Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici b. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
Štev. 212.
7 Ljubljani, v petek 18. septembra 1885.
Letnik XIII.
Današnje razmere.
Nočemo motiti državljanov drugega jezika ne v cerkvi, ne v šoli, še manj pa po družinah.
Lepe so te besede, ktere je izrekel učeni Sat-marski škof dr. Schlauch pri splošnem zborovanji „Sechenijevega društva" kteremu je častni predsednik, ko je govoril 12. t. m. o nalogi izobraževalnih društev, ki se po Ogerskem razširjajo na vse strani. Prečast. gosp. govornik jo rekel, da je nekdauje Ogersko enake pravice delilo vsim narodnostim in veroizpovedanjem, a te narodnosti so pa tudi čvrsto pomagale Madjarom državo snovati, ter jo branile o časih nevarnosti, ne v imenu kake narodnosti, marveč v imenu ogerske države. Ogerska država naj je tudi danes voditeljica izobraževalnim društvom. Škof Schlauch pravi, da je izobraževalnim društvom izključljivo nalog razširjati pravo omiko, krščansko civilizacijo in sicer z branjem, učenjem in delovanjem. To je tista omika, ki duhove povzdiguje na enako stopinjo, a narodnih posebnosti se ne dotakne. Izobraženost, ki nam je vodilo, je vzor, ki ne daje predpravice posameznim osebam, narodom .... Madjar ostane Madjar, Ru-munec ostane Rumunec .... Škof Schlauch tedaj ne pozna sovraštva med narodnostmi, on zavrača šovinizem (prenapet ponos posameznih narodov), 011 sovraži vsako nasilstvo v narodnih stvareh. Ogerski državni jezik, ki ga vodi ogerska državna ideja, naj se razširja le v toliki meri, kolikor deželne postave zahtevajo njegovo znanje, ne več, ne manj. Nečemo motiti državljanov drugega jezika ne v cerkvi, ne v šoli.
Kar tukaj učeni škof določuje za smoter izobraževalnim društvom madjarskim, je samo „le pideal", a žalibog, da v dejanji ni tako. Na raznih shodih tega društva se čuje vse kaj druzega. Sila kliče silo. Govorili smo že v tem listu, da to izobraževalno društvo na Erdeljskem je sklicalo Ru-mune na boj, vzbudilo ali vsaj očvrstilo rumunsko „irredento", da škili onstran državnih mej. Madjari so premoženje „Slovaške Matice" ugrabili, in nakanijo ga obrniti za imenevane izobraževalne zavode. Madjar gineva, zato pa dela tako strastno, tako krivično z drugimi narodnosti, iz njih hoče napraviti Madjare. Poslednja zmota bode huje od prve. Leto 1848 in njega grozovitnosti nam zopet na Ogerskem grozijo. Narod vstaja zoper narod, ker moč in oblast nadkriljuje pravico in poštenost.
Ako pa v drugi polovici avstro-ogerske monarhije gledamo tako žalostne prikaze, pa tudi tukaj ni bolje. Tudi tukaj se vzdiguje narod zoper narod. Nemec pravi, da jo zatiran, ako ne more drugih zatirati. Nebo in zemljo kličejo na pomoč zoper neusmiljene zatiralce, trinožne Slovane. Narodnostno razdraženost hočejo zanesti v vojaške kroge. Iz navadnega prepira, kakor je bil tudi že kedaj prej med vojaki, postane precej boj med narodnostmi, in bojujejo so mod seboj polki, ki so več milj vsaksebi.
Ako se mora nemški uradnik, ki posluje med Slovenci, učiti slovenskega jezika, je to že samo ob sebi zatiranje nemškega jezika, istotako jo pri vojakih, ako je prisiljen častnik občevati s podložnimi v njih jeziku. Tedaj sebičnost tu, sebičuost tam je poglaviten vzrok narodnostnim prepirom, je-
zikovo vprašanje prevrže se povsod le v kruhovo vprašanje.
Vsakdo mora vendar spoznati, da pri nas na Kranjskem nemški jezik, nemška kultura ni v nevarnosti, nihče ne preganja v Ljubljani in na Kranjskem Nemcev. Vlada jih varuje in pestuje kakor izvoljene Ijubčeke. A vendar to jim ne zadostuje, kajti Slovenec se zaveda, on hoče tudi pri mizi sedeti. Po mestnih ljudskih in po srednjih šolah se nemščina gotovo ni zanemarjala, vlada je ukazala izključljiv« nemške deške in dekliške šole, a vse to Nemcev ne ogreva. Hočejo imeti še kaj posebnega za-se, nočejo nič iz vladne roke, ki jim ni priljubljena.
Od kod tako mrzenje, taka nezaupnost med ljudmi enega mesta, dne dežele, ene države, ki imajo skupne interese, ki morajo vendar skupno živeti. Sebičnost, ničesa druzega, nego sebičnost je temu kriva, a ta sebičnost se skriva za lepo doneče fraze; bogatejši po moči in premoženji ne pripušča nižemu sovdeleževanja, a vpije o krivici, kjer je ni 1
„Poslednji stan človekov bode huje od prvega." Nekdaj se je germaniziralo po šolali, a silil se ni v šole nihče, nikdo se ni zmenil, kak jezik govori delavec, ki pri njem dela, ki je pri njem v službi, vsak je moral sam skrbeti, kako bode shajal v vsakdanjem življenji s svojimi jezikoslovnimi vednostmi, od tod je menda nastal pregovor: „Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš"; le država je predpisala gotovo znanje pri podelovanji svojih služeb. Tisto ger-manizovanje po šolah jo bilo sicer mučno posameznemu, nadležno občinstvu, včasih v svojih posledicah še celo smešno, a protiversko ni bilo, nekdanje šole so bile verske šole, tudi sedanje mestne šole nikdar in nikoli ne stresajo na podlagah države in goje vere in nravnosti, prizadevajo se pravične biti obema narodnostima v deželi. Kdor nepristransko sodi in od šol tirja le to, kar morejo storiti, priznati mora, da Ljubljanske mestne šole, bodisi deške ali dekliške, svojo dolžnost izvršujejo in zadoste potrebam prebivalstva, tembolj, ker je sedaj še nemška mestna deška in dekliška šola. Kar pa se mora po pravici trditi o sedanjih šolah, ne moremo trditi o „Schulvereinovi". Rekli mi bodete, prej obsojate, preden se prepričate, preden kaj vidite! A pomislimo, malopridno drevo ne more roditi dobrega sadu, in nihče ne bode iskal grozdja na lesniki, in smokev na trnju. „Schulverein" je dete nemške preširnosti in ošabnosti, in izrodek nevernega liberalizma, naj se odeva z ovčjo obleko, ljubeznijo do narodnosti, volkovi kremplji mu vendar gledajo iz kože.
Stariši, ki čislate svojo vero, da, o narodnosti molčimo! pazite, komu izročujete svoje otroke. Prva podlaga vsaki vzgoji mora biti nravnost in vera, ali pa bolje, vera in nravnost.
Kako jo pa moč to obojo doseči v taki šoli, kteri je namen gojiti odpadnike v narodu in ki jo v verskem oziru brez veroizpovedanja (konfessions-los). V svobodni Ameriki imajo občinsko (komuuske) in verske ljudske šole; po nekterih škofijah se sta-rišem, ki pošiljajo svoje otroke brez potrebo v občinske — brezverske šole, zakramentalna odveza odrekuje. Nemški škofje sami ojstro obsojujejo „Schulvereinovo" šolo, in pokojni škof Linški, dr. Rudigier, je izdal pastirski list, v kterem verne svari pred takim šolam in z ojstrimi besedami obsoja ro-goviljenje „Schulvereinovo".
Kaj pravite na to Vi stariši, ki imate še spoštovanje do katoliške cerkve, ki ste sami verni, pa želite, da bi tudi Vaši otroci taki ostali, svoje otroke pa pošiljate v šole, ktere si je izmislila nemška ošabnost in pa framasonska prekanjenost. Pa pravite, naši otroci bodo tam vse zastonj dobivali. Dobro prevdarite, ali Vam ne bode to presedalo svoje dni, kar sedaj dobivate po Vaših mislih za „Bog plati"!
Slišimo dalje ugovarjati, vse šole niso za nič, otroci se v njih nič ne nauče, a v ti novi šoli, ne vem, kako jo že ljudje imenujejo, Šiškarji menda Luckmannovo šolo, se bodo vsaj kaj naučili. Ako se Vaši otroci v šolah že obstoječih ne nauče ničesa, ste tega krivi ?li Vi sami, ali Vaši otroci. Tudi „Schulvereinova" šola nima tistega lijaka, da bi otrokom vednost v glavo ulijala, brez truda ni kruha, pa se tudi brez truda ničesa ne nauči.
Narodnjaki svarimo stariše, ki iz nevednosti ali kterega-koli vzroka svoje otroke pošiljajo v „Schulvereiuovo" šolo, a katoliki pa, kar naravnost rečeno, obžalujemo stariše, ki svoje otroke izpostavljajo bližnji nevarnosti, in milujemo otroke, ki bodo po takih šolah dobili kamna namesto kruha. Ako je že v maternem jeziku težko podučevati otroke, koliko teže bode to v tujem jeziku, da bi pa vseli 70, kolikor se jih je baje vpisalo v „Schulvereinovo" šolo, bili trdi Nemci, tega ne moremo verjeti, kje se bodo vzeli; nemških zavodov za podučevanje je bilo v Ljubljani prav zadosti, in Nemcem, kar prav posebno povdarjamo, ni na tem, da se sami ohranijo, kar jim nihče ne brani, nihče jih ne zadržuje, da se po svoje izobražujejo, marveč oni silijo v tuji tabor in tam iščejo 11 s k o k o v.
XXXII. vesoljni zbor nemških katolikov.
(Konec.)
(Splošne resolucije stavljene v 4. (poslednjem) občnem zborovanji v četrtek 3. t m. Poslanec grof Galen govori o molitvi rožnega venca; ima so opravljati vsak dan. Kanonik dr. Halfner o protikrščanstvu, o večnosti, slovstvu in tisku. Zgodovinski pregled o napačnosti modernih idej začenši pri Kartezij noter do Volterja in Ruso-a. Vihar nad krščanske države. Prihodnost zagotovljena vernim. Govor dr. Windthorsta. Sklep seje s krščanskim pozdravom!)
Splošne resolucije 32. občuega zbora so bile te-le:
1.	Občni zbor smatra v soglasji s prejšnimi zbori v svojo dolžnost, da toži nad zatiranjem sv. sedeža v Rimu. Ponavlja pa posebno protest zoper oropanje propagande in zoper vse druge silovitosti, ki so se zgodilo nad rimsko cerkvijo.
2.	Ko gleda občni zbor z otroško hvaležnostjo na nevtrudljivo skrb, s ktero si prizadeva sv. oče pridobiti mir cerkvi na Nemškem in vsi krščanski družbi, izreka najglobokejšo žal, da se svet zmirom zoperstavlja takemu prizadevanju.
3.	Občni zbor pozdravlja z veseljem složno posvetovanje, h kterim so se zbrali nedavno vsi škofje pruske monarhije na grobu sv. Bonifacija in zahvaljuje se za osrečeval ne besede škofovega od tam došlega.
4.	Občni zbor se neomajljivo drži zahtevanja, ki je vtemeljeno v Božjem in cerkvenem pravu, da škofje smejo vzgojevati duhovne popolnoma svobodno in da le škofom pripade pravica soditi duhovščino.
5.	Občni zbor je prepričan, da se imajo odpra-
viti postave, ki zabranjujejo svobodno in popolno razvijanje cerkvenih redov.
6. Občni zbor izreka zopet in zopet, da se hoče stanovitno držati uačel, ki se naslanjajo na naravni a tudi na nadravani red, po kterem pripada starišem prva pravica na vzgojo otrok. Ponavlja svoj protest zoper šolski monopol, ki je v zvezi s šolskim nasil-stvorn, po kterem bi imela država izključljivo pravo do vodstva šol. Oporeka vzlasti brezverskim in versko namešanim šolam in zoper vsako prikratenje cerkve pri vodstvu šol in pri krščanskem nauku, isto tako zoper zgol državno izobražeuje in nameščenje uče-nikov na viših iu nižih šolah.
Četrto občno javno zborovanje, v kterem so bile te resolucije sklenjene in s kterimi je bilo zaključeno letošnje občno zborovanje katolikov, je bilo najsijaj-nejši izmed imenovanih zborovanj. Pilo je, kolikor je to mogoče še bolje obiskovano mimo prejšnih in posebno je bilo mnogo gospa na sedežih jim prihranjenih. Škofje in dr. Windthorst so bili sprejeti z burnimi „živio"-klici.
Govoril je najprej poslanec grof Galen (Mona-stir) o enciklika sv. očeta, ter rekel, da se bode nad katoliško vero in katoliškim prepričanjem razbil kulturni boj. Govornik je posebno povdarjal imenitnost sv. rožnega venca za katoliško življenje, ko se premišljujejo skrivnosti te molitve in je sklenil svoj govor z besedami, ves zbor naj zaobljubi slavnemu nadškofu kardinalu Melchersu, ki je posebno priporočal molitev sv. rožnega venca, da hočejo to molitev opravljati vsak dan.
Kanonik dr. Hafner govori o protikrščanskem duhu, ki dandanes preoblada v vednostih, slovstvu in v tisku. — O izvešenih mislih — idejah — svet ne govori rad, drži se le gmotnega, a misli, nravne, verske razsodijo nad življenjem narodov. Sijajni je lahko narod na zunanje, a blizo prepada je, ako ga nadvladajo slabe misli.
Govornik pripoveduje o moči krivih misli od Kartezija, Spinoce do Montesquiena, od vsebožanstva do tvarinarstva, do zdvojenosti, do groznega dvo-zvezdja Volterja in Ruso-a, kteremu se je Francoska s kraljem vred vklanjala. Slabe misli, slabi nazori so kal revoluciji, in čuditi bi se mogli, da to poskušajo v 19. stoletji, kar je provzročevalo toliko prelivanja krvi. Govornik pravi, da ni prerok, a časi dandanes so podobni onim v preteklosti, tedaj se bojimo, da bi se istotako ne končali. Socijalna demokracija in nihilizem pota pripravlja za to. Se je čas, vpeljite nazaj v šole krščanstvo, zatvorite ateistične šole, dajte nam svobodo učiti, kakor je Kristus zapovedal. Ako vihar pribuči, nam je najbolj žal za kneze in državnike, kajti cerkev ima obljubo, da jo peklenska vrata ne bodo premagale, a vladarjem ni dana ta obljuba.
K sklepu je govoril dr. "\Vindthorst; njegove besede so bile sprejete z burnim pritrjenjem, njegov govor je tolikanj zanimiv, da bi vtis oslabil, ako bi posamezne reči iz njega odbirali.
Ako bode prilika, bodemo prinesli iz tega govora poglavitne misli; danes povemo le to, da seje k sklepu govora zahvalil mil. škofom za lep pastirski list, kterega so zložili v Fuldi, ter zatrjuje, da bodo katoliki zmirom ostali na potu, kterega škofje odo-brujejo. Obrača se poslednjič do Vatikana, od koder je dvakrat prišel blagoslov zboru. Sv. očetu obeta, da hoče ves zbor ostati mu zvest v življenji in smrti. Zbor trikrat zakliče „slava" sv. očetu. Skof Monastirski blagoslovi navzoče in predsednik Lieber sklene zborovanje s krščanskim pozdravom : „Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
Tako so se vršili tako so minuli štirje krasni dnevi, v kterih so katoliki na Nemškem živo dokazali, da njih zaupanje v Boga in boljšo prihodnost še ni zapustilo, niti preganjanje ostrašilo, obetajo hoditi po poti, ktero so njih viši pastirji odobrili, zvesto se hočejo držati središča katoličanstva, naslednika sv. Petra v Rimu, kajti to je bilo, je tudi sedaj in bode značaj pravovernih, da so zvesto oklepajo vidnega poglavarja sv. cerkve. Kaj bi nam pomagalo vse to pisanje, ako bi tega ne obrnili na naše razmere. To nam bode prihodnjič v čislo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra. [Notranje dežele.
Včeraj smo pisali, da je stari Schmerling povzdignil svoj glas kakor nekdaj Kasandra v trojanski
trdnjavi, in v posebnem pismu na dr. Sturma je opominjal liberalno nemško levico k edinosti in avstrijskemu domoljubju. Kaj mislite, da je kaj opravil? Ravno toliko kakor žaba pri lešniku! Dr. Pickert ga je zavrnil, da naj se starček nikari ne vtika v reči, ki ga nič ne brigajo; neinško-narodni klub mora biti, pravi dr. Pickert, brez tega je nova opozicija nemogoča. Prav dobro za nas, naj ga lo napravijo, se bodo že vgnali. Čem bolj bodo kričali in pravili, kaj in kje jih še boli, tem bolje bo za nas, kajti vsaka beseda, ktero bodo zinili tisti ne-odrešeni preroki v svoji nemško-narodni nestrplji-vosti, bo nam na korist, ki nas bo v pravo luč v Avstriji postavila, nemško-narodne kričače pa polagoma razbila, da druzega ne bo ostalo na njihovih razvalinah, kakor le tista peščica poštenih Nemcev, ki imajo za staro Avstrijo še nekaj čutila v srci. Naj le pleše nemško-narodna druhal okoli svojih zlatih telet dr. Knotza, Pickerta, Stracheja; njihov pozlačen kožuh ni tako dobro pozlačen, da bi se ne ogulil. Tedaj se bodo tudi tej brezmiselni druhali oči odprle, da je v resnici le okoli telet plesala, ki so bila odeta s pozlačenimi kožuhi nemško-narodne ideje, kteri v Avstriji ni prostora, ker ima svoja stališča v Berolinu. Taki orjaki pa današnji velikonemci tudi niso, da bi z eno nogo v Berolinu, z drugo pa na Dunaji stali. Hoteč se prestopiti, zgubili bodo ravnotežje, zmanjkalo jim bo tal in na tleh bodo, kakor so dolgi in široki. Slovan bo pa le še stal, kot steber Avstrije.
Cesarsko pismo naroča hrvaškemu banu, da izreče prebivalcem Hrvaške in Slavonije za obilne in navdušene izraze udanosti ob prisrčnem sprejemu Nj. Veličanstva najtoplejo cesarsko zahvalo združeno z najsrčnejo željo, da bi vsestranski dokazi udanosti, ki so jih Hrvati v Požegi cesarju skazovali, deželi tudi po cesarski želji največo korist prinašali. Na večni spomin cesarskih dni v Požegi vzidala se bo na komitatnem poslopji spominska plošča. Vojaške velike vaje dovršile so se še le 16. septembra ob 11. uri dopoludne in je cesar svojo popolno zado-voljnost izrekel generalom in zapovednikom. Da se je ob V23 med zvonenjem in pokanjem topičev odpeljal iz Požege proti Brodu, naznanili smo že med telegrami. Narod ga je spremljal z navdušenimi „živio"-klici iz mesta. Pot iz Požege v Brod ob Savi bila je v pravem pomenu besede slavnostni sprevod. Ni je bilo vasi, da bi ne bila dostojno in po svoji moči okrašena in povsod sprejemala ga je verna množica z nepopisljivim navdušenjem. V Brodu čakalo ga je mestno starešinstvo in silna množica prebivalstva, ki so ga jako spoštljivo pozdravili. Po predstavi župana in mnogobrojnih deputacij na kolodvoru, peljal se je cesar po mestu, kjer si je raz-svitljavo ogledoval. Preden je zapustil hrvaško-sla-vonsko zemljo, pisal je tudi generalu konjikov, bar. Rambergu, ki je velike vojaške vaje vodil, da je bil jako zadovoljen s taistimi in naj general Ram-berg sporoči podrejenim vojnim četam kakor tudi brambovcem cesarsko zadovoljnost.
Prvi dan velikanske obravnave proti Kufflerju in po njem zapeljanemu Amschlerju ni bil prav nič zanimiv. Brale so se splošne reči in potem je pogovor prišel na razna bankna ravnanja, pri kterih se jo z milijoni kar tako rekoč okoli metalo. Ljudstva je pri obravnavi natlačeno polno, če tudi so vstop le proti izkaznicam dovoljuje. Mnogo navzočih Kufflerja pozni še stoječega na strmoglavi viščavi bliščečega mamona obdanega z leskom neomajljiviga bankirja. V lastni kočiji vozil se je na borzo, kjer je v jednem dnevu po sleparskih in strmoglavih špekulacijah na stotisoče dobil ali pa tudi zgubil. Se celo pred letom dni imeli so ga za trdnega bankirja, ki mu ne more spodleti. Ce tudi je bil že 3/j leta pod ključem, se mu zapor prav nič ne pozni. Ravno tako je še debel, kakor je bil in tudi v govorjenji je trden, če tudi popolnoma priliznjen. Čisto drugačen pa je Amschler, kterega bo dr. Ellbogen zagovarjal. Ta je potrt na duhu in telesu in so se zdravniki že izrekli, da če ga porotniki pokopljejo v ječo, ne bo nikdar več iz tiste zdrav prišel.
Velike vojaške vaje so po celi Avstriji končane in veseli vriskajo dosluženci proti domači hiši, v kteri dolga tri leta niso več stalno bivali. Znamenite so letošnje vojaške vaje pazljivemu očesu zarad tega, ker so se jih skoraj povsod tudi bram-bovci vdeležili, na štirih krajih vdeležil se jih je pa presvitli cesar sam. Pogled na zemljevid nam pove, da so bile vse te vaje izvzemši Šentpoliške obrnjene proti zapadni strani države, od koder bo danes ali jutri tudi v resnici privršala pogubonosna toča so-vražuih krogelj, če je ne bo spretnost naše vojske že na meji prestrigla in vstavila. Letošnji veliki manevri so to dokazali, da je tega zmožna in celo sam presvitli cesar ji je to spričevalo dal, ker ji je izrekel svojo cesarsko zadovoljnost. Da ni šlo vse gladko, kakor svoje dni pri paradah iu da se je povsod marsikaka napaka vtepla tako v zapovedni-štvu, kakor tudi v izvrševanji, kdo rojen na zemlji, bo Zemljanom to zameril, ako je vsak prepričan, da se pod solncem nič popolnega ne nahaja. Čem manj bo naša vojska tako napake prikrivala, tem bolje bo za-njo, kajti napravijo se ene in tiste napaka pri opreznih ljudeh navadno le jedenkrat. Da smo pa sploh jeli na napake paziti in se jih ne sramovati, zahvaliti se nam je edino le letu 1866. Dvanajst let pozneje, ko smo že več na praktičnega, kakor pa na paradnega vojaka zaupali, nam ni bilo že
nič več treba teči. V Bosni pokazalo se je prvikrat, koliko da je praktičen in napakam podvržen vojak vreden, koliko pa paradni. No, če Bog dd, in sreča junaška, tistih podplatov ni več v naši vojski, ki so se v prejšnjih letih tolikokrat pokazali, če tudi so si naši fantje v ravno tistih letih marsikako slavno zmago priborili. Naša sedanja armada je pnaktična in to so jo pa ravno njene velike vaje storile, kjer je generalom mogoče svojo nadarjenost poskusiti, da se uèé sami sebe in svojo okolico spoznavati.
Ogerska je jela že zopet med železničarji pometati. Komunikacijski minister naročil je vsem železnicam, kar jih je na ogerski zemlji, da se morajo njihovi uradniki zadnji čas do 1. avgusta 1886 madjarščine naučiti v pismu iu besedi. Kdor bi je do tedaj ne znal, odpustiti se mora takoj iz službe. Bodo pa zopet Nemci zagnali krik o zatiranji.
Viianje države.
Včeraj smo se že na tem mestu pečali z Aksa-kovim iu zgodovinsko-narodno Rusijo, kar bi bila njena naloga. Oglejmo si danes, kaj vladna Ilusija dela. Kakor znano, prišla je ona v Kromeriž, da se pogovori z Avstrijo glede bodočnosti na Balkanu. Komaj je bila slovesnost v Kromeriži pri kraji, podal se je ruski zunanji minister Giers v Francove kopeli na Češko zdravja iskat ali pa hladit se. Ni se še dobro umestil in že so jeli tjekaj romati balkanski potentati, vse križem, kakor jih je Bog vstvaril in vpraševati ga, kaj se je glede Balkana sklenilo. Ali naj vsak sam za puško prime in stori, kar se mu prav dozdeva, ali se bo pa morda ktera obeh sosednjih velesil na čelo postavila preosnovi ondašnjih razmer. Prišli so k Gieršu na vrata trkat: rumunski ministerski predsednik Bratianu in general-adjutant kralja Milana, srbski general Katardši, knez Aleksander Bolgarski jo je pa kar sam primahal. če smemo uradni Rusiji vrjeti, ona trdi, da sta Srbija in Bolgarija zato svoje može tjekaj poslali, ker ste mislili, da se Rusija že zdavnej nič več za balkanske države in njih bodočnost ne meni. V Francovi kopeli so pa zvedeli, da se Rusija Balkanu ni še odpovedala. Pač pa je mogoče, da se ga ne mara sama lotiti, temveč bo tudi Avstrijo na tisto preosnovanje povabila, s ktero ga bodete potem skupno dovršili. Oprte na to, spremenile bodo balkanske države tudi svojo politiko in bodo pesebno tistim kričačom sapo zapirale, kteri bi ljudi proti Avstriji ali proti Rusiji dražili.
Izgoni inostrancev pričeli so se tudi na Ruskem. „Politik" ima pismo iz Krakovega od 14. septembra, ki se sledečo glasi : „Danes zjutraj obiskal me je starček, slaboten in raztrgan, prosil me je podpore, rekše, da so ga iz Varšove izgnali. Pokazal mi je potni list, podpisan od c. k. avstrijskega konzula v Varšovi, ob enempa delavsko knjižico, ki jo je že leta 1843 pri Krakovskem čevljarskem društvu dobil ter so bila ondi napisana spričevala raznih mojstrov Varšovskih, pri kterih je za pomočnika delal. „Pred 4 tedni, pravi izgnanec, jeli so ruski redarji po Varšavi delavnice preiskavati in delavce popraševati od kod je kdo doma. Meue so takoj tirali na rotovž, kjer so me 14 dni zaprli, (mora prej ko ne kaj na rovašu imeti nesrečni mož). Iz rotovža peljali so me v predmestje Praga, kjer so me ob jako slabi hrani zopet cel teden pod ključem imeli v vojaškem nabirališči. Ondi že nisem bil več sam; bilo je več druzih rokodelcev in obrtnikov. Prav grdo so napravili s tistimi obrtniki, ki so imeli kaj stalnega posestva. Naročili so jim namreč, da morajo takoj vse prodati in domu iti na svoje stroške. Reveži smo pa še na dalje zaprti ostali. Bili so med nami Čehi, Poljaki, Nemci in židje. Ženske in otroke zaprli so posebej in ne vem, kaj se je ž njim zgodilo. Nekega dne klicati nas je jel posamič rusk podčastnik. Ko nas je vse prebral, vklenil nas je po dva in dva in na kolodvor odgnal. V vozovih vzeli so nam „manšete" in kmalo smo bili v Czenstohovi (imenitna božja pot Matere Božje), kjer so nas po več skupaj izročili redarstvu, ktero nas je od mesta do mesta proti domovini gonilo in na avstrijski meji izpustilo. — Tii je že treba počakati pojasnila, ker je prav lahko mogoče, da so bili izgnanci kake vrste prida niči, s kterimi se na Ruskem niso hotli dalje vkvarjati.
Našim čitateljem je že znano, da je španjski general Salamanca pisal nemškemu cesarje-jeviču, oziroma njegovemu adjutantu, da ne mara več nemških redov nositi in naj se mu pove, komu da naj jih izroči. Cesarjevičev adjutant jo pa generalu takoj sporočil, da to ne gré tako, kakor pri branjevki, kjer si človek lahko zbere, kar mu je všeč. On si ne upa odpovedi cesarjeviču izročiti. Salamanca pa le ni prijenjal, dokler mu niso iz Nemškega razumeti dali, da bi se ob enem z nemškimi redovi znebil prav lahko tudi svojo službe španj-skega generala. To se jo pa Salamanci vendar-le preneumno zdelo iu jo vtihnil, mislé si: „der Ge-scheidtere gibt nacli!" Vso drugače pa mislijo Španjolci v Marseille na Francoskem živeči. Le-teh zbralo se je minuli teden 600 mož, ki so sklenili svojemu narodu, španjski vojski, posebno pa generalu Salamanci poslati pismeno čestitko na dokazano odločnost, ktera jih jo posebno pri Salamanci osupnila. Da mu svoje občudovanje očividno dokažejo, jeli so zbirati drobiž, s kterim mu mislijo kupiti častno sabljo v nadomestilo nemških redov. Ker jo
pa vladna Španija sedaj vsa teli misli, da se morajo pred Nemci oskrunjena tla zopet osnažiti, je pač vprašanje, če ne bo Salamanca rekel, „fej vas bodi", in revolucijo pričel na svojo roko.
Izvirni dopisi.
S Šenturške gore, 14. septembra. Dasi minuli petek vreme ni bilo kaj vabljivo za kak daljši izlet, vendar jo zjutraj rano hitrih nog pobrišem čez goro Kopa v Kokriško dolino malo pogledat po mahovih in pobrskat za polžki. Dospevši tja stopim po stari navadi najpred v župnijsko poslopje pozdravit on-dašnjega g. župnika, svojega sorojaka ter mu vošit dobro jutro. Na moje vprašanje: kako? in kaj? podil mi gospod iz „Slov. Naroda" izrezan listek, kojega mu je neki prijatelj poslal, rekoč: vzemite in berite. Nemogoče mi je povedati, kaka nevolja, rekel bi, jeza obhajala me je, ko čitam, kako neki dopisun z Gorenjskega v „Slov. Nar." dne 20. avgusta t. 1. razliva svoj žolč na Kokriškega g. župnika, ter ga grdi in smeši pred občinstvom. No! pa kaj hočemo, si mislim: „Wie der Schelm selbst ist, so denkt er von Andern", trdi nemški pregovor. Vem, da bi blagi gospod s svojim spretnim peresom sam lahko posvetil lažnjivemu denucijantu prav po zasluženju, a gotovo se mu to ni zdelo vredno črnila in papirja. Vendar jaz mislim: est modus in rebus, sunt certi denique fines. Za čast, poštenje in dobro ime, koje je mnogo več vredno, ko dragi biseri in zlato, je slehernemu dolžnost se potezati, toliko bolj še le duhovniku. Zato naj mi moj g. sorojak ne zameri, ako jaz v tej zadevi spregovorim nekaj besed v njegovo, pa tudi v obrambo sosednih gg. duhovnikov, koje je dopisun v tem svojem pam-fletu tudi malo vščipniti hotel.
Cujmo, kaj je ta potovalec na Gorenjskem sedé v neki gostilni v družbi šnopslarjev in vinskih bratcev v oziru Kokriškega g. župnika navlekel na svoje uhó in potlej po „Slov. Narodu" zatrobil po svetu. On pravi: „Pri drugi mizi sedeli so trije in pili — vino. Jeden, ki ga je imel že nekoliko pod klobukom, toži, da imajo sicer prav (letnega gospoda, le dormí jih ni nikdar, da po več dni (?) in noči (?) ostanejo od doma, ker se hodijo za „šolmaštra" učit, ker jih menda „Celjanska šomaštrija" bolj veseli, kakor pa vsa fajmoštrija." Ipsissima verba, a kako dovtipne in naivne!
Da, dopisun! prav Hetnega gospoda imajo zdaj v Kokri, to mi pové sleherni Kokrijan, kedar tja pridem, kar se prav pogostoma godi; prav veseli so ga in ga kar radosti prehvaliti ne morejo; da pa gospoda nikdar domá ni, da po več dni in noči od doma ostanejo, je pa grda kosmata laž, koja se je porodila ali pod klobukom vinskega pijančeka, ali pa celó v tvojih plesnivih možganih. Jaz sicer nisem nadzoroval g. župnika, kakor ga jo dotični vinski bratec, ali pa dopisun sam v svoji zlobni domišljiji, da bi vedel, koliko dni iu noči ga ni bilo domá; ali Kokrijani so mi pripovedovali, česar sem se tudi sam prepričal, da je vrli gospod še pred, ko je nastopil službo v Kokri, odločil eno sob v župnijskem poslopji za šolsko, ukazal napraviti v njej klopi in potlej nastopivši službo, vsaki dan, še celó ob četrtkih, podučeval otroke citati, pisati, ra-čuniti in popevati in to leto in dan, dokler so po drugih ljudskih šolah drugi učitelji podučevali in za to koristno in trudapolno delo, čuj grdi dopisun ta veliki prijatelj mladine ni počenega groša dobil, če tudi bi se spodobilo, da bi mu vis. dež. šolski svet za to veliko požrtovalnost naklonil kako nagrado. Ako pa je gospod dan za dnevom podučeva otroke, tedaj, za Doga svetega, je vendar mora domú biti, ali kali? Ako pa zdaj, ko so počitnice, kaki popoludan ali če tudi celi dan kam stopi, kdo mu more in smé kaj tacega zameriti, zlasti ker pri žvrstih in zdravih Kokrijanih so obhajila silno rodka, enako krsti; druzega poslovanja pa z odraslimi zdaj nima.
Jaz sem preverjen, da marljivi gospod v tej zadevi nikomur še ni bil preveč nadležen, niti g. Francu pri sv. Joštu, kakor si dopisun domišljuje, niti gospodu v Predvoru, najmanj pa kakemu gospodu na Koroškem; in ko bi se tudi kako nujno opravilo nenadoma pripetilo, kadar bi domačega gospoda doimi ne bilo, naj to dopisuna čisto nič ne briga, njemu gotovo no bo treba niti krstiti, niti poročati, niti obhajat hoditi; sosedni gg. duhovniki pa v takih okoliščinah bodisi poklicani, ali povab-
ljeni, vselej radi in z veseljem opravljajo take za-služivne opravila.
Ah greh vseh grehov je po mislih dopisuna to, da se Kokriški g. župnik hodi za „Celjanskega šolmaštra" učit, ali z drugimi besedami: da je preveč vnet za cecilijansko petje. V tem oziru, da se je velečastiti gospod povsod, kjer je služboval, nevtrudljivo prizadeval in tudi zdaj v Kokri se na vso moč trudi, vpeljati pri službi božji dostojno cerkveno petje, pač le najobilnejše pohvale, ne pa graje zasluži. Ko bi bil g. dopisnik pomislil, da se v družbi vinskih bratcev navadno ne zvé resnica in dostojnost, bi onega dopisa o gospodu župniku Ko-kriškem ne bil napisal, niti „Slov. Naroda" na led speljal.	S. R.
Iz Šmartna pod Šmarno goro, 15. septembra. (Rimska postaja: „S a vu s fluvius.) V Spodnjih Gameljnah se steka Gamelca v Savo. V tem zalivu stoji sedaj cerkvica in na njeni solnčni steni je vzidana kamnita plošča. Ta stari rimski spominek je iz domačega marmora, sivega apnenca ; obsekan je na 1 meter visoko, ob robu stojita stebriča, pokrita s trikotom, v kterem je venec in ob vsakem kraji padajoča riba.
Na obrazi je vsekano: D. M. L. Cajsernio Primitivo IiïïïV. et Dec. Col. Fab. et Olliœ Primilhe conjug. ejus Leg. ex. testament, cor.
Dec. Ixïl. coll. Fabr. Vti rosas Camar. durant. XCC L. Cœsernius Primitivos pare tib.
Pomeni po našem:
Ranjkim dušam (svetô). Luciu Ceserniu Primitivu
iz društva peterih mož in mojstru kovačev, in Olliji Primili, njegovi ženi, kakor voljeno v njih testamentih, četirim dekurijam kovačev. Naj ti na praznik Carne boginje tukaj ozališajo rožnim vencem v vrednosti za 200 denarjev. Lucius Cesernius Primitivos je postavil roditeljem svojim.
Bili so tukaj v Gameljnah rimski vojaški 1 vači, ki so delali orožje in orodje legioneram, sta-novajočim v Ljubljanskem gradišči.
Iz Gamelj v Ljubljano pa pelje pot čez Savo naravnost v Savlje sedanje, in tukaj je postaja: „Savus iluvius. Od Gameljskih kovačev pa gré nadalje cesta čez Rašico in Dobéno na Mengeš (Mansio) in dalje na Groblje.
Tukaj je bila od Emono oddaljena že druga postaja („ad XIIII lapides"), koder je peljala naprej cesta do Podpečja (ad Publicanos) in dalje do Trojan (Adrant).
Daljava iz Emone do „Savus fluvius" je bilo dobrih 10 rimskih milj hoda, ali naših dve milje pota: kar kaže, da je stara Emona stala na Igu, od koder se pride v štirih urah do Savelj na Ježici.
Domače novice.
(V drugo petrazredno deško šolo) na Cojzovi cesti pod vodstvom gosp. Bel ar j a sprejetih je bilo otrok v I. 140; v II. 170; v III. 188; v IV. 173 in v V. razred 45; skupaj 716, toraj dva več nego lansko leto. V šolo na Mahu (močvirji) je vpisanih 119 otrok. Vseh otrok skupaj ima letos ta šola 835.
(Veliko medalijo) dobil je na Budapeštanski razstavi gorenjski čebelar Miha Ambrožič iz Mojstrane od mednarodnih čebelarskih razsodnih mož. Čestitamo!
(Začetek Šentviške 8001etnice.) Včeraj so peljali iz Ljubljane krasni tabernakelj, kterega je izdelal in pozlatil v ognji g. Zadnikar. Ko je stal na krasno okinčanem vozu pred njegovo hišo, hodilo ga je veliko ljudi ogledovat in občudovat. G. Matijana iz Gorenje Šiško štirje konji so ga potem potegnili proti Šentvidu po že naznanjeni poti. Pred
Šiško sprejela je voz Šišenska šolska mladina z zastavo, pot preko Dravelj jo bila vsa okinčana z maji, zastavami in venci, in možnarji so pokali povsod, ter peli zvonovi. Na meji Šentviške vasi sprejeli so ta „božji dom" čč. gospodje, tamošnje delavsko društvo in šolska mladina z zastavami. Občinstva je bila dolga rajda in polna cesta, tudi iz Ljubljane muogo. Ko je dospel voz pred cerkev Šentviško, vzdignile so čile roke težek tabernakelj ter postavile ga na altar v cerkvi. Farani so bili zelo navdušeni. Cerkev Šentviška je silno lepo okrašena znotraj in zunaj, po vasi pa štrle kvišku vitki maji z zelenimi venci in slavoloki.
(Deška nemška šola) ima do danes 16 učencev in jih menda nekaj še „Sehulverein" tjekaj odrine.
(Pred porotniki) stala sta včeraj ponarejevalca kovanega denarja, delavec Jakob Nachtigal in bivši posestnik Franc Košir ni k. Vlivala sta jih vLahovčah iz cinka. Podobe povzela sta po pravih „tolarčkih*. Nachtigal nič ne taji, pač pa Košir ni k, ki trdi, da ni prav nič kriv, kajti on je vse to delal na željo orožniškega četovodje, le da bi bil Nachtigala zasačil in orožnikom izročil. To je že res; ali kača zapeljivosti po lahkem zaslužku zapeljala je tudi Kosirnika, da je i sam jel „tolarčke" vlivati. Potrebno orodje imel je v gozdu zakopano. Denarna kovarna na Dunaji smatrala je ponarejen denar za tako slab, da ga je lahko vsak na prvi pogled spoznal. Manjkalo mu je ob straneh tudi reka: „Viribus unitis". Dobila sta vsak po jedno leto hude ječe. — Popoludne obsodili so Gameljčana Franceta Lovšo zarad hudodelstva spolnega posilstva na dve leti hude ječe. Obravnava vršila se je tajno.
(Konj, „šimelj"), našel se je pri Stari Loki v torek jutro po Ljubljanskem somenju. Izvestno je ta „šimelj" živ ostanek kake nesreče, kajti na sebi imel je raztrgano angleško opravo, sicer še jako lepo,. konj sam je pa po nogah otolčen. Prijeli in spravili so ga pri Francetu Jamniku po domače pri Terličarji št. 9 v Stari Loki. Kdor mu je gospodar, oglasi naj se tjekaj ponj.
(Baker [kupfer] — dober pomoček proti koleri.) Tukajšni zdravnik g. dr. Mader ga priporoča iz lastne skušnje. Navaden človek ga rabi najlaglje za sredstvo proti koleri, če vedno nekaj kufrenega drobiža v žepu raztresenega nosi in ga včasih nekoliko z roko premeša. Posebno dobro je pa kak snažen kufren denar, dobro omit, večkkrat na dan v usta vzeti.
(Pevsko zvezo) mislijo osnovati Tržačani z okolico v namen pospeševanja dobrega petja. V nedeljo imajo dotični shod in ako se prav sporazumejo, nastavili bodo potem jednega skupnega pevovodjo, ki bo podučeval vse pevske zbore po Trstu in okolici. Misel je prav lahko izvršljiva in bo pod spretnim umetnikom pevovodjo obrodila velikansk sad, ki bo najkrepkeji branik slovenščine nasproti „irredenti" in najzdatneji buditelj še nezdramljenih domačinov, kajti „pesem dar je iz neba, ki povsod srca vžiga"!
(Vabilo k veselici), ktero osnuje „kmetsko bralno društvo" v Rušah v proslavo slovanskih blago vest-nikov sv. Cirila in Metoda dne 20. septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v Maroltovi hiši. — Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. Slava Slovencem, moški zbor, A. Fiirster. — 3. Govor o Slovencih, gov. Jereb iz Maribora. — 4. Bodi zdrava domovina, moški zbor, F. S. Vilhar. — 5. „Župan", vesela vesela igra v 2 dejanjih od M. Vilharja. — 6. Prosta zabava. — Vstopnina za ude prosta, za neude 20 kr. za družino 30 kr. — K veselici vabi vse ude in prijatelje našega društva	odbor.
(Duliovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Jakob Peč nik v Selnico in Martin Kralj k sv. Antonu v slovenske Gorice. — (J. g. Martin Ko len ko je prezentiran za faro sv. Ulrika v Podgorju.
(Razstava cerkvenih oblačil) prične se v nedeljo 20. t. m. v Mariborskem bogoslovji. Priredi jo društvo vednega češčenja presv. R. T. Trajala bo do 23. t. m.
(„Sttdst. Post") jo bila v sredo zaplenjena ter se jo pripravila druga izdaja. Čudno je to, da je druga izdaja v Mariboru in drugih mestih po Avstriji dovoljena, v Ljubljani pa ne!
(Hmelju) je po Štajarskem cena silno padla. Okoli Fehringa prodajajo ga po 40 in 50 kr. klg. Ni že ravno tako dolgo, ko so ga prodajali po tri goldinarje. Če mu ne bo boljše cene, mu bodo Štajarci kmalo hrbet obrnili.
(Koroško razstavo) obiskalo je 75.000 ljudi. Zaprla se je, kakor znano 11. t. m.
(Poslednji dan svojega zapora) popihal jo je iz Kopra nek laški tat Franc Barretta. Preluknjal je zid in pete odnesel. Človek bi si mislil, da mora tak človek prismojen biti, ali, kakor po nekod pravijo da „brenči"; toda Barretta je bil popolnoma pri zdravi pameti. Dobro je vedel, da ga čaka po prestani kazni še 8 let zapora na Laškem v njegovi domovini, odkoder je bil po neki veliki tatvini všel v Trst in je bil v svoji odsočnosti obsojen na 8 let zapora. Iz Kopra šel je begun v Trst, kjer so ga takoj dobili.
(Železnica iz Spodnjega Dravbnrga v Celje) delala se bode morda že drugo leto; vlada misli novemu državnemu zboru takoj predložiti dotični načrt zakona. Poteguje se za to progo poslanec Goedl-Lannoy.
(Morskega volka), ki je letos po Tržaškem zalivu strašil, vjeli so Kriški ribiči. Kakor vsako leto, nastavili so tudi letos pod Grljanom svoje mreže tunini, ktere je v tem času posebno veliko v jadranskem morji. Na kar živa duša mislila ni, se je zgodilo. Vjeli so namreč strašnega morskega volka — babica je in 800 kilogramov težka. To je prvi lov te vrste v Tržaškem zalivi, kar jih ljudje pomnijo.
Razne reči.
—	Rusinski listi pripovedujejo, da bodo s 1. oktobrom prevzeli jezuiti grško-katoliški samostan Bazilijancev v Lvov u. Redovni general Sarnichi je že v to potrebno zaukazal.
—	Iz Rima se piše, da se vrše obravnave med sv. Stolom in Kitajem zarad varstva katoliških misijonarjev.
—	Sv. Oče Leon XIII. so ukazali, da se bode tudi letos molil meseca oktobra sv. rožni venec ali zjutraj pri sv. maši ali popoludne pri litanijah. Bolj na drobno bomo zvedeli iz oznanil v cerkvah.
—	Angleška armada ki je v Egiptu, ima 6 duhovnov. Eden njih je v Ramley-u, kjer ima pa-stirovati 1000 katoliških vojakov. Ima pa dva redovnika, da mu pomagata. Cerkev je veliko premajhna, da bi sprejela vse vojake, ki pridejo h tem trem mašam, Častniki v vojaški opravi strežejo duhovnikom pri sveti maši. Nikdar se ne krati vojakom čas, da bi opravljali svoje verske dolžnosti, tudi tovariši drugih veroizpovedanj ne motijo katolikov pri spolnovanji verskih dolžnosti.
—	Strašen vihar je bil pred nekterimi dnevi na zahodnem Francoskem, od morskih bregov se čujejo žalostne novice. Najhuje je vihar razsajal ob kanalu (La Manche). Valovi so odnesli v Tourville, Deauville in drugih krajih vse naprave za kopeli, v Havre je bilo razdejanih več bark, pomorščaki so zginili s krova ladij. V sredi dežele je vihar mnogo škode napravil, sadje je otresal itd. Tudi v zahodni Nemčiji in v Švici je vihar napravil dosti škode. Badensko jezero je bilo tolikanj nemirno, da so morali parniki vožnjo ustaviti. Tudi po bližnji deželi je vihar napravil mnogo škode. Silni „Tóhn" sicer znan pod imenom „topli jug" (sirocco) jo sneg raztopil po gorah do 1500 metrov nad jezerom. Jezero je narastlo vsled dežja za 0.27 m. Sicer pa ta veter radi vidijo meseca septembra, ker pravijo, da bode za njim še dolgo toplo jesensko poletje.
—	Leta 1884 je bilo policajev v Londonu 12.800 mož. Zarad pijanosti je bilo ljudi zaprtih 25,737, zarad upora redarjem 3022, zarad tatvine, ropa 12.418. Povoženih je bilo 127 oseb. Na novo so hiš pozidali 22 945.
—	Cimbebaica, kjer je bil zastrupljen domač kralj, umorjeni trije misijonarji in več drugih kri-stijanov, je na zahodnem bregu Afrike med rekami Orange in Kunene in obsega več zamorskih rodov med drugimi tudi Namaqua in Damara, tudi nemška naselbina Angra Pequeña se tje prišteva. — Dežele na vzhodnem bregu med Zulu in Zanzibarom na spodnjem toku reke Zambezi, namreč: Safala, (¿uilimane in Mozambique sestavljajo po cerkveni vredbi praelaturo Mazambique, ki je pod apostolskim sedežem.
Telegrami.
Dunaj, 18. septembra. Sekcijski načelnik vojnega ministerstva Szveteney imenovan je za poveljnika četrte peš-divizije. Cesar mu je izrazil svojo zadovoljnost za izborno službovanje na dosedanjem mestu.
Dunaj, J 7. septembra. Presvitla cesarica pripelje se v Miramar, od koder nastopi za nekaj dni pot po morji v začetku oktobra.
Praga, 17. septembra. Za župana izvoljen je bil podžupan Vališ, ki je dostojanstvo prevzel in se v češčini in nemščini zahvalil.
Bukarešt, 17. septembra. Vlada je izgnala 6 erdeljskih Valaliov. Dva izmed teh bila sta že na Erdeljskem zarad političnih pre-greškov obsojena.
Listnica vredništva.
Gg. Sch. in Š. v Belokr.: Vajini prošnji se vstreči no moro, ker ne gre, da bi so naš list s temi rečmi pečal. Bi morda kje bobnelo, pač pa radi naznanimo vir, kjer so tako reči dobe, to je: Baldaufs „Pfarr- und Decanat-Amt" za eelo Avstrijsko, za Kranjsko pa na strani 83—87, ktero vsem gg. priporočamo v prevdarek, „ki fatirati imajo". Ta knjiga, ali vsaj dozdovno, dobi se v vsakem žnpnijskom arehivu, ali naj so pri dekaniji ali sosedu vsposodi.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali čč. gg.:
Jožef Bernard, svečar,.........3 gl. —	kr.
Jožef Razboršek, dekan v Gradu,.....5 „ —	„
Alojzij Šijanec, kaplan pri Novicerkvi, ...	4 „ 50	„
Jernej Voh, župnik v Šinartnu v Rožni dolini,	1 „ 50	„
Martin Mohar v Rudolfovem......5 „ —	„
Jožef Parubski, duh. pomočnik v Kočevji, . .	5 „ —	„
Umrli so:
15. sept. Maks Strojan, ljudski učitelj, 28 let, sv. Petra cesta št. 91, otrpnjenje srca. — Urša Terdina, gostija, 71 let, Marije Terezije cesta št. 4, jetika.
10. sept. Bernard Petrič, okrajnega tajnika sin, 3 tedne, Rimska cesta št. 20, driska. — Jera Kane, kuharica, 72 let, Poljanski trg št. 1, kap.
V bolnišn ici: 15. sept. Marija Kern, gostija, 70 let, pljučni edem.
T u j c i.
16. septembra.
Pri Maliču: A. VVunschek, c. k. uradnik, iz Hochliebena.
—	Marija Milavec, zascbnica, iz Planine. — Ernst Kornstock, c. k. profesor, iz Bolcana. — R. Uolezel, železn. uradnik, s soprogo, z Dunaja. — Janez Mazzolini, grajščak, iz Palmenuovc.
—	Roman Dorto, trgovec, iz Vidma n. L. — Anton Siess, bančni ravnatelj, iz Gradca. — V. Macale, trgovec, iz Trsta.
—	G. Sussek, zasebnik, z družino, iz Trsta. — Kari Luinec, c. k. nadporočnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Jos. Buttemvieser, zasebnik, iz Avgsburga.
—	Eincrik Fromer, jurist, z Dunaja. — Ad. Suess, inženir, iz Vinkoveev. — Maks Schvcarz, lesni trg., iz Zagreba. — J.
Conigliaro, lesni trg., iz Trsta. — Baroninja Jediny, zasebnica, iz Reke. — H. pl. Persiek, zasebnica, iz Reko. — Baron Taufferer, graščak, iz Višnjo goro.
Pri Tavčarji: Albin Kvvokal, o. k. uradnik, s soprogo, z Dunaja. — Irma pl. Docsa, zasebnica, z Dunaja.
Pri Ju snem kolodvoru: Jos. Podbrezar, zasebnik, iz Podbrozja. — Jan. Slovrenšok, zasebnik, z Gorenjskega. — Janoz Ogorolec, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem caru: Julij Schlld in Kari Rosenfeld, zasebnika, z Dunaja. — Barbara Specker, zasebnica, z družino, iz Badena. — Tomaž Graf, c. k. sodnijski sovetnik, z družino, iz Gorice. — Janko Likar, učitelj, iz Izlakov.
Pri Virantu: Janez Pelz, krčmar, s sinom, iz Ribnice.
—	Peter Fedolišek, zasebnik, iz Ribnice. — Leop. Strekelj, zasebnik, iz Trsta, — G. Leskovic, učitelj.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 10 kr., — domača 6 gl. 75 kr. — Rž 6 gl. 10 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 5 gl. 46 kr. — Proso • 5 gl. 60 kr.
—	Turšica 5 gld. 46 kr. — Oves 2 gl. 98 kr.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 40 kr. Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% " " ' 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ....
London .....
Srebro .....
Francoski napoleond......9 ^ 911/,
Ces. cekini.......5 „ 88 '
Nemške marke......61 _ 40
83 109 100 S68 288 125
80 90 45
80 05
V premogovih jamah
železniška postaja Pö 1-fing, in -w	železni-
čna postaja Wies, Gradec — Köflach-ske železnice, se takoj sprejme v delo
lOO rudokopoy
in	(2)
50 izvaževalcev,
kteri so navajeni v skladih po metru obsežnih delati.
Priporočljive slovenske molitvene knjige,
ktere ima v zalogi
Katoliška Bule varita Ljubljani.
Sveta Ana ali molitvene bukvice v češčenje sv. matere Ane. Spisal Hrisogon (z velikimi črkami) Družbene bukvice za dekleta in molitvene bukvice. Spisal J. Rozman.......
Gospod usliši mojo molitev. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal I. Volčič. (Velik tisk)
Hvala božja.............
Kruh angeljski. Molitvene bukvice za mladino . . Kruh nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti presveto Rešuje Telo s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Spisal Janez Zupančič To knjigo smemo čast. občinstvu toplo priporočati, ker obsega, kakor je že iz naznanjenega naslova razvidno, bogato zbirko molitev v počeščenje sv. Rešnjega Telesa. L'dom, na mnogih krajih razširjene bratovščine presv. Rcšnj. Telesa, bode posebno dobro služila kakor popolni molitvenik. Čisti dobiček odločen je dobrodelnemu Viiicencijeveniu društvu. Lilija v božjem vrtu ali deviški stan, njegova lepota in pripomočki ga ohraniti. Sp. Jeran in Zamejic
Sveti listi in evangeliji.........
Marija Devica, Gospa Jezusovega presv. Srca. Spisal J. Dolenec...........
Mašne in druge molitve. Spisal L. Pintar . . . Svete molitve z odpustki. Molitvenik za pobožne katoliške kristijane. Spisal Jožef Erker . .
Knjiga obsega bogato zbirko za vsako potrebo primernih molitev, ktere so vse z odpustki sklenjene. Papir je bel, tisk lep, črke primeroma velike. Časopisi so sc o tej knjigi izvrstno izrazili ter ji prednost pred drugimi pripoznali.
Naša ljuba Gospa presv. Srca. Spisal Ivan Volčič Nebeške iskrice za mladost, pa tudi za odraščene
ljudi..............
Razlaganje sv. maše po čast. očetu Martinu Cochemu.
Domače in molitvene bukve......
Šmarnice ali Majnikovi ogovori. Spisal Sim. Gaberc Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Spisal Bonač Vertec nebeški. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal Ivan Volčič.......
Zvonček nebeški, ali molitvene bukve z mašnimi, spovednimi, obhajilniini molitvami itd. . . .
jD^F" Vsi tu naznanjeni molitveniki, so le bine vsega priporoeevanja vredni. — Kdor pa želi mu ga tudi radi pošljemo.
pol usnje - gl. 60 kr.
vse usnje - gl. 80 kr. 1 * 30 „
zlata obreza 1 gl. - kr. 1 „ 70 „
70
90
1 * 20 „
40

1 , —
n	n
- „ 50 1 „ 70
20
—	*	70	„ 2	„	50	„
I	*	70	„
—	„	80	„
1
50
—	„ 70 „ 1 „ — „
-	„ 52 „ - „ 80 „
en del naše zaloge in so oziroma njih vse-popolneji imenik, kteri je ravnokar izšel,
(11)