Posamezna številka 6 vinarjev*
Šlev. 179. Izven Ljubljane 8 vin.	Y LJnMJIlDl, V SRH 7. 0VQUS!(l 1912.
Leto XL.
ss Velja po pošti: se
Za oelo leto napre] . K 28'— n pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 8-50 sa en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6 — sa en meseo „ . „ 2'—
V	opravi pre]eman mesečno K 1-70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta(72 mm): sa enkrat . • . . po 15 t sa dvakrat . ...» 13 „ sa trikrat . ...» 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, lsvsemil nedelje tn praznike, ob 5. nrl popoldne.
kjt Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol Ste?. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =ss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlfitvo Je ▼ Kopitarjevi nliol štev. 8. Tta Avstr. poStne bran. račnn it. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn Si 28.511. — UpravnlSkega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Izlet češkega Orla.
Iz KromšHža.
iMalo dni nas loči od III. zleta češkega Orla, te najmlajše organizacije češke katoliške mladine. Drugič že fiprejme Kromšfiž v svojo sredo češko in krščansko mladino, zraslo iz naroda, ki bije v njenih prsih požrtvovalno češko srce, mladine, ki je zaničevana od svojih nasprotnikov, kot izdajica označena in sicer samo zato, ker ni hotela skloniti svoj vrat pod sramotni jarem modernega protiklerikalizma, edino radi tega, ker se je odzvala odpornim čelom in močnim glasom: »Hočem biti ne samo češka, ampak tudi krščanska«!
Slava Kromerižu, kateri se pridružuje k slavni manifestaciji češkega in katoliškega prepričanja s tem, da gostoljubno sprejme junaške vrste Orla! Slava tudi mestnemu občinskemu svetu, da je žc drugič sprejel protektorat nad zletom Orla in se s tem z možato odločnostjo povzdignil nad malenkostne predsodke naših nasprotnikov in posebno predsodke antiklerikalizma, ki je bil doslej proglašen ocl mnogih za bistven del češkega mišljenja in stremljenja.
Blagoslovljeni bodite, Vi možje, ki fete pred petimi leti pri splošni proti-krščanski nadvladi položili prvi temelj za organizacijo krščanske mladine in v vetru in burji sejali prvo seme orlovske misli! Mogoče niste sami niti slutili, v kako krasen sad bo v nekoliko letih vaše seme zraslo in dozorilo.
Danes so naše vrste močne: danes Štejejo Čehi vseh Orlov in Orlic nad 10.000 in vedno nove in nove vrste vstajajo in se pridružujejo tej orlovski četi. Nasprotniki so se prenehali posmehovati; začeli so zabavljati. Ali nobena moč, nobeno orožje nas ne straši niti ne premaga. Nič nas ne skrbijo te zabavijice, če nas kdo izločuje iz naroda češkega. Mi tvorimo važen del tega naroda, mi tvorimo celo večino, zato nas ne moti obupni klic sovražnikov krščanstva.
Spominjam se začetkov Orla v KromSFižu. Pri prvem javnem nastopu leta 1907 je telovadilo 15 Orlov. To je bilo takrat, ko so se nam še vsi smejali. Bazen v Kromčfižu so bile telovadne organizacije naše mladine samo v Liš-
ni, na Vyškovu in v Zlini. Lahko si predstavimo situacijo naših nasprotnikov; oni so imeli dobro organizovane tisoče, nas pa mala peščica; oni so sc morali smejati našemu v njih očeh smešnemu začetku.
Toda glej naš današnji naraščaj! Leta 1901 na prvem deželnem zletu Orla na Vyškovu jc telovadilo proste vaje 400 mož, leta 1910 na drugem deželnem zletu v Ivromefižu 780, a letos za tretji deželni zlet češkega Orla se je priglasijo za proste vaje 1500 Orlov! Vseh Orlov in Orlic z naraščajem vred se udeleži tega zleta v kroju krog 4000. To so naši začetki, katerih nas ni treba biti sram. Prispejo sicer tudi bratje Orli iz kraljestva Češkega in iz Dole-njeavstrijskega, veselimo sc tudi bratov slovenskih Orlov, hrvatskega in poljskega Sokola. Ali vse to bodo v glavnem samo večje ali manjše depu-tacije. Glavni zlet se vrši iz Moravske. Tretji deželni zlet Orla bode pregled dosedanje mladinske katoliške organizacije iz Morave.
Že iz tega posnamemo, da opravičujejo dosedanji začetki orlovske misli najlepše nadc za bodočnost. Naš cilj je razmnožili in utrditi naše vrste na Moravskem, zanesti in razširiti orlovsko misel na Češkem, v Šleziji in Dolenji Avstriji in stopiti v trajno zvezo z Orlom, oziroma katoliškim Sokolom drugih slovanskih narodov.
Vseslovanska telovadna organizacija krščanske mhftiiTtfrrto je naš vzvišeni cilj, h kateremu stopaj vsakdo po svoji možnosti. Opravičenosti in potrebnosti Orla nam ni treba posebej dokazovati. Imamo šc sicer žive priče, da je bil Sokol organizacija krščanske mladine in da so telovadne jednote so-kolske živele v javnosti krščansko življenje. Tudi na letošnji vsesokolski razstavi na Staromestki radnici o priliki vsesokolskega zleta so kazale zastave sokolskih jednot, podobe svetnikov in jasno svedočile, da je bil Sokol organizacija češke in krščanske mladine. Toda prirejanje božjih služb in udeležbe na istih od strani naših bratov slovanskih pri letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi — kako je to tuje in neobičajno vplivalo na vrste našega češkega Sokola! Ta je zatajil svojo minulost. Mi mlajši nismo bili priče tega nekdaj krščanskega značaja češkega Sokola. Mi samo čitamo in slišimo od starejših to pripovedovati. Bili pa smo pač priče, kako je češki Sokol prirejal predava-
nja nesrečnega duhovnika Svozila, ki je izstopil iz cerkve, kako je prirejal po Moravi nastope prostomisleca Bar-toška, bili smo priče cele vrste proti-krščanskih nastopov in izjav, bili smo priče sklepa Češke obce sokolske, da ne sme biti nobeden član katoliškega društva obenem član Sokola!
To so vzroki, zakaj je bil ustanovljen, zakaj je moral biti ustanovljen Orel. In to je tudi vzrok, da se Orel razvija in tako silno napreduje, kajti ljudstvo je spoznalo kvarnost svobodo-miselstva in se zbira pod krščanskim praporom.
Na svidenje v Kroinčrižu dne 11. avgusta!
Ohleinica zodnfe SlomSKove pesmi.
Jutrišnji dan je za slavilce našega nesmrtnega Slonišeka posebnega pomena. Saj je uprav ta dan, 8. avgusta, zadnjekrat zazvenela njegova struna, in razglasila sc je, kar je značilno, v proslavo svetega križa.
Okoliščine, ki spremljajo njegovo zadnjo pesem, so naravnost v srce segajoče. Naj se torej obnove spomini na nje čirom slovenske domovine. *)
Bilo je v petek, dne 8 .avgusta leta 1862. Prišel je Slomšek ta dan iz Šaleške doline, da blagoslovi veličastno cerkev svetega križa pri Belih vodah. Bil je žc hudo bolan, in med službo
ga s tako	-krč, da komaj
mašuje.
Nato reče g. Ignaciju Orožnu, tedanjemu župniku v Mozirju, ki mu je držal knjigo pri svetem opravilu: »Pokažite mi s prstom vse vrste, kajti vse mi je temno pred očmi«! Po sveti maši ne more več pridigovati, dasi tudi je to srčno želel in ga je koprneče čakalo ljudstvo v cerkvi.
Vleči se je moral takoj, in ves otožen vzdihne proti duhovnikom: »Tako, sedaj šc ne morem več cele službe božje opraviti.. Kako rad sem vedno govoril. sedaj nimam več moči. Vidite, bratje, kam človek slednjič pride«.
Ko bolečina odneha zopet vstane. Župnijski upravitelj v Belih vodah, Fr. Burja, mu prinese na njegovo željo spominsko knjigo, v katero popotniki in romarji k Sv. Križu zapisujejo svoja imena. Črez nekaj časa da Slomšek knjigo Orožnu ter dostavi: »Zapisal
*) Posneto iz knjige A. M. Slomšek, spisal dr. A. Medved.
sem v lo knjigo nekatere besede v spomin na današnjo svečanost; naj se podpišejo vsi duhovniki, ki so mi stre^ gli in pomagali«.
Orožen odpre knjigo, in glej, v njej vidi pesem, ki jo je Slomšek hitro zložil v vedni spomin na krasni hrib Sv, Križa. Slovi takole:
Pohvala sv. križa.
O križ, na visoko postavljen, Zastava premage si nam! Visoko nam bodi pozdravljen, Zaupanje naše si nam!
Hudobni sc tebe bojijo, In vrag te od nekdaj črti, Pa verni se te veselijo Brez križa zveličanja ni!
Na bandero častilo, V doline globoko glediš. Sovražnikom svojim srdito, Se š'roko po svetu smejiš.
Zastonj krivoverci trušijo ln škripajo s svoj'mi zobmi, Kristjani lc k tebi hitijo — Slovencev zaupanje s i.
Držimo se svetega križa; Svet' križ nam nebesa odpre, Svet' križ nas nebesom približa. Le s križem v nebesa se gre!
Pod pesem je še lastnoročno napisal: »V trajni spomin. Cerkev svetega in zmagoslavnega križa poleg Belih vod, katero je bogoljubno slovensko ljudstvo pobožno sezidalo, slovesno blagoslovil pa Anton Martin Slomšek, knezoškof lavatinski, dne 8. avgusta: ki je bil petek po VIII. nedelji po bin-koštih 1862«.
Oj Slomšek, ali si gledal v preroškem duhu na petdeset let naprej, da bodo v slovenskem jeziku zasramovali sv. križ ter češčenje njegovo nazivali poniževalno, sramotilno? V stani t v o j duh š i r o m slovenske domovine, pridi solnce tvoje nad pokrajine nase in posveti v zadnji kotiček, da v sleherno slovensko srce! In vremena se nam bodo zjasnila!
S a v j n j s k i.
n v»

Prispevajte in nabirajte za Ljudski sklad!
y-*"i f-nr-Ti<^ii,.ri j-ijimi—ir,r«>riiuTiiii~u i^IH^A
LISTEK.
Slrensko kri.
Bretonska povest. A. le Braz.
(Dalje.)
»Tam imajo sirene svojo palačo«, so pripovedovali tisti vrli ljudje, ki so poznali vse skrivnosti globokega morja. »Tam bivajo, večne device, ki jih muči brezkončno koprnenje, ki ga zaman zatirajo, zakaj človeške ustnice, s katerih bi rade pile ljubezen, oledene na veke ob njih poljubu. Zvečer razočarane, polne nad zjutraj, tako začenjajo vsak dan svojo igro. Valovi jim prinašajo njihove žrtve. Toda še bolj nego valov sc je bati tistih dolgih lc-sketajočih se (rakov, ki prepletajo z nerazumljivo sivo-zeleno barvo razpc-njene uporne vode Fromveura. To so pasovi zlobnih vil in gorje tistemu, ki se pusti oviti v njih mehko mrežo!«
»Verujete li v sirene, Marie Ange?«
Vprašal sem to le mimogrede, ne da bi bil mislil kaj važnega, in zato se nisem nemalo začudil, ko je postala mlada ženska nenadoma vsa zmedena. Vidno je prebledela, usta so drgetala, njene lepe, jasne oči so se zmračile. Nehote sem se bil dotaknil rane v njenem srcu.
»Zakaj me to vprašate?« je dejala skoraj plaho.
»O, brez kakega posebnega vzroka ---Pri nas doma pripovedujejo
tako čudne stvari o Fromveurju.«
»Iz katerega kraja Bretonske ste?«
»Moja domovina je morsko obrežje pri Trčguignccu.«
»Dežela belega kruha, kakor pravijo pri nas . . .«
Ni se mi bilo treba več opravičevati, da sem jo nehote ranil, zaupala mi je in me zopet smehljaje so gledala. Duše teh bretonskih otočank so izpre-menljive kakor morje. Maric Ange me je začela izpraševati o Trčguignecu, ki je vedela o njem le to, kar je slišala. Predstavljala si ga je kakor kraj izmed najrodovitnejših, najsrečnejših dežel, z zlatimi, valovečimi žitnimi polji, s tiho Šumečim drevjem in s srebrnimi, šumljajočimi potoki. Potem sva govorila o mali njeni domovini, o Thule Galcev, o divji, poetični deželi Eussa.
»Še trenutek, potem jo boste videli celo«, je omenila.
Najprej se nii je zdela kot lahka, nekoliko zabrisana risba na obzorju. Toda polagoma je postajala podoba jasnejša in je dobivala določnejše oblike. Strmo padajoč gorski greben se jc razlegal vzporedno z vodno površino. Bolj in bolj sem razločeval posameznosti v barvah, razjedene granitne stene, ki so me opominjale na velikanske re-life, in na njih se jc v višavi raztezal prt rdeče trave, da so izgledale kakor
velikanske na mogočnih kamenitih stebrih sloneče mize. Moral sem misliti na tiste preproste oltarje, ki so jih posvečevali v sivih pravekih duhovniki češčenju oceana.
III.
Ob celem quessantskem obrežju sta lo dve mesti, kjer se ladje lahko ustavijo. Kakor veter piha, pristajajo brodniki sedaj v eni, sedaj v drugi luki izmed obeh, ki ležita na dveh nasprotnih skrajnih koncih otoka. Na jugoza-padu Porz - Paul in na severovzhodu Stif. kamor smo prišli mi. Odpira se rned visokimi navpičnimi skalnatimi stenami, med mogočnimi, visečimi čermi, ki zavijajo zaliv v večen polmrak. V ozadju tega fjorda v malem je majhen pomol, zraven lopa s široko streho, ki varuje rešilni čoln in to jc ves Stif. Pol ducata Oucssantčank je čakalo na naš prihod krog stare, doslužene šalu-p*. V njihovem obnašanju in izrazu na obličju je bila tista trudna malomarnost, tista tiha resignacija, ki je znak otočank, ko mirujejo. Marie Ange jim je zaklicala: »Dober dan, dekleta!«
Tedaj so se oživele njih poteze in ka.kor prej molenski ribiči, so zaklicale z veselim glasom: »Ah, Marie Ange jc tU!«
Ko je izstopila, so se ji dobrikale. in laskale in se gnetle krog nje kakor kng kraljice. Ona pa sc je kolikor hitre mogoče odtegnila temu vsemu, in
ko me jc zagledala, da stojim lam in sem nekoliko v zadregi, kam naj so obrnem, mi je zaklicala z nekoliko nagajivim glasom ženske, ki sc čuti doma: »Če čakate Minioua, boste lahko čakali. Preden opravi on svoja opravila --Pojdite raje z menoj, pokažem
vam pot«.
Tako sem torej korakal za njo pa strmi stezi, ki pelje iz globine ob zalivu kvišku na planoto otoka. Spenjala se jc po tej kozji stezi, ki sc jo časti s ponosnim imenom »pot«, s samozavestno mirnostjo domačinov, ki so vajeni pasti svojo krave ob opolzkem robu nad prepadom, visoko nad morskimi vrtinci. Jaz sem se bil vzpel šele do polovice pobočja, ko je bila ona žc na vrhu. Videl sem jo stati vzravnano na solncu, njeno rdečo krilo, nad katero je bila zopet podpasala vrhnje, da bi bolje plezala, je vihralo kakor škrla-tasi metulj v sveži sapi, ki je pihala v višavi. Jasen smeh jc zažuborel z njenih ustnic in celo lahka ironija, ki je bila v njem, je bila lepa. Ko sem jo dohitel, sem ji dejal: »Vi morate imeti krasen glas, Maric Ange. Rad bi vas slišal enkrat peti«.
Nenadoma je postala zopet resna.
»Na našem otoku ne pojejo več
ženske po poroki — nikdar več--!
Razen v nedeljo v cerkvi.«
»Da, toda zakaj pa nc?«
»O — ne vem natanko. Ker je že tako navada, nemara, ker to zahteva
štajerske novice.
š V Št. Jurij ob južni železnici! Prihodnjo nedeljo slavi naša mladinska organizacija, naši vrli Orli iz celcga Spodnjega Štajerja v zavednem trgu Št. Jurij ob južni železnici svojo letošnjo večjo narodno slavnost, ki je posvečena Slomškovemu spominu. Slavnost bo ena najlepših, kar se jih je kedaj vršilo na Spodnjem Štajerskem. Na tisoče nas bo zbranih dne 11. avgusta v Št. Jurju. Kdor se še ni odločil, naj se takoj. Kakor poizvemo, se vrši slavnost dne 11. avgusta ob vsakem vremenu! Vsi v Št. Jur!
š Slomškova slavnost pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Vsak praznik in vsako nedeljo se vrši letos kaka slavnost, bodisi veselica ali shod v proslavo spomina Slom-šeku. Ena izmed najlepših takih slavnosti, ki so se do tega časa vršile na Spodnjem Štajerskem, je pač velikanski mladeniški tabor, ki je zboroval pretečeno nedeljo pri Sv, Tomažu. Nad tisoč mladine se je zbralo od blizu in daleč na ta lep hrib in s tem zopet pokazalo svojo versko in narodno zavest. Opazil si nadalje voditelje te mladine, med njimi občepriljubljenega g. dr. Hohnjeca, zastopnika v državnem zboru, posl. g. Brenčiča, zastopnike za dež. zbor gg. Ozmeca in Meškota, nadalje čč, duhovščino in drugo inteligenco. Po cerkvenem opravilu je zborovala mladina pod milim nebom pred cerkvijo, kjer je njo, kakor vse navzoče v navdušenih besedah pozdravil predsednik Sever iz Huma pri Ormožu, nakar so nastopili sami priznani govorniki, navduševaje mladino za verske in narodne ideale v duhu Slomška, Popoldne po večernicah pa se je zborovanje nadaljevalo z gostilniškem vrtu g. Cafa, kjer so gosp. govorniki častili osobito Slomška kot velikega rodoljuba, mladinoljuba itd. ter orisali delovanje »Slovenske Straže« po obmejnih pokrajinah. Ta dan ostane gotovo domačinom v nepozabnem spominu.
š Velika narodna slavnost za celo Mursko polje in Spodnje Slov. Gorice se vrši dne 18. avgusta v Ljutomeru. Posojilnica, ki je ena najmočnejših zavodov in je v rokah naših pristašev, slavi ta dan 40 letnico obstoja. Obenem pa se vrši tudi 20letno slavlje muropoljskega slovenskega gasilstva. Vabljeni so s tem k slavnosti tudi naši državni in deželni poslanci.
š Č, g. P. Kazimir Zakrajšek, vodja slovenskih frančiškanov v Severni Ameriki, vnet apostol slovenskih naseljencev, se je mudil zadnje tedne v domovini. V ponedeljek, dne 5. avgusta je obiskal tudi Maribor, S posebno prijaznostjo je opisoval svojim prijateljem razmere med Slovenci v Ameriki, tamošnji volilni boj, verske in narodne zadeve in razne druge važnosti. Odpotoval je na Kranjsko, odkoder se koncem tega tedna zopet vrne v novo domovino v Ameriko.
š Mariborske novice. Pri kopanju utonil. 17 letni pekovski vajenec Karol Kavčič se je v nedeljo popoldne z drugimi učenci kopal v Dravi nedaleč od starega mostu. Prišel je v valove in ker ni znal plavati, je v njih zginil in utonil. Trupla še niso našli. — Mlad cerkveni t a t. 13 letni Viktor Weis iz Sladke gore je svojim staršem vsled tatvin povzročil že mnogo skrbi in žalosti. Pred kratkim je v treh mariborskih cerkvah in pri kanoniku g. Vogu izvršil zopet vse polno tatvin. Pri hišni preiskavi so našli precej pokradenih stvari. Deček je tatvine obstal. — Pokvarjeno meso na trgu, Na trg je te dni prinesla kmetica Marija Šober veliko množino prekajenega svinjskega mesa. Ko je tržno nadzorstvo meso pregledalo, je zapazilo, da je meso že napol gnilo. Šo-brovi so meso odvzeli, sama pa se bo zagovarjala pred sodiščem. — Z r a k o -
p 1 o v n i p o 1 e t. Ta teden bomo v Mariboru zopet imeli zrakoplovni polet. Dan poleta še ni znan. Koncesijonirano avtomobilno podjetje v Mariboru. Lastniku kavarne »Meran«, gosp. Wagnerju, se je podelila koncesija za prevažanje oseb v avtomobilu. Kakor izvemo, bodo vozili trije avtomobili. Stali bodo pred glavnim kolodvorom in na Tegett-hoffovi ulici. Taksa bo baje precej visoka.
š Novi župani. V Gornji Ložnici, župnija Venčesl, je izvoljen županom Andrej Ozimič. — V Spodnji Ložnici, župnija SI. Bistrica je postal župa*n Jožef Venguš. — V Šentovcu pri Slov. Bistrici pa je za župana izvoljen Pavel Štift. Vsi trije so odločni pristaši S. K. Z.
š Uradni vodja ptujskega magistrata je postal dosedanji tajnik Leopold Girtler. Pod županom Ornigom se na ptujskem magistratu še ni nobeden postaral.
šUtopljenec. V Selnici je vrgla Drava na prod 35 do 40 let starega moškega utopljenca. Identiteta še ni dognana.
š Nov nemški otroški vrtec mislijo s pomočjo šulferajna zidali nemškutarji v Marenbergu.
š Samoumor. V Kapfenbergu blizu Gradca so našli obešenega delavca v kamnolomu Franca Hanevita. Samomorilec zapušča ženo in sedem malih nepreskrbljenih otrok. Vzrok samoumora je neznan, š Smrtni padec z jablane. Iz Brežic: 681etna posestnica Apolonija Slopšek je zlezla te dni na drevo obirat jabolka. Stopila pa jc na neko suho vejo, katera se jc zlomila. Slopšek je padla z drevesa na tla, si zlomila vrat in obležala na mestu mrtva.
š Delitev okrajnega orožniškega poveljstva v Celju. Namestnija je odredila, da se ustanovi za sodne okraje Vransko in Gornjigrad posebno orožniško poveljstvo v Mozirju, ki pa bo podrejeno celjskemu. To obsega sedaj še vedno okraje: Celje, Laško in Šmarje.
š Prelož tev naborov iz Celja. Čuje se, da se nekateri politiki resno trudijo doseči, da bi se preložili nabori za celjski okraj iz Celja v Št. Jurij ob južni železnici, v Žalec in Vojnik. To bi bilo zelo pripravno ter združeno z veliko manjšimi stroški. Tudi za naše fante bi bilo to veliko boljše, ker bi jim ne bilo treba biti v skrbi, kdaj jih bo zgrabil kak celjski policaj, ki v teh dnevih kakor jastrebi pazijo na vsako slovensko trobojnico in da bi se ja kje ne oglasila kaka slovenska pesem. Doseči preložitev naborov, bi bilo res nekaj u dob-nega in je zato želeti, da to stremljenje vsi krogi podpirajo,
š Materi kupil rakev, preden je umrla! Na Vranskem je umrla veleposestnica Elizabeta Cizej, mati onega Cizeja iz Prekopa, ki je ob času lanskih državnozbor-skih volitev hodil po Koroščevih shodih svojo modrost prodajat. Ko je sin zvedel, da je mati obolela, se je takoj podal v Celje kupit za mater rakev. Toda mati ni hotela tako kmalu umreti in tako je morala rakev celi teden čakati na odrešenje, na smrt matere, v veliki strah Ci-zejeve družine, katera se je bala rakve v hiši. To je ljubezen do matere!
š Ormož. Pretečeni petek je utonil v Dravi pri kopanju učenec tukajšnjega pekovskega mojstra, g. Minisdorfer, star 18 let, rojen Dunajčan.
š Zlikovci. V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani zlikovci z nepaten-tiranimi barvami poslikali župnišče v Sv, Tomažu pri Ormožu. Ker niso pri vladi mogli preprečiti dovolitev shoda, so se na ta način maščevali. Pač liberalna olika!
š Osebne vesti. Vič. g. Karola Ku-merja, župnika na Prihovi in vlč. g. Franca Koselja, župnika v Ločah pri Sv. Duhu, je poljedelsko ministrstvo imenovalo za poročevalca glede stanja žetev in pridelkov za konjiški okraj.
ustno izporočilo pradedov. Kaj ni pri vas ravno tako?«
»Ne, v moji domovini lahko pojejo zmerom.«
Povesila jc ljubko glavo, pomislila trenutek in nato dejala počasi in resno z naglasom na vsaki besedi: »Potem nemara nc spadava k istemu plemenu.«
Ta opazka iz njenih ust me je malce neprijetno zadela in naenkrat me je prešel občutek, da je govorila rcsnico, in da ločuje naju, ki sva tu drug tik drugega šia dalje, v resnici ves svet, in da teče med mojim in njenim življenjem kakor meja dveh duš voda tako globoka in tako velika kakor Fromve-ur. Urno sva stopala sedaj po veliki planjavi, zdelo se ti jc, tla si v precejšnji visočini kakor da plavaš nad vsem. Pred nama jc peljala sedaj širša in boljša pot v ravni črti skozi strnišča. Nikjer višine nad tlemi, nikjer drevesa, nikjer rastlinja, ki bi bilo le od-dalcč podobno grmovju. Daleč naokrog nič, kar bi motilo nekoliko trpko in resno obzorje pokrajine. Prišla sva bila do točke, s katere se je videl ves otok. Tu se nama je pokazal v svoji žalostni goloti, viseč med nebom In zemljo, s svojimi lepo izrezanimi
in strmo v morje padajočimi skalami. Morda jc bil eno ali dve milji dolg in vendar jc dušo opominjala daljina prostora in čutil si nekoliko omotičnega občutka neskončnosti.
Z zrakom si vdihaval neki poseben prijeten vonj, popolnoma nežen, a vendar močan, iz tisoč skrivnostnih, nerazložljivih snovi sestavljen, omamljajoč kakor čarodejni opoj ljubezni.
»Ne preiskujte!« mi jc dejala Maric. Ange, »to je quessailtski vonj. Vse stvari tukaj, celo kamenje po hišah je prepojeno z njim.« Polagoma sem ugledal hiše, zdaj sredi malega vrta, zdaj skupaj stisnjene v malo selo. Nad strehami iz skrilj jc ležala nežna, sivomed-ra svetloba. Z zlatorumenim mahem prevlečeni dimniki so se razločevali od neba, skoraj iz vseh so sc dvigali prozorni oblački dima, ki so se kmalu izgubili v globokomodrem zraku. Čin-dalje sva šla, tem daljše in višje se jc zdelo nebo. In pod tem neskončnim obokom, v daljnem, žarečem krogu luči je rastlo vse v nadnaravni velikosti. Nobene perspektive, nobenega ozadia, oko sc jc izgubljalo v nedogledne dalje, i	(Dalje prih.
S Bela žena. Na Vranskem je umrla gdčna Marija Lukman v starosti 21 let. Rajna je bila sestra č. g. Fr. Lukman, letošnjega primicijanta in sorodnica vlč g. dr. Fr. Lukmana, profesorja v Mariboru. N. v m. p.l — Na Proseniškem je umrl posestnik Janez Omerzu. Rajni je bil vnet naš pristaš. Star je bil 80 let.
š Vse pride na dan. Že pred enim mesecem se je opazilo v Mariboru, da manjka ena sveča, štola in križ v stolni cerkvi, a ni se moglo dognati, kdo je tat. Veleč. g. kanoniku Vohu je zaporedoma izginilo več brevirjev. Sumilo se je nekega šolarja, a ker je rekel, da nič ne ve o tem, se ga nihče ni dotaknil. A vendar je bil ta deček tat. Doma je popeval, kakor je slišal na koru, in to ga je izdalo. Cerkovnik g. Alojzij Mohorko prosi enega redarja, da preiščeta stanovanje. In kaj se je vse našlo? Izginjena patena od Sv. Magdalene je bila skrita pod divanom v stanovanju staršev omenjenega dečka? ravno tako bi-reti in štola ter razne cerkvene knjige. Ukradel je več, kakor je mogel nesti, zato mu je cerkovnik pomagal nazaj v redar-stvo. Deček, ki je mlad postal cerkveni tat, sc zove Weiss in stanuje v Flosarski ulici.
JESENSKO POSTAVODAJALNO DELOVANJE,
Predsednik avstrijske delegacije, poslanec Dobernig, izjavlja: Postavodajalne zbornice prično zopet delovati v drugi polovici meseca septembra. Ogrski državni zbor se skliče 17. septembra, da izvoli delegacijo, ker so po zaključenju ogrskega državnega zbora ugasnili mandati dosedanjih ogrskih delegatov. Ogrsko delegacijo zato skliče cesar posebej, med tem ko nadaljuje avstrijska delegacija odgodeno zasedanje. Dobernig se namerava posvetovati z načelniki odsekov in sodi, da prično delegacije zborovati dne 23, septembra.
PRESTOLONASLEDNIK IN ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
»Berolinska Krcuzzeitung« piše: Upravičeno se more trditi, da je pre-stolonaslednikova zasluga, ker se sme upati na spravo Nemcev s Čehi. Prestolonaslednik smatra spravo za državno potrebščino in jo je zahteval v interesu armade in monarhije. Če bi ne bil nastopil, bi bile razmere na Češkem še take, kakršne so bile pred petimi in desetimi leti. Po prestolona-slednikovem vplivu je bil imenovan knez Thun za spravnega namestnika, kar visokim gospodom dunajske birokracije nikakor ni ugajalo. Knez Thun bi svoje težavne naloge ne bil prevzel, če bi ne bil po prestolonaslednikovem vplivu dobil zagotovila, da sme postopati ne glede na dunajsko vlado. Ob aneksijski krizi je zadobilo vodstvo armade v celi državi odločilen vpliv, ki zahteva sporazumljenje vseh narodov avstroogrske monarhije.
NADVOJVODA JOŽEF FERDINAND NE IZSTOPI IZ ARMADE.
Poroča se iz dobro poučenega vira, da ni res, da odstopi čez nekaj tednov nadvojvoda Jožef Ferdinand iz armade.
BUDIMPEŠTANSKI MAJNIKOVI IZGREDI PRED SODIŠČEM.
Radi pouličnih izgredov 23, majnika t. 1. v Budimpešti je obtoženih radi tatvin in nasilstev 20 oseb, med njimi štiri ženske. Ena ženska je v zaporu umrla.
STRAŠEN POŽAR V PETERHURGU. Palača Petra Velikega z zgodovinskimi spomeniki zgorsla.
V Peterburgu je zgorel Petrovski Ostrov. Takega požara Peterburžani že 50 let niso videli. Požar je nehote povzročil neki delavec, ki je na lesenem skladišču, ko je kadil, vrgel proč vžigalico. Goreti so pričele leseno hiše. Gasilo jc zaman 30 parnih brizgaln. Šele, ko jc pričelo tudi 15 parnikov gasiti, so omejili požar. Najbolj škoda je poletne palače Petra Velikega, lesene zgradbe, kjer jc zgorelo veliko relikvij in lastnoročnih del Petra Velikega. Zgorelo je tudi več vojašnic. Neki vojak, ki je stal na straži, je zgorel, ker svojega mesta ni hotel zapustiti, dasi je gorela na njem obleka. Zgorela je tudi neka mati s sedmimi otroci. Škoda znaša 3 milijone rubljev.
Primorske vesti.
p Obramba naše Adrije. Kakor se iz mornaričnih krogov čuje, se namerava ob vseh večjih in strategično važnejših krajih ob istrski obali nastaniti štacijonske vojne ladje velikih tipov. V prvi vrsti se misli v ta namen porabiti ladje najstarejšega tipa, in sicer: »Monarch«, »Wien« in »Buda-pest«. S tem bo storjen za obrambo naše Adrije zopet velik korak naprej. Sedaj naj se pa potem še slavna vlada spravi na obrambo pred laško iredento, ker če vlada tega ne bo storila, najbrže tudi največje vojne ladje ne bodo mnogo pomagale. Kakor je pa do sedaj videti, vlada še ne misli na to, ampak hoče po vsej sili to, za celo državo jako nevarno laško organizacijo,
še izpopolniti z italijansko univerzo v Trstu.
p PoizkuSen samoumor. V vojašnic) c. in kr, vojne mornarice si je v smeri proti srcu pognal krogljo podčastnik Schmidt, doma iz Ogrskega, Težko ranjenega so prepeljali v mornarično bolnišnico. Vzrok tega poizkušenega samoumora je neznan.
p Nesreča. Na vojni ladji »Mars« je padel mornar Dimitrovič s precejšnje višine na krov, pri čemer se je tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v mornarično bolnišnico.
p Posvečuj Gospodov dan! V Sol-« kanu pri Gorici jc utonil v Soči v nedeljo popoldne mizarski vajenec Ludvik Turk. Delal je celo nedeljo — kot se pri tem gospodarju sploh dela — ni bil ne pri sveti maši ,ne pri popoldanski službi božji — šel pa je ob tretji uri se kopati in našel v vodi smrt.
p Vse pride enkrat na dani Pred par leti jc neka »madame« Andrč odprla v Novi ulici št. 18 v Trstu salon za hiromancijo in metanje kart. Tukaj š* nji italijanski listi so vsak teden prinašali reklamo za omenjeni salon »madame«, neki prefrigan Napolitanec. In tudi prihodnje stvari. Za tako obrt se zanima seveda v prvi vrsti le ženski spol, ki ga je lažje zvabiti na limanice nego li moške. In seveda tudi v salon »madame« Andrč je ženski spol kar drl in tu jih je sprejemal tajnik »madame«, neik prefrigan Napoletanec. In klientinje niso bilo morda ženske, nižjih slojev, — te hodijo k učencem znanega »Pepi strigona« neslavnega spomina, kjer plačajo le nekoliko vinarjev, da se jim napove »bodoča sreča«. Ne, v salon »madame« Andrč so zahajale gospe višjih in premožnejših meščanskih slojev. — Dejstvo je, da je znala prefrigana »madame« Andre, ki je imela še posebno namazan jeziček, tako uporabiti ugodno priliko, da je izvabljala iz svojih klientinj velike vsote denarja in dragocenosti. — Nekega lepega dne, ko so pričele na policijsko ravnateljstvo prihajati razne ovadbe, je zvita »madame« uvidevši da se je veter obrnil, odnesla pote iz Trsta — Bog ve kam — in pustila lepo na cedilu svoje številne ogoljufane klientinje, ki so tako ostale z dolgim nosom. — Ali nič na tem svetu ne ostane skrito, da bi ne prišlo danes ali jutri na svit-lo. Te dni je bila Tržačanka gospa Irena Dannecker, kateri je tudi bila »madame« Andrč izvabila in odnesla mnogo draguljev, v Benetkah in tamkaj je na Lidu nakrat zagledala in takoj spoznala »napovedovalko bodočnosti« »madame« Andre, ki je bila najelegant-nejc oblečena. Brez vsakega uvoda je gospa Dannecker zgrabila sleparko za roko in zahtevala ocl nje, da ji da nazaj, za kar jo jc bila ogoljufala. Andr6 je prebledela in ponudila gospej Dannecker vse dragulje, ki jih je imela na sebi in povrhu še 5000 frankov v francoskih bankovcih, ako molči in jo ne ovadi. Toda gospa Dannecker je bila neizprosljiva, pozvala je redarja in dala sleparko aretirati. »Madame« Ana An drč se nahaja sedaj v zaporu v Benetkah.
Dnevne novice.
+ Sestanek slovenskega in hrvatskega dijaštva v Ljubljani nc da gospodom pri »Slovenskem Narodu« mirno spati. V včerajšnjem uvodniku imenuje to impozantno prireditev »shodič«, kateremu »ni pripisovati nobenega posebnega pomena.« Če-mu torej »Narod« o tem »shodiču« že par dni piše dolge članke in notice in jih bo najbržeje še? — »Narod« pravi, da so se na tem »shodiču« čule »fraze in nič kakor fraze«. »Narod« sodi naše prireditve pač po svojem kopitu Ko so imeli liberalci po zaslugi zveze z Nemci v slovenski javnosti besedo, se o slovensko - hrvatskem edin-stvu niso čule res nič drugega kakor fraze pri polnih litrih. — »Narod« trdi nadalje, da so se »klerikalci postavili na trialistič-no stališče šele v tistem trenotku, ko je to idejo sprožil prestolonaslednikov zaupnik princ Liechtenstein. Resnica pa je, da se je S. L. S. že n a d a n s v o j e u s t a-n o v i t v e na trialistično stališče postavila, pozneje pa, leta 1907., ko je S. L. S. pred državnozborskimi volitvami izdala svoj znani oklic na slovensko ljudstvo, je med drugim programatično izjavila, da »S. L. S, obrača posebno skrb in pozornost na jugoslovansko vprašanje«, ki ga hoče rešiti »v tesni zvezi z bratskim hrvatskim narodom« ter naravnost govori o »hrval-skoslovenskem narodu« in zagotavlja, da bo v to svrho » v parlamentu stopi'a v najtesnejšo zvezo z zastopniki bratskega hrvatskega naroda.« Kulturna zveza s Hrvati se je izrekla programatično že pred 20 leti na 1. katoliškem shodu. V tem zmt-slu pa je naša stranka tudi pozitivno delala in danes smo že tako daleč, da tvorimo Jugoslovani uvaževanja vreden iaK-tor v državi, da je S. L. S. v najožjem stiku s stranko prava in da je ravno po naši zaslugi postalo trialistiško vprašanje naj-
aktualnejše v monarhiji. — Kaj pa imajo liberalci postaviti temu nasproti? Nič in trikrat nič! Nikoli ni liberalna stranka političnega združenja Hrvatov in Slovencev na svoj program postavila, pač pa so na različnih veselicah v sladkoginjenem razpoloženju opletali znane fraze o bratstvu. Pred leti je »Narod« nekaj sanjal o politični zvezi vseh slovenskih in hrvaških liberalcev, a liberalna stranka ni za uresničenje tega načrta niti z mazincem ganila, pa tudi ni mogla, kajti kakor je slovenski liberalizem na vsej črti propadel, tako je hrvaško naprednjaštvo pozeblo. Edino odločivni stranki, ki moreta računati na jugu na prihodnjost, sta S. L. S. in in hrvatska stranka prava in zato je čisto prav, da se čim tesneje združita. Liberalizem jugoslovanskega vprašanja ne bo rešil, ker nima ljudstva za seboj, jc len in brezploden in niti sam ne ve, kaj hoče.
-t- Narodnosocialna polomija. Kdo ne ve, kako sc je glasilo narodnonapredne stranke zadnje čase zavzemalo za slovensko delavstvo, češ, da se mora trdno organizirati, da si pribori boljši košček kruha? Človek je bil kar do solz ginjen, ko je bral, kako se »Slovenski Narod«, ki je vedno nastopal zoper razširejnje volilne pravice, poteguje za uboge trpine. Ko pa so trpini v ponedeljek stopili skupaj, da ustanove delavsko organizacijo, Narodno socialno zvezo, pa je liberalno stranko minula vsa ljubezen do trpečega delavstva, kakor bi odrezal. Starini so se zbrali, da bi se iz le organizacije ne izcimila kaka nova stranka in so zato celo prireditev ignorirali, na shod pa poslali Ribnikarja in Govekarja, da uprizorita potreben šum in vrisek, in so res dosegli, da se jc shod razšel, ne da bi prišlo sploh do kakih sklepov. »Dan«, ki stoji na strani malkontentov in fronder-jev, toži, da sc je Narodna socialna zveza vsled »strašnega strahu liberalne stranke pred to organizacijo« izjalovila in jo jc »udušila nar.-napr. stranka", katera da si t na ta način ne bo pridobila simpatij med mladino in delavstvom«. »Narod« opravičuje zdaj postopanje svoje stranke s tem, da napada posl. Choca, ker je govoril, da »ne smejo biti narodni socialisti pri nobeni politični strankitorej tudi ne privesek liberalne. »Narod« se je s tem lepo izdal. Njemu ni za resnično strokovno organizacijo delavstva v svrho izboljšanja njegovega socialnega ooložaja, ampak le za to, da bi delavci delali liberalni stranki štafažo in parado. Pa tudi »Dan«, ki sicer liberalno stranko napada, ni s Chocovim govorom zadovoljen, dasi je sam preje vedno pisal, da mora Narodna socialna zveza biti nestrankarska in neodvisna. Čudni patroni to! Sicer pa »Dan« narodnona-predno stranko napada, na drugi strani pa sc ji dobrika. Kar se zborovanja samega tiče, potrjujeta tako »Narod« kakor -Dan«, da pomeni velikansko blamažo. »Narod« piše, da so prireditelji dr. Laha na program postavili, ne ga bi ga bili kaj vprašali, zato tudi ni govoril. Govorili pa tudi niso Burival, ki sploh ni prišel v Ljubljano, ne Škerjanec, ki tudi ni prišel, ne Brandt-ner. ki je pač prišel, a ni maral govoriti. Radeščekov očitek, da je -.-Narod« podkupljen. označuje »Narod« kot »čisto navadno falotstvo«. Urednik »llustrovanega Tednika«, g, Pesek, je glasom »Naroda« »vpil in ropotal v prilog klerikalcem«, »Ker napovedanega govornika dr. Kisov-ca sploh ni bilo, je nastalo tako razburjenje. da je bilo zborovanie sploh nemogoče in jc prišlo do konca shoda.« Tako »Narod«. In spričo tega piše danes - Dan« uvodni članek z naslovom: »Mi gremo naprej, mi strelci!« — To so imenitni strelci, ki sami vase streljajo. Dan« je zadnji čas vsak dan oznanjal, da se liberalna stranka poirdaja, da vstajajo trpini in se ooiavlia na horicontu novo solnce. da se klerikalni zmaj trese in podobno, zdaj pa tak konec! Liberalci prirejajo v Narodnem Domu« navadno diletantske predstave, večinoma šaloitfrc, takega teatra pa kakor zadnji ponedeljek, v »Narodnem Domu« še ni bilo. Češki narodni socialci, ki dobro poznajo, kaj liberalci pomenijo v n>ihovi domovini, so pač odnesli na Češko lep pojm tudi o slovenskem liberalizmu. Mi smo seveda že naprej vedeli, kako žalostno se bo ves liberalni humbug z delavsko organizacijo končal. »Narod« naj bi zato rajši molčal o zborovanju slovenskih in hrvatskih dijakov. ki je tako sijajno uspelo, dočim liberalci še enega društva niso v sianu ustanoviti!
-r Gospodinjska šola v šraifoelu pri Novrn mestu. Deželni odbor kranjski otvori L otobra 1912 v samostanu šolskih sester »De Notre Dame« v Šmihe-lu pri Novem mestu gospodinjsko šolo, obstoječo iz notranje šole (internata) in zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor 6 ustanov po 15 K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zaju-terk in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. — Prošnje za sprejem in za ustanove je predložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmi-
belu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila.
—	Iz Most se nam poroča: MošČairski liberalci so nesrečni ljudje. Ni zadosti, da je »Dan« imenoval njihov poraz pri občinskih volitvah nečasten, brezprimercn škandal, ni zadosti, da obsoja dan za dnem sodišče njihove pristaše zavoljo razžalenja časti, sedaj pa še la blamaža pri nedeljski veselici, s katero so upali ubiti črnega zmaja v Mostah. Sokol 1. iz Ljubljane je poslal vse svoje moči v Moste, da bi pokazal ogromni množici uspeli svojega dela. A glej! Občinstva ni bilo čez 60; razumljiva je bila torej nevolja ljubljanskih sokolov, ki so se. vračali žalostnih obrazov domov. Pripomuinmo, da so že ob 8. uri demonstrativno odšli v Šiško, kjer so našli več oboževalcev kakor v črnih Mostah. Kako razpoloženje je vladalo na njihovi veselici, nam priča izjava liberalnega veljaka: »Ljubljanski liberalci nas poznajo samo ob volitvah, drugače nas puste na cedilu pri vseh naših prireditvah.« Smilite se nam, a če ste tako nespametni, da se obešate gnili liberalni stranki za frak, ni pomoči za vas. Mi bi nc omenili te veselice, ko bi liberalci sami bili tako previdni, da bi ne poročali o »velikanski sokolski slavnosti« v Mostah, ki je pa le po izjavah njih lastnih pristašev pričala o veliki osamelosti moščanskih liberalcev!
—	Izjava. Na dopis Učiteljskega tovariša« št. 30 z dne 26. julija 1912 pod naslovom: Nadzornik Maier proti naprednim učiteljem, izjavlja podpisani, da ni bil nikdar naprednega mišljenja ter je v resnici član »Slomškove Zveze«. — Fran Lončar, učitelj.
—	Srednj šolska imenovanja. Naučilo ministrstvo je pomaknilo v 8. či-novni razred profesorja na I. državni gimnazija v Ljubljani Evgena J ar ca, profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani Antona J e r š i n o v c a, profesorja na državni gimnaziji v Kranju dr. Vlaclimirja II e r 1 e, profesorja na državni gimnaziji v Novem mestu Amata Š k e r 1 j a in profesorja, na državni realki v Ljubljani dr. Mihaela Opeko.
—	Častno svetinjo za 40let.no zvesto službovanje jc priznalo kranjsko deželno predsedstvo Antoniji Peče v Kamniku.
—	Slavnost v Črnomlju. Podpisano županstvo naznanja, da bo v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 blagoslovlje-nje in slavnostna otvoritev novega mosta čez Dobličanko v Črnomlju. Obenem se bo blagoslovila tudi nova parna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju. Slovesnost se prične zjutraj ob 10. uri. Popoldan bo veselica gasilnega društva. Zvečer razsvetljava mostu. Mestno županstvo Črnomelj, dne 3. avgusta 1912. — Obenem pa vabi i gasilno društvo k svoji slavnosti. Vzpored: 1. V predvečer mirozov z bakljado in umetnim ognjeni na vodi pod novim mostom. 2. V nedeljo budnica. 3. Od 8. do 9. sprejem gasilnih društev. 4. Ob 10. uri sveta maša in bla-goslovljenje parne brizgalne po prevzv. knezoškofu. 5. Od pol 2. do pol 3. popoldne vaja s parno brizgaluo. 6. Ob 4. popoldne ljudska veselica, srečolov itd. Za dobro postrežbo se. bo skrbelo v raznih paviljonih. Svira črnomeljska mestna godba. K udeležbi vabi najvljudneje odbor.
—	Vincenc Kolar, vpokojni župnik v Gotovljah, bi imel obhajati zlato mašo. Da se izogne zunanjim slovesnostim, je šel za nekaj dni na potovanje. Prišel je dne 3. avgusta tudi v Radeče pri Zidanem mostu pogledat novo cerkev. Postalo mu je tako slabo, da ni mogel dalje. V nedeljo zjutraj, dne 4. avgusta je umrl v župnišču dve uri po polnoči. Pogreb sc je vršil dne 6. avgusta dopoldne. N. v m. p.!
—	Manevri graškega vojnega zbora, ki se jih bosta udeležila tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand in general baron Conrad, se bodo vršili v okolici Cirkniškega jezera od 31. avgusta do 3. septembra in sicer med 22. domobransko divizijo in 28. pehotno divizijo.
—	Ruška koča. V četrtek, dne 1. avgusta sc jc. oddala Villa Planinka«, to je nova stavba poleg Ruške Koče (1250 m) prometu. Ista ima deset sob z eno, dvemi ali tremi posteljami ter kopalnico za mrzlo in toplo kopelj, da, celo tuš ne manjka. Stavba je namenjena v splošnem letovi-ščarjem. Oddaljena je približno 60 m od Ruške Koče, tako, da biva v njej najlepši mir,
—	Smrt v kopališču. Dne 5. t. m, je umrl v Gradežu nagle smrti dunajski rea-lec Ivan Faber. Dobil ga je na pesku kakih 50 metrov od brega uradnik Gordini nezavestnega ob pol treh popoldne. Zdravnik, ki je došel na lice mesta čez eno uro, je konstatiral smrt. Najbrže ga je zadela kap.
—	181etna detomorilka. Dne 15. julija povilo je ISletno dekle Ivana Hrib
iz vasice Hribi, duhovnija Štjak na Go-f
riškern, a občine Vrabčc, nezakonsko dete moškega spola, ter je je kmalu po porodu zadavila in zadušila. Nato je truplo 3 dni doma skrivala, a tretji dan je je zakopala na vrtu za domačo hišo. Toda orožništvo je kmalu grozen zločin zasledilo ter odpeljalo nečloveško mater v zapor v Vipavo, odkoder pride pred ljubljansko porotno sodišče. Sodna komisija dne 22. julija je na pokopališču v Štjaku truplo otrokovo raztelesila in dognala umor po zadav-Ijenju. To grozno hudodelstvo kaže, kam pride mladina, ki se ne varje grešnih priložnosti, zlasti nesrečnih plesov.
— V Ameriki umrla Slovenca. — V
Barbetonu, O., je utonil rojak Karel Gale. Doma je iz Hrušice pri Ljubjani. — V Puebli je nenadoma umrl dne 17. julija Frank Boje, po domače Žarko. Našli so ga mrtvega, sedečega na postelji. Vzrok smrti je neznan. Pokojni je doma iz Strug pri Dobrepolju, Dolenjsko. Star je bil kakih 60 let.
Eviiarislični Kongres.
V ponedeljek so imeli združeni slovenski odbori za evharistični kongres skupno sejo v Ljubljani v deželnem dvorcu. Štajersko je zastopal č. g. dr, Medved, Koroško prelat dr. Ehrlich, Goriško č. g. dr, Srebrnič, Trst pa č. g. Ukmar in Tul. Seja je trajala pet ur in se je razpravljalo o vsem, kar zadeva naše udeležence kongresa. Naznaniti pa moramo slovenski javnosti, da še na Dunaju v marsičem niso na jasnem, da nam le preveč v odlomkih, oziroma prepozno pošiljajo informacije. To bodi povedano zato, da ako bi se ne moglo vsem željam v polni meri ustreči, ne bo zadela krivda slovenskih odborov, ki store vse, kar je mogoče, da bi bili slovenski udeleženci dobro preskrbljeni. Število vseh udeležencev slovenskih znaša približno 3500. Veliko težav napravlja pripravljalnemu odboru razlika, ker sc nekateri vozijo skupno, drugi posamezno, nekateri stanujejo v skupnih, nekateri v posameznih, drugi zopet v privatnih stanovanjih, nekateri pojdejo v Marijino Celje, drugi zopet ne itd. Posebni vlaki bodo za Kranjsko, Štajersko in Koroško (sami Slovenci); goriški in tržaški udeleženci ne bodo priredili skupnega vlaka. Stanovanja se bodo skušala oskrbeti kolikor mogoče blizu določene cerkve. Udeleženci se bodo razdelili v skupine po 50 ljudi. V teh skupinah bodo ogledovali mesto. Določil se je poseben program za slov. sekcijo. V četrtek, petek in soboto, 12., 13., 14. septembra, vsak dan zjutraj in zvečer ob šestih skupna božja služba: govor, pontifikalna sveta maša, popoldne litanije. Za pontifikalno opravilo se naprosijo slovenski škofje. Za Orle se je dosegla znižana pristopnina, kakor za dijake (3 K). Želi se, da bi prišlo ko'ikor mogoče veliko naših udeležencev v narodni noši. Dosedaj se jih je še malo priglasilo. Petje bo vodil č. g. Stanko Premrl, kateremu bo v pomoč g. Lovro Hafner. Želja se ic izrela tudi, da. bi imeli Slovenci svojo godbo.
Opra poležal v TurCIji.
Ob črnogorski meji se bijejo med Turki in Črnogorci boji. Bolgarija je naročila svojemu carigrajskemu poslaniku, naj nastopi najodločneje, ker Turki more Bolgare v Makedoniji. Črnogorci že streljajo, Bolgari so oboroženi, Srbija mobilizira, miruje le še Grška. Na rob propada je spravilo liberalno judosko mladolurštvo Turčijo. Iz Londona oficiclno poročajo, da glede na Orient Angleži, Francozi in Rusi popolnoma enako sodijo, kako, seveda za-molče. Rusko časopisje, tudi tisto, ki piše le, kar hoče vlada, pa zahteva, da morajo imeti Rusi tudi s svojimi vojnimi ladjami prost prehod čez Dardanelc, Angleži in Francozi so v minulem stoletju v zvezi s Sardinci in Turki Rusom porušili Sabosto-polj samo zato, da onemogočujejo Rusiji pot na svetovno morje. Danes iz strahu pred Nemčijo z Rusijo zvezani Angleži in Francozi najbrže nastopijo tudi za to rusko zahtevo.
Nova Angležem prijazna turška vlada stopa mladoturkom Irdo na prste. Seje, v kateri so sklenili mladoturški poslanci nezaupnico vladi, le ta ne priznava za. ve-javno in jo zato uradni list niti ne orne-rja. Razpust zbornice jc vlada uradno javila načelniku posebne v Albanijo odpo-lane komisije. Odslovljene mladoturške upane v Smirni, Odrinu in po drugih me-Itih vlada sodno zasleduje, ker so proti Ijej hujskali.
Vsi c.arigrajski častniki so prisegli zve-itobo novi turški vladi. Mladoturkom pri-jizni uradniki so morali podpisati izjavo, ' kateri obetajo, da se ne bodo s politiko *eč pečali. Častniki lige so izjavili, da ftzpuste zdaj vsa tajna društva častnikov, kr je vlada po njihovi želji razpustila Sornico.
Mladoturki objavljajo v svojem cari-gajskem listu brzojavke mladoturških ju-dv, ki protestirajo, ker sc je zbornica raz-
pustila. Nova vlada je odgovorila tako, da je ukazala zapreti izdajatelja lista »Silah«, Pohzin beja, ker je objavil članek proti Albancem. Palyin bej je še pravočasno zavohal nevarnost, ki mu grozi, in je preoblečen na neki grški ladji pobegnil iz Soluna.
V	Nišpolju pri Bitovljah so tajno zborovali člani liberalne unije skupno z zastopniki vojaške lige. Sklepali so, kako popolnoma uničiti mladoturke.
Mladoturški zbornični predsednik Ha-lil sicer še ni zaprt, pač pa so uvedli proti njemu vojnosodno postopanje, ker ni omogočil, da bi se bil v zbornici prečital dekret, s katerim se je zbornica razpustila.
Nekaj mladoturških poslancev je sultana brzojavno vprašalo, zakaj ni sprejel v avdienci zborničnega predsednika Ha-lila, sultan pa. brzojavke niti ni hotel sprejeti, tisti sultan, ki so ga mladoturki rešili iz ječe, v kateri je bil pod sultanom Abdul Hamidom.
Veliki vezir je ukazal poveljniku vojaške straže, da ne sme nihče več v parlament. Le predsednik sme prve tri dni v hišo, da vzame s seboj lahko svoje dokumente.
V	Urfi so odkrili zaroto, katere clant so nameravali osvoboditi in zopet za sultana proglasiti Abdul Hamida. Zaprli so 20 zarotnikov, ki so vsi mohamedanci. Zarotniki so v okolici Urle pomorili veliko ljudi.
Bolgarska vlada je radi izgredov proti Bolgarom v Kočani naročila svojemu poslaniku v Carigradu, da naj zahteva od turške vlade, da se morajo takoj jenjati proti-bolgarski izgredi, da se mora uvesti stroga preiskava in da se morajo kaznoviti krivci.
Dunajski diplomatični krogi selijo, da je lurško-črnogorski obmejni spor končan, ker je Črnogora ugodila turškemu protestu in odpoklicala tiste vojake, ki so napadali Turke,
NOVE LAŠKE TRDNJAVE OB ŠVICARSKI MEJI.
List »Provincia di Como« poroča, tla. je nakupila laška vojna uprava obširna posestva na gori Nidrino in San Martino, kjer zgradi velike trdnjave ob švicarski meji.
PREGANJANJE KATOLIČANOV NA KITAJSKEM.
Katoliški misijonski prok ura turi v Diisseldorfu poroča neki misijonar iz severnega Šantuna, da je bil v misi-jonu Senzi ubit neki kitajski katoliški misijonar in da so opustošili poganski Kitajci 30 katoliških občin ter uplenili 5000 katoličanov.
LloDHansKe novice,
Šcntpetersko okrož>: »Orlov« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 II. mladeniški tabor v Hru« ši;i, Bizoviku in Štepanjivasi. — Spored: Dopoldne: 1. Ob pol 9. uri zbirališče bratskih odsekov pri gosp. Povšetu v Štepanjivasi; ob četrt 10. uri odhod k sveti maši v Bizovik, ki jo daruje ob 10. uri okrožni predsednik prečastiti gospod župnik J a n k o Petri č. 2. Po sveti maši tabor pred cerkvijo, kjer govore g. drž. in dež. poslanec Franc P o v š c, br. dr. Lovro P o g a č n i k, predsednik Z. O., in drugi govorniki. 3. Po taboru korporativen cbb.nd skozi Bizovik in Hrušico nazaj v Stopanja vas. — Popoldne: 1. Ob 2. uri skušnja za javno telovadbo. 2. Ob 3. uri litanije v cerkvi sv. Štefanu. 3. Ob pol i. url javna telovadba: a) proste vaje za leto 1912; b) orodna telovadba; c) nastop posebne vrste Šentpeterskih »Orlov«; d) skupine, i. Ljudska veselica z godbo, šaljivo pošto, srečolovom in z govori, ki jih govore gospodje državni in deželni poslanci. Vstopnina k javni telovadbi in ljudski veselici 30 vin. Javna telovadba in ljudska veselica se bo-deta vršili na vrtu gostilničarja gospoda. Povšeta, podomače Štravsa, v Šte-panji vasi. Pri telovadbi in prosti zabavi sodeluje si. orlovska godba od D. M. v Polju. — K obilni udeležbi vabi pr dsedstvo okrožja.
lj Odlkovanje. Cesar je podelil dežel-novladnernu svetniku in sanitetnemu referentu pri kranjski deželni vladi dr. Francu Z u p a n c u naslov in značaj dvornega svetnika.
lj Sestanek glede, tečaja za krojenje in izdelovanje perila, ki ga sklicuje, kakor žc objavljeno, Zavod za pospeševanje obrti, se bo vršil v zavodovih prostorih na Dunajski cesti št. 22 v petek, 9. t. m., točno ob pol 7. uri zvečer ter se vabi k obilni udeležbi.
lj Napadeni stražnik. V soboto je prišel v policijsko stražnico na Karlov-ski cesti, Viletni delavec Franc Rogelj iz Litijo in zahteval od stražnika intervencije v zadevi nekega prepira v žga-njarni. Stražnik ga je opozoril na stražnika, ki je nu ulici, nakar jc odšel. Zunaj je pijani Rogelj začel tako razgrajati, da ga je stražnik poklical nazaj v stražnico. Sedaj je pa Rogelj takoj skočil v stražnika in ga skušal
vreči na tla. Slučajno je prišel mimo stražnik zaklepnega društva, s katerega pomočjo je bil Rogelj uklenjen, a se je vrgel na tla, tolkel z nogami na vse strani in opraskal stražnika po rokah. Končno so s pomočjo še enega stražnika podivjanega Roglja spravili v voz in odpeljali v zapor. Včeraj so ga izročili deželnemu sodišču.
p Poizkušen samoumor Ljubljančanke v Gorici. .V Gorici prebiva družina vpokojenega davkarja g. Leopolda Peče. Hčerka Marija Peče je učiteljica na Rakeku. Prišla je na počitnice k starišem. Zelo je bolehala na glavobolu in bila je silno nevrastenična. V ponedeljek ob pol 2. uri popoldne jc vstala otl kosila in šla v sosednjo sobo. Stari-ši so mislili, da je šla počivat. Naenkrat zaslišijo padec trupla na cestni tlak in vpitje ljudi. Oče plane po stopnicah na ulico, kjer dobi težko poškodovano hčer. Poškodovana je po celem životu, posebno po nogah in je zadobi-la mnogo notranjih poškodb. Prenesli so jo v žensko bolnišnico. Njeno stanje je nevarno.
lj Danilo Cerar contra Spitzer. Razprava o tožbi gledališkega igralca in pisatelja Danilo Cerarja proti pos. uradniku Jak. Spitzerju z Jesenic zaradi avtorstva »Miklove Zale« se nadaljuje jutri dopoldne ob 9. uri na okrajnem sodišču soba št. 50.
lj 39 živih jelenov bodo zdražili 16. t. mes. dopoldne na graščini Thal pri Gradcu, ki je znana iz procesa proti Glavni posojilnici.
lj Umrli so v Ljubljani: Lovro Mavsar, kočar, 56 let. — Katarina Drolc, občinska uboga, 38 let. — Uršula Kregelj, vdova užitninskega paznika, 50 let. — Ivan Knaflič, vpokojen davčni poduradnik, 66 let. — Jernej Tavčar, delavec, 59 let. — Ivan Bedina, tovarniški delavec, 41 let. — Valentin Klešnik, bivši pek, 72 let. — Budolf Ar-tač, sin železniškega čuvaja, 3 leta. — Angel'a Tracogna, opekarski delavec, 20 let.
lj Nesreča. Včeraj je pripeljal Bavdkov hlapec iz Zaloške ceste pod kozolec visoko naložen voz žita v snopju. Na vozu je sedela 36letna delavka Helena Krivče-va, katera je, ker je bilo žito previsoko naloženo, zadela v kozolčev tram, vsled česar je padla z voza ter si zlomila hrbtenico. Oddali so jo v deželno bolnišnico.
lj Če se na pragu zadrema. Sinoči se ie neki prebivalec s Sv. Petra ceste na hišnem pragu hladil in potem zadremal. Ko se prebudi, opazi, da mu je med tem časom iz žepa izginila denarnica, v kateri je imel 20 K denarja, kakor tudi žepna ura s kratko verižico.
lj Mica Kovačeva se je v ponedeljek javila v osebi dne 29. sept. 1886. leta v Šmihelu pri Rudolfovem rojenega in tja pristojnega pekovskega pomočnika Mihaela Pečnika. Navedenec je najprvo v bifeju na dolenjskem kolodvoru zavžil za 2 K 14 v ter jo nati-homa popihal proti južnemu kolodvoru kjer je šel v Stelcerjevo restavracijo in tam začel zopet prav brezskrbno zalivati svoj želodec, dokler ni prišel stražnik, kateremu jc bila goljufija ovadena in ga aretoval. Oddali so gs, sodišču.
lj S ceste. Predsinočnjim je nek hlapec na juž. kolodvor tako neprevidno vozil, da sta konja z ojem zadela v kolodvor .poslopje in v voz nekega iz-voščeka ter ga poškodovala, da ima ta 10 K škode. — Na Karlovski cesti se pa nek voznik ni hotel pred električnim vozom pravočasno ustaviti. Ko sta se voza imela srečati in je bil trmoglavi voznik v zagati, je naglo zavil na hodnik, kjer je zadel v železni drog na katerem je označeno postajališče s tako močjo, da ga je odlomil.
Telefonska lo brzojavna poročila.
DEMENTI, Dunaj, 7. avgusta. Z merodajne strani sc poroča, da so vesti o nabavah vojne uprave pri Škodi na kredit popolnoma ne-osnovane.
PROCES PROTI JUKIČU.
Jukič po izjavi psihiatrov normalen. Zagreb, 7. avgusta. V današnji razpravi je psihiater dr. Žirovčič, vodja deželne blaznice, izjavil, da Jukič sicer kaže neke abnormalne znake na podedovani psi-hopatični podlagi, vendar pa se ne more trditi, da je sam duševno bolan, marveč le nevrasteničen, to je bolestno razdražljiv, izključeno pa ni, da bi kdaj ne zbolel na umu. Dr. Prebeg je stavil na psihiatra več vprašanj, na podlagi katerih branitelj trdi, da psihiater Jukiča ni natančno preiskal, ampak svoje mnenje le izrekel iz samega opazovanja na razpravi. Dr. Živkovič je na neko braniteljevo vprašanje odgovoril, da Jukiča na paranoji ni preiskoval. Tudi dr. Popovič je očital psihiatroma, da Jukiča nista zadostno preiskovala. Prišlo jc do kontroverze z državnim pravdnikom. Nato je oddal svoje mnenje psihiater dr. Lang, ki je tudi izjavil, da Jukič ni duševno bo-
lan. Dr. Popovič je dokazal psihiatru, da trpi Jukič na podedovani spolski bolezni, česar psihiater ni menda opazil, kar dokazuje površnost preiskave, oziroma diagnoze.
SENZAČEN PREOBRAT AFERE POSLANCA KOVACSA.
Budimpešta, 7. avgusta. Sodnijski zdravniki so izjavili, da je poslanec Ju-lius Kovasc, ki sc vsled atentata na grofa Tisza nahaja v preiskovalnem zaporu. storil svoje dejanje v skrajnem razburjenju, tako ,da nc nosi zanj nobene odgovornosti. Preiskovalni sodnik je nato odredil, da se Kovasea izpusti, a je državno pravdništvo proti temu rekuriralo, zahtevajoč, da se izid zdravnikov prouči. Vprašanje, se li Ko-vacs izpusti ali ne, se odloči jutri.
CESAR PRODAL POSESTVA V GA-STEINU.
Gastein, 7. avgusta. Cesar je prodal svoja posestva v Gasteinu, na katerih se nahajajo studenci z radijem, ondot-ni občini za dva in pol milijona kron, kljub temu da mu jc neka francoska akcijska družba ponujala 4 in pol milijona.
STEP AN RADIČ IZPUŠČEN NA SVOBODO.
Zagreb, 7. avgusta. Dne 6. t. m. so izpustili iz zapora Stepana Radiča radi bolezni njegove soproge. Radič ima sedeti v zaporu še tri mesece, a so ga začasno izpustili na svobodo.
MIROVNA POGAJANJA MED TURČI-JO IN ITALIJO.
Kolin, 7. avgusta. »Kolnische Zei-tung« poroča, da se na ruskem zunanjem ministrstvu potrjuje, da so se na iniciativo Turčije začela med Turčijo in Italijo zopet mirovna pogajanja v Ziirichu, ki so se bila nedavno prekinila.
ITALIJANSKI USPEHI V TRIPOLISU.
Rim, 7. avgusta. »Tribuna« poroča, da so se Lahi polastili mesta Zuara in so s tem prišli v posest celega tripoliškega obrežja. Lahi smatrajo to za jako velik uspeh. »Tribuna« pravi, da je s tem aneksija Tri-polisa postala gotovo dejstvo, Arabci da so razpršeni v posamezne bande v puščavi, ki po sodbi »Tribune« nič več ne pomenijo.
DOGODKI V TURČIJI.
Carigrad, 7. avgusta. Prebivalstvo v Carigradu je vest o razpustitvi zbornice sprejelo deloma navdušeno, deloma indife-rentno. Zelo zadovoljni so pa vseskozi Albanci. Poveljnik I. armadnega zbora v Carigradu je razglasil naredbo o obsednem stanju,
BOJI NA ČRNOGORSKI MEJI.
Solun, 7. avgusta. Dva dni že trajajo ljuti boji med Turki in Črnogorci na meji. Črnogorci so vpepelili več turških stražnic. Malisori, ki so dozdaj držali s Črnogorci, se bojujejo zdaj na strani Turkov.
MLADOTURKI MISLIJO NA ODPOR?
Carigrad, 7. avg. Mladoturki so se nastanili v Ivopriliju. Razdelili so med prebivalstvo puške in samokrese.
ZAKLJUČEK MARIANSKEGA KONGRESA.
Trier, 7. avgusta. Tu se je zaključil VI. mednarodni marianski kongres. Od papeža in cesarja sta na pozdrav došli zahvali.
VSEUČILIŠČNI PROFESOR V BLAZNOSTI IZVRŠIL SAMOUMOR.
Praga, 7. avgusta. Profesor na juridič-ni fakulteti češke univerze dr. Tylš se je v napadu blaznosti vrgel skozi okno in mrtev obležal.
IZDELOVALEC SLABIH KLOBAS SE OBESIL.
Gradec, 7. avgusta. Mesar Ludovik Farendla, katerega so zaprli, ker je d> lal klobase iz gnijočega mesa, se je v zaporu obesil.
VELIKI NEDOSTATKI V DUNAJSKEM KONSUMNEM DRUŠTVU.
Dunaj, 7. avgusta. Pri revizijah v »Prvem nižjeavstrijskem konsumnem društvi«, ki je v socialnodemokraških rokah, so konfiscirali 430 kg klobas, ker so bile iz pokvarjenega mesa izdelane.
PARNIK PONESREČIL.
Trst, 7. avgusta. Parnik »Izglel« dubrovniške družbe Račič je zadel na Švedskem v pečine. Moštvo so rešili
VELIK POŽAR V TRSTU.
Trst, 7. avgusta. V skladišču št. i v pristanišču je nastal požar. Zgorelo je 30.000 vreč. Škoda znaša 10.000 K.
VELIK POŽAR.
Pariz, 7. avgusta. Tovarna lokono-tiv Decouvillc je pogorela. Škode £ 2 milijona frankov.
AVTOMOBILSKA NEZGODICA.
Bistrica (ob Dravi), 7. avgusta, T se je avtomobil grofa Emericha Thuna nko-liko poškodoval, grofu sc pa ni nič zgolilo.
OKRADEN DEŽELNI POSLANEC.
Dunaj, 7. avgusta. Deželni poslancc Jožef Blum iz Bukovine je bil tu okraden za 70.000 K.
SOMOUMORA.
Pariz, 7. avgusta. Tu se je vrgel v Seino justični svetnik Pavel Michaelis n Berolina, ker je izgubil ves denar pri hazardu.
Berolin, 7. avgusta. Tu je vdova po zdravniku dr. Hagemannu sebe in in svojega 151etnega sina ter 161etno hčer zastrupila in sicer iz bede.
NEMIRI V MAROKU.
Tanger, 7. avgusta. V Mazaganu so izbruhnili nemiri. Med četami Kaida Tria-hija in francoskimi vojščaki je prišlo do spopada, Evropci so zbežali v konzulat. Križarka »Friand« je odplula proti Mazaganu.
ŠPANSKI KRALJ V ČEŠKIH TOPLICAH.
Draždane, 7. avgusta. Španski kralj Alfonz dospe 8. septembra na grad Ko-nigsvvart na Češkem, kjer bo lovski gost kneza Meternicha. Kralj bo bival tamkaj več dni. Obiskal bo tudi kopališča Marijine vari, Karlove vari in FranČiškove vari.
Razne stvari.
Nadvojvodinja Marija Jožeia v Mira-maru. Dne 5. t. m. dopoldne je dospela v grad Miramar pri Trstu nadvojvodinja Marija Jožefa s svojim sinom Maksom in spremstvom. Ostala bo v Miramaru dalje časa.
3001etni jubilej dinastije Romanov. Za
300letni jubilej ruske dinastije Romanov bo ruska poštna uprava izdala posebne poštne znamke s slikami vseh carjev iz rodbine Romanov. To je tembolj zanimivo, ker je bilo v Rusiji doslej pod strogo kaznijo prepovedano, natisniti sliko kakega cara na kakršnokoli znamko.
Samoumor 131etnega dekleta. V Budimpešti je skočil iz tretjega nadstropja neko 13letno dekle in se ubilo, ker so prišli na sled njenemu ljubavnemu razmerju.
Dve osebi utonili pri tekmovalnem plavanju. V Szamoskeru sta pri tekmovalnem plavanju utonila dva mlada človeka.
Samoumor zlatarja. Sloviti pariški zlatar Godin se je ustrelil vsled strahu, da bi popolnoma ne oslepel. Bil je 89 let star.
Razprava ram alenlaia na kralj, komisarja Čuvaja.
(Izvirno poročilu »Slovencu« iz Zagreba.)
Osmi dan razprave.
Ob osmih dovedejo v dvorano obtožence, malo kasneje vstopi tudi senat.
Odbiti predlogi zagovorništva.
Predsednik: Glede dr. Prebegovega predloga, da se zaslišijo- policijski uradniki, je senat sklenil, da se kot priča povabi uradnik Kopsa. Zaslišanje temničarja o izrednih odredbah proti Jukiču se odbije. Odbije se tudi predlog za zaslišanje prič iz Bosne o Jukičevem duševnem stanju, ker se bodo o tem izjavili veščaki, ki so bili k razpravi pozvani. Enako se odkloni zaslišanje oseb, ki naj bi dokazale, da je Jukič alkoholik in da je bil tudi na dan atentata pijan. Končno se odbije tudi predlog, da se nabavijo vojno-kazenski spisi o Jukiču.
Zaslišijo pa se: Ivana in Micika Zwerger o Jukičevem vedenju na njunem stanovanju, in nekateri redarji in orožniki.
Predlog, da se zaslišijo policijski uradniki glede lega, da je policija vedela za atentat, se odbije.
Policija kot priča.
Pristopi priča Nikolaj Kopsa, 30 let star, rojen v Krapini, konceptni ad-junkt na policiji; se zapriseže.
Predsednik: Prosim, povejte nam, kako ste uradovali na dan atentata.
Kopsa: Ob treh popoldne, ko so Jukiča privedli v zapor, sem šel k njemu in ga dal na rokah in nogah ukle-niti v verige, ker je bil skrajno nasilen. No, ko se mi je pritožil, sem mu dal noge odvezali, vezi na rokah pa zrahljati. Pozneje sem ga zaslišaval v svoji sobi — seveda, uklenjenega v verige. Verige sem mu odvzel le tedaj, ko je podpisaval zapisnike.
Predsednik: Kako se je vedel na zaslišanju?
Priča: Prve dni je bil razburjen, kasneje pa se je pomiril in ni več kazal znakov abnormalnosti.
Predsednik: Ali jc res z glavo butal v zid?
Priča: Da, lo je storil, kakor hitro je prišel v zapore.
Predsednik: Kdo jc pisal zapisnike?
Priča: Neka gospodična iz urada.
Predsednik: Ali ste zapazili na njem kake abnormalnosti/
. Priča: Ne! Samo tedaj, kadar sem mu očital, cla je strahopetno, ker je bežal. Tedaj se je razburjal.
Dr. Prebeg: Kadar ste prišli v zapore, tedaj je molčal?
Kopsa: Da, molčal je kakih deset minut. Morda je nanj delovalo to, ker je bil vklenjen v verige.
Dr. Prebeg: Ali so se tiste dni vršila pri vas neka zidarska dela?
Kopsa: Da!
Dr. Prebeg: Tu je nek zidar, ki bo pričal, da so vaši stražniki Jukiča zvezali in ga tepli kakor živino.
Kopsa: Tega ne vem.
Dr. Prebeg: Slišali bomo. —- Pojdimo dalje. Prosim vas, zakaj niste tedaj, ko ste v vrbi našli bombo, postavili straže?
Predsednik in državni odvetnik izjavljata, cla je to vprašanje bilo odklonjeno.
Kopsa: To mi ni znano.
Predsednik (razburjeno): Četudi vam je znano, nikari ne odgovarjajte!
Dr. Prebeg: Popolnoma razumljivo, da državni pravdnik noče obtožbe policije.
Obtoženec Narančič: Prosim vas, ali ni bil Jukič tedaj, ko ste ga z mano konfrontirali, popolnoma zaprašen v obrazu ?
Kopsa: To je bil poulični prah.
Obtoženec Šarinič: Jedel je z zvezanimi rokami kakor žival.
Kopsa: Ali ste ga videli?
Obtoženec Neudhardt: Jaz sem ga videl!
Tajni spisi.
Tekom nadaljnega zaslišanja pride na dan, cla ima zagrebška policija o Jukičevem zaslišanju še posebne tajne spise.
Dr. Prebeg takoj predlaga, da se ti spisi kot važni dokazi zahtevajo.
Državni pravdnik izjavlja, cla se to ne sme zgoditi, ker cla so to zasebno beležke.
Predsednik izjavi, da bo senat o svojem času sklepal o tem.
Druge policijske priče.
Zasliši se Mira Koščica, pisarica na policiji, ki izpove, da je bil Jukič ves čas zasliševanja uklenjen v verige.
Predsednik: Ali je bil razburjen?
Priča: Škripal je z zobmi in v obrazu je bil popolnoma izpremenjen.
Predsednik: Kako dolgo ga je Ko« psa zaslišaval?
Priča: do dveh zjutraj.
Predsednik: Ali je bil Jukič zve« zan, ko je podpisaval zapisnike?
Priča: Jukič je zvezan podpisaval zapisnike, ker je rekel, da ga veriga ne moti.
Dr. Prebeg: Ali so Jukiču kaj očitali in mu delali silo?
Priča: Tega jaz ne razumem.
Dr. Prebeg: Ali veste za stražnike, ki so ga prvi dan stražili?
Priča: Ne vem.
Na vrsto pride priča Andrija Glogač, mestni stražnik v Zagrebu.
Predsednik: Ali ste bili navzoči, ko so Jukiča clovedli v zapor?
Priča: Sem. V licu je bil silno razburjen in ves moker. Uklenjen je bil v verige.
Predsednik: Ali je kaj govoril?
Priča: Jaz sem ga prvi stražil; kakor hitro je stopil v celico, je sedel na posteljo in začel z glavo butati v zid.
Predsednik: Ali jc imel zaprašeno obleko?
Priča: Da.
Predsednik: Ali ga je kdo tepel v zaporu?
Priča: Jaz ga niseni, za druge pa ne vem.
Predsednik: Ali ste bili na zasliša-vanju navzoči in kdo je Jukiča zaslišaval?
Priča: Kopsa in državni pravdnik.
Dr. Prebeg: Zakaj so Jukiču zvezali noge?
Priča: Tega ne vem; zgodilo se ni na mojo zapoved.
Pristopi in se zapriseže priča Fra-njo Kivač, mestni redar.
Na predsednikova vprašanja izpove, da je videl, ko so Jukiča dovedli v zapore. Uklenjen je bil na rokah in nogah, ni mu pa znano zakaj, ker ga je dal temničar prej ukleniti, nego je on prišel na stražo. Drugače je bil Jukič miren.
Predsednik: Ali je bil Jukič na zaslišanju razburjen?
Priča: Da.
Predsednik: Povejte po svoji vesti, ali se je Jukič vedel kakor nor?
Priča: Ne.
Dvigne se obtoženec Neudhardt in pravi, da je Jukič v zaporih neprestano govoril o francoski revoluciji in o Petru Svačiču.
Priča pravi, cla tega ni slišal.
Pristopi priča Pavao Kurtovič, magister farmacije in se zapriseže.
Bil je blagajnik na dijaškem izletu v Belgrad, zato sc je pri njem izvršila hišna preiskava, Bil je celo areti-
ran in tri "dni zaprt v policijskih' zaporih. Velikrat je šel mimo Jukičeve celice in videl, da je Jukič zvezan. Nanj je napravil Jukič vtis polnorega človeka. Ponoči se je iz njegove celice večkrat slišal ropot.
Predsednik: Ali vam je znano, da je z glavo butal v zid?
Priča: Ne vem.
Naslednja priča je Petar Grga, mestni stražnik, ki se zapriseže.
Na predsednikova vprašanja odgovarja, da je našel Jukiča, ko je prišel na stražnico, zvezanega na postelji. Jukič je mnogo fantaziral, a ne spominja se, kaj. Na policiji je bil Jukič jako mirne narave.
Priča Ivan Kraljič, mestni stražnik, se zapriseže in izpove:
Jukiča pozna od tedaj, ko ga je stražil v zaporu. Prizna, da je bil Jukič tudi pri jedi v verige uklenjen. Govoril ni nič, marveč si ves čas prepeval rodoljubne pesmi.
Priča Josip Novak, mestni stražnik, se zapriseže in izpove: Ko je prišel na stražo, je našel Jukiča uklenje-nega na postelji. Pritoževal se ni nič. Ni dobil vtisa, da bi bil nor. Govoril ni nič. Ob neki priliki ga je Jukič vprašal, če je Hervoič umrl; odgovoril mu je, da ne, nakar je Jukič rekel, da mu je žal za Hervoiča in stražnika. Drugače je bil miren.
Priča Adam Kolar, mestni stražnik, zaprisežen izpove:
Videl je, ko so Jukiča dovedli v zapore; bil je ves zaprašen, lasje so bili čisto zmršeni. Čez tri dni je prišel k Jukiču na stražo in videl, da je pameten. Jukič mu je samo rekel, da mu je žal, ker jc ubil stražnika in Hervoiča.
Priča Lavoslav Čerknja, policijski stražnik v Zagrebu se zapriseže in izpove:
Tudi on je stražil Jukiča in ga našel uklenjenega v verige. Jukič se je pred njim potožil po svobodi. Da bi bil nor, ni opazil. Jukič je opetovano rekel, da mu je žal, da ni ubil Čuvaja, ki pa kljub temu ne bo odšel smrti, ker bodo njegovi prijatelji storili tisto, kar so se dogovorili. Njemu ni nič do vrvi.
Priča Tomo Zach, mestni stražnik, pravi, da ga je Jukič vprašal, če jc Hervoič umrl. On mu je odgovoril: Kaj vas to zanima? Nato je Jukič odvrnil, da ga zanima radi kazni.
Dovolj je policije.
Zaslišanih bi imelo biti še krog 30 mestnih policajev, ker bi pa gotovo več ali manj enako izpovedali kakor prvi, se to opusti.
Predsednik: Preidimo k zaslišanju prič, ki se tičejo sodnih zaporov. Pristopi naj temničar Stiplošek.
Ker priča ne pride takoj, odredi predsednik petminutni odmor.
Po odmoru.
Vstopi temničar Gjuro Stiplošek, ki ima nadzorstvo nad zapori sodnega stola.
Predsednik: Povejte nam kaj o Ju-kičevem zadržanju v zaporih.
Priča: Ko je prišel v zapor je bil vedno vesel in miren. Ponoči je bil miren in je spal. Sedaj, ko je dobil obtožnico, je postal pobit in je nehal pisati. Odkar se je pričela razprava je postal razburjen.
Predsednik: Ali je k njemu v zapor prihajal njegov zagovornik?
Priča: Nisem videl.
Predsednik: Kakšen je na izpreho-
du?
Priča: Popolnoma miren.
Predsednik: Ali je vašega sina klical za princa?
Priča: Tega ne vem.
Zagovornik: Obleči ste mu hoteli blazniški jopič?
Priča: Seveda, ker jc ponorel, sko-ro zblaznel.
Dr. Prebeg: Ali se je kdaj s kakim obtožencem tako postopalo, da bi se mu dala celica tapecirati?
Priča: To sem dal na lastno odgovornost napraviti zato, da bi se Jukič ne ubil.
(Dalje prih.)
Mnenje g. dr. Serafimoff-a
Sofija. Gosp. J. Serravallo,
Trst.
V prijetno dolžnost mi je podati svoje mnenje o Vašem izdelku Serra-vallovem Kina-vinu z železom. Je zdravilno vino, dobrega okusa, ki ga radi uživajo vsi, katerim sem ga pred-pisal. V kolikor sem mogel konstatira-'i iz rezultatov, dobljenih v praksi pri bolnih na malokrvnosti, malarični mrzlici, breztečnosti in pri rekonvales-centih raznih bolezni, je odveč, da ponovim to, kar so drugi moji kolegi kon-Rtatirali, in to je, da so uspehi v vseh slučajih v vsakem pogledu najboljši. Sofija, 18. oktobra 1908.
D r, S e r a f i m o f f.
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjom 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
e i Cas opa-zovanja
Stanja barometra
V MltH
6j 9. zveč. | 78M
7. zjutr. I 731-7 2. pop. I 729-5
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
18-6
sl. jzah.
15-1 | sl. vzsv. 18-1 ! sl. sever
Srednja včerajšnja temp. 19-1«,
Nobo
del. obl.
dež oblačno norm. 19-5
Pf
a « «
0-3
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken-pferd 1111)1»« mlečno milo Borgmaniia & Co, Tešin ob Labi Komad po 80 vin. sc dobiva povsod.
411
Zahvala.
Za vse ljubeznive izraze blagega .sočutja, ki so nam došli tekom dolge bolezni in ob smrti naše nepozabne matere, gospe
Frančiške Bunc
c. kr. sodnega oliclala vdove.
Zlasti pa za lepe vence ter za ljubeznivo spremstvo na njeni poslednji poti izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoče ostale rodbine:
Bunc, Krajec, Fiek.
2456
8 Urna .Central' I
Danes in vsak dan
K
koncert
K	dunajskega damskega —
g	elitnega orkestra ——
J£	Z velespoštovanjem
K	Štefan Miholič
X
2374
kavarnar
X K K X
K
Preklic.
Podpisana obžalujem in prekli-cujem besede, katere sem govorila o g. Mariji Llpec, trgovki v Ljubljani, na sv. Petra cesti, št. 35 in o njeni trgovini.	2442
Franja Adamič Sprejme se takoj dobro izurjen
prodaja
za manufakturno stroko v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod številko 2000.	2447
blizu morja. Letna in zimska sezona. Kopanje v morju do konec oktobra. Srednja zimska temperatura 9'3o C, za 1 1/20 višja kot v Opatiji. Posebno priporočljivo za živčne, pl jučne, ženske bolezni, skro-fulozo, itd. Sobe od 2 K dalje. Vila je v domačih rokah. Pojasnila se dobe v vili Antoniji. 2445
Zobotehnik
Herman Peters
odpotuje :
do 5. septem.
®mm
2437
zelo veliko, svetlo, suho, obokano zelo
pripravno tudi za delavnico
se odda za november na Ambroževem trgu 3 i •
Natančneje so izve pri hišniku ali pa pri
Pongratzevem oskrbništvu, Franca Jožefa cesta štev. 7, III. nadstropje.
s hlevom, prostorom za sprav-ljanle voz, stanovanjem i.t.1
se odda z nonlra na Turjaškem trgu št. 4-
Natančneje pri hišniku ali pa pri
Pongratzevem oskrbništvu, Franca Jožefa cesta štev. 7, III. nadstropje.
oziroma planinskih potov, izkopavanja kanalov, napravo navadnih betonov z vsem potrebnim orodjem in delavci po najnižjih cenah se toplo priporoča 2444
podjetnik
pošta Moste, linbllanska ul. 26,
dobro_ohranjeno se ceno proda.
k
zopet ordinuje
in sicer dopoldne od 11. do 12. ure in popoldne od 4. do 5. ure.
2436
Prijetno in mirno
stanovanje,
za dvoje družin na deželi s kuhinjo, družinsko in kuhinjsko opravo se odda po nizki ceni za časa počitnic v najem. Vsakdanja vožnja-poštna zveza. — Naslov: ,,Stanovanje" 2424 na upravništvo „Slovenca".	2424
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, lim M./
. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
I
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet", Z odličnim spoštovanjem
Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani
naznanja svojim p. n. članom, da se njena pisarna odslej nahaja na Sv. Petra cesti, Hotel pri »Avstrijskem carju«.	2448
Pozor peki!
Lepa prenovljena
destilacija rastlinskih in sadnih arom tet ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
TSireua eajbeljščT
obstoječa iz 3. stanovanj, prodajalne in pekarije se takoj proda ali pa odda po zelo ugodnih pogojih. Poizve se pri I. Liningerju v Ljubljani.
Št. 23.652.
Razglas.
2451
Ker se imajo v prostorih c. kr. meroizkušnega urada v Ljubljani
v Prulah h. št. 17 izvršiti nekatera adaptacijska dela, bo od 16. t. m. naprej za dobo kakih 6 do 8 tednov imenovani urad
posloval ¥ L nadstropju »Mestnega floma"
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5. avgusta 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Hc 25/12—1.
klic.
Na predlog g. dr. Ivana Susteršiča odvetnika v Ljubljani kot upravitelja Jakob Bončarjevega konkurznega sklada dovoljuje se vsled sklepa uprav-niškega odbora v ta konkurzni sklad spadajočili različnih premičnin, kakor štacunske, sobne, kuhinjske, mlinske oprave in drugih predmetov. Prodaja vršila sc bode dne
2450
16. avgusta t. f. eventuelno tudi prihodnje dni
ob 8. uri dopolne na licu mesta v Domžalah in potem na Količevem.
Vsklicno ceno določil bode upravitelj mase pri prodaji.
Cen i In i zapisnik je na ogled pri tem sodišču med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 5. avgusta 1912.
e
Me c«! _Novesii sukna za moške in modnega blaga za damsKe saieke!	zamevaite vzorce!
do sedaj skozi 12 let službovala v eni hiši, popolnoma izvežbana v kuhanju in vsakem
SST; želi službe
takoj ali pa po dogovoru. — Naslov pove upravništvo pod št. 2417.
v i. nadstropju z 2. sobama, kopalnico in pri-tiklinami za november termin eventuelnu tudi za takoj. Poizvc se v trgovini A. Stišnikn, Za-loška cesta.	2398
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane ceue. Dostavijo se na zahtevani e tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
v »Narodnem domu« v Spodnjem Dravogradu, lepi prostori, na ugodnem kraju sc da takoj v najem. Vprašanja na hranilnico v Spodnjem Dravogradu, Koroško. 2404
99	hm
kolesa so najtrpežnejža Jamstoo f Usta!
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6| spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 155, cesta V pri Ljublj. 2341
stara okrog 50 let, pridna in poštena, se išče za župnišče na deželi. Nastop po dogovoru. — Ime pove upravništvo ,,Slovenca" pod številko 2390. 2300
nnnnnoao
'■t®«®""	Cena: 34 K.	nami
Doplačilo za „Torpcdo" s prostim tekom 16 K
FR. ČUDEN, LJUBLJANA
&fi MSI &»>!a«Pr2» R®i S
se išče za vilo »Terezo« v Savljah. Natančneje se po-izve tam.	2430
samo nasproti frančiškanskega samostana
Solidno zanesljivo
Jamstvo 5 tet,
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve priporoča za sezono svojo veliko zalogo
železa, železnega blaga, okovov, cementa In SVu-katurnega bičju, strešnega papirja s kurboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle zakegljonje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
V smislu določil §42 vojnih predpisov I. del se razglaša:
1.	Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vrši se dne 12. in 13. avgusta in sicer:
a)	dne 12. avgusta za I.. II. in III. razred domačih,
b)	dne 13. avgusta za I., II. in III. razred tujih nabornikov, katerim sc je
dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
2.	Uradovanje se prične vselej ob 8. uri dopoldne v »Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu št. 2.
3.	Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki pridejo v poštev, je priti pravočasno, snažnim in treznim na naborišče ter jim je pravočasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošenih olajšil, kakor:
a)	po § 21 v. z. (enoletno aktivno službovanje)
b)	po § 23 v. z. (enoletni medicinci)
c)	po § 24 v. z. (enoletni živinozdravniki)
č) po § 25 v. z. (enoletni lekarnarji)
d)	po § 26 v. z. (enoletniki posebnih službenih vrst)
e)	po S 27 v. z. (enoletniki vojne mornarice)
f)	po § 29 v. z. (duhovniki in kandidatje duhovskega stanu)
g)	po § 30 v. z. (posestniki podedovanih kmetij)
h)	po § 31 v. z. (vzdrževalci rodbin)
i)	po § 82 v. z. (učitelji in učiteljiščniki)
j) po § 20 v. z. (dveletno službovanje).
4.	Naborniki, ki se potezajo za olajšilo po §§20 do 31 in po § 82 v. z. in imajo tudi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po § 20 v. z., v slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glavnem naboru uveljavijo pravico do enoletne odnosno dveletne aktivne službe po §20 vojnega zakona.
5.	Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki so določeni za vlaganje prošenj za olajšila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklic ali zakon.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. avgusta 1912.
Župan:
2724	dr. Ivan Tavčar, 1. r.
Imam še veliko zalogo izborne goriške rebule kakor tudi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin. Večjim odjemalcem znižane cene.
BnaMMMMBBBflBBBBBBIlBBBBBBBBBBIHBBBBHHBBBMBBBBBBB
B Hl7fl!7f)vnc!r2& zavarovalna družba za žiolfenje S
1 HI£UfcBlIljllfli Ravnateljstvo: Dunaj I. flspernplatz 1. j*
S se priporoča za. sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo J ^	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
J Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. | h Rezerve	„ „ „ » 112 „ 452 m
1 Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, g
B kjer se sprejmo vsak čas strogo rcelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, p {fc^jT Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4. "JŠJJ ■
kadar jo skuha mamica
»Taka kava je duhtefa ima poln, močan ok1^ in lepo, vabljivo barvo."
125151V.
IZPELJHVH
vseh ooslovniH transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic,
IR KREDITNIH PISEIH
za vsa glavna in stranska mesto tu- in Inozemstva.
♦	c. kr. privil BHnčnn in menjhlmčnn delmškh imidžem
i	Akcijski kapital t 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
X	fVf FDIIlin« OSHEDNJA MENJALNICA:
♦	„ IIIL K K U K duhflj i, wollzeile šSru. i.
T	lUtlmišninA • na<,en» Kamnlca, Čc»k« Lipa. Brno. Oablonz. N. GraalKz. Inomont.
T	1 UUrilZ II CD. 2.^■,,OV„• Luo,«",ce. MoravaK« zumpcrk, Mo«lHn„. Mcren. Novi Jlčln.
4	U uuu,uu * Plzen, Praga, Llberce. Tepllee. Senov, Duna|»ko Novoracnlo. Cvttava
♦
NHKIIP lil PmWM
♦	vseh vrst rent, obligacij, državnih pa.P,riev> ▼ akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., "d.
♦	Zavarovanje proti m pri 2reQanii?i srečk in vrodn. papirjev
X Prospekte in cenike premij zastonj in lranko
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.