, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Postne hran. račun it. 64.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagane gotovine - Telefon »t 48. - ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju .LASTNI D O HI« Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © ©o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavijenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raran © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno kamnoseško podjetje tf Celju. g prVa južnoštajtrstia katnnoscšKa iaž Stavbena In umetna kamnoseška obrt s strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obliajllnili miz, prižnic, kropilnlh in krstnih ::: kamnov itd. ::i Brušenje, polivanje in struganje Kamena s stroji, industrijska družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavl: ,Kamnoseška in- .VV553" dustrijska družba Celje'. 66 ifS. Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseli oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;; tavanje napisov v Iste. ;;: Superfosfa! mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-6 Bureau: Praga, Prikopi 17. Najboljši češki nakupni vir. Ceno Iposteljno perje: 3 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-Anega 6 K 40 h; 8 K; t kg puha. "sivega fi K; 7 K ; belega, finega l(i K. najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz. gostonitega rdeCcga, moorega. belega ali rumenega nan-kinga. pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavm-tcms,: vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napo i puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-4 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava,Češko Darujte a to. sklad! Sukno ševjot in kamgarn za moške obleke se dobi v velikanski izbiri in nizkih cenah v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi zastonj in pošiljatve čez K 20 — franko. Zahtevajte ,Bomba* tkanina, preizkušena najboljša za žensko in možko perilo. Kos 23 m franko K 15'50. Naročite cajgaste ostanke po 20 m trpežni K 8'—, fini K 10'—, zelo fini K 12'—. 32 52-6 t\ rs © O >o >N £ O 44 s- ° c3 44 el ~ O 03 ' 'S ® * n, >0 Ph o S 'S? „ ns ^ 53 rO ^ £ m X O ^ O & 0 -+■= m m .r* P* O O 44 Z/} 88 8 ^ s »N pH o3 "ž Ph > 03 S a> a m O. g « •S « > .S O M S .2 N -t-3 s > O is n J e a en s3 H fl 44 ® £ m J-3 k ® 2 g * % cž Jjd N3 ^ «\ CD 44 • rH O I • H •N <35 05 2 o 6 O Filip Neusteinove sladke čistilne krogljice USETiZSESr Te krogljice nimajo v sebi nobeue škodljive tvarine in so v vsakem ozira boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in Cisto neškodljive, da se lahko rabijo prt 562 10-1 v Crevosih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 krog-ljioami st»ne samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj zavitek z 8 škatljami. Quariln T Pred ponarejanjem svarimo ! Zahtevajte Filip Neusteinove UidillU! Čistilne krogljice, ki so1 samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo nažo protokolirano varstveno znamko v Cmo-rdeCem tisku „Heil Leopold* in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip ]McM IcHartta „K sVctcmu Ecopoldn" Dunaj I., Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom. Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena znamka Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parov. Edini kontralienti: Mess-torff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Zaročne in poročne prstane Rafael Salmič priporoča trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu1' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Gtt in Metodo! Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prP Celju ===== prevzame vsakovrstna ... stavbena zias« tesarska dela. 61JJ50-4 Uradni prostori: Janez Trdinova nlica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilni« carjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. DaV:V ' i ■ r ■ J(ad 340.000 Kron rczcrVn. zaKlada 13 52-6 minim