190. Številka. f LjDblJaii, i itlrtik 2Z. aigosta 1918. Ll. leto. LOVENS .Slovenski.Narod* velja po polti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej. . K 50-— Četrt leta . . .31 na mesec . ... . 4-50 celo teto naprej .... K 55 — za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej .... K 60 - Vprašanjem glede ! m era tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Ppravntttvo (spodaj, dvorišče levo). SnaUova niioa it 3, telefan it 85. »shaja vsak dan svata* tavsaaiii aa dalja laj praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 tla., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (eaak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdfah po dogovora. Nori Dirsčaiki aaj pošljejo aaročsiaa vedno 4)7* 90 nakaznici. Na samo pisneue aaročbe brei poslanje denarja se ae noremu alkakor ozirati. „Narodu ti a k ara a" ttUloi it SS. „Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: cdo leto naprej pol leta X 48— I 24 - I — I četrt leta „ na mesec „ Posa/nazna itevilka valja 30 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Roaopisi se ne vračajo. Oradu' *tvo 1 Knaflova alica it 5 (v l nadstr. levo), telefon it 34 Slovenile. Razgovor s poslancem Kiofačem. Posl. Vaclav Klofač, voditelj češke socij ali stične stranke in podpredsednik češkoslovaškega Narodnega odbora je preizkušen prijatelj našega naroda. V vojni je pretrpel mnogo preganjanja in mučeništva. Kaj čuda, da ga je naše ljudstvo sprejelo s posebno prisrčnostjo in mu pri vsaki priliki kazalo svojo ljubezen in svoje globoko spoštovanje. Naš obisk v Ljubljani — tako se je izrazil posl. Klofač — se je izvršil v dneh, ki so velepomembni za jugoslovanski narod. Ustanovili ste prvi del bodočega jednotnega jugoslovanskega Narodnega odbora. Narodni Svet za Slovenijo in Istro. Mi Čehi. ki smo šele nedavno si zgradili v Pragi svoj Narodni vybor kot vrhovno reprezentanco jednotne volje celega naroda, pozdravljamo ta korak iz celega srca in želimo Jugoslovanom, da bi i oni v najbližjem času dosegli popolno uresničenje velike koncentracijske misli. V ostalem se je v Ljubljani pokazalo, da je treba v dosego tega končnega cilja le še formalnih korakov, saj so se ustanovnega zborovanja Narodnega Sveta udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih strank, ki zastopajo idejo države SHS in je vladalo na zborovanju popolno soglasje. Kako potrebna je popolna narodna koncentracija se je pokazalo že pri ustanovitvi N. S., saj so se vršila istočasno v Ljubljani velevažna posvetovanja, v katerih so se določile smernice politike treh velikih slovanskih narodov. Z radostjo konstatiram, da se je tudi pri teh posvetovanjih pokazala v vseh načelnih in taktičnih vprašanjih popolna enodušnost. Nočem se spuščati v podrobnosti Rečem pa Vam toliko, da bi morali Poljaki, Čehi in Jugoslovani dospeti do tega, da postavijo jednotno fronto zapadnega Slovanstva od m o rja do morja. Razgovor s posl. Stanekom. Velezasluini načelnik Češkega Svaza posL František Stančk je tudi med Jugoslovani silno priljubljen in spoštovan. V dnevih bivanja na naših tleh mu je naše ljudstvo neštetokrat pokazalo svojo ljubezen in mu vedno znova prirejalo navdušene ovacije. Posl. Stanek je očaran od svojega bivanja v Ljubljani in na Dolenjskem. Napram našemu uredništvu se je izjavil: Prvi obisk zastopnikov češko - slovaškega naroda v dobi vojne na slovenskem jugu ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Bili smo nad vse iznenađeni m globoko gin j eni videč s kako bratsko ljubeznijo nas je sprejelo slovensko ljudstvo že na poti v Ljubljano v raznih postajah na Štajerskem in na Kranjskem. Posebno globok vtis pa je napravil na nas navdušeni sprejern v Ljubljani in v Št. Janžu. Ljubljanska posvetovanja so nam vzela skoraj ves čas, tako da se posamezni nismo mogli niti zahvaliti svojim odličnim gostiteljicam in prijateljem. Zato naj izrečem jaz v imenu vseh svojih česldh tovarišev javno našo najsrčnejšo zahvalo v trenutku, ko je naše bivanje med bratskim narodom končano. Eden najkrasnejših in najpoučnej-ših spominov, ki jih nesem s seboj v domovino je spomin na slovensko žen-stvo, ki nam je pokazalo, da stoji z vso svojo dušo, z vsem srcem v zavezniških vrstah češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda, kateri se borijo za svobodo in neodvisnost. Ljubljanska politična posvetovanja pomenijo velikanski napredek v tem boju. Upajmo da fzide iz njih trdna nerazložljiva zveza med Poljaki, Čehi in Jugoslovani Poljski pozdravi. Poljski državni poslanec Vladislav D e m b s k i je poslal sledeče pozdravno pismo: »Spoštovani gospodje! Zdravje moje mi žal ne dovoljuje, da bi mogel nastopiti tako dolgo pot. Prosim, povejte bratom, da bom, kakor vedno, posebno še 17. avgusta, z duhom pri Vas. 2eJim Vam, ljubljeni brat- je, s celo dušo in srcem, najhitrejše realizacije Vaših svetih idealov. — L v o v. 12. avgusta 1918. — Vam vdani Vladislav D e m b s k i, državni poslanec. Poljski državni poslanec Albin R a y s k i je poslal sledeč brzojavni pozdrav: Obžalujem, da se ne morem udeležiti Vaših slavnosti, ker sem ravno te dni zadržan. Pri Vaših narodnih slavnostni sem s srcem in dušo z Vami. Bratski pozdrav! — Lvov, 14. avgusta 1918. _ Albin R a y s k i. Po ljubljanskih siavnostih. Poročila nemških listov. Izredni in dalekosežni pomen ljubljanskih dogodkov je razviden posebno tudi iz odmeva, ki so ga vzbudili v nemškem časopisju cele države. Ljubljana še ni doživela prireditve, o kateri bi se toliko in tako obširno poročalo. Poročila nemškega časopisja so še dosti točna, komentarji pa seveda različni in odvisni od političnega stališča, ki ga zastopajo posamezni listi. Socijalno-1 demokratična glasila poudarjajo pomen slovanske zveze in opozarjajo na ne-Bmisehtost vladnih odredb, češ, da se s šikanimi r>ač ne da preprečiti tako obsežno gibanje. Nemško naoijonalno časopisje boli n^iboli. da se je v Ljubljani tako sijajno manifestirala slovanska solidarnost in posebno dunajski gospodje, kar ne morejo verjeti, da so bili v Ljubljani res rudi Poljaki in pa. da je pozdravil to veleizdajalsko prireditev ceio poljski klub. ki ie bil vendar dosedaj najzanesljivejša opora vsake avstrijske vlade. Tako jadikuje n. pr. >X. Fr. Presse', ko poroča o pozdravnem brzojavu načelnika Poljskega kluba: Iz tega se razvidi, kako slabi so temelji za večino, ki bi jo mogli se6ta viti Nemci in Poljaki. Iz tega se more tudi spoznati, kako zelo učinkuiejo vse poljski vplivi na sedanje vodstvo Poljskega kola. V mnogih desetletjih od svoje ustanovitve Polisko kolo v svojih izjavah ni nikdar šlo tako daleč, da bi tako poudarilo vzajemnost s strankami, ki so v nasprotju z zvezo, z zunanjo politiko in z Nemci v Avsiri-ii. Kaj namerava s tem Polisko kolo. ie neumljivo. Ali hoče res podpirati politiko, katere končni cilj je ustanovi tev češke in jugoslovanske države? Za to izjavo si ie izbral pravi čas, ko hoče Anglija iz češkega Narodneera sveta gospodov Masafika in Beneša napraviti priznano vlado. To zaljubljeno spogledovanja s strankami, ki zastopajo danes politiko za razpad Avstrije, tudi poljskemu narodu ne bo moglo do nesti dobička ne olajšati dela parla m en tn. Krščansko - socijalna >Reichspost< pri občuje v svoiem poročilu o ljubljanskih dogodkih v obširnem izvlečku govor poslanca Klofača na konferenci čeških, poljskih in jugoslovanskih poslancev in pravi: Po priznanju čeho-slovažke veleizdaje in po komediji proglasitve Čebo - Slovakov za bojujoč narod, smo pričakovali od naših čeških poslancev jasnega odgovora. Toda namesto, da bi ententino vabilo odločno odklonil, izjavlja poslanec KJofac v imenu čeških poslar>cev, da oo"klanjajo vsak kompromis z Dunajem in se ne pomišlja priznati, da Dunaja sploh ne smatrajo kompetentnim za rešitev češkega vprašanja. Klofačev govor, ki namiguje na internacionaliziranje češkega vprašanja, se vjema v tem s komentarji angleških listov, da so postali Ceho - Slovaki vsled priznanja s strani entente enakopravni člani na bodočem mirovnem kongresu. Poslanec Klofač se je postavil torej popolnoma na stran entente. (Brez te sklopne denuncijacije bi >Reichspostc seveda ne ostala — >Reichspost<). Graška >Tagespost< toži: V Ljubljani se nadaljuje sedaj praški primer. Slovanski voditelji, ki so imeli v slovenskem glavnem mestu oemjevite govore in se opajah* s slikami bodočnosti, bodo dobili v Parizu in Londonu dobre cenzure, ker so ai tako verno prilas':1^ nazore predsednika Wilsona. Poljaki, Čehi in Jugoslovani so se zbrali v Ljubljani v lepi stožnosti. Ne smemo podcenjevati nevarnosti, ki vstaja v tem za avstrijski parlamentarizem, >Tagespost< se zgraža nadalje, ker je imenoval dr. Snnaric Ijubljansk. kne-zoškofa jugoslovanskega primasa. Tolaži pa se s tem, da bodo znali Nemci slovanske načrte preprečiti in pa da se bo prej ali slej razbila tudi slovanska skupnost sama. >Gras5er Tagbiatt« jadikuje: Ker so bile v Ljabljani zastopane tuđi važne^ skupine Polskega kluba, moramo računati s^ tem, da bodo nastopali v bodoče v državnem zboru skupno vsi slovanski poslanci rasen Ukrajincev. Poskušali bodo pritisniti Nemce ob steno. Edino rešitev vidi >Tagblatt< v tem. eta merodajni činitelji nemudoma izvedejo vse zahteve znanega nemškega velikonočnega programa. List se boji. da bodo ljubljanski slovanski dnevi vplivali ne samo na notranjo, ampak v veliki meri tudi na zunanjo politiko. Nadaljni komentar je zapadel cenzuri Stvarno pa piše glasilo konservativnih krogov, dunajska korespondenca ; aformation<. Pomembne dni je doživela ravnokar Ljubljana. Konstituiral .-* ie slovenski Narodni svet, sest o i ^č iz zastopnikov vseh političnih strank. Obenem se ie vršilo važno posveto vanjo Jugoslovanov, Cehov in slovansko mislečih Poljakov. Zunanje slavnosti so bile v teh dneh omejene na minimum. Težišče je ležalo v narodnem delu. Narodni svet namenja za slovenski narod izdatno okrepitev. Trije dnevi 16., 17. in 18. avgusta pa imaio za Slovence še veliko večii pomen. Njih narod ie videl, da v svojem boju ni osamljen in da ga podpira na eni strani češki in na drugi poljski narod. Češko - poljski - jugoslovanski trializem, ki je bil zasnovan že maja v Prasri, se pokazal potem vnovič v Telču. ie dobil sedaj v Ljubljani novo posvetitev. Ne smemo se varati: Pred sabo imamo početke slovanske skupnosti v Avstro-Ogrski, kakoršna bi bila pred vojno nemogoča. Ljubljanski dogodki segajo vsled tega daleč preko mei samo lokalne slavnosti. Parlamentarne vesti. Načrti barona Hussareka. Dunaj, 21. avgusta. O včerajšnjem razgovoru predsednika Češkega svaza z ministrskim predsednikom baronom Hussare-kom poroča »Venkov«, da je prišla na razpravo tudi nameravana ustavna re-foirna. Baron Hussarek je izjavil, da bo reformo na vsak način izpeljal in da pripravlja vlada sedem tozadevnih predlogov. Sklicanje finančnega odseka. — Dunaj, 21. avgusta. Načelnik finančnega odseka v državnem zboru, poslanec Lowenstein, se je posvetoval včeraj s finančnim ministrom o zasedanju finačnega odseka. Odsek bo sklican še le, kadar dobi načelnik zagotovila, da bo sklepčen. Vlada bo morala tudi še prej poskrbeti, da dobi v odseku večino za svoje predloge, ker razpolagajo nemške stranke s Poljaki vred samo z 22 glasovi, odsek pa šteje 52 članov. Vlada torej nima niti tedaj večine če jo podpirajo vsi Poljaki, na kar pa ni misliti. Seja klubovih načelnikov. Dunaj, 21. avgusta. Listi poročajo, da bo sklical zbornični predsednik dr. Gross sejo klubovih načelnikov v prvih dneh septembra. Rova francosUa ofenziva. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 21. avgusta. (Kor. ur J Zapadno bojiš če. Skupina grm. Rup-rehta. Pri Nenf Berquinu, pri Mervillu in južno od Lyse so infanteriiski oddelki, ki smo Jih pustili v predpolju naših novih črt, zavrnili več angleških sunkov in delnih napadov. Strojne puške in artiljerija so prizadejale sovražniku pri tem občutne izgube. Infanteriiski boji na obeh straneh Scarpe in severno od Ancre. — Skupina generalobersta von Bohna. Severozapadno od Royea je zavrnila divizija, obstoječa iz gardnih in dolenje saksonskih rezervnih polkov, k! se bojuje-o od 9. avgusta v središču boja, iznova močne sovražne napade. Pri lastnem sunku v sovražne Črte ie vjela več sovražnikov. Med Avro in Oiso se je stopnjeval artiljerijski boj popoldne do velike sile. Na obeh straneh Crapeaumesnila, severno in južno od Lassignva in na višinah jugozapadno od Novona je izvršil sovražnik večkrat močne napade. Zlomili so se v našem ognju aH v protisunku. Na bojišča med Ancro in Avro so naša orožja glasom poročil čet od 8. avgusta sem uničila več kot 500 sovražnih oklopnih vozov. Med Oiso in Aisno se je pričel včeraj že nekaj dni pričakovan! in 18. in 19. t. m. z močnimi napadi uvedeni novi poskus sovražnika prebiti našo ironto. Po kar največjem stopnjevanju ognja so napadli rano zjutraj globoko razpored eni belokožci In črni Francozi s podporo številnih oklopnih vozov na 25 km široki fronti. Po nekod so vdrli v naše sprednje črte. Opoldne je bil prvi naval sovražnika zlomljen v naših infanterij-skih bojnih pozicijah v črti Carlepont — južno od Blearcourta — Vezaponin-Pommiers. Močen protinapad nemških lovskih polkov je vrgel sovražnika, ki je sunil na hrbet Juvigni nazaj na B1e-uxy. Do poznih večernih ur so Francozi nadaljevali svoje ljute napade. Njih napadi so se zlomili na celi fronti v ognju naše artiljerije in deloma v naših proti-sunkih. Kljub brezobzirnemu uporabljanju svojih čet in kljub kar najtežjim izgubam se ie prebitni poskus sovražnika prvi dan bitke ponesrečil. Bojni letalci so uspešno sodelovali pri obrambi napadov. V ponoćnih poletih so naša bojna letala napadla v napadalnih pokrajinah v gostih gručah zbranega sovražnika v krajih na železnicah in cestah ter ga uspešno napadi: z bombam! in strojnimi puškami. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin. 21. avgusta. (Kor. ur.) Na Flandrskem delni boji zapadno od Kemela. Severno od Ancre so se z velikimi izgubami ponesrečili močni na široki fronti v smeri na Bapaume izvršeni angleški napadi. Novi prebitni poskus Francozov med Oiso in Aisno se ie ponesrečil. c o a r t skoro 9 km vzhodno od Carle-ponta, vas Vezaponin 9 km južno-vzhodno od Blerancourta, oziroma U km severo - zapadno od Soissonsa, vas P o m-m i e r s pa ob Aisni, 4 km zapadno od Soissonsa. — Juvignv Je 7 km severno od Soissonsa ležeča vas, nad katero se dviga nevisok gorski greben. Vasica B i e u x y leži 4 km vzhodno od Juvig-nyja. Berolin, 21. avgusta. VVolffov urad poroča: Na zapadni fronti je bil 20. avgust dan silnih bojev. Kratek presledek, v katerem vrhovni poveljnik Foch vrši napad za napadom, kaže čedalje bolj, da namerava general entente brez ozira na žrtve za vsako ceno doseči odločitev z orožjem. Pred dnevi neprestano ponovljeni sovražni napadi na obeh straneh Avre so se razbili s težkimi izgubami pred nemško obrambno fronto, nato pa je izvršil francoski vojskovodja od nas pričakovani novi napad med Oiso in Aisno. Tu naj bi bili močni napadi 18. m 19. avgusta ustvarili predpogoje za novi na veliko zasnovani napad. Ob 7. zjutraj se je pričel novi napad, ki so ga podpirala vsa bojna sredstva in Id naj bi izsilil to pot z dalekosežnim! cilji ob kolenu nemške fronte z energičnim sunkom v bok prebitje. Toda tudi to pot sovražni voditelj kljub najskrbnejši pripravi ni rrael uspeha. 2e opoldne je elastična nemška obramba zlomila sovražni naval pred artilerijskimi pozicijami. Kljub velikim žrtvam je sovražni vojskovodja tudi še sedaj nadaljeval napade pozno v noč, ni pa mogel napredovati. Sovražnikove izgube odgovarjajo sin uporabljenih čet in dolgotrajnostim neprestanih brezuspešnih napadov. Tu Je nosila breme boja samo francoska tnfanterija ter je brezobzirno v boj poslani del francoske armade sestavljen Iz zamorcev v prostoru Carlepont - Nampcel Imel posebno težke izgube. Berolin. 21. avgusta. Hindenhtrrg se je izrazil pri paradi 3. gardnega polka: Naš položaj je ugoden, dasiravno smo zadnji čas imeli tudi enkrat neuspeh. To je usoda v vojni, s katero je treba vedno računati. Sovražnik se pričenja krhati Ni treba, da hi popustili, nasprotno, trdni moramo ostati, potem bomo dosegli častni hi močni nemški mir, ki ga zahtevamo. K tema mora vsakdo pripomoči s svojimi telesnimi in duševnimi silami. Berolm, 21. avgusta. (Koresp, urad.) Severno od Avre smo krvavo zavrnili dne 20. avgusta močan napad francoskih tankov na obeh straneh ceste Rove - Amiens. Med Avro m Oiso čez dan silen artitjertj-ski boj, kateremu so na številnih točkah fronte sledili močni delni napadi. Ponesrečili so se z velikimi tejrubarrd za sovražnika v našem obrambnem ognju ali pa v protisunku. Med Oiso m Aisno se Je do večera zlomil v naših mfanterfjskfh pozicijah francoski prebitni napad, ki se je ptiče! ob 7. zjutraj in ki so ga podpirali vedno nanovo s tanki izvršeni napadi. 20. avgust ie prinesel zopet popolen uspeh nemški obrambi. Curih, 21. avgusta. »Tempa« poroča, Izvestjih« računa bivši član munnan-skega brodovja Popov, da znašajo entent-ne čete v murmanski pokrajini 30.000 Angležev, 8000 Francozov, 5000 Srbov in 3000 ruskih pribežnikov. V Murmanu leži angleška linijska ladja »Glory« s tremi rušilci rnin, v Pečengi po ena angleško - francoska In amerišTca križarka. Stockholm, 20. avgust »Politiken« izve iz Moskve, da je ljudski komisar Hedrev sporočil predsedniku* eksekutivnega komiteja v gubernlji Vologdi to - le: Položaj naših čet pri Arhangelsku je popolnoma zadovoljiv. Angleži in Bela garda imajo le malo čet Poskus naših nasprotnikov, odrezati nas od železnice v Onjego, se je popolnoma ponesrečil. Naše čete so tudi tam sovražnika zavrnile. Sedaj se pripravljajo so-vjetove čete, da vduše upor v Arhangelsku. Isti list izve iz Moskve, da so glasom poročil Iz Rostova sovjetove Čete s pomočjo brodovja osvobodile Temerjuk ter pregnale kozake in Belo gardo. Bela garda Je zbežala v smeri na Tamanskafo. Stockholm, 20. avgusta. (Koresp. ur.) »Svenska Dagbladet« poroča, da je bivši sel Rdeče garde v Petrogradu nabral 10.000 finskui rdečih gardistov, ki jih hoče poslati v Murman, da vstopijo v angeško armado. Stockholm, 20. avgusta. (Kor. urad.) Nasproti vestem, da se je general Manner-feeim vrnil na Finsko, poroča »Svenska Dagbladet', da se mudi general v Stock-hoimu. Bern, 20. avgusta. Sibirski ekspediciji prorokuje »Petit Parisien« slab konec. Do seda] izkrcane čete ne zadostujejo. Ker se prične v šestih tednih ob murmanski obali huda zima, morajo biti operacije entente foo takrat končane, sicer pride Rusija v nemške roke. Moskva, 19. avgusta. (Koresp. urad.) Nizozemski poslanik v Petrogradu se je obrnil v Imenu Anglije do sovjetske vlade a predlogom za sporazum med Rusijo in Anglijo. Ce Izjavi Rusija, da je pripravljena, izpustiti internirane angleške državljane, bi se Anglija zavezala, da ne bo nastopala z nobenimi represalijami proti prebivalstvu. Kakor znano, zatrjujejo Angleži v svojih letakih, ki Jih mečejo njih hidroplani, «la so prišli v Rusijo, da se bojujejo proti Nemcem in da Anglija ne namerava ničesar pod vzeti proti volji ruskega naroda ta proti sovjetu ljudskih komisarjev. Medtem pa Je dobila ruska sovjetska vlada od nizozemskega poslanika potrditev vesti, da !|e izvršila Anglija celo vrsto represalij proti prebivalstvu sovjetske republike. Moskva. 20. avgusta. (Koresp. urad.) (Basom poročila »Izvestijc, je ljudski komisar za zunanje zadeve poslal nizozemskemu poslaniku v Petrogradu to - le brzojavko: To - le so predlogi, k! smo jfli sta-vffi vladam entente s posredovanjem nevtralnega konzularnega zbora in ki smo jih brezžično poslali v Arhangelsk, ki so bili stavljeni poleg tega kolektivno z ozirora na to, da so zastopniki entente izjavili, da 'bodo tudi le kolektivno odpotovali iz Ru-eOe: Državljanom entente z diplomatično ^Uninihnin fr™1"^ se bo odpeto vanje iz Rusije dovolilo pod pogojem, da se morejo paš zastopnik Litvinov in vsi drugi državljani z oficijalnim svojstvom in z ofici-jalnimi naročili vrniti v Rusijo, med njimi tudi naš agent v Kristianiji, Id so ga na povratku v Rusijo na poti v Murman Angleži odpeljali z ladje. Častniki in vojaki franco- j ske vojaške misije bodo imeli možnost za- | pustiti Rusijo, če da Francoska ruskim vojakom, ki so ostali v njih deželi, možnost i vrniti se v Rusijo s pomčojo menarodnega \ Rdečega križa in treh članov ruskega Rdečega križa, ki bodo dobili v to svrho dovoljenje, priti na Francosko. Angleški in tran-coski državljani, ki so bili v Rusiji internirani kot civilni vjetniki, in Če niso zločinci, se bodo izpustili, drugi, izvzemši zločince, ostanejo svobodni pod pogojem, da se ne store nobeni koraki političnih represalij proti pripadnikom uradne oblasti niti sedaj, niti pozneje v območju anglo - francoske in čeho - slovaške okupacije in v ententnih državah ter pod pogojem, da se prekličejo vsi tozadevno že. storjeni koraki. Ententnim državljanom se bo dovolilo odpotovanje iz Rusije, če bodo dobili dovoljenje za odpotovanje iz ententnih držav ruski državljani, tudi oni, ki služijo v francoski armadi. Čeho • SiovaSka fronta. Petrograd, 18. avgusta. (Koresp. ur.) Del garnizije v Krasnem Selu z dvema poveljnikoma se je uprl ter namerava v kratkem korakati proti Petrogradu. Zdi se pa, da so se uporniki že zopet pomirili. Petrograd, 18. avgusta. (Koresp. ur.) V Saratovu se je sestal izreden revolucij-ski komite pokrajin ob Volgi s pooblastilom za več gubernij. Moskva, 17. avgusta Časopisje poroča: Izredna komisija je v Nižnjem Novgo-rodu odkrila zaroto proti sovjetom. Moskva, 17. avgusta (Koresp. urad.) člani protirevolucijonarne organizacije, ki so v zvezi z zavzetjem Kasanji skušali zapeljati prebivalstvo k vstaji, so bili areri-rani. Oddelki sovjetovih čet so vdušili socijalne revolucijonarje levice. Rostov ob Donu. 19. avgusta. (Koresp. urad.) Ko so dospela ojačenja s postaje Kuberle. ie izvršila Rdeča garda pod varstvom bobnajočega ognja svoje artiljerije in ojačena od oklopnega vlaka več napadov na postajo Simovniki. Utrujeni vsled neprestanega 12urnega boia s premočnimi sovražnimi četami, so bili kozaki prisiljeni zapustiti Simovnike ter se umakniti na svoje izhodišče v smeri na Caricin. Rdeča garda so drži trdovratno na višinah 8 vrst zapadno od postaje Vorobonovo. Rostov ob Donu. 19. avgusta. (Kor. urad.) Štab prostovoljske armade sporoča: Boljševiki so pričeli z napadom pri vrtovih v Jekaterinodaru. Prostovoljska armada je bila potisnjena nazaj proti severu. Voronjež. 19. avgusta. (Koresp. urad.) Glasom poročil iz Rostova, se utrjujejo sovjetove čete v Temrjuku ter so od tam pregnale kozake, ki so se umaknili na postajo Tmonsko. Kijev, 21. avgusta. Razpoloženje med kozaki se je pre^krenilo ter so donski kozaki zapustili entento. Obenem je čutiti stremljenje, doseči prijateljske stike z Ukrajino, da se skupaj z njo pospeši obnovitev Rusije. General Krasnov, ki skuša dobiti tudi ostale kozaške čete za svojo novo politiko, je sklical splošni kozaški kongres, na katerem naj se sklepa o približanju vseh kozaških plemen k centralnim državam. Ženeva, 21. avgusta. Glasom poročila iz Moskve imajo Čeho - Slovaki in njih zavezniki na fronti ob Volgi 80.000 mož, boljševik! pa 150.000 mož. Vladivostok, 17. avgusta. (Koresp. urad.) V Nikolajevu ob Amuru je bil Izkrcan oddelek japonskih mornariških čet v varstvo japonskega prebivalstva. Silna bitka med Čehi in boljševiki na fronti ob Usu-riju se je končala z umikom čeških pred-straž. Tokijo, 13. avgusta. »Agence Havas« poroča: Japonska vlada objavlja to - le izjavo: Pozornost japonske vlade se je obrnila nenadno na naraščajoče gibanje v Sibiriji se nahajajočih oboroženih nemških in avstro - ogrskih vojnih vjetnikov ob mandžurski meji. Vojni vjetniki so dejansko prevzeli poveljništvo nad četami sovjeta ter prodirajo proti kitajski meji v smeri na MandŽuli.Neposredna nevarnost je dala velikemu številu japonskih in kitajskih prebivalcev tega mesta povod, da so zbežali. Ta položaj vsebuje tudi neposredno ogrožanje kitajskega ozemlja in ne zahteva nič manjšo pozornost tudi s strani Japonske, ki je zvezana s Kitajsko z vezmi ozke solidarnosti. Obe vladi sta vsled tega mnenja, da se mora z ozirom na ta položaj določiti skupna smer ter sta obe vladi sklenili kot provizoričen nujen korak, da naj dobe deli sedaj v južni Mandžuriji stoječih japonskih Čet ukaz, korakati proti Mandžuliju. To gibanje čet je bilo povzročeno vsled skupne nevarnosti za Japonsko in Kitaisko. Japonska vlada se- bo pri izvedbi tega gibanja čet strogo držala načela, da varuje solidarno s Kitajsko pravice ter zahteve prebivalstva. Obe vladi upata, da bo ta korak mnogo pripomogel, da se utrdi medsebojno zaupanje in dobro sosedstvo. London, 21. avgusta. (Koresp. urad.) »Times« Izvedo iz Vladlvostoka 16. avgusta: General Otani je dospel danes sem. Večji del japonskih čet Je odšel danes na fronto. Angleška artiljerija je že posegla v bol. Nova ruska vlada. Stockholm, 21. avgusta. V Kalugi se je ustanovila nova vlada takozvane veliko-ruske republike z imenom Velikoruske zveze. Nova vlada Ima že mnogo vpliva pri prebivalstvu v Kalugi, Jaroslavlju tn Nižnjem Novgorodu. Poli dnevnik Jnf n Ini. V svojem >Mesečnem slovanskem Pregledu«:, ki ga ureja in piSe prof. Vaclav Dreeler v Berolinu, rodom Ceh. je poznanjskopoljski dnevnik »Kraj« objavil prvi del razprav o Rusiji. Razprave prikazuiejo Rusijo pred volno, češ, tri četrtine spisov o ruskih dogodkih tekom vojne so nezanesljive in jih je zato bolie ne rabiti. Vendar je tudi za ume van je sedanje ruske revolucije ta zvezek »Pregleda« zanimiv, ker se vsa njegova vsebina nanaša na rusko revolucijsko gibanje, ki je tlelo in ivelo že davno pred vojno in ki radi svoje vsebin« gaaluiuje večja pozorno- sti nego vnaaja revolucijska bolfievi- ška agitacija. Rusija je na vnanie silno hitro rastla; to ie bil tudi eden izmed vzro-kov, da je država večil dal svojih sil porabila za voiaške. finančne stvari in za vnanip politiko. V Evropo ie Rusijo uvedel Peter Veliki ter io hotel organizirati po nemškem vzorcu: on ie uredi i zloglasno — hirokraoijo, ki ie eden izmed vzrokov notranjega nerede v državi. Posebno zlo ie bilo, da uradniki prvotno niso bili od države plaćani, ampak so bili navezani na »honorarje« in darila ljudstva. Tudi niso bili dosti šolani: sai ie še v 18. stoletju Rusija imela le eno vseučilišče; uradnik je postal tisti, ki je imel pr o lekcijo ali si je urad mogel kuoiti. In u radništvo ie bil edini >atan«, ki ie imel v državi oblast; še plemič ie pomenil malo, če ni bil obenem uradnik. Malo starejša od plemenitaške avtonomiie ie bila avtonomija mest; temelj niih avtonomiie te bil ukaz carice Katarine II. (1785) o »privilegijih mest<; šele od takrat so smela mesta svobodno tržiti, prireiarJ seirne. otvarjati krčme itd. Toda tudi ta aY;unoniija je postala karikatura; za-kai nie organi so bili čeeto analfabeti, groliufi in oderuhi, a niih vladni nadzorniki znani — »Revizoriic. Odgovorni £o bili ne mestom, amoak vladi. Najpozneje ee ie osvobodil kmetski stan; začelo se je niega >resevanie« že za carice Katarine II.. a končalo se je pravzaprav se le z revolucijo 1. 1917. Vsaka gubernita in vsak okraj ima svoio avtonomijo v >zemskih sobranjih« (deželnih zborih) z gospodarskim in upravnim značajem, a začetkom vojne se ie pokazalo boli ko kdaj, da ta aparat ne funkcionira dobro. Načela vladama so se v 19. stoletju menjala. Za liberalnim Aleksandrom I. je prišel absolutistični Nikolaj L. za njim liberalni Aleksander 11 ., za njim absolutistični Aleksander III. Zlasti proti koncu vladanja Nikolaja I. (po L 1848.) je bilo v Rusiji zatrto vsako javno življenje; ljudem je pre-ostajala le — fantazija in ta je prinesla socializem. Družba ie izgubila vsako zaupanje do vsake vlade ter je vlada pomenila toliko, kakor sovražnik. Zlasti pogubno je bilo zatiranje svobode na vseučiliščih. Velika P.usiia se ie zdela in ie bila svet za sebe. Zato ie naisplošneiše vprašanje za njene najboljše duhove bilo vprašanje, v katerem odnošaiu bodi Rusija do >Evrope«. Zapadnjaki so jo hoteli v sklad spraviti z zapadno Evropo, niih nasprotniki pa so izključevali vsak zapadni vpliv. Blizu tako zvanim »slavjanofilom«, ki so v ruskem samodržaviu in pravoslavna videli svoj ideal, ie bil znani pisatelj Nikolaj Danilevskij. ki je 1. 1870. izdal knjigo »Rusijo in Evropa«. Danilevskij vidi v zgodovini kulturnozgodovinske tipe s posebno etiko in tak ti-pus predstavlja Rusija v zvezi s slovanskimi narodi. Kot tak tipus ie dolžna za svoj cilj (zavzetje Carigrada '■ obvladanje vzhoda) rabiti vsa sredstva, ki so sploh na razpolago: najbolj škodljivo je za Rusijo evropsko »ravnovesjem. — Čim več se je pa o posebnem poklicu Rusije govorilo, tem bolj se je je Evropa bala ali jo sovražila — kakor dandanes Nemčijo. — Bili so ljudje, ki so govorili pred vojno: >V celi Rusiji ni zadovoljnega človeka; le na Finskem je vse zadovoljno« — edina Finlandija ie namreč imela ustavno življenje; birokrati pa so neizkušenesra Nikolaja II. izrabili, da je začel kršiti finsko avtonomijo, in s tem je izginila tudi finska zadovolj-nost. — R e v o 1 u c i i s k i duh v ruskem narodu ni hipen pojav, ampak nekaj trajnega in se nahaja v vseh vrstah prebivalstva. S takim nagnjenjem se ruski človek že narodi, a to prirojeno nagnienje se razvije pozneje v vsej ruski duševni in politični atmosferi. Tri četrtine vsega ru~kes:a prebivalstva je puntarska: ni čudo. da so inozemska gesla v takem razpoloženju našla plodovita tla. Naiodličnejši ruski pisatelji in filozofi so ideino bili revolucionarji, a seveda se je njih revolucionarnost bistveno razločevala od doktrinarnih blodeni bolisevikov. — Duševni oče ruskoga revolucionarstva ie znani filozof Hercen. čigar ime ie v letih 1850—70 slovelo, kakor pozneje Tolstega. Hercen ie z ozirom na sedanjost popoln pesimist, da. nihilist. »čim huje, tem bolje. Naj pogine najprej ta svet. v katerem ni ničesar, kar bi bilo vredno ljubezni. — Tako piše on »z onstran brega« t. j., z onstran današnje Evrope. Prednik ruskega anarhizma pa ie Mihael B a k u n in, ki se je vrgel v boi s Hereenovim geslom: »Naj živi kaos in uničevanje!« Prvi cilj revolucije mora po njegovem mnenju biti uničenje Av^triie; zato ie hotel najprej spraviti Madžare in Slovane; udeležil se je tudi slovanskega kongresa v Pragi 1. 1848. L. 1850. ie bil v Olomuci v ieči: v kratkem ga ie Avstrija predlagala ruskemu carju »v dar«, car sicer ni »potreboval tega daru«, vendar ga ni mogel odkloniti ter era je zaprl v Petropavlovsko trdnjavo. Pozneje je Bakunin čez Sibirijo in Ameriko pobegnil v London. O Rusiji je naznanjal nauk: Druži narodi sanjajo o nadzemskem kralju, kadar so na zemlji nezadovoljni: ruski narod ie realističen, zato ima v svoiem carju na zemlii svojega boga. Toda ta bon* je zgrešil svoj poklic, t. j., duha svojega ljudstva, in odtod pride začetek revolucije. Hercen in Bakunin sta videla v ruskem ljudstvu bogat zaklad. »Ne učiti ljudstva, ampak učiti se od njega je potrebno.« Hercen ie bil L 1863. za poljske vstaje na poljski strani, isto-tako je bil Poljakom naklonjen Bakunin, ki ie videl v njih najboljše orodje proti carju. Nadaljnje razprave o Rusiji izidejo v sledečem ali v sledečih številih »Pregleda«. Prof. Dreeler zna izbrati prav tipične pojave nacionalnega in državnega življenja, da v njih prikaže bistvo stvari same. Pri svojem delu pa vporablja tudi prav tipično literaturo, ki radi svoje specielnosti daie njegovim študijam prijetno nazornost Za filozofijo ruske zgodovine je vpotrebil knjigo Borisa Čičerina: »Rusija na predvečer 20. stoletja«. Danilevskega »Rusijo in Evropo«, dalle knjigo »Zakaj nas Evropa ne ljubi«, ki je izšla v Moskvi kmalu za knjigo Danilevskega itd. _ Dr. Fr. L PolitUne veiti mm Ustavna reforma ta baron Hussarek. Dunajska »Information« prinaša iz krogov češkega konservativnega plemstva dopis o nameravani ustavni reformi in vlogi, ki lo igra pri tem ministrski predsednik baron Hussarek. Dopisnik pravi med drugim: Hussare-kova naloga je pred vsem, da izpolni obljube, ki so jih dale prelšnje vlade češkim Nemcem. Z velikimi reformnimi nacrti nima opraviti ničesar. Te izdelujejo popolnoma dru je moči, ki bodo načrte tudi izvedle, kadar bo prišla prava ura. Gotovo pa je že danes, da stremi reforma za korenitim preobratom celega državnega ustroja v federalističnem z m i s I u. Vsi dosedanji reformni načrti so se razbili ob nemškem odporu. Zato roče;o dati odločilni činitelji sedaj najprej Nemcem garancije, da nova državna ureditev ne bo ogrožala njihove eksistence. Take garancije so tudi vladne odredbe na nemškem Češkem. In samo izvedbo teh garancij, morda niti ne vseh, obsega baron Hussarekov delokrog; kar sega dalje, bodo naredili drugi. mm Poslanec Mastalka preklical svoj odstop? Agrarno glasilo »Venkov« poroča, da je poslanec Mastalka preklical svoj sklep, da položi državnozborski mandat. Sodijo, da ie storil to pod vplivom češkega časopisja, ki ga je dol-žilo strahopetnosti in izdajstva, ker je odstopil v času, ko je lahko vsak glis v državnem zboru odločilen. = Prehranjevalna kriza na Dunaju. Dovoz živil na Dunaj ie vsak dan manjši. Zdaj so izostale še ribe. ki so doslej nadomeščale v velik meri meso. Včeraj je prišlo v glavno tržnico komaj 30 kg rib, tako da tržnice sploh odprli niso, kar se med vojno Še ni zgodilo. = Profesor Meyer In TlrolcL Profesor Meyer. voditelj naihujših vsenem-Ških pristašev, v zadnjem času znan tudi med Slovenci po svojih protiavstrij-skih in protihabsburških govorih na nemških Volkstagih. je imel na severnem Tirolskem dragocen grad VVelfen-stein. Ta grad je začel v noči od ponedeljka na torek goreti. V okolici je več požarnih bramb, toda profesor Me ver je vsled svojega večnega hujskanja med okoličani tako obsovražen, da mu ni hotelo niti eno gasilno društvg prihiteti na pomoč. Grad je pogorel do tal z vsem pohištvom in vsemi, baje zelo dragocenimi zbirkami. = Poljska posvetovanja na Dunaju. Dunaj, 21. avgusta. Na Dunaj je dospel poljski minister princ RadzivilL ki je imel daljši pomenek z zunanjim ministrom grofom Burianom. Zvečer je priredil dunajski zastopnik poljske vlade grof Przezdziecki banket, h kateremu so bili vabljeni tudi avstrijski poljski politiki. Jutri dopoldne bosta sprejeta princ Radzivill in grof Przezdzi-ecki od cesarja v avdijenci. Radzivill ostane na Dunaju cel teden. V prihodnjih dneh pričakujejo tja tudi berolin-skega poljskega poslanika grofa Roni-kierja. = Sarajevski škof Stadler prodal tiskarno Madžarom. Sarajevski škof Stadler ni hotel prodati svoje tiskarne bosenskim Hrvatom, prodal pa jo je nekemu Nemcu Beneschu, za katerim stoje Madžari. To dejstvo najboljše ilustrira Stadlerjevo »hrvatsko« delovanje. == Kje je profesor Masarvk? Boljševičko glasilo »Izvestija« poroča, da je dospel profesor Masarvk v Vladivostok, ameriško-poljski listi pa poročajo istočasno, da se mudi v Novem Jorku, kjer se je ravno poslovil od predsednika Wilsona, ker odhaja v Evropo. = Se eden? Berolinski listi poročajo, da je došel v nemški glavni stan vojvoda Nikolaj Leuchtenberški, ki ie izročil cesarju Viljemu lastnoročno pismo atamaria donske republike, kozaškega generala Krasnova. Ataman baje prosi nemške pomoči prol — boljševikom. — Vse je mogoče. Verjetno pa ni, da bi posredoval vojvoda Nikolaj iz gole nesebične ljubezni do donskih koza-kov. Bržčas so ga zapeljali zgledi onih nemških prinčev, ki so si porazdelili krone in prestole nekdanjih ruskobalti-šklh provinc in ker tam gori ni več prostora, hoče poskusiti svojo srečo na Jugu. Ima prav in ž njim vred tudi drugi, daj je še zadnja možnost za razne kronske pretendente, da pridejo do žezla in hermelina. Morda pa je tudi že prepozno. = Sestanek v nemškem glavnem stanu. Poljska avstrofilska »Nova Reforma« piše o tem: »Iz kratkega komunikeja korespondenčnega urada o sestanku v nemškem glavnem stanu ne bo nikdo moder. Stilizacija te »informacije priča samo o enem, da namreč sestanek ni dal nobenih konkretnih rezultatov. To se Je moralo pričakovati. Vso svojo vzhodno politiko izvajajo Nemci s početka ne po kakem stalnem, na globlje politične premise oprtem načrtu, marveč z ozirom na vsakokratni svoj vojni položaj. V zvezi z njim zdaj to politiko značijo akcenti brezobzirne sile. ki nič ne računa z drugimi narodi, zdaj zopet se na železni pesti pojavlja — rokavica. Ni dvomno, da je sestanek izzvala nova situacija na zapadu m vzhodu. Toda uprav za to ni mogel imeti trajnega rezultata; zakaj drugi udeležniki sestanka (Avstrija in Poljska) se ravnajo tudi po vsakokratni situaciji in ne more jim biti do tega, da bi se izrekle končne odločitve, dokler se ta situacija ne razjasni in ne ustali. ...Hiter prehod od sedanjega provizorija do kakšnega definitivuma z enim regentom ali celo kraljem, bi ne odgovarjal našim (poljskim) Interesom, ker bi prejudiciral raznim stvarem bodočnosti ... Sedanjega razvoja reči na vzhoda se nam Poljakom pi treba bati...« = Mirovno vprašanje v nemškem glavnem stanu. »Pesti Naplo* poroča iz dunajskega diplomatičnega vira, da gredo vesti avstrijskega časopisja, da se je v nemškem glavnem stanu vršil razgovor o mirovnem vprašanju, predaleč. Mirovno vprašanje se ni moglo vzeti v pretres, ker narašča imperialistično razpoloženje v ententi. Nevtralni mirovni poskusi v sedanjem času nimajo nobene realne vrednosti, ker so te drŽave slabotne in ne nudijo nobenih vojaških in političnih garancij. = Nemški politiki pri podkancierju. Berolin, 21. avgusta. (Uradno.) Namestnik državnega kanclerja v. Paver je sprejel danes v navzočnosti državnega tajnika v. Hientzeia voditelje nemških državnozborskih strank. Razpravljali so najprej o nemško-ruskih dodatnih pogodbah k brest-litovskemu miru. Večina poslancev Je zastopala mnenje, da državnega zbora še tudi potem ne bo treba sklicati, ko bodo zaključena pogajanja z Rusijo, ki so sedaj Še v teku. Državni tajnik za zunanje zadeve je podal na to še natančnejše poročilo o zunanjepolitičnem položaju in o uspehu pogovorov med državniki zveznih držav v velikem glavnem stanu. Sestanek pri podkancierju je trajal več ur. = Italijanski železniški načrt v Makedoniji. Iz Berna poročajo, da izdeluje italijanska vlada načrt za zgradbo železnice med Valono in Bitoljem. Banke in industrijske družbe se živo zanimajo za ta načrt. = »Svoboda.« Stranka Stambuli-stov, skupina nekdanjega ministra Dobrega Petkova, je imela v nedeljo zborovanje, na katerem je sklenila izdajati od 1. septembra svoje glasilo »Svoboda«. = Kaj se godi v Romuniji. Buka-reški uradni list priobčuje sledeči oklic: Čudne, žalostne in zagonetne vesti nam dohajajo iz izmučene Moldave. Enkrat slišimo o uporu nezvestih uradnikov, drugič o štrajku, tretjič zopet o javnih nemirih in o anarhiji, ki pa ni nastala spontano, ampak so jo povzročili gotovi, od hudiča obsedeni možje našega javnega življenja. Posebno velike so nerednosti v železniški upravi. Delavci naj se ne puste zapeljati od ljudi, ki hočejo njim in domovini slabo. — Za uradni list res malo čuden oklic. Kaj ga je povzročilo, kakšne so te »nerednosti«, pa smeta vedeti samo nemška, morda tudi romunska cenzura- Drugi lahko ugibamo. = Preiskovalni zapor za obtožene romunske ministre. Bukarešta, 21. avgusta. Senat je sprejel z 51 proti 3 glasom zakon, ki pooblašča preiskovalno komisijo za obtožene ministre, da proglasi nad temi preventivni zapor. Zunanji minister Arion je povdarjal, da je ta zakon odgovor na nesramni protest, Id so ga vložili bivši liberalni ministri v obeh zbornicah proti obtožbi. = Ukrajinske pritožbe. Deputacija ukrajinskih poslancev se je zglasila včeraj pri ministrskem predsedniku baronu Hussareku in mu predložila pritožbe ga-liških Ukrajincev proti sistematičnemu zatiranju ukrajinskega življa na korist Poljakov. Hussarek je deputacijo obvestil, da se ravno odpravlja na informacijsko potovanje po Galiciji, da se bo lahko na licu mesta poučil o razmerah: povabil je ukrajinsko odposlanstvo, naj se udeleži potovanja. Ukrajinci pa so odklonili, ker bo spremljal ministrskega predsednika tudi minister za Galicijo vitez Galecki in bi njih udeležba pomenila, da priznavajo poljskega ministra-krajana. = Španska nevtralnost Zunanji minister Dato priobčuje izjavo, v kateri pravi, da se Španija ne bo udeležila vojne, ker nima nikakega povoda za to. Pač pa bo previdno, a odločno odbila vsak kakoršenkoli že napad na svoje interese. = Talna pogoba med Zedlnfeniml državami in Anglijo. Berolin, 12. avgusta. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« izve iz dobro podučenih nevtralnih diplo-matičnih krogov, da sta Zedinjene države in Anglija sklenili tajno pogodbo, ki natančno urejuje bodoče razmerje obeh dežel po sklepu miru. Gre za nekako obrambno zvezo politične in gospodarske narave, ki ima svojo ost naperjeno proti naravni ekspanzijski politiki Japonske v Vzhodni AzijL Anglija ip Zedinjene države sta mnenja, da boste mogle po porazu Nemčije in izločitvi Rusije iz svetovne politike zadržati vsak poskus motenja njih lastnih interesov v vzhodni Aziji, ker potem Japonska sama ne bo mogla izvesti proti volji zveze svoje lastne interesne politike. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 20. avgusta. Tako ne more Iti dalle. Da bi kdo v naših časih živel samo od tega, kar mu ie dodeljeno po raznih prehranjevalnih odborih, je nezmisel. Tudi največji siromak si dobavlja živeža na deželi, Če ne drugega, vsaj krompir. Vlada je postavila za krompir naivišjo ceno po 60 v za 1 kg. a za to ceno ti nikdo krompirja ne da. Spod 1 K ni nič. Je to posledica tujih, laških pre-kupcev iz Trsta. Izvoz živil je sicer pod najstrožjo kontrolo, toda ti vampirji nase domače prehrane se vedno naideio pota in sredstva, spravljati iz naših krajev živila v Trst. Znan nam je slučaj, da si je prekupčevalec poskrbel brzojavno voiaško listino, ki ga ie krila, da ie mogel izvoziti. Izvozil je 700 kg fižola. 70 kg sviniske masti, i »00 kg žita. 185 kg moke in 16 1 olja. To seveda razburja nase domače prebivalstvo, ki se prav resno pripravlia na to, da se teh pijavk reši. če treba s silo. Z e le zničarsk o zborovanje. Dne 17. t. m. se ie vršilo v »Gam-brinovi dvorani« zvečer veliko zborovanje železničarjev, ki ie bilo tudi od 13 190. stev. .SLOVtNSKl NKAUD-, auc 22. avgusta itflft. Stran 3. Slovencev močno obiskano Zborovanje so sklicali socijalni demokratje. Glavni govornik je bil dunajski znani socijalist elezničar Dušek. Zborovalci so zahtevali 50» povišanje draginiskih doklad. dočim hoče železnica priznati le 25% povišanje. Govornik ie govoril, strogo stvarno, zahteval pa. seveda v prvi vrsti mir in kruh. »Vse to ie nekaj, kar bi že zdavnaj lahko imeli, če bi ne bila Avstriia prodana Nemčiji.« (Živahno, splošno pritrjevanje.) Nadalje ie ožigosal domišljavosti tistih, ki so bili odlikovani s križci in kolajnami (ženski klic: >HungermedailenO Ooozoril je. kako mučno je gledati takega železničarja, če gre naerizdan z ženo in medaljo po cesti, samo da se pokaže svetu, dočim doma naibrže otroci lakote jokaio Po spreietiu resolucij ie bil shod ob petiu »pesmi svobode« pozno v noči zakliučen. — Zborovalci so se seveda bavili tudi z grožnio »Reichsbunda deutscher Ei-eenbahner« na Dunaiu, da treba vsak poskus štraika z orožiem zatreti in proti socijalno - demokratičnim ter slovanskim železničarjem nastopati s skrajnim odporom. Izvaiania so vzbudila burne klice protesta in stotinam je bilo brati na obrazu, da so pripravljeni za slučai potrebe na najskrajnejši odpor. Shoda se ie udeležilo tudi mnosro uradnikov. Uboga para — konj. Dolgo je že. odkar ie izgubilo konisko mesc tisti nimbus. ki ga ie imelo pred voino V štirih letih se ie svet predrucačil in konjski ugled tudi. Danes stoji »koni< menda v gotovih krajih na prvem mestu. V ljudskem konzumu ne zaostaja meso v ceni za govedino. Transport 13 vagonov mršavih koni. ki so komaj stali in bili v prehranievalne namene na potu na Solnosraško. ie šel pred dnevi skozi Maribor. Tu so razdelili nekaj krme in vode. a šest živali ie bilo treba zaklati. Povelinik transporta je izjavil, da pri niih že celo leto ne jedo drugega, kot konjsko meso. Konji so bili nekie iz Srema. V boju za ententine cilje. »Deutscher Montag< io ie zopet enkrat uganil: ljubljanske slavnosti niso imele drugega namena, kakor opozoriti en-tento. da s Cehi vred delamo tudi Jugoslovani v nienem smislu. In tako daleč ie le prišlo nase delo, da ie vse pripravljeno, da proklamiramo svojo jugoslovansko državo v Ljubljani fke-daj, ne pove). Slovenci torej pripravljamo nekak »Staatsstreichc Na Dunaju so o tei naši nameri dobro podučeni, pazno slede našemu političnemu gibanju, a si ne upajo nastopiti, ker se boje javnosti (!!). Neumnost bi bila vsaka polemika napram taki oslariji. Gospodarstvo v mestni klavnici. ^ V me.-tni klavnici ie navada, da dobi vsak mesar, ko svoie meso odpelje, tudi par kosov ledu. Dodaja pa se da dobe ljublienci ravnateljevi po 5 do 6 kosov, druei pa nič. Pri nas je povsodi doma le protekcija, pa nai gre za kaj malega, ali kaj velikega. Fali iz priiiionfcifi H. V Mimu pri Gorici so dne 18. t. m. izročili prometu nov most, zsrajen čez Vipavo. Pri slavnosti so bili navzoči • zastopniki civilnih in vojaških oblasti ; iz Gorice. Miren 1e v času vojne hudo trpel. Solo otvorijo morda 15. septembra. Vodil io bo nadučiteli Urbančič. Poroka, Poročil te je erospod Fran C i b i c. mestni učitelj v Trstu, z go- j spodično Matildo Fabnčevo. Izvoz c adi a in sočivja s Primor- | skega prepovedan. Tržaško namestni- t štvo je izdalo naredbo, ki prepoveduje J izvoz sadja in sočivja s Primorskega. Dnevne vesti. — Yoino odlikovanje. Generalni ravnatelj kranjske industrijske družbe Kari N o o t je odlikovan s komtumim križem Fran Josipovega reda z voino dekoracijo. — Vojaška povišanja. Za majorja ie povišan stotnik 27. pp. Anton Jazbec, za podpolkovnika naslovni podpolkovnik Martin Zunkovič. za majorja stotnik Rudolf Čelešnik. — Za poročnike so povišani praporščaki: Jereb Marko, 7. pp.; Pele Anton, 18. pp.; Srdoč Miko, 97. pp.; Štrekelj Danilo, 22. pp.; Sernko Robert, 27. pp.; Pestot-nik Franc, 17. pp.; Jurca Josip. 97. pp.; Likar Franc, 97. pp.: Dobnik Leon. 97. pp.; Berce Anton. 97. pp.; Kržišnik Gustav, 17. pp.; Stira Franc, 17. pp.; Pretnar Ladislav, 17. pp.-, Poie Anton, 17. pp.; Baran Josip. Drovenik Matej, Čehun Franc, Dereani Ciril in Betria-ni Božidar, vsi pri 17. pp.: Schiffrer Stanko, 27. pp.; Skala Anton. Bulovec Alojzij, ŠušterŠiČ Viljem, Vrančić Stanko, Josin Emanuel in Mahkovec Franc vsi pri 17. pp.; dr. Remec Alojzij, 8. lov. baon: Banovec Rudolf, 17. pp,; Velikonja Josip, 97. pp.; Anton Čafuta, Vasil Manko in Franc Pre-melč, vsi pri 26. strel, p.; Alojz Ude, 2. gor. strel, p.: Ivan Gorše. Miroslav Benedik, Maks Musič, Vinko Ravnikar, Gvido Pahor. Alojz Stergulc, Alojz Tur k, Emil Pangerc, Franc Logar, Anton Jerman in Ivan Mariaček, vsi pri 2 gor. str. p.; Anton Pele, 36. strel, p.-, Alojz Bučar, 26. strel, p.; Aleksander Tergel in Franc UršiČ, oba pri 1. gor. strel, p.; Rudolf Korošec 26. streL p.; Anton Mikuž in Josip Arko, oba uri 2. gor. strel, p.; Ivan Erbežnik- Franc Majcen; Rih&rd Verh; Fr Zupančič: Viktor Lapainar: Josip Mahne- Rihard Osana; Franc Zadnik; Viliem Jerše; Anton Ovsec; Franc Keržič- Viktor Rabič; Josip Sironifi: dr Val Rožič — Padel ie junaške smrti na jugozapadnom boiišču štabni na^eaoik epr skega strelskega polka št 1 Juri* GostenČnik s Koroškega — V pokoj je stopil dvorni »n mi-nisterijalni svetnik v zuna^n^^- rMoi-strstvu dr. Ivo Š u b e 1 i Tem n«v< odom mu ie bilo izrečeno cesarsko -*r'7n*nie za mnogoletno iako uspešno cteiovania — Iz finančne služi??, ^ačunsk' svetnik Dominik Presne*-n v Celovcu ie imenovan za višjega račun skega svetnika. — Državnopravdniški funkcijo narji. V letu 1916. ie c. kr. iu-tično mi nistrstvo odredilo, da pridejo pri na-staviianiu državnopravdniških funkcionarjev v postev v prvi vrsti voini invalidi, ki bi bili teza. posla zmožni. Ta akcija pa dosedai še ni imela zaželje-nega uspeha in bodo v ta namen vedno v6a taka mesta razpisana. Letni dohodki funkciionarjev so za vsako okrajno sodišče sistemizirani posebej in znašajo letnih 100 do 400 K. v slučaju več posla tudi lahko narastejo. Poleg tega so imeli od 1. januarja do konca i unija t. 1. tudi 50% draginiske dokla-de. Z ozirom na malo ur tedenskega posla (2—3 dni) bi bil ta postranski zaslužek za invalide, ki se čutijo tega posla zmožni, priporočati. — Poštni uslužbenci pri trgovskem ministru. Dne 20. t. m. ie bilo pri trgovskem ministru odposlanstvo poštnih uslužbencev ter mu izročilo spomenico, v kateri zahtevajo večje draginiske doklade. ustanovitev skunnih kuhinj po ogrskem vzorcu, skrajšanje delovnega časa, zvišanie ponočnih službenih pristojbin, preskrbo z živili in druerimi potrebščinami itd. Minister ie obljubil, da bo vpošteval predložene želje in jim po možnosti vstrecrel. — Zahteve železničarjev. Železničarji so te dni zopet podali vladi svoje zahteve. Hočejo zvišanje kvote vseh živil in ooseono nakazilo obleke, perila in obutve za se in družine. Vlada ie izjavila, da ie pripravljena znova vpo-števati predložene želie in jim po možnosti vstreči. Doslej ie dosežen sporazum glede zvišanja draginiskih doklad. preklica odpovednega roka pred potekom petletnega definitivnega na-meščenia, O drusrih točkah se bo razpravljalo prihodnji teden. — Iz gledališke pisarne. Dne 20. t. m. so 6e pričele skušnie dramskega osobja, opernih in operetnih solistov, zbora in baleta. Dramske skušnie vodi g. nadrežiser H. Nučič operne g. operni Šef F. Rukavina, operetne er. kapelnik K. Moor. baletne pa gdč. H. Vojač-kova. Orkestralne skušnje nočno, ko se zbero vsi glasbeniki. — Za zbor se išče se nekaj dobrih sopranov. Tudi moški zbor se mora še popolniti. Manjka še nekaj dobrih L tenoristov in II. basov. Vodstvo opetovano prosi vse one godbenike - diletante v Ljubljani in izven Ljubljane, ki bi hoteli sodelovati pri gledališkem orkestru, da se javijo takoj. Vsi reflektanti in reflek-tantke nai se oglasijo takoj v gledališki pisarni. — Naknadne priiave kadilcev. Kadilci, ki se hočeio naknadno zglasiti kot stalni odjemalci, morejo odslej svoje pravilno sestavljene, na vojnopoštni dopisnici napisane prijave podati vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne pri pristojnem oddelku (ekspozituri) finančne straže. Kadilci, ki so po 17. juniju 1918 izoremenili svoje bivališče, morajo razen tesra dokazati s potrdilom onega oddelka finančne straže, ki ie pristojen za njih prejšnje bivališče, da doslej niso imeli karte za kadilce ali pa da so io že oddali. Do karte upravičeni vojaki morajo še posebej predložiti dovolilo finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Naknadne prijave, podane 25. avgusta in 1. septembra 1918. se bodo že vpo-števale pri delitvi tobaka za štiritedensko dobo od 5. avgusta do 1. septembra 1918, katera delitev se bo vršila nekako sredi septembra. —• Šahovski turnir na Oerrskem. o katerem smo včeraj poročali, se ie končal s partijo med dr. Vidmarjem in Re-tijem po trdovratnem boju tako. da dobi prvo darilo Reti, drugo pa dr. Vidmar. — Kaljenje nočnega miru v Kri- ževniški ulici. Na našo tozadevno vče-rajšnio notico smo dobili poiasnilo. iz katere posnamemo, da poročnik, o katerem je govora v tej notici, ni imel povoda se vznemirjati. Pele so se le naše in Češke pesmi in sicer pri zaprtih oknih ter se niso niti sosedne stranke pritožile Če pa je komu slovanska pesem na poti. naj se ie izogne. — Umrl je v Ljubljani g. Anton Sodnik. & kr. sodni sluga v pok. Pogreb se vrši iutrL N. v m. p.! Preostalim nase sožtklje! — Strel v Jenkovi ulici. Predvčerajšnjim ponoči ie nekdo vstrelil iz brovninga v neka vezna vrata * Jenkovi ulici. Strel ie prebil vezna vrata. Zjutraj so našli kroglio. — Aretirali so uslužbenca dmžbe za straženje in zaklepanje Kocjana, ker je v Bambergovi tiskarni ukradel dva jermena, kar sam poznava. Jermena sta vredna 10.000 K. 1» Velik« Rafcne pri Grosupljem Veliko neurij i<* obiskalo Radensko doline Strašen vih*r i«=> divjal dne 19. avgusta celo nonoMne ;n napravil na polju občutno ikedo. 2e itak slabo letino bod*1 počasi nni .To df^vie. Padala ie *"ud' oreeei deoo: . ►oč* davili se bode-*no sedaj samo > »le-edo rekviriranje; kako dobr^ tekne ia pridelek Ljudje so kljub temu do^re ^oli* ker kmalu se zdani in prišel bode dan plačila za njih muke in troljenia TTČitelistvo novomeškega okraj* brez razlike političnega mnenja se va bi v svrho razgovora in enotnega postopanja elede na nabavo živil, obleke in obuvala na prijateljski sestanek, ki bo dne 27. avgusta t. 1. ob 11. uri v stari gimnaziji v Rudolfovem. Osebno se ne bo nihče vabil. Ker ie sestanek važen za vse učiteljstvo in se bodo storili važni ukreni, se vabi vse učiteljstvo. da se sestanka zanesljivo ude* Pogrešan pomorščak. Anton Kon-čar, roien 1SS2., posestnik na Malem Vrhu pri Litiji, je bil pomorščak drugega razreda na hojni ladji »Zentac, ki se je potopila dne 16. avgusta 1914. Med rešenimi pomorščaki se Končar ni nahajal in od takrat dalje ni nič več znanega o ni<*m. Na prošnjo žene uvaja deželna sodnija postopanje v namen proglasitve pogrešanca za mrtvega. Ako se Končar ne zelasi do 20. avgusta 1919. bo po zopetni prošnji s strani žene proglašen za mrtvega. Dva tovorna vlaka sta trčila pri Otočah na Gorenjskem včeraj dopoldne. Pet vozov je močno poškodovanih. Ranjena sta precej dva železničarja Vinko Schreiber in Henrik Brener. Iz Zagorja. Že par tednov imamo na naši železniški postaji popolnoma nemškecra uradnika. Slovenski ne razume prav nič, nasprotno so pa naši slovenski uradniki, ki govore po 3 in več jezikov na Tirolskem. Zcornjeim Štajerskem itd. Če bi se zgodilo v kakem nemškem kraju, da bi nastavili kakega železniškega, uradnika, ki bi znal samo slovensko (katerih pa sploh ni) to bi bil krik in vik. in gotovo bi ne bil tak uradnik ne 3 dni na svojem mestu. A pri nas, v prebujenem Zagorju ie stvar drugačna. Radi nemškega uradnika znajo skoraj vsi naši ljudje nemški, posebno naše gospe in gospodične se čutijo srečne, če švabkari-jo s tem gospodom. Železniška uprava se seveda veseli takih poiavov. češ, glejte, koliko Nemcev je v Zagorju, tam ie nemški uradnik potreben. In te stranke se pozdravljajo: »Prost naš rod!c . . . Obesili so danes v Gradcu drvarja Petra Rannerja, ki je bil 15. maja pred poroto obsojen na smrt, ker jo lani 29. septembra na planinah napadel in umoril kontoristinjo Hermino Preinfalk z Dunaja Obesil ga ie rabeli Lansr Kino Ideal. Spored za danes, četrtek 22. avgusta, Predvaia se sijajni indijski film v 5. delih »Znani«, ki bo slavnemu občinstvu ugajal že vsled svoie izvanredne, eksotične vsebine, prelepih s^enerij, krasne opreme in prvih igralskih močeh. Poleg teera še: »Bubi se ne gre«, burka v 1 dejanju ter krasni naravni posnetki iz Stanguta, opozarjamo, da igra ta spored samo dane3 in jutri v petek: mladini ni primeren. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob na vrtu s spremijevanjem izborne gledališke rodbe. Kino Ideal. Zameniana ie bila v ponedeljek na dolenjskem večernem vlaku potna torba nekega slepega invalida. Prosi se. da dotični izvoli prinesti nazaj v Sn. Šiško. Nova ulica 247, kjer dobi svojo torbo nazaj. Zgubil se je pred 14 dnevi od dež. vlade do Pogačarievega trga avizo in vožnji list za premog, naslovljen na c. kr. vlado in pola z imenikom strank za premog. Pošten najditelj nai odda proti dobri nagradi pri trospej Ivani Treo. Ljubi iana. Cesta na Rudolfove železnico št. 6. Denarnica se ie izgubila na poti od Elizabetne ceste do kolodvora. V dennrnici so tudi vojaški dokumenti. Najditelj naj odda denarnico z dokumenti na Ambroževem trgu v hiši It. 7. Dobi dobro nagrado. Aorovizaciia. 4- Stranke VI. okraja, ki pri razdelitvi dne 12. t. m. niso dobile krompirja, ga dobe v petek dne 23. t m. pri Miihl-cisnu na Dunajski cesti. 4- Krompir za VII. okra|. Stranke VIT. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila za krompir v oetek dne 23. t. meseca pri Mtiblesinu na Dunajski ce- sti. Določen je tale red: od 10. do 11. dopoldne šL 1 do 170, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 171 do 340, od pol 3. do pol 4. št. 341 do 510. od pol 4. do pol 5. št 511 do 660. od pol 5. do pol 6. št. 681 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 v Stranke naj pripravijo drobiž. + Prodaja praških klobas po zni- • žani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v petek, dne 23. t m. dopoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od št. 1300 do 1400. Vsaka oseba \ dobi XU kilograma; kilogram stane i 6 kron. t Gg. hišni gospodarji se opozarjajo vsled naročila c. kr. deželne vlade, da ne smejo v petek 23. t. m. naznaniti tistih strank - beguncev, katerih hišni glavarji (očetje ozir. možje) so že odšli na svoja službena mesta v Trst, Reko, Dalmacijo in Istro (izvzemši Pulj), ker tukaj ostale rodbine teh uslužbencev, ki so že odšli Iz Ljubljane, ne bodo dobile več izkaznic za živila. -r Nečuveno oreganjanje sestradanih ljudi po kolodvorih. Zadnji čas so začeli organi raznih okrajnih glavarstev z najkrutejšo brezobzirnostjo zasledovati vse potnike, ki imajo pri sebi živila. Pri tem postopajo čisto nepravilno in nepostavno. Urad za prehrano je n. pr. ukazal, da se ne sme zapleniti živil temu, ki jih nese s seboj manj kot 10 kilogramov. Ravnotako je nadzorstvenim organom strogo naročeno, da nimajo pravice z blagom pleniti tudi posodo. Neoziraje se na to, jemljejo ljudem nahrbtnike, košare in druge priprave. Pri vsem tem pa nastopajo pri konfiskacijah tako divje, da padajo ljudje kar v omedljevico. Proti nepostav-nemu postopanju nadzorstvenih organov protestiramo z vso odločnostjo in zahtevamo od c. kr. deželne vlade, da nemudoma od pomore kričečim krivicam. Da se nadzoruje promet z živili, je že prav, a tudi pri takem opravilu se je treba posluževati pameti. Namesto, da bi nadzorstveni organi posvečali pozornost prekupcem, zlasti onim, ki jih je že po legitimacijah prav lahko izslediti, love rajše nerodne domače ljudi, ki so bili primorani poiskati grižljej hrane pri domačih ljudeh na kmetih, če niso hoteli gladu poginiti. Tako postopanje je tem bolj obsodbe vredno, ker deželna vlada in druge obla-ti ne store ničesar, da bi bila Ljubljana z živili dovolj preskrbljena. Štirideset dni je že minulo, odkar so dobili najrevnejši ljudje zadnjikrat krompir in sicer 3 kg na osebo, kar so lahko snedli v očigled pomanjkanju vseh drugih živil — v štirih dneh. Kruh je manjši, moke ni. mesto 20 dkg mesa na teden, dobimo polovico kosti. Neznosne so postale razme*e. Deželna vlada, ki situaciji očividno ni več kos, pa dela položaj še bolj kritičen s tem, da odreja in trpi nečuveno preganjanje sestradanih ljudi po kolodvorih. Prosveta. — »Carniolac, izvestja Muzejskega društva za Kranjsko ima v svoji 1. In 2. številki IX. letnika tole vsebino: Viktor Steska: Slikar Matija Koželj (1842 - 1917), Avgust 2igon: Nov prispevek o Copu, P. Robert Senn: VVer wareu die Grunder von Sittich?, Ferd. Seidl: Zemeljski potres pri Brežicah in Krški vasi dne 29. januarja leta 1917, Dr. Franz Heritsch: Versteinerun-gen aus dem Oberkarbon von Jauerburg-Assling in Oberkraien, dr. J. Ponebšek: Naše ujede, II. nadaljevanje. Slovstvo: Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. (Mantuani.). Kne-zoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič. (M.) — A. Dachler. Die deutschen Siedlungen in Nordost - Italien. (M.) — H. Polscher. Die Huda Luknja und ihre Grotten. (M.) — Dr. P. Reinecke. Die R5merstrasse Emona - Aquileja und ihre Sperranlagen im Bimbaumerwald. (M.) — P. Strohal. Popis desetine iz god. 1518 na vlastelinstvima Bosiljevo i Ribnik. (M.) — Dr. Servac Heller. Jubileum velke dobv. (M.) — M. Murko. Die slavisehe Philologie in Deutschland. (J. D.) — Ferdinand Seidl. Die in Krain und Gčrz - Gradiška 1914 be-obachteten Beben. (Anton Melik.) — Be-rlchtigung. (P. R. S.) — Zapiski: Dr. Jos. Mantuani, T Prof. Alfonz Mtillner. — Albin SeliŠkar, t Jožef Stussiner. — Dr. J. S—r, + Jos. Konstantin Jireček. — Dr. J. S—r. T Dr. Kari Kovač. — Dr. H. Bren, Abbe" Martin Kuralt mej leti 1817—27. — V. Steska. i* M. Stanislava Skvarča. — V. Steska. Kranjski zvenarji na Hrvatskem. — Dr. H. Bren. Stara izjava o naših frančiškanih. — Dr. Gv. Sajovic. Skalni podor v kokrski dolini 1. 1917. — Društveni vestnlk: Dr. J. Š., t Anton Trstenjak. — Društveni odbor za leto 1918. — Dr. N. Omersa. Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko«. — Novi udje. — Umrli udle. — Podobe: Koželj v moški dobi (str. 2). — Koželj v poslednji dobi (str. 10). — 1. Chaetetes sp. n. (str. 62). — 2. Productus cancrinniformis. — 3. Productus carnicus (str. 64). — 4. Splrifer trigonalls var. latus. 5. Rhvnchonella alf. irandirostris (str. 65). — Rlavi lunj (str. 71). — Obrisi letalnih peres pri lunjih (str. 79). — Pepelnasti splinec (str. 82). — Jpsip Stussiner (str. 95). t Anton Trstenjak (str. 108). — Skalni podor v kokrski dounl leta 1917. — »Književni Jug.« 16. številka te odlične Jugoslovanske literarne revije ima sledečo vsebino: Vat ros lav Jagić: Izmjena misli o našim narodnim stvarima prije trideset zodina. Dragutin Do-m j a n o v i ć: vrt u cvijetu (pesmi). Sve-tozar Corovič: Na vežballšto (slika). Miroslav Krleža: Sodomskt bakanal (epski fragment). Tone Kosem: Jošt škropi trte. radii KurtaeičtNa terasi. K o r e w s k i: Ibsenov »Brand« 1 treće carstvo. — Književni pregled. — Beleške, _ »Hrvatska Njiva«. Primili smo 32. broj revijalnog tjednika »Hrvatska Njiva« s ovim sadržajem: Pr. M. L-r.: Historijsko državno pravo i narodno načela — Edo M arko vič: Rekompenzacije. — Dr. A. B a z a 1 a: Recimo koju — o kulturnoj politici — Juraj Demetrović: Agrarna reforma u Hrvatskoj (IV. Korisnici skupoće). _ Smotra: Jugoslaveni I Talijani (dr. Ivo Tartaglia): Klerikalizam i narodno jedinstvo (J. D.): Državno prometa-nje krumpira (E. M.): Obrtna politika (Niki as); Pomoćne škole (Dr. A. B.); O pjesniku slobode (V. Ćorovlć); Stil hrv. katoličke moderne: Odgovor »Savremenl-ku«. — Lis tak: Vladimir V. JankovIĆ: rjdes. — Godišnja pretplata »Hrvatske Njive« Iznosi 36 K; pojedini broj 1 K. Narudžbe prima uprava lista u Zagrebu. Nikoli (eva ulica 8. Razne stvari. * Bolgarski okrožni predstojnik v Burgasu dr. Ruhčev je obsojen na 5 let težke ječe, ker se Je dal v svoji službi podkupovati. * Roparski napad na vlak. Pri Flo- rlsdorfu je napadlo 8 ali 10 mož tovorni vlak in zahtevalo od železniškega osobja. da jih pusti čisto v miru, da oplenljo vlak. Grozili so z revolverji. Roparji so odpeljali več zabojev sladkorja. Slučajno pa Jih le zalotila straža in prijela. * ŽlvO manjka v vedno večji meri rudi v Bolgariji. Zato pa vojaška oblast pridno stika med občinstvom, kje bi dobila kaka živila. Tako se jej je posrečilo Iztak-niti neko skrivališče In zapleniti veliko zalogo svinjske masti in olja. potem pa tudi usnja in blaga. Vrednost najdenih reči znaša 5 milijonov levov. * Razstava nemške umetnosti t SofTJL Nemci pripravljajo veliko umetno razstavo v Sofiji, katero otvorijo 1. septembra. Nai-večji del bo iz privatnih zbirk. Muzeja v Essenu in Stuttgartu sta poslala več slik. Zastopanih bo na razstavi nad 100 umetnikov. Nemci širijo svoj vpliv med Bolgar! kakor le morejo. * Visoke kazni. Senat za dunajski davčni kazenski okra! Je bil obsodil nekega trgovca z usnjem na štiri tedne zapora In globo 973.000 kron, nekega kovinarja na pe* mesecev zapora In globo 568.200 K, nekega trgovca s svilo na globo 319.1000 K m nekega mesarja na globo 196.000 K. oziioma tri tedne zapora. * Strupene gobe. Na Dunaju so predvčerajšnjim zopet pripeljali v bolnišnico neko družino osmih oseh, k! Je Jedla strupene gobe. Doslej Je umrlo 7 oseb vsled zastrupljenja z gobami. Nekega prekupčevalca so zaprli. Nadalje se poroča z Dunaja, da sta zopet dve osebi umrli za za-strupljenjem z gobami. Nanovo so pripeljali v bolnišnico dve družini, oboleli vsled uživanja slabih gob. Doslej Je obolelo 60 oseb, umrlo 10. Darila. Za Javno ljudsko knjižnico Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je daroval gosp. Fran Klemene, trgovec na Dolenjski cesti, mesto venca na krsto pokol. gosp. Lovro Sarcu 50 K. Najlepša zahvala! Darovi za goriške begnnee. Pre-častiti knezoškofijski ordinarijat vi Ljubljani je poslal Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 607 K 62 v. kot zbirko raznih preč, župnih uradov, in sicer: župnija Sv. Križ nad Jesenicami 56 K 70 v; župnija Jesenice 2S2 K: župnija Slavina 30 kron: župnija Trebelno 25 K; župnija Stolnica v Ljubljani 96 K 38 v; župnija Ihan 11 K 54 v; župnija Zagradec 50 kron: duhovnija Trnje 21 župnija Mavčiče 36 K. skupaj 607 K 62 v. Pre-častiti gospod P. Bonaventura Franc Savec, vojni kurat, volna pošta 220, le ponovno že daroval za goriške begunce, to pot 55 K. Vsem blagim darovalcem, prečastitemu ordinarjatn in proč. gospodu P. Bonaven. Fr. Savcn izrekamo tem potom naitoplejšo zahvalo ln kličemo: Bog povrni obilokrat! — Posredovalnica za goriške begunce ▼ Liubljani. Izdajate!) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sporočamo, da nam je danes umrl naš dobri soprog In oče NTON SODNIK C kr. sodni sluga v. p« Lepo kakor je živel, je tudi umrl. Pogreb od Mestnega trga št 24 dne 23. t m. ob 4. pop. LJUBLJANA, 21. avgusta 1918. Antonija Sodnik roj. Zelen, soproga; Harfja Sodnik, učiteljica; prof. Alojs Sodnik, nadporočnik; Inž. Anton Sodnik, nadporočnik; eksp. akad. Josip Sodnik, nadporočnik; tehn. Rudolf Sodnik, poročnik, otroci. Potrtega stcs javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nama je umrl po kratki mučni bolezni edini sinko, prvololec FRANCI KARLOVŠEK v H. letn svoje starosti. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 19. avgusta 1918 na pokopališče celjske okolice v lastno grobnico. Ohenem te zahvaljujeva vsem onim, ki so nama stali zvesto ob strani v bolezni najinega ljubljenčka, čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev, vsem onim, ki so spremljali najinega edlnca na zadnji poti na pokopališče in vsem, ki so nama izrazili k težkemu udarcu svoje prijateljsko sočutje. NA LAVI PRI CELJU, 20. avgusti 1918. Franc in Marija KarlovSek. Zahvala. Za vse Izraze iskrenega sočutja povodom izgube naše ljubljene Vere za poklonjene vence njenih prijateljic, krasno cvetje, petje in obilo udeležbo pri pogrebu izreka globoko-Cutečo, najiskrenejšo zahvalo rodbina Klinieva. ČRNOMELJ, 22. avgusta 1918. » SLOVENSKI NAROD" dne 22. avgusta 1918. 19 0. štev. Prode se popolnoma nov 4276 otroški voziček ter jako fino moško kolo s staro pnevmatiko. — Naslov pri npravnfštvu »Slov. Naroda«. Spretna, jako poštena kuharica:: se ob visoki plači Išče sa tafcol k 2 osebama. Nasfoirpove upr.'»SI. N.s.4288", Gg. lovci! Na inserat »Slovenskega Naroda« pod »lovec 404"* Istrski brak in paska sta prodana. 4303 Nekaterim gg. lovcem bom izkušal po možnosti ustreči. i ia takoj ali za 1. oktober kompletno STANOVANJE Tesar|e In mfearje proti dobremu plačilu (sa hrano in stanovanje skfbljeno) sare|s*e AKTOM STE IM I m, Lfnaljaaa. Jeraaova mite« si 11. 175 litun dojiljo k tri mesece staremu otroku. Natančne ponudbe z navedbo pogojev prosim pod Šifro „Otrok 4307'* na upravništvo »Slov. Nar.« 4307 Kolarskega in kovaškega poataćnika četudi nemeblirano. 4301 Ponudbe na upravništvo »SI. N.« pod „oktobar 4301"._ Izgubila se je v Ljubljani, it sredo, 14« t. m. 3 Pošten najditelj naj jo prinese v naSe upravništvo, kjer zve za naslov. .Dobi nagrado v živilih. 4293 sprejme m ^ izdelovalec raznih voz M.LožarpDragomelj.p. Domžalah. Stanovanje zastonj ""f^i dobi stranka, ki je vajena kmetije in bi oskrbovala kravo. Kje ? pove upr. »SI. Nar.« 4296 ^niestilo zamaškov! Impregnirana lesena veha (čep) s križno zarezo »Fix* (patent prij.) nudi zanesljiv zatvor steklenic i i vsake vrste in se dobavlja v vseh razsežnostih. Praska parna t nraaakor Stern ARenner, Ptcrs, VIII., Pruhon. 4399 ¥saka dama naj čita ojo velezanimivo navodilo o modernem negovanja gradit. Iskušen svet pri vpadi os ti in pomanjkanju Nujnost!. — Pišite zaupno na Ido Krause, Požnn, Pressburg Ogrsko Sctiansstrassa 2. odet./41. Pri vseh trafikah in zalagateHth se dobiva Morathon'' ^■^^^fSfthCIO ' nikotin paralizujoči dodatek "k ^•■»■^o» tobaku, je razpečavanje dovolilo c kr. finančno ministrstvo. — Tpbakarnarji naj vprašanja in naročila naslove na: Ondmn- n. Mdrafhon-Fabaat, Abt. D, Th. Morath, Gradec, Frankergasse 24. 4173 za tabak za cigarete in za pipo v po predpisih kolkovanih zavojčkov. priznano najboljši in najstarejši, hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevalec korenin £!£-SALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani Aafio očesa, fecadnvtae, roiano-fcezo. Uspeh jamČen. Gena 3iC3vplačo ltojoK, aktJvrtetao ooktado 200 K ki s pnvico do za to službo naj pošljejo svoje pjosnje dežekiema odboru"cfo 20/ septembra 1916 in jim prilože dokazila o starosti, ~^^^wpp tofiS^anja zdiavui^e prak$g, afr3^škqp držav- en sktfbovanju ter jrnfivViiju tv.Tuiuu c uiti ru aitv. l/i Trni , iietvu, firični sposobnosti, nravnosti, đoseđan ibanjH slovenskega in nemškega jez*a. Od deselnega odbora krattjskeg* Kupujem vsake količine 4283 e as a Destilerija in rafinerija Vladimir Arko, Zagreb. i DAMSKA t-i MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna In praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura B 8*-, 12*-, 20«—, na leta trpežna K Ba>— M, najfinejša pa K 44.— la K S0a— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 4a>— X. Po-Siljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SH. Potokv Donaf, VI. StiaaaaaaaaalS. 1199 JIDRIJA" Mirodilnica hi zaloga fotografskih aparatov ter potre rr: čin. m ebteke „TEKLAu. Pnlal praški. CbtHi a sltamike „STR0-JIM". Ntdosiestilo tobaka. Nadoaie-smo toatetneca mili. ..ROŽNI PRAŠEK'4 najboljše sredstvo za ne^ova-fjcpottl. PniatalMii doira sredstva proti akdjeai. — Parflari ai diSave. fltiiatia xa ksojtftifaaje Jajc — : Acetilenski aparat: se malo rabljen, za 60 luči, zraven 60 metrov cevi, potrebni gorivci in obločnice, se eano preda. Naslov v uprav. »Slov. Naroda.« 4269 Prazne zaboje velike in majhne, prodaja po zmerni ceni Konsuiano drnStvo ss Lj!ib-1|sbo ta okolico« skladUće v Šižki, Kolodvorska ulica. 4231 Izgubil se Je na flofovcu bel pes s črnimi lisami. Sliši na ime »Keko« in ima pristrižen rep in ušesa. Kdor ga najde, naj ga odda proti dobri nagradi ali za živila pri g. Jesihd, g -stilničarju v Rudniku. 4230 Sprejmeta se tako] I afij| čevljarska ^~ pomočnika, dobro lzvežbana v vseh čevljarskih delih, plača od 25 do 35 kron as teden s hrano in stanovanjem. — Nastop takoj. Maki Polnlk, čevljarski moj s ter, Srednje Gameljne nad Ljubljano. V bolfio trgovino se aprojamo uce zmožna slovenskega in nem. jezika v govoru in pisavi, dobra računarica in prikupljive zunanjosti. — V šivanju izurjene imajo prednost. Stanovanje in hrana zunaj hiše. Natančne ponudbe na upravniStvo »Sloven. Naroda« pod „Marljiva ln potisna 4224". V lepem kraju aa Ooreaiskem se proda) iz proste roke velika v kateri je bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji na lepem, prometnem prostoru, v neposredni bližini cerkve, sodnije in kolodvora. V hiši je vodovod in električna luč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 4289 Vojno-kreditni zavod išče uradnico zmožno v govoru.in pisavi slovenskega In nemškega jezika ter strojopisja za tajništvo v Ljubljani. Ponudbe naj se naslovijo na iaj-nlstvo volne-kreditnega zavoda v Ljubljani, Poljanska cesta 2. 4311 Povečane slike do naravne relikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Kovček prvi fotografski in povečevalni zavod v Cjnbijati Kolouvorska nI. 34 a. Išče se za 1 september opremljeno ali prazno dve sobi in kuhinja. Ponudbe pod „1. J. 4284«' na upravništvo »SI. Nar.« 4284 Sprefme se k večji trgovini z lesom nekajletno prakso v enaki stroki, zmožnega slovenske, nemčke in laške korespondence ter knjigovodstva. Ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošiljajo na upravništvo tega lista Dod naslovom „rWn-kOTić". 4282 znmnšhe m vreče in plačujem za nove zamaške od steklenic E110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške do E M.— za kg, dolge šampanjske zamaške, m umetne, za komad do E h— m vreče do E14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. Ea Landskroner9 alaloa vreo ia zama-it. 15. Mesečna soba lepo meblirana, s posebnim vhodom in razgledom na cesto,se odda zal.sep- tesaaer solidnemu gospodu. 4302 Kje ? pove upr. »Slov. Nar.* lišim soba z lastnim vhodom se odda. Ob preskrbi živil tudi s brano. 4294 Naslov v upr. »SI. Nar.« PRODAJALKA slovenskega in nemškega jezika vešča se sprejme tafeof. M, Berdajs, trgovina z mešanim bla-om in semeni, Maribor. 4270 Prazne vreče vsake vrste in suho gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj'h dnevnih cenah tr«:. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Sprejme se ;lužhin]o k dvema otrokoma na Češko k slovenski rodbini. Plača po dogovoru. Hrana zagotovljena. 4275 Natančneje se zve e Hrenovi nllcl št. 14, I. nsdstr. Kuharico veščo tudi vseh drugih hišnih del sprejme takoj v sluibo mlad zakonski par. — Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda'. 4257 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. BI. RAJfT, Krani. 2693 đ^TKanra dobro obran ene vSnaise in tadi od slivovhc, t?c?incvoa Plačam po dogovoru. Imam tudi nekaj metrov drv ia prodati. — Preme 3en?!c, M.rrl e Terezije cesta st. 1. (Gajev vrelec) priporoča v večji množini aH posamezne zaboje Franc Sitar, zaloga piva Ooss, L ubijana 7. 9338 Kupi se dober lovski pes (fermač) ne nad dve leti star. 4249 Ponudbe: Iv. Stepančic, Renče pri Goric:. Srbečico, hraste, lišaje *'<*mni prav naglo dr. Fle^i-a izvir, postav, varovano „SKABA-F05*^5U- mazilo. Popolnoma brez duha In ne maže. Poskusni 'unček K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—. - Dr. L Flesctfs Kronen-Apotheke (6y0r), Raab Ogrsko. - Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem jelena1', LJnbllana, Marijin trg. 880 JfmT Pozor na varstveno znamko ,,8SABAF0RM" m Pri razpečevalnici konj v Kranju pride dae 26. avgusta L L ob 9. url dopoldan okrog 20 konj različni velikosti in dve frebeti na lidtacijo. licitaciji ima^o dostop samo taki reflektantt, kateri se izkažejo, da imajo od glavarstva pofejeno fegitrmacijo za nakupovanje konj. Za tiste li cimane konje, kateri od 1. avgusta 1918 pri knpdh poginejo ali ako se jih mora zaklati, se ne da nobenih nadomestllnih konj več, kakor je bilo popreje. II 4078 pip"* Priporočam prvovrstna vozna kolesa rad- s torpedo prostim tekom Ud. dokler Se zaloga traja. (Brez pnevmatlkd.) ICN. VOK, Specialna trgovina šivalnih strojev in koles. LJUBLJANA, Sodna ni. st. 7. 4306 aiSepši obraz I Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se Je slednjič posrečilo v BUl malo dneh brez sledu odstraniti vse pege, ogroe, mozolje, Hfl gube, nosno in okrasno rdečico. — Popotno jamstvo. — BK Oblastveno varovano. — Presenetljivo v največji meril — BH Koža postane takoj voljna in mladostno sveca, gube se Iz- Btt gladijo, Vi pa postanete bleščeče lepi m mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj- HS sloviteiši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pi*4te takoj na |Bi| L. Decker, Dunaj 36, Faefa 19, Abt. 36 nakar dobite & en- H desni recept z navodftom popolnoma zastonf. — Prosi se H2 znamka za odgovor. 4136 B5£ :;«?r^ UMETtfO OMOJEMJE bo samo Vaša korist toda ne odlagajte! Zahtevajte takoj ponudbo na 20°|o kalijevo sol in 14°|„ kainit Poznejših naročil vslad težavnega uvoza ne bo mogoče izvrSrtt! — Pojasntta so Vam na razpolagoi — Jamstvo za kakovrst. 3969 Bar Vinko VatoK, veletriec/ Žalec, Spodnje Štajersko. 52 lice, vilice « »^*oj nsitothri m mote odmah dobiti hod CORONICA & PUŠIC, DUNAJ VIS., ALBfRTOASSE 14. SMm po 14, It, 24, 31 krma. taci. Tillo. oalBneJia vrst po 31 S tno.t. Bru, tetaa, solidna poaleiko. 4293 4E 28 1 26 80 17372410 06 L7