AZIL ZA BIDAULTA? »Journal do Brasa« poroča,' da je bivši francoski premier in vodja OAS Georges Bidau.lt zaprosil za politični azil v Braziliji. Po poročilu tega lista Francija tie bi protestirala. če bi B&Ueult azil res dobil. Zunanji minister Lima pa je izjavil, da njegova vlada ve o Bidaultovih namerah, da t ruimi i, s 01 o ti, m. muci 1N3 • uto imun • eni 20 on PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE I 1 /vf •: . “H*!* OP I- MAJA 196» PO ZpKUgfTVI »t|PPWE PRAVICE«. čv £-‘ , ' JO. 10 JE 5.- OKTOBRA HM USTAMOVHA KOMUNISTIČNA PARTIJA OL1S1LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L IS BIff 1 Rt-AT? N- g LgrA • •*** •••»»* m-A 1841 omNOVBAdsvoinniutl FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK] — -<*- _ % ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK Prvo Izdajo Kako bo uveljavljena nova listava Beograd. 29. marca. (Tanjug) Komisija za ustavila vprašanja je poslala zvezni ljudski skupščini osnutek zakona o uveljavljenju ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga bodo skupaj z osnutkom nove ustave obravnavali na seji skupščine, sklicanni za 7. april. Z osnutkom tega zakona so urejene štiri osnovne sku-pinne problemov: uveljavljenje in uporaba ustavnih določb; ustanovitev organov fe-do: racije po novi ustavi ter način poslovanja sedanjih zveznih organov do volitev iri konstituiranja zvezne skupščine; uskladitev sedanje zvezne zakonodaje z ustavo in prilagoditev organizacije zvezne uprave ustavnim določbam. Po osnutku zakona začne ustava veljati, ko jo razglasi zvezna ljuuska skupščina. Njene določbe bi sc uveljavljale ed trenutka razglasitve. Fiedvidenih pa je ne za j bistvenih izjem v tem načelu. Prvič, ustavne določbe, ki se nanašajo na organizacijo in sestavo organov federacije, se bodo uporabljale od dneva konstituiranja nove skupščine oziroma od dneva, ko bodo ti organi ustanovljeni. Drugič, veljati ne bi začele takoj ustavne določbe, katerih uveljavljenje zahteva revizijo veljavnih zveznih zakonov, ki jih je treba uskladiti z novo ustavo. Te določbe bi se uporabljale, ko bi bili veljavni zakoni usklade-ni z novo ustavo, najpozneje pa v dveh letih. Do konstituiranja nove skupščine bi predsednik republike, zvezni izvršni svet in sedanji zvezni organi u-prave nadaljevali delo po veljavnih predpisih in pooblastilih. 2e s tem bi se ustavne določbe, ki se nanašajo na organizacijo in sestavo organov federacije, ne uporabljale do konstituiranja zvezne ljudske skupščine oziroma do izvolitve predsednika republike in zveznega izvršnega sveta. Prav tako bi ostali do konstituiranja nove skupščine na svojih položajih predsednik, podpredsedniki in sekretar zvezne ljudske skupščine ter njen administrativni odbor in komisija za tolmačenje zakonov. Ker zvezna ljudska skupščina po razpustu ne bo mogla opravljati funkcij najvišjega predstavniškega telesa federacije, bi dobil zvezni izvršni svet pooblastilo. da do konstituiranja nove skupščine lahko uveljavlja ukrepe, ki se pokažejo kot neodložljivi za zagotovitev stabilnosti gospodarstva ter za izpolnjevanje zveznega družbenega plana in proračuna. ZIS bi v tem obdobju lahko razpolagal z družbenimi sredstvi v okvirih, v katerih je za to pristojna zvezna ljudska skupščina V celoti ali delno bodo razveljavljeni zvezni zakoni, ki niso v skladu z novo ustavo. V celoti bi nehali veljati zakoni, s katerimi sta urejena organizacija in delo ljudskih odborov, določbe osnovnega zakona o upravljanju gospodarskih podjetij in viš- Nodaljevonje na zadnji stran. Seja republiške ustavne komisije Ljubljana, 29. marca. — Pod predsedstvom tovariša Mihe Marinka je bila danes 8. seja republiške ustavne komisije. Komisija je obravnavala osnutek ustave Socialistične republike Slovenije in predlagala še nekatere manjše spremembe in dopolnitve. Prav tako je komisija obravnavala osnutek zakona o izvedbi u-stave, osnutek zakona o organizaciji in delu izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije, osnutek zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije in o-snutek zakona o volitvah od. bomikov občinskih in okrajnih skupščin. Komisija je dala k posameznim osnutkom zakonov še nekatere redakcijske spremembe. ki se. nanašajo na u-sklajevanje z ustreznimi zvez-, nimi zakoni in ki predstavljajo preciznejše formulacije. S tem je republiška ustav, na komisija zaključila svoje delo. Osnutek ustave SR Slovenije in spremljevalne zakonske predpise bo komisija dostavila v obravnavo republiški ljudski skupščini. Predsednik Lopez Mateos BEOGRAD, 29. marca. (Tanjug). Danes je prispel na uradni obisk Jugoslaviji predsednik Združenih držav Mehike Adolfo Lopez Mateos. Predsednika Lopeza Mateosa in njegovo soprogo, gospo Evo Samano de Lopez Mateos, sta na letališču »Beograd« v Surčinu pozdravila predsednik FLRJ Josip Broz Tito in njegova soproga Jovanka Broz. Letalo z mehiškim predsednikom in njegovim spremstvom se je spustilo na letališču v Surčinu točno ob enih popoldne. Posebno letalo z visokimi gosti iz prijateljske Mehike so od jugoslovanske meje do Beograda spremljala letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Mehiškega predsednika so pozdravili na letališču tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsedniki ZIS Edvard Kardelj, Aleksandar Ranko-\ ič, Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni sekretar za obrambo generai armije Ivan Gošnjak, člani ZIS Boris Kraigher, Miloš Minič, Avdo Humo, Jakov Blaževič, Vladmir Popovič, Sveti slav Stefanovič in Kiro Gligorov ter druge visoke osebnosti. Na sprejemu so bili tudi jugoslovanski veleposlanik v Mehiki Gustav Vlahov, mehiški veleposlanik v Jugoslaviji Delfin Sanchez Juarez ter šefi diplomatskih misij, akreditirani v Beogradu. Predsednik Tito m njegova soproga sta najprej prisrčno pozdravila mehiškega predsednika in njegovo soprogo ter njuno hčerko Ave Lopez Mateos, nato pa je predsednik Lopez Mateos predstavil predsedniku Titu elane uradnega spremstva: zunanjega ministra Manuela Tello, ministra za industrijo in trgovino RarUa Salinasa Lozann, privatnega sekretarja predsednika republike generala Humberta Romera, šefa generalštaba generala Jose Gomez Huerta, rektorja univerze v Mehiki dr. Ignacia Chaveza, šefa protokola Federica Mariscala, predsednika konfederacije trgovinskih zbornic Navarro, predsednica industrijske zbornice Cardoso in člana bančnega združenja Legorre-to. Nato je predsednik Tito Nadaljevanje na zadnji strani PRISRČNO SREČANJE PREDSEDNIKOV LOPEZA IN TITA na beograjskem letališču. Telefoto: Tanjug »Izraz resnično prijateljskih odnosov med obema državama« Govor predsednika Josipa Proza Tita Predsednik Tito je stopil k mikrofonu in z naslednjim govorom izrazil dobrodošlico predsedniku Lopezu Mateosu: »V veliko veselje mi je, da lahko zaželim Vam, Vaši cenjeni soprogi in hčerki kakor tudi Vašim spoštovanim sodelavcem dobrodošlico in prijetno bivanje v naši državo, Zlasti nam je ljubo, da imamo priložnost pozdraviti tako visokega gosta iz dežele, ki je geografsko daleč, našim narodom pa blizu po čustvih in težki zgodovini, po skupnih težnjah k miru na svetu in progresivnemu razvoju. Zlasti mi je v zadovoljstvo, da pozdravljam v Vas predsednika prijateljske države, ki si po Vaši zaslugi s svojo miroljubno vlogo in aktivnostjo pridobiva čedalje večji ugled v svetu. Iskreno smo veseli Vašega obiska. Ta obisk je izraz resnično prijateljskih odnosov, ki že zdavnaj vladajo med našima deželama, in izraža hkrati skupno željo naših narodov, da bi se še bolje seznanili in zbližali in da bi razvili še tesnejše odnose. Zelo cenimo možnost za neposredno izmenjavo mnenj, ki nam jo nudi Vaš obisk, ker bo ta izmenjava, o tem sem prepričan, koristno in pomembno prispevala tako k našim medsebojnim odnosom -kakor tudi h konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju. . . Narode Mehike in Jugoslavije povezujejo čustva medsebojnih simpatij ter mnoge skupne lastnosti iz njihove-^ga herojskega boja za svobodo in napredek, prav tako pa tudi njihova prizadevanja za okrepitev miru in enakopravnih odnosov med narodi. Znana in zelo blizu nam je slavna revolucionarna preteklost mehiškega ljudstva, s katero je napisalo svetle strani v zgodovino naprednega človeštva. Z zanimanjem »Navdušenje ljudi, ki gredo naproti starim prijateljem« Govor predsednika Adolfa Lopeza Mateosa O## Nadaljevanje na zadnji strani Predsednik Lopez Mateos se je zahvalil za dobrodošlico z naslednjimi besedami: »Gospod predsednik! V imenu svoje družine, svojih spremljevalcev kot tudi v svojem imenu se Vam prisrčno .zahvaljujem za besede dobrodošlice, ki ste mi jiji namenili. -..V’ teh trftnutkih se izpolnjuje mojatiiavna želja, da bi spoznal to deželo in ponudil Vam, gospod, maršal, članom Vaše vlade., in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu svojo roko v znamenje iskrenega prijateljstva. Pri prvem pozdravu, ki so nam ga naklonile vaše letalske sile ob prihodu v jugoslovanski zračni prostor, nas je prevzelo navdušenje ljudi, ki gredo naproti starim prijateljem. Gospod predsednik, v svojem govoru ste omenili podobnosti, ki so med našimi narodi, predvsem pa podobnosti, kar zadeva vztrajni in neutrudni boj za svobodo in pravico. Mehika je od nekdaj občudovala junaško - jugoslovansko ljudstvo, čigar zgodovina je večni vzor požrtvovalnosti in patriotizma. Duh vašega ljudstva, ki je stalo na poteh vseh invazij, ni klonilo pred zlo usodo, in mi zdaj, ko vidimo to čudovito sliko njegove enotnosti, neodvisnosti in svobode, izrekamo globoko priznanje njegovemu sto in stoletnemu neutrudnemu boju. Vaša izjava, da je Mehika miroljubna država, nas navdaja z resničnim ponosom, ker je naša najdražja in stalna težnja, doseči in ohraniti mir. Mehiško ljudstvo nikoli ni prijelo za orožje zaradi osvajalnih vojn. V vsej svoji zgodovini nikoli ni poskušalo svojemu nacionalnemu ozem- Nadaljevanje na zadnji strani Ženeva: teleprinter Moskva- Washington Ženeva, 29. marca (AP). — Na današnji seji razorožitve-nega odbora OZN, na kateri so razpravljali o tem, kako preprečiti, da bi po naključju ali zaradi napačne presoje izbruhnila vojna, je govoril ameriški delegat Stelle. Ponovno se . je zavzel za vzpostavitev stalne teleprinterske zveze med voditeljema obeh velesil. Stelle je poudaril, da se je v nedavni krizi zastran Kube pokazala potreba po takšni zvezi, ki bi jo bilo mogoče uporabljati tudi za telefonske pogovore. To je prvi izmed treh ameriških predlogov, o katerih ZDA sodijo, da so izredno važni za odvrnitev slučajnega izbruha vojne. Po drugem predlogu naj bi se obe strani vnaprej obveščali o vojaških premikih, po tretjem pa naj bi izmenjali majhne vojaške misije. Sovjetski zvezi se zde ti predlogi manj važni in se noče podrobneje razgovarjati o njih. Ameriški delegat Stelle je dejal, da bi bilo tveganje vojne manjše, če bi sprejeli tako imenovane vzporedne razorožit vene ukrepe, ki jih je mogoče naglo in z lahkoto uveljaviti, ker ne terjajo mednarodne verifikacije in ne podirajo ravnotežja sil. Sovjetski predstavnik Carap-kin je glede današnjega ameriškega predloga izjavil, da ga bo sovjetska delegacija proučila, potem pa je začel pojasnjevati sovjetsko stališče glede vojaških oporišč na tujih ozemljih. »Zaradi atom. skih raket v vojaških oporiščih lahko vsak trenutek nastane spopad,« je poudaril Carapkin. Obtožil je ZDA, da odkrito oborožujejo protirevoluci-onarje za napade na kubansko ozemlje, zahodne države pa. da jemljejo v nevarno- zaščito zahodnonemške revanši-ste. Carapkin je govoril o likvidaciji vojaških oporišč v Ve. liki Britaniji, Italiji in Tur. čiji kot o »slabi utehi«, kajti »ta oporišča naj bi zamenjalo veliko število letal in podmornice, ki bodo krožile po Sredozemlju«. V današnji debati je govoril tudi britanski delegat God. ber. Rekel je, da bi lahko imelo usodne posledice in bi bil ogrožen mir, če bi sprejeli sovjetsko deklaracijo o u-miku raket iz tujih oporišč. V Siriji ustanavljajo fronto unionističnih sil V nje] ne bo desničarjev in komunistov KAIRO, 29. marca (Tanjug). — Dopisnik lista »Al Ahram« poroča iz Damaska, da tam pripravljajo ustanovitev enotne fronte sirskih unionističnih sil. Sodijo, da bo ta fronta obsegala skupino na-cionalistov-unionistov, skupino arabskih nacionalistov, neodvisne nacionaliste, Arabsko fronto in stranko Baas. Nekaterih desničarskih grupacij, pa tudi sirske komunistične partije ne bodo sprejeli v fronto. Najvidnejšim predstavnikom teh skupin so pred nekaj dnevi odvzeli politične in državljanske pravice na podlagi posebnega odloka nacionalnega sveta sirske revolucije. V Kairu sodijo, da je ustanovitev enotnih front v Iraku in Siriji, ki bosta imeli enak program, priprava za ustanovitev federacije treh arabskih držav — ZAR, Sirije in Iraka. MEN poroča, da je po ukazu sirskega ministra za kulturo in prosveto odpravljena cenzura za filme, ki jih bodo odslej uvažali iz Egipta v Sirijo. V Kairu z zanimanjem pričakujejo jutrišnje 29. redno zasedanje sveta Arabske lige, ki se ga bo udeležilo vseh 12 članic, tudi Jordanija. Na dnevnem redu so med drugim vprašanje Omana, problem EGS in njenega vpliva na gospodarstvo arabskih držav in poročilo generalnega sekretarja o dejavnosti Arabske lige v preteklem letu. Pričakujejo, da bodo razpravljali tudi o iraški zahtevi. naj bi predstavnik Iraka postal pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige. AP poroča iz Bejruta, da je libanonska policija aretirala včeraj uglednega voditelja sirske komunistične partije Artina Madojana. Prijeli so ga v trenutku, ko je tiskal Iptairtr g -napadi na »določene arabske države«. Ma-dojan je bil eden izmed najožjih sodelavcev generalnega sekretarja KP Sirije Kaleda Bagdaša. Libanonska policija je začela zapirati komuniste zaradi tega, ker so se pred nekaj dnevi pojavili v Bejrutu letaki, ki protestirajo proti francoskim jedrskim poskusom v Sahari in obsojajo iraško in sirsko vlado zaradi preganjanja komunistov. Radio Bagdad poroča, da se je vrnil iz Alžira v Bagdad iraški minister za agrar- no reformo Hamadi. Hamadi je izročil predsedniku alžirske vlade Ben Beli osebno poslanico iraškega predsednika Arefa. Delegacija ZSJ spet v Moskvi Moskva, 29. marca. (Tanjug) Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič se je s člani jugoslovanske sindikalne delegacije po dvodnevnem obisku v Irkutsku in Bratsku vrnil nocoj v Moskvo. Tako v Irkutsku kakor tudi v Bratsku so sovjetski gostitelji priredili jugoslovanskim gostom zelo topel sprejem in jih seznanili z gospodarskimi uspehi irkutske oblasti in z delom sindikalnih organizacij. Ko se je jugoslovanska sindikalna delegacija vračala v Moskvo, se je za nekaj časa ustavila tudi v Omsku. Jutri bo delegacija odpotovala na obisk v Volgograd. Helsinki: zaupnica in konec stavke Stockholm, 29. III. (Tanjug.) Finski parlament je danes popoldne izrekel zaupnico vladi premiera Kar-jalainena in odobril ukrepe za prenehanje delne stavke državnih uradnikov. Za zaupnico so glasovali 104 poslanci, proti 80. Vprašanje zaupnice in zahtevo po posebnih pooblastilih je vlada postavila včeraj, potem ko ji ni uspelo doseči kompromisa s socialnodemokratskim sindikatom, ki je organiziral stavko. Sinoči pa so vendarle dosegli kompromis in s tem je bila končana skoraj mesec dni trajajoča stavka poštnih, železniških in carinskih uslužbencev. McNamara: »Zmage v jedrski vojni si ni mogoče zamisliti« izjave ameriškega vojnega ministra v kongresu \VASHINGTON, 29. marca. (Reuter). Tu so danes objavili poročilo o seji proračunskega pododbora predstavniškega doma. ki je bila februarja in na kateri je med drugimi odgovarjal na vpra_ sanja tudi ameriški obrambni minister McNamara. V cenzuriranem poročilu za tisk je rečeno, da je McNamara izjavil med drugim, da v morebitni atomski vojni nobena v vojno zapletena stran ne bi mogla zmagati. McNamara ki je imel v mislih ZDA in Sovjetsko zvezo, je poudaril, da bi obe strani pretrpele tako hude izgube, da bi ti dve svetovni velesili postali »drugorazredni ali tretjerazredni« držati. McNamara je nadalje izrazil mnenje, da ZDA presegajo Sovjetsko zvezo po vojaški moči, zlasti v atomskih silah. Rekel je, da imajo ZDA v Evropi več tisoč kosov atomskega orožja in da ga bodo uporabile, »če bo potrebno, da zaščitijo svoje življenjske interese«. Ko je McNamara nadalje razvijal svoje domneve, je izrazil mnenje, da bi ZDA lahko preživele morebitni sovjetski napad, in je v nasprotju s svojo prejšnjo trditvijo dejal, da bi Združenim drža- vam Amerike ostalo toliko sile, da bi lahko uničile Sovjetsko zvezo. ZDA za zdaj ne nameravajo umakniti svojih borbenih sil iz tujine ter bodo za krepitev obrambe svojega ozemlja izkoriščale zračne mostove in povečani akcijski radij bombnikov. McNamara je odgovarjal na vrsto vprašanj. Med drugim je poudaril, da po njegovem mnenju nesoglasja med Francijo in Veliko Britanijo zastran britanske vključitve v Evropsko gospodarsko skupnost niso neposredno vplivala na vojaški položaj v Evropi. Poročilo o odgovorih McNa-mare in drugih diskutantov obsega nad 500 strani. Evropski parlament podpira priključitev Britanije k EGS STRASBOURG, 29. marca. (Reuter). Na svoji današnji zaključni seji je »evropski parlament« šestih držav sprejel resolucijo, ki »enoglasno potrjuje željo, da bi Velika Britanija in druge države postale članice evropske skupnosti«. Resolucija posebej poudarja, da priključitev novih držav ne bi smela škodovati procesu integracije ali kršiti materialna določila in strukturo rimskega in pariškega sporazuma o Skupnem trgu in o Evropski skupnosti za premog in jeklo. V dokumentu je nadalje rečeno, da kljub težavam v pogajanjih med Veliko Britani-, jo in EGS »evropski parlament sodi, da bi bilo treba razviti carinsko in gospodarsko unijo kot drugo fazo snovanja skupnega tržišča«. »Evropski parlament« podpira razvoj mednarodne trgovine in vsa carinska in trgovinska pogajanja, in sicer na podlagi ameriškega predloga o »atlantskem partnerstvu« med enakimi partnerji, je rečeno v resoluciji, ki napoveduje ustanovitev »Združenih držav Evrope«. »To bi bila supemacionaina skupnost, zasnovana na enakosti držav članic in neodvisnosti nacionalnih vlad«. Tanjug poroča iz Pariza, da Francija ne bo Moskva: SEF GENERALŠTABA Maršal ZSSR Sergej Birju-zov, bivši komandant strateških raketnih formacij, je bil imenovan za šefa generalštaba vseh sovjetskih oboroženih sil — poroča AFP. Agencija je to imenovanje zasledila v glasilu ministrstva za obrambo »Krasnaja zvezda«. Ko list poroča o nekem sprejemu, omenja Birzujoca s tem naslovom. Doslej je bil šef generalštaba maršal Zaharcrv. Atene: STAVKA PRAVNIKOV Včeraj je - začelo stavkati okrog 11.000 grških pravnikov. 6.000 stavkajočih pravnikov je samo v Atenah. Zahtevajo povišanje plač in zboljšanje delovnih' pogojev. Nadaljnja zahteva se nanaša na delovno dobo: pravniki zahtevajo, naj bi jim dali pravico do upokojitve že po 35 letih službe. Doslej so morali delati 40 let. O njihovih zahtevah bo razpravljal parlament. Ria de Janelro: AZIL ZA »Journal do da je in vo6 la. bil. je ve o pa doslej ničesar ne ve o njegovem prihodu ali prošnji za azil. pri eventualnih pogajanjih med ZDA in EGS o znižanju carin na uvoz ameriških proizvodov v Evropo. Pogajanja je predlagal predsednik Kennedyl O tem bodo govorili, v ponedeljek, na seji sveta ministrp« EGS v Bruslju. V Parizu se boje, da bi sporazum z ZDA o znižanju carin, in sicer prej kot bi uredili vsa vprašanja organizacije evropskega kmetijskega tržišča, vnesel zmedo v sistem skupnega tržišča Napetost v Karibih narašča Napad na ameriSko ladjo, nota zaradi napada na sovjetsko WASHINGTON, 29. marca. — Kakor poročata agenciji AP in Reuter, je ameriško zunanje ministrstvo objavilo, da sta neznani reaktivni letali sinoči obstreljevali ameriško motorno ladjo v vodah blizu severne kubanske obale. TASS pa poroča iz Moskve, da je sovjetsko zunanje ministrstvo danes izročilo ameriškemu veleposlaništvu noto, v kateri odločno protestira proti napadu na ladjo »Baku« v kubanskem pristanišču Cai-barien. V sporočilu State Depart-menta je rečeno, da se je incident z ameriško motorno ladjo pripetil v mednarodnih vodah. Ladja je plula iz San Juana na Portoriku v Miami na Floridi, kamor naj bi priplula danes opoldne. O incidentu še niso objavili nobenih podrobnosti. V sovjetskem protestu proti napadu na sovjetsko ladjo v kubanskem pristanišču je rečeno: »Napadi na sovjetske trgovske ladje niso slučajne niti osamljene akcije, ampak že prej organizirane provokacije, ki jih pripravljajo v centru na ozemlju ZDA.« Sovjetska nota pravi o na padu na ladjo »Baku«, da je to gusarski napad in novo zločinsko dejanje skupine kubanskih protirevolucionarjev, ki delujejo z odobritvijo in pod zaščito ameriških oblasti. Novi napad na sovjetsko trgovsko ladjo priča o tem, da ameriška vlada vzlic sovjetskemu opozorilu ob napadu na parnik »Lgov« ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi preprečila podobne nevarne provokacije. Vlada Sovjetske zveze — je nadalje rečeno v noti — je prisiljena proučiti ustrezne ukrepe, da bi zaščitila sovjetske trgovske ladje, ki plovejo na Kubo. OBISK S KOSOVA IN METOHIJE — V uredništvu »Dela* je bila sinoči delegacija kulturno prosvetnih delavcev s Kosova in Metohije, ki se mudi na obisku v Sloveniji. - Foto: Svabič Obisk kulturnih delavcev s Kosmeta Ljubljana, 29. marca. V Sloveniji se mudi delegacija kul-tumoprosvetnih delavcev iz Avtonomne oblasti Kosova in Metohije, da bi se v neposrednih stikih z delavci na sorodnih področjih, v pogovorih in ob konkretnih ogledih različnih kulturnih institucij in njih delovanja seznanila s problematiko stanja in razvoja kulturno prosvetnih dejavnosti pri nas. Poglavitni namen njihovega obiska je veljal ogledu mariborskih višjih šol. Od širše skupine, ki se je v Mariboru zanimala za problematiko in dosežke teh in tudi drugih kulturno prosvetnih ustanov, Je danes prispela v Ljubljano skupina treh vidnih kulturnih delavcev s Kosmeta. Sestavljajo jo Ibrahim 2erka, predsednik oblastnega sklada za pospeševanje založniške dejavnosti, Veljo Tadič, glavni urednik Radia Priština, in dr. Mark Krasniči, književnik. Skupina je po sprejemu pri predsedniku Sveta za kulturo in prosveto LRS Benu Zupančiču ter obisku v nekaterih ljubljanskih kulturnih institucijah prišla tudi na pogovor v uredništvo »Dela«. Njeni člani se žele podrobneje seznaniti s problemi kulturne dejavnosti v naši republiki, z dosežki in izkušnjami, ki jih imamo na tem področju ter z možnostmi za navezovanje trajnih kulturnih stikov med 'Slovenijo ter Kosovim in Metohijo. Obiskati ' namerava med drugim tudi nekatere naše založniške hiše ter se pogovarjati s predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. J. Sn. « Komentar Kronična hiba kmetifstva Pred. pomladansko setvijo vznikne vsako leto znova in znova problem nezadostnih količin umetnih gnojil. Včasih je to pomanjkanje manj, včasih bolj občutno, vendar se ponavlja skoraj kronično in kljub reševalnim ukrepom resno ogroža uresničevanje planirane kmetijske proizvodnje. Letos je močan zaostanek dobav umetnih gnojil kmetijskim organizacijam še posebno pereč in bo nedvomno imel posledice v proizvodnji. Čeprav je predviden uvoz mešanih gnojil, ki naj bi nadomestila pomanjkanje ni-tromonkala ter deloma tudi nitrofoskala in čeprav proizvajalci umetnih gnojil obljubljajo v mesecu marcu in aprilu nemotene dobave, ni moč reči, da je s tem ta problem že urejen. Pomladanska setev, ki zaradi zime že tako kasni, je na pragu in bo zahtevala od kmetijskih proizvajalcev skrajne napore, posebej še, če upoštevamo predvideno povečano proizvodnjo krompirja na družbenem' sektorju. V zelo kratkem času bo treba opraviti kopico del. med katerimi je tudi gnojenje. Vprašanje je, ali bodo zaostale količine umetnih gnojil prišle še pravočasno, kajti zaradi pomanjkanja vagonov in časovne stiske, bo prevoz po železnici problematičen. V položaju, kakršen je, bodo morali kmetijski proizvajalci izrabiti vse možnosti, da razpoložljiva gnojila uporabijo tako, da bodo z njimi dosegli kar se da ugodne proizvodne učinke, pri čemer bo imela strokovna služba še posebej odgovorno vlogo. Razumljivo je tudi to. da bodo velike družbene kmetijske organizacije imele prednost pri dobavah gnojil, saj je njih proizvodnja najbolj vezana na ustrezne agrotehnične u-krepe. Bržkone bo večjim družbenim kmetijskim organizacijam nekako uspelo opraviti setvena dela. večje težave pa bodo imele kmetijske zadruge pri kooperacijskih pogodbah in izvajanju občinskih odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Prav pri izvajanju agro-minimuma namreč pomeni pomanjkanje umetnih gnojil tako resen gospodarski in družbeno politični problem, da ga ne gre jemati površno kot trenutno nevšečnost. Po družbenem planu je predvideno, da bodo občinski odloki o agrominimumu zajeli 45.000 hektarov zemljišč. Razen tega je predviden agrominimum tudi na 70.000 hektarih travnikov: Ze sedaj predvidevajo, da se bodo zaradi pomanjkanja umetnih gnojil te številke znatno zmanjšale, dejanske posledice pa je težko preceniti. Neizvajanje občinskih odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih zaradi pomanjkanja umetnih gnojil pa ne pomeni samo ekonomsko, ampak tudi resno politično škodo, saj jemlje tem odlokom učinkovitost. Se pravi, da je eden pomembnih činiteljev pri izvajanju kmetijske politike zaradi pomanjkanja umetnih gnojil brez haska in da tudi z agrominimumom družba ne more učinkovito vplivati na nadaljnje razvijanje kmetijske proizvodnje in odnosov na vasi. Spričo splošne škode, ki jo iz leta v leto povzroča kmetijstvu pomanjkanje u-metnih gnojil, se ni moč sprijazniti z vzroki stalnih izpadov. Proizvajalci umetnih gnojil se namreč zgovar-jajo na zimo. ki jim je baje onemogočila proizvodnjo z vsemi zmogljivostmi in na neurejen transport surovin. Podjetja, ki oskrbujejo kmetijske organizacije z umetnimi gnojili navajajo, da je eden izmed vzrokov zastoja v dobavah tudi zmanjšan uvoz in zakasnelo sklepanje pogodb za gnojila, naročena v tujini. Kmetijski proizvajalci pa ostro grajajajo centralizirano razdeljevanje u-metnih gnojil. Vse torej kaže na določeno neurejenost v proizvodnji in oskrbi z umetnimi gnojili. Povsem upravičene so potemtakem zahteve kmetijskih proizvajalcev, da družbeni organi natanko analizirajo celotno problematiko proizvodnje ter oskrbe z umetnimi gnojili in z učinkovitimi ukrepi preprečijo nadaljnjo družbeno politično in gospodarsko škodo, ki jo povzroča ponavljajoče se pomanjkanje umetnih gnojil. M. Remec Delo RK dopolnjuje pouk Medfakultetna konferenca mladine RK Ljubljana, 29. marca. — Sinoči je bila v Klubu poslancev medfakultetna konferenca mladine Bdečega križa, na kateri so se predvsem slušatelji medicinske fakultete, nekaterih drugih fakultet in Višje zdravstvene šole pogovorili o svoji dejavnosti v okviru RK. Kot so v uvodnem referatu ugotovili, delo v RK lepo dopolnjuje šolske programe, zlasti pri oblikovanju zdravstvenih kadrov kot bodočih javnih družbenih delavcev. Tako so npr. iz Višje šole za zdravstvene delavce poročali o zelo lepih uspehih pri organizaciji tečajev prve pomoči za učence osemletk, pri zdravstvenih predavanjih, predvsem pa pri aktivni vključitvi članic in članov v službo nege bolnika na domu. Ta pomoč bolnikom, ki jo organizira stanovanjska skupnost Gradišče, nudi res lep primer akcijskega sodelovanja s člani RK na Višji šoli zdravstvenih delavcev. Medicinci pa so zlasti poudarjali prednosti dela pri Rdečem križu zato, ker jih ta dejavnost približuje preventivi ter jih usmerja kot bodoče zdravnike na področje sistematičnega boja z družbeno socialnimi problemi, kot so alkoholizem, varstvo pred tuberkulozo, prevencija splava itd. Na konferenci pa so orisali tudi težave zdravstvene zaščite visokošolcev v pretesnih in neustreznih prostorih ter dali nekatere pobude za smotrnejšo ureditev zdravstvenega zavarovanja študentov ter družbene prehrane v študentskem naselju. M. N. Rekordna udeležba na velesejmu v Zagrebu Zagreb, 29. marca. — 12. aprila se bo začel spomladanski zagrebški velesejem. Trajal bo do 21. aprila. Na 37.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora oziroma v 13 razstavnih paviljonih bo na spomladanskem velesejmu prikazalo najrazličnejše izdelke okoli 500 razstavljavcev iz dvajsetih držav. Razen vsakoletnega mednarodnega sejma blaga široke potrošnje bo v sejemskih dneh na velesejmu še III. mednarodni sejem prehrane in opreme za prehrambeno industrijo, II. mednarodni sejem lesa in opreme za lesno industrijo, II. mednarodna razstava »Medicina in tehnika«, VII. sejem obrti, VIII. razstava merilne in regulacijske tehnike »JURE-MA«, razstava turizma, t.evija sodobnega oblačenja ter mednarodna razstava publikacij. Po razstavnih površinah in po veliki mednarodni udeležbi bo letošnji spomladanski velesejem doslej največji spomladanski velesejem, še posebno reprezentativni pa bodo: sejem prehrane, lesni sejem, sejem blaga za široko potrošnjo, sejem obrti ter komercialna turistična razstava. Po obsegu in udeležbi pa bo zavzela evropski okvir tudi razstava »Medicina in tehnika«, saj bo na njej sodelovalo kar 18 evropskih, azijskih in ameriških držav. Na mednarodnem sejmu blaga široke potrošnje bodo najbolj bogato zastopani razni električni in felek-troakustični aparati, naprave in pribor za gospodinjstva, oprema, aparati in naprave za trgovino in gostinstvo. Na tem sejmu bo sodelovala tudi tekstilna industrija, njene izdelke pa bo dopolnjevala še posebna revija sodobnega oblačenja. Na mednarodnem lesnem sejmu, čigar eksponati bodo napolnili tri paviljone, bodo kot razstavljavci pohištva, namenjenega za domač in tuj trg, nastopali predvsem jugoslovanski proizvajalci, medtem ko bodo kot razstavljavci modeme industrijske opreme za lesno industrijo sodelovala predvsem tuja podjetja. Na sejmu obrti bodo prikazali izdelke obrti za široko potrošnjo, za potrebe industrije, razstavljeni pa bodo tudi izdelki obrti za turizem ter umetna in domača obrt. Obetajo, da bo z izdelki za turizem ta sejem predstavil doslej največjo razstavo spominkov; zanimiva pa bo na njem tudi udeležba italijanskih obrtnikov, ki bodo predstavili italijansko umetno obrt. Mednarodna razstava »Medicina in tehnika« bo razen zahtevnih medicinskih aparatov in pripomočkov prikazala tudi kompletne naprave in opreme za zdravstvene ustanove, farmacevtske proizvode, zdravila, sredstva za prvo pomoč in sanitetska vozila. V velesejemskih dneh bo v Zagrebu tudi VIII. tradicionalni jugoslovanski seminar za merjenje, regulacijo in av-tomacijo »JUREMA« Razstava jugoslovanskega turizma obeta, da bo z bogato izbiro opreme za gostinske in turistične objekte, zlasti pa še z veliko ponudbo razpoložljivih turističnih zmogljivosti postala prvo in največje jugoslovansko turistično tržišče. S tem pa bo jugoslovanskemu turističnemu gospodarstvu omogočila kar najuspešnejši plasma zmogljivosti in storitev na mednarodnem trgu. F. J. ' ti, Premalo » ZADNJE SIjPVO OD popoldne šot na ljubljanskih in znancev ter naših zdrav dr. Bogomira Magajne, primd v Polju pri Ljubljsini. Od Seliškar v imenu Društva v imenu bolnišnice za di Lipa. Dopoldne pa je ime dr. Magajno. Na sliki: pisatel •• - iRAVNIKA DR. MAGAJNE -.Včeraj .udeležbi pokojnikovih prijateljev :’-v zemljo posmrtne ostanke pisatelja šhice za duševne in živčne bolezni med drugimi poslovili pisatelj Tope jiževnikov, prpf. dr. Janez Kanoni pisatel}.; France Bevk v- imenu založbe iških književnikov žalno sejo za ed žalnim govorom. Foto: Selhaus Sredstva predvsem za ključne naloge Z zasedanja odborov Ljudske skupščine LR Slovenije 'j ■ . • : - <4. LJUBLJANA, 29. marca — vfeeraj dopoidrie sfa na skupni seji odbora za proraifcn Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom Branka. Babič^ razpravljala o predlogu zakona o zakljbčnem računu o izvršitvi proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1962. Republiški proračun, ki je predvideval za leto 1962 20.650 milijonov dohodkov, je bil lani izpolnjen s 87% — doseženih je bilo le 18.012 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov, kar pomeni izpad v višini 2.638 milijonov dinarjev. Zato je moral lani Izvršni svet LRS z dvema odlokoma omejiti proračunsko potrošnjo in jo uskladiti s predvidenim dotokom dohodkov. Do zmanjšanega dotoka sredstev je prišlo predvsem zaradi znatnega izpada sredstev iz nekaterih virov, največ iz virov od osebnega do- hodka {ta vir' je bil realiziran le z 88% ), od prometnega davka ' na alkoholne pijače (realizacija 75%), od sodnih taks (56%) itd. V krajši razpravi so nekateri poslanci menili, da bi v prihodnosti na vseh nivojih — ne samo v republiškem, marveč tudi v okrajnem in občinskem merilu — kazalo še bolj uskladiti potrebe z dejanskimi možnostmi. Večkrat se dogaja, predvsem v občinah, da razni organi predvidevajo najrazličnejše naloge, ki so sicer utemeljene in po- usklajene z. možnostmi, z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Praksa pa tudi kaže, da je smotrno sredstva čim bolj koncentrirati na res najnuj-, nejše ključne naloge. MarsK kje bi radi Uresničili čim več nalog in zato sredstva razdrobijo, pozneje pa se pokaže, da takšna drobitev sredstev ni bila uspešna, ker niso mogli izpolniti niti ene naloge. Opoldne .sta se na skupni seji zbrala tudi oba zakonodajna odbora pod predsedstvom Andreja Babnika, ki sta najprej, prav tako kot proračunska odbora,, potrdila predlog zakona o republiškem proračunu za leto 1462, nato pa še predlog sklepa o soglasju k zaključnemu računu Sklada LRS za šolstvo za trebne, vendar pa niso vselej | leto 1962, P. Nasprotja med kmetijci in gozdarji ovirajo podružbljenje gozdarstva Posvetovanje na okrajni' gospodarski zbornici Ljubljana LJUBLJANA,'-29. iharca — Na ppstiefoVanju, ki ga je sklicalal gospodarska zbornic^. OLP.Ljubližiiia, sp direktorji gozdnih gospodarstev,, kmetijskih zadrug in kmetijsko gozdarskih posestev obravnavali po-družbljanje gozdarske proizvodnje v zasebnih gozdovih in predlog nove organizacije gozdarske službe v ljubljanskem okraju. TURISTIČNI OGLEDI 1963 V hotelih drago, pri zasebnikih ceneje Reka, 29. marca. — Lepo sončno vreme je privabilo na severni Jadran že prve Veli Lošinj 300 — 1200 dar pa so to šele znanilci prave turistične sezone, ki vsako pomlad in poletje spremeni podobo naših obmorskih krajev. Ljudje, ki imajo na skrbi priprave za sprejem in nastanitev gostov pa so že močno zaposleni, da bi svojo nalogo čim bolje opravili. Uredništvo »Dela« je pred začetkom turistične sezone napotilo svoja sodelavca v kraje ob jadranski obali, da bi seznanila naše bralce, kako se vzdolž vse obale pripravljajo na sprejem letošnjih gostov. — Prvo poročilo smo prejeli z Reke, kasneje pa bomo postopoma objavljali prispevke iz krajev do Črnogorskega Primorja. Ker so za večino naših ljudi, ki si želijo preživeti dopust na morju predvsem važne informacije o cenah v gostiščih in hotelih, naj navedemo najprej nekaj orientacijskih številk z Reke in bližnjih krajev. Cene ob morski obali reškega okraja se gibljejo od 300 do 2400 din za prenočišče, medtem ko znaša cena dnevnega penziona od 1150 do 5700 din. Po posameznih krajih se gibljejo cene takole: Opatija 600 do 2000 din za prenočišče in 1200 do 5700 za penzion; Lovran 450 do 2400 (1150 do 4500); Crikvenica 400 do 1800 (1300 do 3600); Novi Vino-dolski 700 do 1500 (1600 do 3300); mesto Krk 600 do 1100 (1200 do 2400); Mali Lošinj 400 do 1850 (1400 do 3300); Veli Lošinj 300 — :200 (1450 do 2300). Pri tem naj pripomnimo, da velja najnižja meja v glavnem za čas izven sezone in le za precej omejeno število ležišč. Pretežna večina cen se giblje v zgornji polovici omenjenega razpona. Cene v gostinskih objektih so v glavnem dostopne za tuje goste in turistični delavci na Reki pričakujejo letos ugoden obisk. Lani so ostvarili na . področju reškega okraja 1,7 milijona inozemskih nočnin, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1961, ko je bilo nekaj manj kot 1,5 milijona inozemskih nočnin. Vseh nočnin domačih in tujih gostov je bilo 3,76 milijonov ali za 2 odst. manj kot leta 1961; padec gre na račun domačega turizma. Vendar pa so turisti v obmorskih krajih reškega o-kraja ne povsem brez -perspektiv. Turistični delavci opozarjajo na možnosti, ki se odpirajo domačim gostom v zasebnih sobah, ker so nekoliko cenejše od gostinskih objektov, kljub temu, da z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni. Cene za prenočišča se gibljejo po podatkih turistične zveze reškega okraja v za- sebnih sobah takole: pod- ročje Opatije, Lovrana, Mo-ščeniške drage od 340 do 620 din; Bakar, Bakarac, Kraljeviča 300 do 450 din; crikveniška riviera do 450; Senj 330 do 480; Veli in Mali Lošinj in Malinska na otoku Krku 250 do 400; na Krku Omišalj 230 do 250; Njivice 260 do 360, Baška 250 do 400; Rab 310 do 480; Crez 250 do 400. K tem cenam je treba prišteti še turistično takso, ki znaša okoli 30 din za osebo na dan. Pripomniti je treba, da imajo domači gosti, kakor zatrjujejo predstavniki turistične zveze reškega okraja, v mesecih izven glavne sezone, v juniju in septembru, 20 odstotkov popusta na ceno prenočišč, kar velja za skoraj vse kraje, razen za Opatijo. Znatno cenejše in tudi prijetno letovanje na morju pa si lahko privoščijo tisti, ki se lahko poslužijo campin-gov. Campingi so v sledečih krajih: Moščenički dragi, Medveji, Ičičih, Prelugu, Mortinščici, Bakarcu, Kraljeviči, Crikvenici, Selcah, Povi-lah pri Novem Vinodolskem in trije campingi pri Senju. Na otokih so campingi ▼ Baški, Krku, Loparju (Bab), Velem in Malem Lošinju in Omišlju (Krk). Cene ae gibljejo od 100 do 150 din za osebo, razen v Moščenički dragi, kjer znaša 200 din. Za hrano je treba skrbeti posebej, kar pa je še vedno cenejše kot penzion v hotelu. Niko Isajevič Medtem ko je bilo o sa-nem podružbljenju gozdov malo govora, je predlagana organizacija gozdarske službe vzbudila obsežno raz- pravo. Predlog namreč predvideva, da v bodoče kmetijske zadruge ne bi več opravljale gozdarske dejavnosti. Direktorji kmetijskih za- drug so povečini zavzeli odklonilna stališča do tega predloga. Podružbljenje gozdarske proizvodnje v zasebnih gozdovih doslej v ljubljanskem okraju ni potekalo zadovoljivo. Na različnih področjih je s pogodbami zajeto 5 do največ 60°/o gozdov v zasebni lasti, ponekod pa s sklepanjem pogodb sploh še niso začeli. Z gozdovi gospodari 43 kmetijskih zadrug, 4 gozdna gospodarstva in 3 kmetijsko gozdarska posestva, kar priča o znatni razdrobljenosti, ki nikakor ni y prid smotrnemu gospodarjenju z gozdovi. Zato predvideva predlog enotno gospodarjenje z gozdovi na vsakem gozdnogospodarskem območju. Po predlogu naj bi gozdna gospodarstva do konca maja prevzela gospodarjenje v 5 gozdnogospodarskih območjih, kmetijsko gozdarska posestva na 3, zadruge pa naj bi predale gozdove tem organizacijam in prenehale z gozdarsko dejavnostjo. V razpravi so direktorji kmetijskih zadrug odločno nasprotovali takšni organizaciji in navajali, da bi taka ureditev 'prisilila zadruge v ponovne reorganizacije in preusmerjanje proizvodnje. Posebno zadruge na Dolenjskem, ki uspešno razvijajo lastno proizvodnjo in imajo urejene gozdarske obrate, bi bile z oddajo gozdarske dejavnosti bistveno prizadete. Direktorji zadrug so tudi poudarjali, da takšne bistvene reorganizacije ni moč izvesti brez natanMh analiz vseh ’ posameznih prlmesov ih sočasne ureditve problemov kmetijstva, kar Je pb njihovem mnenju uvedba ekonomskih cen. za kmetijske pridelke, j*. Na drugi strani so direktorji gozdnih gospodarstev zagovarjali -predlog, češ da je to edina - možna pot k hitrejšemu in bolj učinkovitemu podružbljanju ^ gozdov ter smotrnemu vlaganju v gozdarsko .proizvodnjo. V razpravi -je bilo. občutiti zelo jasen namen, da se gozdarska panoga povsem loči od kmetijstva, da bi se tako izognili prelivanju sredstev iz gozdarstva y kmetijstvo. "• Zbornica bo Stališča, KI šo prišla do izraza na današnjem posvetovanju, posredovala pristojnim organom. Celotna razprava pa je vzbudila pri poslušalcu vtis, da je bistvo nesoglasij še vedno gmotna plat gozdarske proizvodnje, saj o samem poteku podružbljanja, ki traja že dalj časa, niso govorili ne direktorji gozdnih gospodarstev, ne zadrug. — Se pravi, da je v času, ko bi morali govoriti o uspehih in izkušnjah podružbljanja gozdarske proizvodnje, še vedno v ospredju organizacija le-tega in vprašanje, kdo bo z gozdovi gospodaril. To pa vsekakor ne more biti v prid akcije, pri kateri bi bilo pričakovati kar najtesnejše sodelovanje tako gozdarskih kot kmetijskih organizacij. -mr Po 21. členu zak. o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) -— razpisuje komisija za razpis in imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij OBČINE LJUBLJA-NA-ŠIŠKA — mesto DIREKTORJA gospodarske organizacije Podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Medvedova c. 2. Kandidat za to mesto mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih za uslužbence gospodarskih organizacij, še enega izmed naslednjih pogojev: a) imeti naora visoko strokovno izobrazbo gradbene stroke I najmanj 10-letno prakso, od tega 5 let na vodiliiein delovnem mestu, ali b) srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 12 leti železniške službe ali tudi s krajšo službeno dobo pri železnici ali izven nje, če se je pri dosedanjem delu izredno izkazal na vodilnih mestih. Kolkovane, ponudbe s priloženim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve, potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v preiskavi sprejema občinski ljudski odbor Ljubljana—Šiška, Celovška cesta 121, do 10. aprila 1963. Veletrgovina PREHRANA DIREKCIJA SAMOPOSTREŽB Ljubljana, Kersnikova 2-V SP.RE JME VEČ POSLOVODIJ za - samopostrežne trgovine Pogoj : visokokvalificirani trgovski delavec živilske stroke. Ponudbe sprejema up ava podjetja. 2351 L, MODELK MIZARSTVO' Soja - Ljubljana - Dražgoška 23, telef. 51979 sprejme dve mode Inn mizarja Zs samca stanovanje pri-skridjeno, ostalo po dogovoril. PARKETAR« - Ljubljana i TELEFON ST. 23-275 (PREJ , . JURČIČEV TRG 3) DOBAVLJA, POLAGA, STRUŽI IN LAKIRA VSE? VRSTE PARKETOV, KI JIH IMA TUDI VEDNO V ZALOGI. SPREJEMAMO MANJŠA IN POGODBENA DELA IN JIH OPRAVIMO STROKOVNO, TOČNO IN SOLIDNO PO ŽELJI NAROČNIKOV. 2366 zanimanja za pereča vprašanja Tovariš urednik, na terenu smo že večkrat razpravljali, zakaj na posamezna pereča vprašanja ni odgovorov — mislim na napake in pomanjkljivosti, na katere opozarjajo bralci rubrike Pisma bralcev. K temu bi pripomnil samo to, da bere to rubriko zelo širok krog bralcev, ki potem tudi razpravljajo, kdo ima prav; večkrat pa so o tem tudi deljena mnenja. Ne smemo pozabiti, da o problemih, ki jih bralci postavljajo, razpravlja tudi naša mladina — in prav zato bi morali dati o posameznih vprašanjih natančna pojasnila. Toda na zelo pereča vprašanja, kot so npr. kajenje v šolskih prostorih, uporaba zračnih pmšk izven strelišča, uničevanje ptic itd., nismo dobili nobenega odgovora. Prizadeti molčijo, odgovorni se zanja ne zmenijo. Torej se bo vse to nadaljevalo? Zadnje čase opažam po zidovih napise, predvsem nemoralne vsebine. Lastniki hiš oziroma hišni sveti se zanje ne zmenijo, čeprav bi jih morali odstraniti. Ker pa je to tako, bi se moral zanje zanimati kdo drug, prvič, da bi se napisi odstranili, drugič pa, da bi ugotovili krivce. Take in podobne primere ne bi smeli samo obravnavati, temveč bi morali zanje najti tudi primerne sankcije in o vsem tem potem tudi bralce obvestiti. To je edina pot, da se bodo predlogi bralcev ne samo objavljali, marveč tudi reševali; le tako bi pripomogli, da se bodo napake in pomanjkljivosti, na katere opozarjamo, odpravljale. Maks Burgar, Ljublj., Partizanska 41 2:0 za Iskro Tovariš urednik, naj povem takoj v začetku, da ne pričakujem »uradnega« odgovora prizadetega, ki bi odprl potrošniku njegove prekritične in enostranske poglede, rad bi le opozoril na globlji pojav tftl relaciji tovaritd-trgovirja-potrošnik-servis; Bodimo konkretni! Potrošnik j da sem bil eden izmed mnogih tudi jaz, niti ni bistveno) si izbere ene- ga izmed tipov jugoslovanskih radioaparatov, n. pr. »Soča 3 D, UKV. HI-FI« (to je etiketa, HI-FI pa pomeni high-fidelity). Kaj se zgodi v enoletni garancijski dobi (to velja na splošno J, bom preskočil. Po enem letu, recimo, pregori žarnica (m pr. EABC 80). Nič lažjega, kot zamenjati jo, si misli potrošnik, sai je aparat izdelan v Jugoslaviji. celo v Sloveniji. Kje pa’ Žarnice ni dobiti. Uvoz. Zmanjkalo. Pojdite v servis! Državljan, že rahlo razburjen, se poda v servis, v tem primeru v Bobenčkovo ulico (Iskra - Servis); »Posedujem SOČO 3 D, UKV, HI-FI, pregorela je EABC 80, nikjer je ni mogoče' ‘ dobiti ...« strese, da bi pridobil čas za robantenje. Z vljudno postrežbo ga handi-kapirajo. Oprostite! K ceni za EABC 80 z vso mirnostjo prištejejo še 500 dinarjev — za eno uro dela! — če-prav se je ta petminutna trgovina odigrala za pultom. Državljan protestira, modruje nekaj o predpisih o nadomestnih delih... Izza pulta: ja, toda kaj moremo, predpisi tovarne, sicer pe.... Poglejmo drug primer-dvoiarifni števci, proizvod ISKRA - Kranj. Pred leti smo se smejali zgodbam o števcih tovarne »Obod« v Cetinju. Sedaj se lahko grenko nasmehnemo. Po enomesečnem obratovanju dvotarifni števec ne preklaplja na nočni tok (verjetno ti primeri ne gredo v visoke odstotke, primer je pa tipičen). Sledi popravilo na domu — malo je pač treba počakati, čez nekaj časa se stvar ponovi. Zopet malo čakanja in sledi demantiranje števca z obljubo, da bo v nekaj dneh »Elektro - Ljubljana - mesto« zamenjalo defektno tuljavo. Nič. Fo še, daljšem čakanju (mesec in . pol) izjava po telefonu (na intervencijo, kajpak), da ni tuljava, ampak napetostni rele za premik dvotarif-nega številčnika (sai je tako, tovariš Som, Elektro -Ljubljana?). Tudi teh Iskra, ker jih ima samo za tekočo proizvodnjo, nima. Naj poskušam dobiti rele po zvezah itd. Baje se je takih števcev že nekaj nabralo. Kaj pa tožba? vpraša človek na pol v naivnosti, na pol v šali. Ja, že, vendar je bolje, če si ga preskrbite ..'. (gotovo, človek izkušenj). Podobne zgodbe beremo 'v raznih rubrikah o hladilnikih, sesalcih,^fičotih, čev-Ijih, nalivnikih, televizorjih itd. ‘h 1 Nekje imamo Zakon (tudi temu manjka verjetno »nadomestni del«)) uredbo, predpis o nadomestnih, delih ali nekaj ''podobnega. Toda to je 'ijirtba črka na papirju, ki sko'ži labirint izgovorov . . . objektivne težave, uvoz, slaba letina itd. (beri: neodgovor- nost) ne najfle poti do potrošnika na običajni način. Ne verjamem, da so drugod v svetu >podobni paragrafi za te stvari, če pa so pri nas potrebni, naj veljajo tudi v praksi! J. Mdr sel, Ljubljana, Nukl. inštitut »J. Štefan« šs enkrat o plesu pod skakalnico Tovariš urednik, • » v zvezi s planiškimi prireditvami ste dne 25. t. m. na 7. strani objavili tudi članek o našem plesu: o njem je pripovedoval vašemu dopisniku tov. Alojz Cuznar iz Rateč. Da pa bomo objektivni, se mi kot vodji plesne skupine zdi potrebno pojasniti tole: Po želji planiških prirediteljev je tukajšnje telovadno društvo organiziralo skupino plesalcev, ki pa jo je bilo treba izpopolniti, kar je storila tovarišica F. Potokarjeva. Plesalci naj bi nastopili takoj po končanih poletih. Ker so pa znali samo dva ustrezna plesa, je telovadno društvo naprosilo tovariša Janšo iz Mojstrane, da jih nauči še nekaj starih plesov. V enem tednu se je tovarišu Janši res posrečilo, da je mladino še kar dobro naučil plese, ki so jih v soboto. 23. marca, zaplesali v Planici. Tako je torej napačna izjava tov. Cuznarja, da je šlo kar »brez učitelja«. Vsem plesalcem pa je treba priznati, da so svojo nalogo dobro opravili; ves čas pouka so se vedli disciplinirano. Žalostno pa je to. da so v nedeljo ob zaključku planiških poletov odnesli brez naše vednosti nekaj desk plesnega odra, last telovadnega društva, ki so bile pripravljene na izteku skakalnice. Zato je morala plesna skupina, da je ugodila želji številnih naših in tujih gledalcev ter re-jiorterjev, plesati pod našo svetovno znano velikanko v slikovitih narodnih nošah po — snegu! Anica Juvan. Rateče - Planica ISKBA ISKRA TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ sprejme sodelavca za delovno mesto vodje analitskega odseka Pogoj: inženir kemije — analitik z urejeno vojaščino. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Prijave pošljite splošnemu sektorju tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Iskra Kranj. 2415 Podjetje »KROJ« Poljanska cesta 15 sprejme v delovno razmerje več krojaških in šiviljskih pomočnic V poštev pridejo izvežba-ne za velike kose in lahko konfekcijo. Nastop službe je mogoč takoj. Zglasite se v upravi podjetja Kroj, Poljanska cesta 15. 3637 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij LESNOINDUSTRIJSKEGA KOMBINATA VRHNIKA - Cankarjev trg št. 4 razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. EKONOMISTA 2. STATISTIKA 3. DVE ADMINISTRATORKI Pogoji: pod 1. visoka strokovna izobrazba z nekaj prakse; pod 2. srednja strokovna izobrazba s prakso ’ v statistiki ali knjigovodstvu; pod 3. srednja strokovna izobrazba ali 2-letna administrativna šola z znanjem stenografije ter najmanj dvema letoma prakse v administraciji. — Lastnoročno pisane ponudbe pošljite gornjemu naslovu. 2309 DEČJI DOM LJUBLJANA razpisuje delovno mesto dveh diplomiranih otroških negovalk Nastop službe po dogovoru. Možnost internatskega stanovanja. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 3544 HIŠNIKA potrebujemo za stanovanjski blok, Matjaževa 18—17 — Ljubljana. Dvosobno stanovanje je priskrbljeno pod pogojem, da ima stanovanje zaradi zamenjave. Ostalo po dogovoru. Informacije dobite v Matjaževi 15, stanovanje št. 30. 3663 JlLANIKA, INDUSTRIJSKI KOMBINAT — KRANJ ZELI ZARADI RAZŠIRITVE POSLOVANJA ZAPOSLITI: 1. STROJNEGA INŽENIRJA 2. REFERENTA ZA UVOZ IN IZVOZ Interesenti pod 2. morajo imeti dokončano visoko ali višjo šolo z' nekaj prakse ali srednjo šolo z daljšo prakso na zunanjetrgovinskem področju. ^ Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Možnost stanovanja. Delovna mesta so prosta do zasedb*. 2353 t Mnogo težav zaradi zaostanka Razgovor z direktorjem Zavoda za urbanizem Ljubljana V zvezi z nekaterimi perečimi problemi na področ-iu urbanizacije mesta Ljubljane ie naš sodelavec zastaral direktorju Zavoda za urbanizem Ljubljana. inž. arh. Marku Šlajmerju, nekaj vprašanj. Od tod naprej se že lahko pojavi čisto konkretno projektiranje, to je, da občine že lahko formulirajo povsem določene naloge. »Katere so osnovne naloge. ki jib mora sedaj reševati Zavod za urbanizem na področju Ljubljane?« »Osnovna naloga Zavoda je nasploh urbanistično načrtovanje ali programiranje, kar z drugimi besedami pomeni — pomoč občinskim ljudskim odborom, da se dokopljejo do kompleksnejših poda*'—-v, ki naj bi bili osnova za izdelavo urbanističnih načrtov. vTjii’ \mi pa smo na tem področju v precejšnjem zaostanku. Zakon iz 'eta 1956 je predvideval, da bi morala biti v Ljubljani v 3 ali 3 letih izdelana osnovna urbanistična dokumentacija Praktično pa smo to dokumentacijo začeli delati šele leta 1901. Osnove generalnega urbanističnega načrta, ki naj bi šle lani v razpravo, pa so v polovici lanskega leta doživele strokovno recenzijo. Ker pa nam je bilo jasno, da investiranja v Ljubljani ni bdo mogoče zaustaviti, je bil letos januarja sprejet sklep, da mora Zavod pri praviti material v zgoščeni obliki, tako da bi občinski ljudski odbori že lahko razpravljali o urbanističnem programu Ljubljane. Tako je občina Vič - Rudnik že pred nekaj tedni dobila tako imenovani regulacijski načrt, ki po nomenklaturi zakona o ur banističnih projektih pred stavlja prvo stopnjo urbanističnega plana. Seveda ti regulacijski načrti še niso zazidalni projekti, marveč tista faza. s katero predlagamo, da bi oficialni del urbanističnega načrtovanja zaključili. Kot rečeno, so na Viču ta regulacijski načrt po temeljiti razpravi že odobrili, te dni pa bodo podobne načrte dobile tudi ostale ljubljanske občine. Obenem predstavlja ta regulacijski načrt tudi usklajevanje s celotnim planom Ljubljane. Ti načrti vsebujejo že osnovne podatke o komunalni opremlje nosti posameznih zemljišč, o gostoti cestnega prometa, stanovanjskem fondu itd.« »Ali je vzrok zaostanku samo v tem. da urbanistična dokumentacija ni bila izdelana že pred leti ali pa so še drugi vzroki?« »Seveda je jasno, da nas je najbolj bremenil zaostanek iz preteklosti, so pa še nekatere druge stvari. Predvidevali smo. da se bo razprava o osnovah urbanističnega plana v Ljubljani zaključila že lani v septembru, vendar so se stvari zavlekle tudi zato. ker še niso povsem razčiščena nekatera osnovna vprašanja — kot so osnovna prometna mreža in podobno.« »Ali opravlja Zavod razni osnovnih nalog za občine še kakšne druge naloge?« »Seveda! Zavod obdeluje tudi nekatere skupne naloge, ki se pojavljajo kot enkratni projekti. Takšna naloga je na primer Centralno pokopališče na Zalah, dalje rekreacijski pas ob Savi. predlog ureditve industrijskega območja Moste—Zalog in podobno. O tem zadnjem predlogu, ki sem ga omenil, so že razpravljali upravno-poli-tični organi in podjetja, ker je zadeva že močno aktualna spričo razbremenitve ljubljanskega letališča, ki se bo — kot je znano — iz Most preselilo v Brnike.« »Kako pa gleda Zavod na razne natečaje?« »Na Zavodu smo vseh natečajev zelo veseli in pozdravljamo vsako zdravo pobudo. Marsikatero nalogo smo uspešneje in hitreje rešili. ker smo si pri tem pomagali z rezultati raznih natečajev. Takih natečajev je bilo že precej, nekateri pa so še v teku — na primer za ureditev kompleksa okrog Borštnikovega trga, dalje natečaj za vzorno sosesko, za grobišče talcev, za mladinske domove in podobno.« »In še zadnje vprašanje: kako bi pospešili proceduro za izdajanje lokacijskih odločb?« »Po predpisih in odlokih je za izdajanje lokacijskih dokumentov Zavod dolžan dajati za mestno območje Ljubljane soglasje, če je lokacijski dokument v skladu s splošnimi smernicami urbanističnega plana. Tega gradiva pa je v Ljubljani ogromno — od prošenj za lokacije za razne garaže in rekonstrukcij do lokacij za velike objekte. K vsem soglasjem mora dati soglasje tudi urbanistična inšpekcija. Ker je ta postopek res zelo zapleten. smo dali predlog, da bi na skupnih sejah urbanističnih služb — to so občinski oddelki za urbanizem, inšpektorat za urbanizem pri OLO Ljubljana in naš Zavod — pospešeno reševali te zadeve od primera do primera.« I. P. Kako so razsvetljeni turistični kraji V Ljubljani bo posebno strokovno posvetovanje s to temo V sodobnem turističnem prometu ie razsvetljava izredno pomemben činitelj. ki bistveno vpliva na privlačnost posameznih turističnih krajev in objektov. istočasno pa predstavlja enega izmed osnovnih elementov za njihovo pravilno funkcionalnost. To pomeni, da je ustrezna razsvetljava v vseh oblikah nedvomno sredstvo, ki lahko posredno zelo učinkovito vpliva na doseganje pozitivnih rezultatov v našem turističnem gospodarstvu. Zal moramo ugotoviti, da je razsvetljava v naših mestih po sodobnih merilih nasploh pomanjkljiva, še posebej pa ne zadovoljuje turističnih kriterijev, kar velja zlasti za naša turistična središča, v katerih prihaja to do izraza pri osvetlitvi prometnih objektov, kulturno zgodovinskih gpomenikov. gostinskih in trgovskih objektov, lokalov itd. Jasno je, da tudi te pomanjkljivosti v določeni meri zmanjšujejo interes predvsem inozemskih gostov in turistov za obisk naših krajev oz. pri njih povzročajo slabo počutje in razpoloženje, s tem pa upravičeno kritiko. Da bi to stanje popravili, prirejata Turistična zveza Slovenije in Jugoslovanski komite za razsvetljavo — pod-komite za Slovenijo v dneh 2. in 3. aprila 1963 v Ljubljani posebno strokovno posvetovanje o temi »Razsvetljava in turizem«. Namen tega posvetovanja je prikazati vsem činiteljem, ki bi morali biti zainteresirani na sodobni opremi in u-redit-vi razsvetljave, t. j. občinskim ljudskim odborom, gostinskim in trgovskim podjetjem, vsem gospodarskim organizacijam in turističnim družbenim organizacijam kakor tudi podjetjem za proizvodnjo svetlobne opreme nujnosti načina pravilnega o-svetljevanja turističnih krajev in vseh njihovih objektov, ki so za turiste interesantni. Poudarek, ki ga v letošnjem in v bodočih letih dajemo turizmu po njegovi ekonomski in rekreacijski strani, zahteva, da to specialno vprašanje vsestransko proučimo, zlasti pa najdemo ustrezne rešitve in damo pobude za akcijo. V zvezi s tem bo seveda potrebno sodelovanje strokovnjakov s področja turizma s tehničnimi strokovnjaki. Dr. Danilo Dougan CvrtTrw£i& EXP0RT IZVOZ — UVOZ. TEHNIČNA TRGOVINA LJUBLJANA razstavlja NA 3. MEDNARODNEM SEJMU GOSTINSKE OPREME V MARIBORU SODOBNE NAPRAVE ZA OPREMO GOSTINSKIH IN TRGOVSKIH OBRATOV. Na našem razstavnem prostoru v dvorani A si oglejte različne gostinske stroje, aparate in naprave, kot so hladilniki, hladilni pulti, mlini za kavo, stroji za rezanje, različne tehtnice, naprave za embaliranje in predpakiranje, pralne stroje itd. V sodobne gostinske obrate sodijo glasbeni avtomati, magnetofoni, TV in radijski sprejemniki, gramofoni in gramofonske plošče. Vse to si lahko ogledate' na našem razstavnem prostoru v dvorani A. Vse naprave za gostinstvo tudi montiramo in jih servisno vzdržujemo. 2332 ZaMeieno tudi nu vasi Državno kmetijsko posestvo Pragersko, sedaj obrat Agrokombinata Ptuj, je pred le. ti podarilo TVD Partizanu v Spodnji Polskavi pri Sloven. ski Bistrici zemljišče, ki si ga je mladina preuredila v športno igrišče za noperžnet in odbojko. Kmetijsko posestvo je sicer to zemljišče podarilo mladini, vendar brez &<*■ kršnegakoli prepisa lastništvo: V skladu s sodobnimi zahtevami obdelovanja kmetijskih površin je lani Agrokombinat Ptuj začel z večjimi arondacijami svojih zemljišč, tako tudi v Spodnji Polskavi. Kot nadomestilo za arondira-no zemljišče pa je Agrokombinat Ptuj hotel privatnemu lastniku prepustiti prav to športno igrišče. Temu se je uprl aktiv ZMS, TVD Partizan in šola v Spodnji Polskavi. Po daljših razpravah so se predstavniki družbeno političnih organizacij in Agrokombinata Ptuj le sporazumeli, da je športno igrišče mladini na vasi v neposredni bližini šole in naselja nujno potrebno za telesno razvedrilo in oddih. Se posebno zaradi tega. ker je to edini prostor za rekreacijo šolske in druge mla. dine v tem kraju. Kljub načelnemu soglasju med prizadetimi pa doslej še ni prišlo do pismenega prenosa lastništva. Na nedavnem sestanku krajevne organizacije SZDL v Spodnji Polskavi so se zato občani zavzeli, naj odgovorni činitelji to stvar čimprej ure-de. Razen tega zemljišča za lelesnovzgojne namene obča. ni Spodnje Poskave Sele. da bi jim Agrokombinat Ptuj prepustil tudi zapuščeni ribnik, ki bi ga s skromnimi sredstvi lahko preuredili v plavalni bazen. N. L. Zgovorni podatki Ljubljanski podkomite Jugoslovanske komisije za razsvetljavo je izvedel v Sloveniji anketo, da bi dobi! podatke o tem, kako so razsvetljeni gostinski obrati, izložbe trgovin, parki, spomeniki, turistični objekti in kraji nasploh. Tzmed približno 200 anketnih listov so jih prizadeti vrnili le 73 in sicer iz 65 slovenskih krajev; a že skromni podatki, ki jih lahko razberemo iz poslanih odgovorov, so zelo poučni. Omeniti velja tudi. da iz znanih turističnih krajev kot so npr. Bled. Portorož, Piran, Novo mesto, Ptuj, Lesce in Jesenice ni bilo odgovorov na anketo. Podatki iz anketnih listov kažejo, da je v Sloveniji še vrsta spomenikov NOB. starinskih gradov in njihovih ruševin, hotelov ter ostalih gostinskih objektov ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki niso osvetljeni. Tudi z razsvetljavo v gostinskih obratih se ne moremo pohvaliti. Tako nam povedo podatki, da je v mnogih lokalih razsvetljava kričeča, bleščava, da pači barve ali je kako drugače neprimerna in neprijetna. Podobne ocene dobimo tudi o razsvetljavi v izložbah. O javni razsvetljavi na cestah pa pravi anketa, da je le v enem primeru odlična, sicer pa zadostna, komaj zadostna ali nezadostna. Svetlobnih reklam je nasploh zelo malo, kolikor pa jih je, pa so v glavnem zadovoljive. Kot posebnost velja omeniti tudi. da sta izmed vseh podzemnih jam razsvetljeni po podatkih ankete le dve, in sicer Postojnska jama in Pivka. S. T. Koprska luka te dni V luki dne 28. marca: domača ladja »LASTOVO«, ki razklada južno sadje, »VIS«, ki naklada les in »SAVA«, ki razklada arašide ter ameriška ladja »ALCOA PARTNER«, ki razklada razsuto pšenico. Iz luke so izplule: 22. marca — domača ladja »DINARA«, ki je razložila tobak; 23. marca — domača ladja »JADRO«, ki je razložila kakaovec in italijanska ladja »VITTO-RIA«, ki je naložila les; 24. marca — domača ladja »OMIS«, ki je razložila generalno blago in norveška ladja »BARBARA BROVIG«, ki je razložila južno sadje; 25. marca — domača ladja »PLA-TAK«, ki je razložila južno sadje . Vesti DVAJSET LET SOCIALrSTIČNE JUGOSLAVIJE Sedaj trikrat več zdravnikov Izobražujemo tudi veliko število višjih in srednjih zdravstvenih kadrov Med javnimi službami je zdravstvo nedvomno tisto, ki je v letih po osvoboditvi doseglo izreden in vsestranski razvoj. Morda nam to dejstvo kot celota nekoliko bledi in uhaja izpred oči, ko v vsakdanjem prizadevanju po še nadaljnjih izpopolnitvah raje odkrivamo naloge, ki nas še čakajo, kot pa da bi hvalili, kar smo že dosegli. Prav pa ie vendarle, da po določeni dobi. ki je dovoli dolga za soliden statističen prikaz, .objektivno in tudi s pohvalo ocenimo že prehojeno pot. Prav taka analiza ie namreč lahko hkrati tudi najboljša spodbuda za to, da bodo naloge, ki so sedaj pred nami, prav tako dobro opravljene. Ni naključje, če smo se pri taki analizi v prvem sestavku orientirali na pregled zdravstvenih kadrov in njihove rasti v letih po osvoboditvi. Kajti navzlic številnim novostim v razvoju medicinske znanosti in razmahu medicinsko - tehničnih pomagal pri zdravljenju so vendarle ljudje v službi zdravstva bili in ostali osnovni nosilci pomoči bolnemu človeku. Razmere, ki so nas zatekle po osvoboditvi, so bile glede na število zdravstvenih kadrov v Sloveniji več kot skromne. Bile so hkrati kričeč dokaz, kako v času med obema vojnama nekdanji režim še zdaleč ni kazal teženj, da bi vsaj v skromnem merilu dohajali evropsko raven zdravstva. V zdravstveni službi je delalo vsega le 523 zdravnikov, nekaj več kot sto pa se jih tedaj še ni vrnilo iz internacije in vojske. Medicinskih sester je bilo 138 in 35 še v internaciji, zobo-tehnikov 75, otroških negovalk 50 in okrog 450 babic. Torej skupaj vseh profilov zdravstvenih kadrov le 1470. C e za marsikatero dejavnost velja ugotovitev, da je številčen, statistični prikaz nekega stanja le suh podatek, ki ne pove veliko, potem za analizo številčnega stanja zdravstvenih delavcev tega ne bi mogli trditi. Premnogi med nami se namreč še spominjajo, kakšne so bile takrat razmere. Prenapolnjene čakalnice, oddaljenost zdravstvenih ustanov, hkratni pregled in diagnosticiranje treh, štirih pacientov v ordinaciji, saj celo ni bila izjema, če je zdravnik spre- jel v sedmih delovnih urah 150 in še več bolnikov. Take razmere in pa širok program za socializacijo zdravstvene službe, za usmeritev na preventivno varstvo, za dohajanje dosežkov v svetu, skratka za kar najsolid-nejšo pomoč bolnim in varstvo zdravih, vse to je narekovalo, da sme že v gospodarsko zelo težavnih razmerah obnove posvetili vprašanju vzgoje zdravstvenih kadrov vso možno prioriteto. le en zdravnik na 1100 prebivalcev Odločilen korak je bil storjen z osnovanjem popolne medicinske fakultete v Ljubljani. 2e do 1948. leta je bilo na tej ustanovi 57 absolventov, 1951. leta okrog 100, leto kasneje 132, nato do 1956. leta povprečno skoraj 100 letno, kasneje pa od 64 do 74 absolventov na leto. Medtem je dala prve absolvente 1954. leta stomatološka fakulteta, sicer res bolj skromno število od 5 do 10 letno do 1958. leta, kasneje pa nekaj več, lani na primer 27. Tako je bilo v Sloveniji 1955. leta že 1031 zdravnikov oziroma eden na 1480 prebivalcev, lani pa je delalo v Sloveniji že 1434 zdravnikov. Od' tega je 578 specialistov, razen tega pa je še 169 stomatologov. Skokovit porast pa smo doživeli tuai pri vzgoji zdravstvenega kadra z višjo in srednjo izobrazbo. Diagram ske primerjave so sicer težavnejše, to pa zato, ker je nujna potreba narekovala, da smo razširili lestvico profilov teh kadrov ter usta- uavijali nove in nove šole za £.L>bčuiliC;Zii Evropske gOšpdcfar-Hallsteina o posledicah, ki v EGS francosko-zahodoo-asprotniki posebnih franco-3onnu znova razvnelo neso- sko-z tih aranžmajev. AVSTRIJSKI ADUT (Die Pfesse, Dunaj) Vladni krogi izražajo »začudenje« zaradi javnega nastopa intimnega sodelavca kanclerja Adenauerja, v liberalni in socialno demokratski stranki pa je apel Hall-steina, ki sicer slovi kot »previden človek«, spodbudil stari strah pred nastankom blokov znotraj skupnega tržišča. Zaradi vsega tega v Bonnu pričakujejo, da Bundestag ne bo ratificiral zahodno-nemško - francoske pogodbe, ki so Jo konec januarja podpisali v Parizu, če ne bo prišlo do »naknadne izjave«, kjer bi poudarili, da imajo obveznosti Zvezne republike do Evropske gospodarske skupnpsti in NATO prednost pred posebPUhi klavzulami sporazuma s Parizom. Zahtevo po objavi take deklaracije so sedaj podprle vse »Eksplozivna vrnitev” Arevala Vodja gvatemalske opozicije se vrača kljub grožnjam in represivnim ukrepom diktatorja Migue’a Ydigcrasa Fuentesa Kandidat za predsednika Gvatemale Juan Jose Arevalo ie odpotoval iz Mehike v Gvatemalo. Gvatemalski diktator general Ydigoraš mu ie zagrozil, da mu bo preprečil sodelovanje v kampanji za volitve, ki bi morale biti prihodnjega novembra, a voditelj demokratičnega gibanja se je kljub temu odločil za vrnitev v Gvatemalo. Ydigoras je pred nekaj dnevi izdal odlok o proglasitvi obsednega stanja ter za mesec dni ukinil vsa ustavna jamstva, češ cia je na severnih in severovzhodnih področjih prišlo do upora proti režimu. Menijo pa, da z izgovori na subverzivno dejavnost treh oboroženih skupin Ydigorasov režim želi predvsem izvesti izredne premike in koncentracijo vojske, z u-vedbo obsednega stanja pa zavreti vsako politično predvolilno dejavnost za mesec dni. Mehiški tisk izraža ob teh ukrepih Y6.igorp.sa v Gvatemali mnenje, da so del političnega udara. Iti je preračunan na omejevanje možnosti normalnega razvoja predvolilne borbe. Poudarjajo, da gverilske skupine obstajajo v notranjosti Guate-male že vse od nrvembra 1960 in se torej niso pojavile šele sedaj, ko se začenja volilni boj. Ydigorasov manever pa ima še tudi drugačne cilje. Menijo, d!a želi vso to insce- nacijo z obsednim stanjem izkoristiti kot povod' za nove obtožbe proti Kubi. Njegov »alarm« .ie že naletel na odmev v nekaterih državah Centralne Amerike. Nikaragva je npr. Ydigorasu že začela pošiljati vojaško pomoč. (Tanjug) tri parlamentarne stranke. Socialni demokrati zahtevajo, daj bi tako izjavo vključili med ratifikacijske listine, ostali dve stranki pa se zadovoljujeta s tem. da bi ga formulirali kot poseben zaključek zahodnonemškega parlamenta. (Tanjug; Afrika in ILO Na nedavni konferenci ministrov za delo iz 18 afriških držav, ki je bila v Lagosu, so dosegli soglasje o skupni akciji delegacij teh držftv na bližnjem zasedanju Mednarodne organizacije dela (ILO). Udeleženke konference v Lagosu bodo skupno predlagale in podprle izvolitev večjega števila Afričanov v izvršne organe organizacije, ki je specializirana agencija OZN. Afriške države bodo nadalje zahtevale, da bi se organizacija s finančnimi sredstvi bolj angažirala pri raznih programih v Afriki. Na konferenci so ministri izmenjali tudi mnenja o problemih zaposlovanja, kajti brezposelnost postaja eden najaktualnejših problemov v afriških državah. Brezposelnost je predvsem posledica intenzivnega preseljevanja iz vasi v mesta. Zlasti pomemben je priliv mladine, ki po kenčani osnovni šoli noče več ostati v vaseh, kjer so se o-hranili stari odnosi in prevladuje naturalna proizvodnja. (Tanjug) »Operacija svetovno tržišče« Kanadska akcija za razširitev trgovine V Kanadi se ie začela akciia za povečanje izvoza, ki ie za to državo zelo pomembna. V okviru te akcije. ki jo imenujejo »operacija svetovno tržišče«, bodo te dni prišli v Kanado sospodarski predstavniki in poslovni liudie iz 60 držav. J! -J."-«. _ 4' - u 1 SiS 1 rL„mn:in Omogočili jim bomo, da se bodo podrobno seznanili z možnostmi kanadskega izvoza, kvaliteto blaga, kred'iti in drugimi podrobnostmi. Tuji gospodarski predstavniki si bodo ogledali razna industrijska podjetja in imeli neposredne poslovne razgovore s kanadskimi industrijal-j ci. V okviru te akcije sta v ; Kanado prispela tudi dva ! predstavnika jugoslovanskih GRADITEV NA JVECJE HIDROCENTRALE NA S VETU — Te dni so pregradili sovjetsko reko Jenisej z jezom hidrocentrale, ki bo največji objekt te vrste na svetu. Invalidska delavnica za poklipno rehabilitacijo in zaposlitev slepih, Škofja Lgka razpisuje delovno mesto tu: samostojnega RAČUNOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba-s-5-letno prakso v samostojnem vodenju. Pismenč ponudbe z življenjepisom pošljite upravi zavodaj Osebni dohodek po pravAniku o delitvi ! osebnega jjdohodka zavoda. Nastop službe po dogovoru. -S 2416 podjetij. Zanimala se bosta predvsem za možnosti na kanadskem tržišču celuloze in elektroopreme. Kanada je glede uvoza in izvoza med vodilnimi državami. Četrtina njenega nacionalnega dohodka prihaja iz izvoza. Vrednost kanadske trgovinske izmenjave s tujino je znašala lani nad 12 milijard dolarjev. Na izvoz odpade 6,3 milijarde dolarjev. Zadružno podjetje »AGRGOBNGVA« — Ljubljana, Crtomirova 4, sprejme takoj 10 kvalificiranih zidarjev za gradbišče pri Ljubljani in gradbišče pri Novem mestu. 2418 Britanska delegacija v: Sovjetski zvezi Delegacija britanskih strokovnjakov za energetiko, ki jo vodi namestnik predsednika centralne energetske uprave Velike Britanije Stanley Brown, je obiskala več energetskih objektov v ZSSR in se seznanila s programom izgradnje velikih energetskih sistemov. Brown je izjavil, da je bil obisk zelo zanimiv. Poljska trgovina z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko Trgovinska izmenjava Poljske z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike stalno narašča. Poljska izvaža v te države industrijsko opremo in inštalacije, proizvode lahke industrije, kmetijstva in živila, uvaža pa velike količine krzna, bombaža, volne in jute. Narašča tudi izvoz poljskega tekstilnega blaga v države Magreba, Zahodne Afrike, Bližnjega in Srednjega Vzhoda ter karibskega področja. V obdobju 196T62. se je izvoz tega blaga podvojil, letos pa se bo zvišal za okrog 25%. . Sovjetske turbine za Gano V Sovjetski zvezi delajo projekte turbin z jakostjo 83.000 k\Vh, ki jih bodo do- ' bavili Gani. Trije od teh agregatov so za hidrocentralo na reki Volti. Energetsko varčevanje na Poljskem Poljska vlada je sklenila, da bodo s 1. aprilom stoodstotno povišali cene za premog, električno energijo in centralno kurjavo za gospodinjstva. V sporazumu s sindikati je vlada določila tudi ključ, po katerem bodo zvišali prejemke tistim, ki so zaposleni v družbenem sektorju, upokojencem in invalidom, da bi lahko krili zvišane izdatke za kurjavo. S tem ukrepom želijo doseči večje varčevanje z energetskimi viri. Dosedanja cena ni krila niti stroškov proizvodnje. Država je morala energetski industriji aaiati letno okrog 3 milijarde zlotov dotacij. Britanska bela knjiga Britanska vlada je šest dni pred objavo letnega proračuna objavila belo knjigo o prihrankih in izdatkih v letu 1962. V knjig: ugotavljajo, da je Velika Britanija lani povečala proizvodnjo, da se dobički v primerjavi s prejšnjim letom niso spremenili, da so se investicije znatno zmanjšale, osebni dohodki in državni izdatki pa so se zvi-. šali. Ob zaključku je rečeno, da je imelo padanje gospodarske ekspanzije v Severni Ameriki in Evropi znaten vpliv na britanski izvoz v drugi polovici lanskega leta. Finrnciranjs hidro-centrale it.ts Nigru Nigerijska vlada se pogaja z Mednarodno banko in Združenjem za razvoj (IDA. o financiranju velike hidrocentrale na reki Niger. Po nigerijskih načrtih bi imela nova hidrocentrala okrog 889.000 kilovatov kapacitete, stala pa bi dve sto milijonov dolarjev. Mednarodna banka je I dala Nigeriji še kredite za graditev železniških prog in razširitev pristanišča v Lagosu. Nigerija pa je zaprosila za kredite, ki bi jih uporabila za graditev daljnovodov, cest, kmetijstva in šolstva. Lopez Mateos ob krmilu Mehike Ob obisku mehiškega predsednika v Jugoslaviji Do tedaj, ko bo potekel pi’edsedniški mandat sedanjega voditelja mehiške države Adolfa Lopeza Ma-teosa, je še skoraj dve leti. Ko povzemamo rezuN tate njegovega obdobja, pa vendarle lahko že precej jasno vidimo, kaj pomeni njegova vlada za sodobni mehiški razvoj. Vlada Lopeza Mateosa je doslej razdelila kmetom in zadrugam — ejidosom — okrog U milijonov hektarov zemlje. S tem je vsekakor zadala močan in verjetno odločilen udarec ostankom fevdalizma. Storjen je bil pomemben korak na poti do tega, da se odpre notranji trg in da se kmečko prebivalstvo vključi v proces blagovnodenar-nega gospodarstva. Politična dopolnitev teh ukrepov je v omejitvi moči lokalnih »cassiquejev« (malih glavarjev, »desnih rok«), ki so bili pogosto v službi veleposestnikov. Še pomembnejše, je dejstvo, da se vlada v svoji agrarni politiki ne omejuje samo na delitev zemlje, marveč se zelo trudi, da bi mehanizirali kmetijstvo ter uredili in razširili irigacijske sisteme. Posebno pozornost posvečajo zadružnim gibanjem na vasi, prizadevajo pa si ustvariti tudi moderna državna kmetijska posestva. Razširitev sistema socialnega zavarovanja na kmetijske delavce je za latinskoameriške države izreden ukrep, razširitev kreditnega sistema v kmetijstvu pa prav tako že žanje pomembne uspehe. Pripravljajo agrarni 'kodeks. ki bi vsestransko urejal agrarne odnose. Zaradi tolikšne zavzetosti zlasti za rešitev problema vasi so dali Lopezu Mateosu ime »Presidente agrarista« (»a-grami predsednik«). V ljudski prosveti, kjer je položaj zaradi visokega demografskega prirastka na vasi prav tako težaven, so prav tako storili marsikaj in vlada je ponosno napovedala, da se bo proračun za prosveto, že tako največji v zgodovini Mehike, povečal v letu 1963 na 22 % vseh državnih proračunskih izdatkov. Reforma volilnega sistema ima povsem določen pomen. Opozicijskim strankam bo dala več možnosti, da ,bodo zastopane v zakonodajnih organih. S tem si vlada na eni strani prizadeva dokazati demokratičnost ureditve, pa čeprav je ena in ista politična stranka, PRI (Partido Revolu-cionario Institucional), na krmilu nepretrgoma že nad 30 let. Na drugi strani pa s tem, da daje vlada večje možnosti drugim strankam, še bolj očitno izstopa podpora, ki jo je PRI deležna pri ljudstvu. Vsekakor ima daljnosežne posledice izglasovanje amandmaja k členu 123 ustave, ki se nanaša fia udeležijo delavcev pri delitvi dobička v podjetjih, ker s tem nastaja novo razmerje v delovnih in družbenih odnosih. Tako domači kot tuji poslovni krogi so naj srdi te j e kritizirali prav ta ukrep. Pa vendar je amandma preživel zapleteno proceduro in, potem ko ga je 20. novembra 1962 podpisal predsednik republike, postal zakon. Ustanovili so poseben odbor, v katerem sodelujejo predstavniki vlade, podjetij in delavcev. Odbor naj bi, uveljavljajoč zakon od 1. januarja 1963 dalje, ugotovil odstotek, s katerim bodo delavci udeleženi pri dobičku. Osnovna načela mehiške zunanje politike nam lahko postanejo jasna zlasti, če opozorimo na pomembnejše momente v delovanju Mehike na mednarodnem torišču v zadnjem času. Obramba načela ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in pravice do samoodločbe vseh narodov se izraža predvsem v stališču, ki ga je zavzemala Mehika v Organizaciji ameriških ' držav skupaj z nekaterimi drugimi latinskoameriškimi državami (predvsem Brazilijo, Bolivijo, pa tudi Čilom). Konkretno je šlo za sankcije proti Kubi in njeni revoluciji. S tem Mehika na poseben način uveljavlja načela miroljubne koeksistence na ameriški celini, to dejstvo pa se ni v bistvu spremenilo s tem, da je prek Organizacije ameriških držav uradno sprejela tezo, da se med-ameriški sistem »ne sklada s komunizmom«. Drug važen moment je vsekakor sodelovanje Mehike v razorožitvenem odboru 18 držav. Tu se zavzema za splošno in popolno razorožitev. Znana je njena aktivnost v prizadevanjih, da bi opustili in prepovedali atomske poskuse. Podprla je pobudo za ustanovitev brezatom-sxe cone v Latinski Ameriki. Mehiški predstavnik v odboru osemnajstorice je izjavil, da njegova država ne bo trpela na svojem ozemlju atomskega orožja niti sredstev za izstreljevanje ali prevažanje tega orožja. Ni odveč, če omenimo, da je prav ta dejavnost napotila Mehiško društvo za geografijo, da skupaj z drugimi uglednimi javnimi in političnimi delavci predlaga Lopeza Mateosa za Nobelovo nagrado za mir. Predsednik Lopez Mateos je v spremstvu svoje družine, ministra za industrijo in trgovino Raula Salinasa Lozana in zunanjega ministra Manuela Tella obiskal azijske države. Na velikih zborovanjih v Indiji, Indoneziji, na Pili pinih in na Japonskem je Lopez Mateos v govorih poudaril skupne vezi, ki v razvijajočem se »Južnem delu« sveta izvirajo iz skupnih problemov in interesov. Zavzel se je za enotnost tega sveta, tako da bi lahko manj razvite dežele odločneje kljubova le tarifni diskriminaciji Evropske gospodarske skup- nosti in da bi dosegle večjo gospeparsko neodvisnost od ZDA in Evrope. Minister Salinas Lozano je izjavil, da Je namen teh obiskov ojŠiviti neposredne trgovinske $tike, da bi se tako ognili ZDA kot posredovalcu. Na Japonskem so prav na tej podlagi razpravljali 0 novem trgovinskem sporazumu. Dogovorili so se, da bo Japonska v prihodnje kupovala mehiški bombaž neposredno od Mehike, ne pa preko ZDA. Mehika je v prizadevanju, da bi di-verzificirala tuje finančne vire za svoj razvoj, zaprosila za kredite Japonsko in obljubljeno ji je bilo, da bo dobila od Japonske 100 milijonov dolarjev kredita za nakup opreme za razvoj industrije nafte, virov električne energije itd. V drugih azijskih državah, ki jih je obiskal mehiški predsednik, rezultati v gospodarskem pogledu morda niso bili tolikanj pomembni, ker je mogoče samo Japonsko uvrstiti med države, ki lahko pomagajo pri pospešitvi mehiške industrializacije. Zato pa so bili navezani stiki velikega političnega, pomena. Tudi v Indiji so priSjtt do izrasa skupni gospodarski interesi. Skupno sporočilo Lopeza. Mateosa in. premiera Nehruja govori o tem, da je treba bolj napeti sile, da bi dosegli sporazum o popolni razorožitvi in opustitvi atomskih poskusov. Razen tega si je Mehika prizadevala navezati čim-boljše stike zlasti z novimi neodvisnimi afriškimi državami. Misija dobre volje je leta 1961 obiskala vrsto 1 afriških držav, nedavno pa se je mudila na tej celini tudi parlamentarna delegacija z zelo močnim političnim sestavom. A tudi pri teh pomembnih »prodorih v svet« ši je vlada Lopeza Mateosa prizadevala ohraniti dobre stike tudi z ZDA, v vsakem pogledu največjim in najvažnejšim gospodarskim partnerjem Mehike. Nekateri neurejeni spori, ki so nastali spričo tega, da Mehika na širokem prostoru meji z ZDA, so se sporazumno približali poravnavi. Posebnega pomena je bil obisk predsednika Kenne-dyja v Mehiki sredi leta 1962. V okviru »Zveze za napredek«, izraza nove dobrohotnosti ZDA do Latinske Amerike z namenom, da bi s pospešenim reševanjem problemov razvoja in odpravljanjem žarišč družbenih napetosti preprečili gibanja, podobna kubanski revoluciji, je tudi Mehika dobila nekatere kredite. Toda Mehika v nobenem primeru ne pojmuje teh kreditov tako, kakor jih formulira »Zveza za napredek«, in to v polni meri kaže, kako različen je položaj Mehike od položaja mnogih drugih latinsko- ameriških držav, ki jih je treba »reševati pred revolucijo«. Poglavitna ideja Mehike je namreč v tem, da se mora v procesu razvoja vsaka dežela opirati predvsem na lastne sile, medtem ko je pomoč od zunaj samo koristna dopolnitev, nikoli pa takšna sredstva ne smejo škodovati suverenosti države, ki jih prejema. Prav v tej luči je pomemben rezultat Kennedyjevega obiska. V trenutku, ko se je položaj v zvezi s Kubo čedalje bolj zapletal, so bile v skupno sporočilo sprejete mehiške formulacije, ki nedvoumno govore o »samoodločbi in nevmešavanju«. Navzlic zgodovinskim krivicam, ki jih je pretrpela Mehika od ZDA, ki pa jih je med drugim mogoče tolmačiti kot razlog za nekatera globoko zakoreninjena protiameriška čustva, izraža Mehika bolj ali manj prožno stališče tako v dvostranskih odnosih s svojo severno sosedo kot tudi v medameriškem sistemu. Vsekakor pa daje vedeti, da si želi ohraniti predvsem svobodo lastnega razsojanja v mednarodnih vprašanjih, ne da bi vezala svojo politiko na interese velesil. Sam predsednik Lopez Mateos je to docela nedvoumno povedal v Los Angelesu med svojim obiskom v ZDA. Podobne formulacije so bile zapisane tudi v skupnem sporočilu predsednikov mehiške in brazilske republike v začetku leta 1962. Potovanje mehiškega predsednika v Evropo, na katerem prihaja tudi v Jugoslavijo, je logično nadaljevanje politične smeri, ki jo je začrtala njegova vlada. To potovanje je nedvomno nadaljnji korak v razvijanju in jasnejšem oblikovanju neodvisne mehiške mednarodne orientacije. »Okna v svet« se naposled odpirajo in osnovne premise mehiškega boja za popolno pravico, da si sama kroji svojo usodo, dobivajo tudi mednarodni aspekt in potrditev. (Stane Južnič, FAKULTETNI SVET FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO V LJUBLJANI razpisuje naslednja mesta: Na Oddelku za šibki tok: a) rednega ha bili tira ne*" fakultetnega učitelja za pre Knjiga danes ne pomeni samo beletristike, temveč se vse bolj razširja na poljudno znanost, razne tehniške vede, priročnike in enciklopedije vseh vrst. V sorazmerju s tem, kako se dviguje raven splošne in specialne izobrazbe naših ljudi, se razširjajo tudi področja založniške dejavnosti. Količinsko niti vsebinsko bi ne leazalo primerjati predvojnega in sedanjega založništva. Kljub temu pa bi bilo vredno spregovoriti o tem. kako je naša knjiga po svoji oblikovno tehnični zasnovi ostala praktično na ravni predvojnih let. To velja v prvi vrsti za leposlovna dela, ki sp zaradi visokih cen vsak dan teže dostopna širšemu krogu bralcev, in to navzlic nekaterim uspelim množičnim zbirkam. Povprečna cena knjige se gi-blje med tisoč in tri tisoč dinarji, kar onemogoča, da bi dejansko prodrla v širino, če pogledamo na beletristiko kot na osnovno kulturno vzgojno in etično osveščajočo panogo založniške delavnosti, ni mogoče prezreti dejstva, da prav te vrsle knjige pri-bajajo v roke manjšemu šie-vilu izbrancev: med širše s'o-je bralcev ne prodro. niti ne v vse kniižnice. Naklada je majhna, pri pesniških zbir-bah do 1030 izvodov, pri proznih delih povprečno 3000 v raznih rednih zbirkah založb nekaj tisoč več. Več množičnih zbirk se je uveljavilo in imajo razmeroma lepe ■naklade. Razen Prešernove družbe deluje še nekaj založb v tem smislu: Mladinska kr, Hga s svojimi mladinskimi zbi!llllilllllinmilll!l!i' m (•••■••■•••ti •••••••••••Bi *■•••■••■••■ (••••••••••• (*■■•■••■•••' ••■••••••••• ••••••••■••■ •••••■■••••B • ■■■■■■■ŠIM Jutri nov roman: ROMAIN GARY Obljuba ob zori V Mežici pred dvajset leti V nedeljo bedo v ravenski občini začeli praznovati dvajsetletnico partizanskega napada na Mežico, 3. apnila 1.943. Prve mečnejše partizanske enote so se v gcra',1 Mežiške doKne pojavile v juliju in avgustu 1942. Prva ko.rcška četa je imela velik vpliv na razvoj odporniškega gibanja v teh krajih. Februarja 1943. je odšlo v Koroške) četo prvih 30 prostovoljcev. med njimi Peter Tem«!'n -Skala-«-, Aleš Osojnik "Štefan —in drugi. Komandant IV. operativne cene Franc Rrzr an-Sl^ne je 1. apr la 1943. ustanovil Koroški; bataljon. Prvo vetko akcijo je Koroški bsči*Yc-n izvedo! že v noči od 3. na 4. apr;! lin pokazal Nemcem, da tudi v-tem delu slovenske zemlje niso varni. S hitrim napadom so obkolili kinodvorano v Mežici, razorožili presenečene Nemce in cbračunci-i z domačimi izdajalci. Nato so se v nemškem =kl*!C.'šču še dobro oboroži'-. Med umikom pa je bil h ud o ranjen kem a n-c’•■"it Pp'1-rk. kr je co dveh dr-h umrl pri kmetu Pra-pevju. Pr. te-.j uspeli akciji se je iskra upr-a v Mežiški dolini nejdo širila in aktivnost cartizanov ni več prenehala. Pripravljalni o-dber za proslavo dvajsete ob!e'ni-ce tega napada je p-ora-V’l begat spere d prireditev o d 31. m a rca do 7. a.pr ’ ’ 3. F 4 e' -•vai e h a do e rgamza-cijc in društva, zaključ-a slrvesnr.st na. bo 7. aprila prod Narodnim demoni v Mežici. MI Občani predlagajo Na zboru volivcev z območja KO Kebelj nad Oplotnico se je zbralo 95 občanov. Govorili so o druž- benem planu in proračunu občine Slovenska Bistrica za letos. Predlagali so nekatere dopolnitve. Predvsem bo treba že letos zgraditi trgovino z bifejem. V kraju ni možnosti gostinskih uslug. Trgovski ■ lokal je v šoli in ovira njeno de-io. V plan bo treba vnesti tudi podaljšek gozdne ceste iz Radkovca do Modriča, Mrtvašnica je že stara in jo je komisija ob ogledu izločila iz uporabe. Za novo mrtvašnico so občani že sprejeli krajevni samoprispevek. Načelno bo treba urediti, kdo bo gradil v Ke-blju prostore za družbene organizacije. Bivša KZ Kebelj je v ta namen že zbrala približno 10 milijonov dinarjev. Načrte je brezplačno orisoeval projektivni biro Maribor. -tok MURSKA S030TA Delo krožkov no Soli za telesno vzgo|o Na srednji šoli za telesno vzgojo, kjer uspešno izds.iajo svoje glasilo -Trepetlika- in se ukvarjajo tudi z drugimi izvenšcl-slcimi dejavnostmi, v zad-v e m ča;u napreduje tudi likovni krožek. Vanj je vključen’h 18 učencev, ki nameravajo cb kc:i~u šolskega leta prirediti tudi razstavo. Tudi radioamaterski krožek na tej šoli te že lepo r~ -redcva!. Člani tega krežkn. njih je rrVJco 20, mi = li;o s svojim znrn-iem sodelovati na pchofžh pc transverze'!, pri i eventualnem spustu učencev s splavom po Dravi, žete pa tuc’: navezati stike z. drugem' i adinrma'e; ji. Krožek de’uje v c k viru soboškega radiokluba. -ij- 0B SOBOTAH V DELU N A j D I H 0 J C A Zaskrbljujoč vzpon obolenj Z zasedanja zbora proizvajalcev 0L0 Celje CELJE. 29. marca — Zbor proizvajalcev OLO Celje je danes posvetil svoje zasedanje problemom higiensko tehničnega, zdravstvenega in delovno pravnega varstva delavcev na območju okraja. V celjskem okraju je zlasti problematično število obolenj zaposlenih ter sorazmerno visok odstotek poškodb in invalidnih oseb. Dnevno izostane z dela približno 4000 od skupno 71.000 zaposlenih. Skupno je bilo lani izgubljenih več kot milijon 100 tisoč delovnih dni zaradi različnih obolenj in poškodb. F: reče je zlasti n&raščan.ie poškodb izven dela. ki .je lani p-vikrst preseglo skupno šte-\ilo poškodb pri delu: prvih je biio 6725. drugih pa 6562. Zaradi poškodb je letno v celjskem okraju kekih tisoč novih delovnih invalidov, tako da pride na devet zaposlenih sedaj en delovni invalid. To stanie pm-aknie intenzivnejšo rcha’ • 'tecijc delovnih invalidov. Stalno jih ie v procesu rehabilitacije približno 300. V okraju je sedaj 6051 invalidskih upokojencev. V delovnih Organizacijah bodo zato morali posvetiti v-rnkom zn tako visoko fluk-tt taci jo več. pozornosti, s?.i so prav med’ temi ljudmi pogostni primeri obolevanj in poškodb ter invalidnosti. Na zasedanju so zato opozorili na številne pomanjkljivosti glede higiensko tehnične zaščite kljub temu. da je v okraju bilo v ta namen lani potrošenih več kot pol milijarde dinarjev. Organi inšpekcije dela so opravili v minulem letu 1400 pregledov v delovnih organizacijah in pri tem ugotovili več kot 8900 pomanjkljivosti. Občinske inšpekcijske službe lani nivo imele dovoli kadra. Prav tako naj bi ObLO iz svojih sredstev v bodeče odmerili več denarja za preventivno zdravstveno varstvo. Zdravstvene ustanove so v okraju na splošno dobro razvite ter pride povprečno na 353 prebivalcev en splošni zdravnik. Zbor proizvajalcev OLO Celje je sprejel za odpravo številnih pomanjkljivosti priporočila. ki jih bo posredoval delovnim organizacijam, sindikatom, ljudskim odbo- rom. odbornikom ter drugim pristojnim činiteljem. da bi v tekočem letu kritično, stanje izboljšali v korist delovnih ljudi. Zbor proizvajalcev je danes razpravljal še o strokovnem izobraževanju. F. K. /z včerajšnje druge izdaje NOVO MESTO. — Turistično rekreacijski objekti bi morali biti pod enakimi pogoji dostopni vsem. Mladinski turizem ni moči ločiti od ostalega turizma. Ne samo odkrivanje turističnih znamenitosti in propagiranje obiska le-teh. marveč tudi skupni napori so potrebni za turistično vzgojo ljudi. To so bile osnovne misli nedavnega medobčinskega posvetovanja o mladinskem turizmu. — Akcijo za postopno izgradnjo mladinskega tabora Sutjeska pri Dolenjskih Toplicah je prevzela novomeška občina. Z okoli 35 milijoni dinarjev bo usposobljen za obratovanje skozi vse leto z zmogljivostjo 100 ležišč. KRANJ. — Iz poklicne gasilske čete so ustanovili zavod za požarno, reševalno in tehnično službo. Z dograditvijo novega gasilskega doma lani se je namreč delo poklicne gasilske čete razširilo izven njene osnovne dejavnosti požarnega varstva. KOBARID. — V Starem selu že tri mesece deluje zavod za proučevanje in zaposlovanje delavcev. Te dni so odprli v Tolminu obrat tega zavoda, ki zaposluje že 100 žensk ter tudi nekaj mladincev in invalidov. V kooperaciji s tovarno trakov in vezalk Tetra iz Ljubljane izdelujejo mrežaste izdelke za široko potrošnjo. !z včerajšnje tretje izdaje UUBLJANA — Na konferenci predsednikov in tajnikov odbomiških komisij za prošnje in pritožbe OLO Ljubljana z namenom, da bi se udeleženci pomenili o organizaciji služb za prošnje in pritožbe v občinah, o njihovem programu in delu, so predvsem ugotovili, da se ni mogoče sprijazniti z dejstvom, da so lani občinske komisije za prošnje in pritožbe še zmerom obravnavale le 5 odstotkov vseh prošenj in pritožb s svojega področja. Izmed najbolj perečih mestnih problemov, ki jih bo moral letos in v bližnji prihodnosti rešiti ljubljanski mestni svet, naj omenimo le nekatere: podvojiti bo treba zmogljivost mestne plinarne, preseliti mestno vrtnarijo, rekonstruirati pokopališče na Zalah; nerešeno je vprašanje cen v mestnem prometu, mestni vodovod bo moral najti nova zajetja itd. Milijardne investicije bo terjala tudi ureditev ljubljanskega gradu, graditev zaprtega kopališča ‘ in gradnja mestnega avditorija. * Putnik iz Beograda in Izletnik iz Ljubljane bosta prihodnji mesec, pripravila 15-dnevni izlet v Sovjetsko zvezo, ki bo stal 145.000 din in jih bo moči plačati v štirih obrokih. Jugoslovanska reprezentanca v Bruslju Tekmo z Belgijo bo jutri, televizijski prenos v ponedeljek -SOS - NA CESTI — Rudarji presiškega rudnika premoga so se kar na lastno pest lotili popravila ceste III. reda na odseku Ljutomer—Stročja vas. Sicer pa je na sliki razvidno, kakšno podobo nudi te dni važna vpadnica v Ljutomer s hrvaške strani. Foto: B. B. Te dni: stop - cesta je zaprta! Kdo je kriv za izredno slabo stanje cest v ljutomerski občini Te dni najbolj običajen prizor na.cestah III. reda v ljutomerski občini: volovska vprega, ki ob zabeljenih kletvicah šoferja vleče do osi ugreznjeno vozilo iz blatne brozge na trdnejšo podlago. Prometni znak za cestno zaporo z zloveščo puščico pa je že dobrih 14 dni na liutomerskem območju najbolj upoštevano znamenje. Razumljivo, da je v takih pogojih premet domala povsem zamrl. Na tem pomembnem prehodnem območju so se povsem omejili na lokalne prevoze: zbiralci mleka, avtomobili reševalne postaje in motorna vozila V2K Ljutomer, ker jih preganjajo spomladanska kmetijska dela, se dan za dnem prebijajo čez blato in vozijo slalom med jamami in vdori, med katerimi so nekateri globoki do 80 centimetrov! Gospodarsko škodo, ki jo zaradi tega utrpijo v ljutomerski občini in tudi v Mariboru, kjer ima večina ljutomerskih obratov svoja matična podjetja in so posredi dnevni prevozi izdelkov ali surovin, je danes še težko o-cenjevati. Dejstvo je, da v Ljutomeru v večini podjet-ij že občutijo hude motnje v proizvodnji. Pred dnevi si je ogledala stanje okrajnih cest tudi posebna komisija ObLO Ljutomer. 2e približna ocena razmer na teh cestah odkriva o. zadje za sedanje katastrofalno stanje, ki je prej ko slej posledica pomanjkljivega vzdrževanja. To ponovno potrjuje ničkolikokrat grajan odnos cestnega podjetja oziroma ljutomerskega cestnega delovodstva do vzdrževalnih del. Cestarji so po večini brez gramoza in tud: pobude podjetij, da bi se vključila v akcijo za posipanje cest, de-lovodstvo dosledno zavrača. Zgodilo se je celo. da so po-sipni material na intervencijo delovodstva morali odstraniti! Resda se cestno podjetje bori s pomanjkanjem finančnih’ sredstev, toda občanom na drugi strani ni neznano, cta je soboškemu obratu lani ostalo več kot 50 milijonov dinarjev neizkoriščenih sredstev cestnega sklada. V ljutomerski komuni, kjer je končno gramoza na pretek, pa se najteže sprijaznijo z izgovorom o pomanjkanju sredstev za prepotrebni posipni material. Sicer pa se vsevprek u-pravičeno sprašujejo, kako da v radgonski in ormoški občini najdejo sredstva za posioni material. Rezultat: ceste v teh krajih so očitno bolje prestale letošnjo hudo preizkušnjo muhastega vremena . Tudi tistega dne. ko je bila na cesti komisija ObLO Ljutomer. ni biio nikjer kupčka gromoza, cestarji pa so nejevolino mašili kotanje z zemljo ali celo z blatcm iz obcestnih jarkov. Edina ekipa, ki je popravljala povsem razbrazdano cestišče, je bila skupina rudarjev iz presiškega rudnika. Z lastnim kamionom so marljivo dovažali posipni material iz gromoznice v Križevcih in utrjevali spodnji sloj cestišča na cesti III. reda Ljutomer — Stročja vas z dragim jamskim lesom. To je bila edina mežnost, da so omogočili transport premoga svojemu odjemalcu — železnici, kjer so še kako občutljivi za rok dobave. Zanimivo je vsekakor, da si je tudi pobuda presiških rudarjev le s težavo utrla pot do dovoljenja na ljutomerskem delovodstvu, katerega šef je delavcu, ki .ie povprašal za strokovni nasvet, med drugim odgovoril: — Podloži svoj jezik, pa bo šlo . . . Se nekaj srečanj tega dne: šofer ljutomerskega obrata Mariborskih mlekarn Rihard Lakič, ki s svojim tovornim vozilom prevozi dnevno 120 — 140 km djtgo pot, vse do Cmureka, pravi takole: — Srce me boli. ko poslušam hropenje tovomiaka, ki nas je veljal 5 milijonov dinarjev. Vedno nestrpno čakam, da se dokopljem cest v ostalih., občinah. kjer so pogoji vzdrževanja enaki, le ceste so najmanj za 50 odstotkov boljše ... Tudi gradbeni inšpektor na ObLO Ljutomer Miran Zemljič utemeljuje sedanje stanje cest v tej občirji: — Dobršen del krivde za uničeno cestišče je pripisati težkemu tovornemu prometu. Na naših cestah srečavamo čedalje težja vozila — tud'i nad 10-ton-;ka. Dejstvo pa je, da je gornji ustroj cestišča obrabljen do takšne mere, da je viden sloj lomljenca oziroma celo | raščeni teren. Sicer pa je j cestišče poškodovano noveči-i ni na mesfh, kjer okolica nima pravilnega odvodnjavr n ie. J Torej sedi dviganle cestišča j nad kritično mojo med osrednje naloge bodočega ure.i3n!a cest pri nas. Slej ko prej pa je iskati vzrok za sedanje katastrofalno stanje v pomanjkljivem vzdrževalnem delu, zlasti kar zadeva gramozenje. Skupni imenovalec tega skrajno negospodarskega računa cestnega delovodstva v Ljutomeru je kot na dlani. Zato je tem bolj čudno, da cestno podjetje ni pravočasno prisluhnilo glasovom v ljutomerski občini, da bi bilo treba že skraia najti bolišo povezavo z lokalnimi činite-l-'i, zlasti z ObLO Ljutomer in s podjetji, ki so v lastnem interesu vselej prioravljena sprejeti tako pobudo za izdatno akcijo posipanja cest. B. B. LENDAVA Kolektivno cepljenje proti gripi Podjetje Nafta v Lendavi ne skrbi samo za svoje proizvodne dejavnosti, temveč posveča vso . skrb tudi svojim delavceAn. Tako imajo v podjetju zelo dobro organizirano zdravstveno službo. 2e dlje ima splošna ambulanta v Lendavi svojo ambulanto tudi v Nafti. Razen tega pa imajo v podjetju tudi lastno zobno ambulanto, ki so jo pred dobrim letom sami uredili in opremili. Da bi čimbolj zmanjšali bolezenske izostanke, je podjetje organiziralo kolektivno cepljenje proti gripi; le-to je uspelo, člani so se ga udeležili stoodstotno. Polovico stroškov za cepljenje je krilo socialno zavarovanje, polovico pa podjetje. BR MARIBOR Dijaško prireditev V klubu prosvetnih delavcev so dijaki II. gimnazije in srednje glasbene šole priredb li literamo-glasbeni večer. To je bil že drugi tak večer V tem letu. Tokrat je bilo mnogo več občinstva kot prvič. Mladi literati so se izkazali -s prav zanimivimi stvaritvami. Literarne in glasbene točke so bile združene v celoto brez posebnega napovedovanja. V nekaj vrstah VRTNARJI ZBIRAJO SONČNO TOPLOTO - Po prvi pomladanski otoplitvi morajo vrtnarji računati še s precejšnjim padcem nočne temperature. Vrtnarski obrati, ki nimajo urejenega gretja zaprtih gred, so pripravili posebne preproge -* riajcenejše so« menda iz slame — ki jih zvečer razgrnejo po steklenih strehah. Le-te jim ne služijo samo zato, da ob hujšem mrazu obvarujejo mlade rastlinice pred pozebo, ampak pomagajo ohraniti v steklenjakih čimveč toplote, ki si jo je zemlja nabrala ob sončnih dneh. Takšna toplota namreč pospešuje kalitev semena in rast rastlin. — V mariborskem okraju letos posvečajo največ skrbi razširitvi vrtnarskih obratov v Zrkovcih, Staršah, Ormožu in Rakičanu. Foto: Petek Maribor — Po sklepu zadnjega ' plenum * okrajnega komiteja Zveze mladine b j mladina vseh občin teg-a okraja imela pred volitvami zbore mladih volivcev Navzočim bodo predstavniki občinskih ljudskih odborov pojasnjli pomen volitev, ra-zčn tega pa jih bodo seznanili tudi z značilnostmi perspektivnega razvoja svoje občine. — j Konjice — Po družbenem načrtu bodo v občini Slovenske Konjice povečali letos obseg proizvodnje za 11, narodni dohodek pa za 12 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom. Proizvodnost dela naj bi bila v gospodarskih organizacijah večja za blizu 7, medtem ko naj bi bilo zaposlenih le. za 3 odst. več. Precej obveznosti za izvoz svojih izdelkov pa so v tej občini sprejeli usnjarski kombinat Konus. Lip, podjetje Kostro.i in tovarna kovanega orodja v Zrečah. — r Poljčane — Planinsko društvo bo imelo svojo skupščino v nedeljo, ko bodo razpravljati zlasti o delu v prihodnje. Najpomembnejši načrt in želja članov društva je ureditev planinske postojanke na Boču. Z uresničitvijo te zamisli si obetajo prispevati k nadaljnjemu razvoju turizma na tem območju. Društvo je doslej uspelo urediti razgledni stolp, na Boču. — — j Ruše — Tovarna dušika je lani porabila 357 milijonov dinarjev za gospodarske investicije. Poleg investicij v osnovno dejavnost so vložili precej finančnih sredstev tudi za gradnjo stanovanj. — t Košaki — Osnovna organizacija Rdečega križa je priredila tovariško srečanje z najstarejšimi člani te organizacije. Govorit jim je podpredsednik občinskega odbora RK Maribor-Center dr. Edvard Glaser, program pa so izvedli mladi člani dramske skupine tamkajšnje svobode. — j Slovenj Gradec — Na prvem koncertu delavskega pevskega zbora »Heroj Vrunč« je sodeloval tudi mladinski pevski zbor druge osnovne šole. Moški zbor je požel največ uspeha s pesmijo Pavla Kemjaka »Mojoej«, mladinski zbor pa s pesmijo »Kurirček«. — r Lenart — Pravkar je občinska dramska revija, na kateri sodeluje pet prosvetnih društev iz vse občine. Doslej so se predstavili igralci iz Gradišča z ameriško komedijo »Namišljeni zdravnik« in člani dramske skupine iz Selc z domačim delom »Poročil se bom s svojo ženo«. Obe predstavi sta lepo uspeli. Revija bo zaključena v nedeljo, 31. marca. V nedeljo bo tudi občinska revija pevskih zborov. Nastopili bodo šolski zbori, ženski zbor iz Cerkvenjaka in moški zbor iz Lenarta. Cerkvenjaški ženski zbor, ki ima 50 pevk, je bil ustanovljen pred kratkim in se je prvikrat predstavil občinstvu za 8. marec. Zbor je v kratkem času dosegel zavidljivo pevsko raven in se že lahko kosa z marsikaterim starejšim zborom. Med šolskimi zbori se bo na najvišje mesto v občini glede na dosedanje uspehe bržkone uvrstil zbor iz Cerkvenjaka. —š Gradišče — Tu je že nekaj let pomanjkanje učiteljskih stanovanj. Zaradi tega se je ObLO Lenart odločil za adaptacijo večje zgradbe v trgu, v kateri nameravajo urediti stanovanja. V ta namen bodo iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš 'porabili 6 milijonov dinarjev. S. Bruselj, 29. marca. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes s posebnim letalom prispela v Bruselj, kjer bo v nedeljo igrala povratno tekmo z belgijsko v okviru pokala evropskih narodov. V prvem srečanju v Beogradu, ki je biio v preteklem novembru, je zmagala Jugoslavija s 3:2. V Bruslju sta Jugoslovane pričakala dež in oblačno vreme, vendar so nekaj ur po prihodu že trenirali na stadionu Heissel. Belgijsko moštvo bo treniralo tudi jutri popoldne, medtem ko bodo Jugoslovani počivali. V belgijski prestolnici vlada za tekmo veliko zanimanje. Iz stolpcev v listih veje optimizem, ki je zasnovan na tesnem porazu v Beogradu. Malodušje je edve Olimpija pred povratnim nastopom v Brnu C Košarkarji . državnega prvaka Olimpije so v četrtek zvečer odigrali na Gospodarskem razstavišču zadnjo košarkarsko tekmo pred domačim občinstvom — tokrat so bili nasprotniki iz zagrebške Lokomotive — preden odpotujejo v Brno na povratno četrtfinalno tekmo za evropski pok3l s šampionom CSSR Spartakom. Več kot 1000 gledalcev je s tekme odšlo vač ali manj zadovoljnih. Ljubljanski košarkarji so na njej — pa čeprav je Kristančič preizkusil prav vse igralce, s katerimi lahko računa v Brnu — pokazali zadovoljivo formo. Olimpija je po prvem dvoboju s Spartakom odigrala prijateljske tekme z Lokomotivo in Beogradom doma in na tujem. Zadnja preizkušnja bo drevi z Beogradom v Slavonskem Brodu kot nekakšna generalka pred nastopom zdoma. Ce primerjamo posamezne tekme za trening med seboj, lahko rečemo, da se je forma Ljubljančanov ves čns počasi izboljševala, in sicer: v Zagrebu: Lokomotiva - Olimpija 71 : 51 — igralci Olimnije so vadili z gumijasto žogo samo 3 dni —, v Ljubljani: Olimpija -Beograd 95 : 83, v Zagrebu Olimpija - Lokomotiva 63 :-62 in slednjič v Ljubljeni: OVmoiia - Lokomotiva 64 : 53, tako da glede nastopa jugoslovanskih prva- kov v CSSR ni treba črnogledosti. V vseh teh štirih tekmah pa je bilo videti, da v ekipi Olimpije vendar še ni vse tako, kakor bi bilo treba. Izmenoma in kdo ve zakaj se igralcev loti malodušje in že se v nekaj kratkih minutah vodstvo Olimpije zmanjša ali pa nasprotniki celo povedejo. Takih muh si Ljubljančani v Brnu ne bodo smeli privoščiti. kajti njihovi nasprotniki bodo znali temeljito izrabiti take trenutke slabosti in obrniti notek in konec sebi v korist. Po zadnjem srečanju doma. smo zaprosili trenerja ljubljanske ekipe Pavloviča. da ie povedel nekaj misli pred '••rpokušnjo na Češkoslovaškem: »Ekipa Olimpiie ie za povratni dvoboj dobro pripravljena. Igralci so čas med nrvo tekmo in spopadom prihodnje srede porabili za vesten tr^tn* in si pri tem okrepili fizično kondicijo ter izboliš-oi Obrambo :n stre'te n j »v Tako odhaia.mo v Brno pre-orič0"’’ o zmagi in rč-sma-lu 0’;"rm!i° v noifi-r’’« T«->da vsi naši uni gredo lahko no vodi. če vsi kr«'!-Cl (30 c1r‘T‘! i° se borili vseh 4n mmu* isre z v=»mi močmi. To ni frr>Ti?. ^ono- 'bHna resica, tak ip evro**"*«kwi forma*-" Var je pokazala že na GR.« Jugoslavija: Bolgarija 96:56 Budimpešta, 29. marca. — Jugoslovanska študentska košarkarska reprezentanca je sinoči na mednarodnem košarkarskem turnirju premagala ustrezno ekipo Bolgarije s 96:56 ( 53:271. Pred to tekmo je madžarska reprezentanca dobila proti NDR 64:52. Dva nova atletska rekorda v dvorani LENINGRAD, 09. marca. — Na tradicionalnem *ekmovan:u atletov za pokal finskega predsednika Urha Kekkonena sta sovjetski atletinji Tamara Pres in Lidija Vasi-ljeva dosegli dva nova svetovna rekorda v metu krogle in teku na 100 m ovire — v dvorani. Presova je vrgla kroglo 17.1 B m kar je ra 3 cm bolje od njenega dosedanjega rekorda v kritem prostoru. Ta odlična atletinja ima svetovni rekord tudi na prostem z 13.55 m. Lidija Vasiljeva je pretekla 100 m ovire, kar je nova disciplina v atletskem tekmovanju SZ. v 14 sek. in cako izboljšala sovjetski rekord Ale Cerniševe za 2 desetinki sekunde. Svdnev — Na avstralskem atletskem prvenstvu za ženske v Bris-bar.u se je morala najnovejša svetovna rekorderka Cuthbert na' 220 y vdati mlajši tekmeci Bennetovi. ki jo je s časom 23.5 pustila za 2 dssetinki sekunde za seboj. Svetovna rekorderka na RO m z ovirami KiJbomova je zmagala tudi v peteroboju ter skoku v daljino, obenem pa tekla tudi v Štafeti 4 x 110 v 7a Viktorijo v času IT7. LA PAZ — Reprezentanca Eoli-vije je premagala v nogometu .Argentino s 3:2 (2:2) in se tako povzpela na vrh lestvice južnoameriškega prvenstva: Bolivija 9. Paragvaj 8, Argentina 6. Brazilija in Peru po 5 točk itd. Olimpija: Lokomotiva 84:63 Ljubljana, 28. marca. — V tekmi za trening je nocoj Olimpija premagala v veliki hali Gospodarskega razstavišča zagrebško Lokomotivo 84:68 ( 37:34). Pred 600 gledalci sta sodila Brumen in Hojs. oba iz Ljubljane. Olimpija: JEiselt 10, Bassin 8. Jelnikar 6, Djurid 7, Dermastia 15, Djerdja 13, Mtiller 8, Kapelj 5, Vrhovec 4. Tavčar 4, Potočnik 2, Logar 2. Lokomotiva: Petriče vid 24, Ri- mač 21. Matijevič 4, Bočkaj 6, Djakovič 1. Novosel 8 in Marko-vina 4. To je bila zadnja tekma državnega prvaka doma pred odhodom v Brno V soboto ob 19. uri bo Olimpija nastopila še proti Beogradu v Slavonskem Brodu. Kot na prejšnjih tekmah za trening je tudi tokrat tehnično vodstvo Olimpije s hitro zamenjavo igralcev omogočilo igrati vsem. ki pridejo v poštev za odhod v ČSŠR. Po nedavni poškodbi je nocoj nastopil v moštvu tudi Vrhove, ki je bi', dokaj soliden Nekaj časa je Olimpija igrala s petorko: Der- mastja, Jelnikar, Logar. Eiselt in Bassin, nato pa je inž. Kristančič, potem ko ie Lokomotiva vodila s šestimi točkami razlike, zamenjal kompletno peforko s Tavčarjem. Kapi jem, Mtiller jem, Djerdjo in DJuricem. Tej petorki je uspelo najprej izenačiti, nato pa še preiti v vodstvo, ki so ga Ljubljančani obdržali do konca igre -Sledile so še številne menjave igralcev. Videti je bilo, da je moštvo d.»kaj dobro vigrar.o. saj je pokazalo boljšo igro kot minuli teden proti Beogradu. Kljub napakam v napadu in obrambi je moštvo državnega prva ka zadovoljilo. Upoštevati pa je treba tudi. da je Lokomotiva nastopila brez Kovačiča, ki nastopa za študentsko reprezentanco v Budimpešti in Laliča, ki je zadržan zaradi vaj na fakulteti. Ce bi nastopil še Kovačič, bi imela Olimpija s sicer zelo dobrim moštvom Zagrebčanov precej trše delo. Deset vratarjev v aferi &ab*c. 29. marca. V zares maratonski obtožnici je zajeta obsežna snov, ki pojasnjuje, na kakšen način so stave »napovedovale« skupine športnih napovedovalcev, ki jih je vodil nezaposleni Tomislav čuiina iz Zagreba. Znane so nov« podrobnosti, ki še jasneje prikazujejo delo omenjene skupine, ki ji je uspelo, da je zvanila v svojo mrežo večje število nogometašev in klubov. V obtožnici .je navedenih 25 klubov in več ko 90 igralcev. Culinova skupina je predvsem snubila vratarje. Obtožnica jih navaja celih deset: Martinovi- Jutri Isteničev memorial V spomin na tragično preminulega tekmovalca, funkcionarja in izdelovalca smučarskih maž Rada Isteniča, prireja Enotnost vsako leto tekmovanje v smučarskih tekih za ^Isteničev memorjal<*. Da bi smučarjem tekačem kar se da pocfaljšali tekmovalno sezono, je klub to prireditev namenoma preložil od 10. februarja na 31. marec. Tekmovanje bo v vseh kategorijah: člani bodo šli na 12, stafejši mladinci na 10. člani-. oe/ mlajši mladinci in mladinke pa na 6 km dolgi progi. Start in cilj bosta najbrž pri 60 meterski skakalnici. Prijave je treba oddati v nedeljo do 8. ure v gostišču Mojmir. Tekmovalci, ki potujejo v Rateče v nedeljo zjutraj, naj se ob 5. uvt oberejo pri spomeniku Ilegalca, od koder ho vozil poseben avtobus! ča, Dragišiča, Jugovič^. Ka do vica. Androida. Kušeka, Bavkovida, Mi-haljeviča, Adžica in Novakoviča. Sekretar zagrebškega kluba »Trnje« Viktor Leskovar je vplivai na igralce, da so namerno izgub!tali vsako tekmo. Omenjeni sekretar je prejel dva stavna listka, ki naj bi imela 11 pravilnih rešitev, kar bi mu bila nagrada. čuiina ni dajal nagrade igralcem samo zato, da bi izgubili tekme. Včasih je njegova skupina dajala premije tudi zato, da bi igralci po vsej sili tekmo dobili, kakor je pač ustrezalo njegovi napovedi v določenem kolu športne napovedi. Izmed več ko 90 vmešanih nogometašev, od katerih je večina priznala, da so vzeli denar za la-žiranje tekem, jih bo na obtožni klopi samo 19. toda večina nogometašev bo morala pričati na sodišču in se soočevati s Culi no ter drugimi člani skupin. Med 27 obtoženimi jih je samo šest v priporu. medtem kp se bodo ostali zagovarjali na prostosti. NK Maribor kaznovan Beograd. 28. marca. (Tan.iug) Disciplinsko sodišče ligaškega odbora NZJ je na nocojšnji seji kaznovalo med drugimi tudi NK Maribor z ukorom in denarno kaznijo 200.000 din, ker je za doseženo 5. mesto v lanskem tekmovanju II. zvezne lige te po uveljavitvi novih predpisov o nagrajevanju izplačal svojim igralcem nagrade v znesku 1,035.000 din. zaradi česar je uvedlo disciplinski postopek proti predsedniku in sekretarju kluba. Večernik »Le Soir« celo poudarja v naslovu, da čaka Belgijce po nedeljski tekmi švedska reprezentanca. Bruseljsko občinstvo je zadnjikrat videlo jugoslovansko državno moštvo 1. 1953, ko so jugoslovanski nogometaši po izvrstni igri zmagali s 3:1. Toda kvaliteta belgijskega nogometa se je močno izboljšala. Spomnimo se le odlične igre belgijskega prvaka Ancierlechta, ko je v evropskem pokalu izločil sloviti Real. Anderlecht daje reprezentanci devet igralcev. V najboljši formi je vratar Nicoie. medtem ko ljubljenec publike Jurion ni prikazal tiste igre kot lani. Jugoslovanska reprezentan- , ca do sestavljena jutri zjutraj. * Zmaga našega para v Caracasu Caracas, 29. marca. Na mednarodnem teniškem turnirju v Caracasu je jugoslovanski par Jovanovič - Pilič premagal v prvem kolu Mehičana Gsllarda in Venezuelca Miicliella s 6:1, 6:2. Avstralec Roy Emerson, najboljši reket na svetu, je v četrtfinalu izgubil s 17-letnim brazilskim igralcem Thomasom Kochom s 6:4. 3:6, 6:4. Koch je v prejšnjem kolu izločfl Jovanoviča. V tem kolu je Spanec San-tana premagal Avstralca Stoha s 6:1. 5:7. 6:4, medtem ko je Brazilec Ro'and Rar-nes premagal Angleža Wilso-na s 6:2, 6:3. Vnbifo n« ifi^e Sekretar organizacijskega komiteja mediteranskih iger. ki bodo od 21. do 29. septembra v Neaplju, je izjavil, da ie komite poslal vabila za u-deležbo Franciji. Italiii. Monaku. Španiji. Jugoslaviji, Tnrčili. ZAR, Sirili, Libanonu, Malti, Tunisu in Maroku. Komite je odklonil udeležbo Izraela in Libije, ker nista včlanjeni državi. Ameriška afetska e!i*a v Evranj Ameriška atletska elita bo prihodnje leto v dveh tednih nastopila na štirih meddržavnih mitingih v Evropi. Najprej (20. in 21. julija) poide na proge v Moskvi, teden dni pozneje v Varšavi, še tri dni pozneje pa v Hannovru in slednjič pred povratkom domov še v Londonu (5. avgusta). Slovenska nogometna liga Jutri so v SNL na sporedu naslednje tekme: Ilirija : Rudar (T) ob 14 Celje : Svoboda Ljubljana : Železničar ob 15.30 Delamaris : Sobota Triglav : Rudar (V) Slovan : Gorica vse ob 13.30 Odred Krim : Kladivar ob 10.30 Tekmi med Ilirijo in Rudarjem (T) ter Ljubljano in Železničarjem bosta na stadionu Ljubljane, kamor bo-c.o izpred Ajdovščine vozili avtobusi. Spored na vseh igriščih se bo začel s predtekmami mladincev. Rokometni spored Moška republiška liga ________ zahod — 13. kolo: Mladost -Iskra. Krim - Gorica, Slovan - Olimpija — vse ob 10. uri, Tržič - Piran ob 11., Šentvid - Ajdovščina ob 11.30. Vzhod: — 10. kolo: Celje - Brežice. Velenje - Slovenj Gradec, Radeče - Branik, Krško - Rudar in Kovinar -Beltinci — vse ob 10. uri. Botvinnik : Petrosjan 2:1 Tretja partija dvoboja za na-siov svetovnega šahovskega pr raka med Mihaiiom Botvinnikom in Ti-granom Petrosjanom se je končala z remijem v 86. potezi. Svetovni prvak je igral končnico s študijsko natančnostjo, tako cta so bili zaman vsi Petrosjanovi poskusi, da bi v trdnjavski končnici izkoristil prednost kmeta. Položaj ob prekinitvi: Beii — Petrosjan: Kf3, Td3. Lc3. a.) b2. 12, g3: črni — Botvinnik: Kf?, Tc4, LIG. a4, gj, h5. Nadalevanje: tl. . h4. ■)■> gnll4 Lxc3. 43. T..C3 T>:b4!. 44 Teo Kf«. 45. Tbo TI4--, 46. Ke3 Th4, 47. Tb4 Kf5!, 48. Kd3 KeG. 49. Tbo Kf6. 50. Ke2 Te4 f-, 51. Kf 1 Th4. 52. Kgl Tg4 . 53. Kh3 Th4 - , 54. Kg2 Tg1~, 55. Kh3 Th4 ,-, 56. Kg3 Td4, 57. Kf.7 Tf4 . 58. Ke3 Th4, 59. Tb8 Ke6. 60. Tet! • Kf6. 61. Kd2 Kf7, 62. Tc3 T14, 63. f3 Th4. 64. Kc3 Th3, 65 Kd4 Th2 66. b4 axbo, 67 Txb3 Ke6, 63 Kc5 Kril, 69. Kdo Tez. 70. a4 Kc7. 71. a5 Ta2. 72. Tbo Ta4, 73. Keo g4. 74. f4 g3, 75. Tb3 Txa5f, 76. Ke6 1uS- , 77. Ks7 Tg6. 78. Tc3 - Kb6. 79. Tel g2, 80 Tgl Kc7. 81. £5 Tg3, 82. f6 Te3-r. 83. Kf7 Tg3. 84. Ke6 Tp3 , 83. Kf5 Tg3. 86. f7 Tf3-f-remi. ZRnimivo je, da je Botvinnih razmišljal za kuvertirano potezo h4 pol ure. tako da so velemojstri prepričani, da “je preračunal vsa nadaljevanja, med katerimi je najzanimivejši prehod v kmečko končnico, v kateri bi se Petrosjan celo borii za remi s kmetom manj! B. Parma Turnir v Sarajevu Sarajevo, 26. marca. — Rezultati i. kola mednarodnega šahovskega turnirja: šamkovic • Uhlmann prekinjeno. Gligorid : Portisch remi. Pachmann : Sznbo remi. Bo4da-novič : Osmanagid 1:0, dr. Trifunovič • Kozomara remi, Simagin : Ivkov remi. — Po 4. kolu vodijo Pachman, Portisch in Szabo z 2,5 točke. Jesenice : Celovec 7:3 Jesenice, 29. marca, šahovska reprezentanca Celovca je v povratnem srečanju izgubila z izbrana ekipo Jesenic s 3 : 7. V. K. * — Ah, pomladanska čustva? — Neumnost, bananin olupek! :■■■■ T s; KRIŽANKA F,21' Jokotnotasto M. drobU v Tur«« ; Vietnama, intanlr, prvo apo-(Geoarge), in Estetu, Uobučevi- avtomobilsfefc oznaka okraja, 15. mesto- v Srbiji, bMzu katerega TUDI TAM — Ne gre mi umazanijo! v glavo, kje vedno staknete Otroci — To pot jima bo pa treba menda res odpreti! t — Plenice ... joj ... moje plenice! . ,V‘ i, .. w>wayi ■ Vj '■. * Je pri vasi Zavoj zemeljski plaz zajesjl Visočico, 17. poldrag ki-men, različek kremenjaka, 18. vffcpt hiSica, 19. edino Jordansko , 20. izumrla vrsta . 21,; pdljska • ptica, 23. *. oseb * • ‘ *- »V.4a*»b|6Sft . 27, ■H , York, 32, -a« ...... 33. mestecem voUkfto^g severni Dalmaciji, .34. ime.. ria=e# f9^škega^aJ^ij>oug-. lasa, 58. kratica za epojbSbrtp- ; — l• ' -ir/F/ REŠITVE -UGA^It. 12,,!.*^^« , j V ■ sobotne ’ Nafejadne serpeiftia«: i. Jtdonij(' v* -J 2. samotar. 3. rokoko, i, tagfre, jfc" ■ epifiiza,. - e. . A var ,. '7, rudtflSM^^. ^ Tricr. 4, Athos.' W. Sundfjr. »b-• naj, 12. jereb. t3.; Eiaedad,\|jr tfc*a-bant, 4i. Nen, 44#Triarion. 46! Ari-man, 49. kiosk.: 50%-.eaVt 52. jokapi, 53. brbot/ 54. agitka, 5^. 'Ra, 58. kit, 59. prorek, 60. ..kreg, 62. oj, 63. prenos, 64. vlada/ 65, šantung, 67. trieder, 69. Njasa, 4£0. stroka. N a v p.: 63. R(isto) S(avin). tum«, 38. ločilni veznik, 39. hladno orodje, 42. vrata razcvet-ja, 44. nabruienoet rezila, 47. kemični znale ze erbij, 48. židovsko možko ime, 50. starodavno mesto, katerega obleganje opisuje Homer v »IUacU«, 61. število, 52. oblika rastlinskega plodu, 54. žuželka s stepenim želom, 85. mogočen sttorgrad ob progi Stoj—Split, 68. stiah pred \ na- vrsta prejemka -ob odhodu la službe.:. j 'Navpično: 1, . močan človek, 2. možev ali ženin oče, 3. Estonec, 4. •* kemični * znak za platino, 5. sto, arov, 6. .Verdijeva opera po Bugojevi drami, 7. vetrič, . 8. poldrag kamen z belimi in . črnimi*' progami, 9. priroda, 10. slovenski prosveti jenec stopom,. 57.' aadotintfi- starejSega f Marko), 12. ' sodobni nordijski slovebdkega.4^isatei^-ižBa^ 'ta 'pisatelj, (»Jezdi; Se nocoj«), 13. — Hotela sem samo vprašati, če vam naš Jožek kaj nagaja. Brez besed //1 t ■ ?■ j*** m r= p* r 1 " 1 _Li ■ : m n « \ 12 1 , F_ '•V. .4 m iT- •. «•* r, e 15 r 16 17 V. V v 18 > * ■ E 19 20 m 21 22 e 23' w~ m 25 % m 27 28); L* V » ■; * ( - p 30 31 13 32 55 33 • ‘V-’ . 3>i i << 35 II , F 1. jA 1 5 38 - .. : / ■ w~ —i-, r ./ i - ✓ < X l! ' T k N 1 ✓ V v 5. X 6 _ - - -/■ N N X > A X X X 'i s c. _ / v ~ X I7 '' \ / L _ 8_ ^ 'T s< 9 _ j r ~ LO. 11 .. ■ - • - z ' L _ - r • r Z _ M \ N J v ■ s _ J / < X * /■ 15 _ . -• / r >/ - - 17. 18.. _l /• Z. . 19. povesti o Gorjancih«), 58. davek v delu, 59. državna blagajna, 60. pajčolan,^ tenka tkanina, 62. E.bte!m Nove znamke po svetu NAGRADE ZA PREJŠNJI TEDEN Za nagradne serpentine smo dobili 693 rešitev. 2reb je razdelil nagrade takole: ' ’ 1. nagrada (3000 din): Mičo Brežnik, Ljubljana, Komenskega 24 ii.lfe?" - ? 2. nagrada: (2000 din): Viktorija Mahorčič, N. mesto, Pugljeva 1 3. do 12. nagrado (po 1000 din) prejmejo: Lea Bott, Ljubljana, Scopolijeva 12 Mirko Uzelae,v Valdoltra, 3-A, p. Ankaran Silva Virant, Ljubljana, Dolenjska 21 Mili Kranjc, Ljubljana, Celovška 113-1 Ivana Pajntar, Tržič, Partizanska 12 Metka Lampič, Črnuče 80, p. Cmuče Alojzija Tominec, Ljubljana, Vošnjakova 4 Dečo 2gur, Ljubljana, Titova 68 Tereza Cvetrežnik, Most na Soči 16 Dragan L&O^ 'Ljubljana, Martina Krpana 17 ime finskega atleta Nurmija, 16. pripadnik uralo-altajskega naroda, 18. strokovnjak za ureditev mest in naselij, 21. kriterij, smernica, 22. nasilna politična priključitev, 25. fizikalna enota za silo, 26. tuje žensko ime, 29. začetnici podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, 31. telesna napaka, 35. zaporedna soglasnika, 36. sloj, 37. francoski eksistencialistični pisatelj (Jean Paul), 40. tuberkuloza, 41. zdraviliško mesto v švicarskem kantonu Graubiinden, 43. bikoborec, 45. značilna ruska vprega, 46. četrtmilijonsko pristanišče ob ustju Dona, 49. potujoči pastir, 51. škodljiva padavina, 53. rečna riba, 55. listnato drevo (maklen), 58. števttik, ' 61. kratica v naslovih. Magični lik Besede se začnejo vpisovati na polje s številko in tečejo dalje, kot kažejo črtice. Vse črke v liku, brane po vodoravnib vrstah, dajo neko misel. 1. glavno mesto južnofrancoskega departmaja Gard, 2. domači praznik ob zakolu prašiča, 3. država na jugozahodu Južne Amerike, 4. krogla, 5. izposojevalec denarja, 6. pokrovka, 7. ptica, ki živi samo še na Novi Zelandiji, 8. ustvaritelj kakega dela, pisatelj, 9. osebni zaimek, 10. ime hrvaškega skladatelja Gotovca, 11. očividec, 12. visoka listnata drevesa s črnim lubom, 13. denarna nakaznica, 14. moško ime (Edvard), 15. poklic, socialni položaj, '*6. neskončen prostor nad nami, vse-mirje, 17. odstop, zapustitev položaja, 18. brez važnega čuta, 19. zamisel. -E- Za pravilno rešitev zavite uganke razpisu. jemo 12 nagrad: 1. nagrada: 3000 din 2. nagrada: 2000 din 3. do 12. nagrade: po 1000 din Izrezek iz časopisa z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 29. Rešitev je lahko prilepljena na dopisnico, če pa bo v pismu, napišite na kuverto ZAVITA UGANKA. Rešitvi ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 4. aprila opoldne. Povezani zlogovni magični kvadrati 4 ■K±L 54 m m \nv< h m \»ff COINIA Francija je zopet presene-a filateliste, zlasti tiste, ki irajo reprodukcije umetni-ih del na znamkah, z dve-i zelo uspelima znamkama, i prvi je prikazala repro-Lkcijo slike Eugena Dela-oixa »Boj Jakoba z ange-m«, na drugi pa sliko na nu cerkve v Conchesu »Sv. ter«. Obe znamki sta več-rvni in natisnjeni po gra-rah. Ob Dnevu znamke so motiv prav tako segli po iri umetnini. Na dvobarv-znamki so prikazali rimski štni voz, detajl s kamnite-staronmskega reliefa, lamka ima pribitek, ki gre konst Rdečega križa. Ob etovnem tednu boja proti roti so izdali dvobarvno amke s sliko sestradane nske in emblema boja. Z ema znamkama pa so postili spomin na borce odra v IX. svetovni vojni. Na vi znamki je upodobljen omenik na planoti Glieres, drugi pa grobnica depor-ancev v Parizu. Francoska poštna uprava natisnila za svoje posesti Svetovnem tednu boja oti lakoti znamke z dvema otnima motivoma S sliko meljske oble in emblema ja so po eno znamko izda-Cent.ralnoafriška republi-, Cad, Dahomej, Gabon, .mja Volta, Kongo, Malga-a republika, Mavritanija, ger, Senegalija in Slonoko-±na obala, dve znamki pa imerun. S sliko rok z em- blemom boja in zemeljsko oblo pa sta izdale po eno znamko Nova Kaledonija in Komorski arhipelag. Vse znamke so dvo ali trobarvne in imajo pribitek, ki gre v korist gladujočih v teh deželah. In še zanimiv podatek! Lani je francoska državna ' tiskarna natisnila kar 4.4 milijarde znamk! Za to so porabili približno 500 ton papirja in 40 ton raznih barv. To je približno 5 odstotkov več kot leta 1961. Nemška demokratična republika je izdala nezobčan propagandni blok z dvema znamkama »Kemija za mir in socializem«. Na prvi znamki je upodobljena laborantka v sodobnem kemičnem laboratoriju, na drugi pa destilacijske naprave petrolejske kemične industrije. Blok je natisnjen na dederonu, tkanini iz sintetičnih vlaken. To je že četrti primer, da je bi- la za tisk uporabljena druga snov in ne papir (Madžarska in Sovjetska zveza sta uporabili aluminijasto folijo. Poljska pa svilo). Zbiralci znamk z motivi iz živalskega sveta bodo zopet globoko segli v žepe. Albanija je na štirih znamkah prikazala štiri različne hrošče. Centralnoafriška republika in Cad sta na dodatnih letalskih znamkah prikazala rde-čeglavke na veji oziroma vodomca. Gomja Volta je na desetih dvobarvnih službenih znamkah upodobila glavo afriškega slona. Kostarika je na dveh dvobarvnih trikotnih letalskih znamkah upodobila jaguarja in jelena. Na osmih večbarvnih trikotnih znamkah je Mongolija prikazala osem različnih sladkovodnih rib. Britanska posest Papua in Nova Gvineja je na dveh večbarvnih dodatnih znamkah prikazala rajsko ptico in oposuma. Poljska je na devetih znamkah prikazala razne pasme psov: prepeličarja, poljskega nižinskega ovčarja, bokserja, terierja, francoskega buldoga, kodra, ogarja, podhalanskega ovčarja in dogo. Francoska posest Saint-Pierre in Miquelon je na štirih večbarvnih znamkah prikazala navadnega galeba, snežnega jereba, ko-matnega deževnika in morsko raco. Senegalija pa je na večbarvni dodatni letalski znamki upodobila ptiča frančiškana. .gos » k-ranc.usjs Turistične informacije Goriško območje V Novi Gorici, na Lokvah, v Idriji, na Vojskem, v Kobaridu ter v vseh ostalih turističnih krajih na Goriškem je dovolj prostih postelj v hotelih in zasebnih turističnih sobah. Se vedno je ugodna smuka v Logu pod Mangartom, na Vojskem ter na Kaninu, pa tudi na Kuku in Matajurju pri Livku nad Kobaridom. Cesta na Predel je odprta. Gorenjsko območje Tudi na Gorenjskem je v vseh znanih turističnih krajih dovolj prostih postelj v hotelih in v zasebnih turističnih sobah, v planinskih domovih in kočah. Dovolj prostora je v Kranjski gori, Podkorenu, na Bledu, v Bohinju, v Domu pod Golico, v Domu na Črnem vrhu nad Jesenicami, na Jezerskem, v Kranju in ostalih turističnih krajih. Le na Krvavcu so v novem in starem domu zasedene vse sobe. V soboto in nedeljo bodo na Krvavcu mednarodne smučarske tekme. V soboto 30. marca se bodo začele ob 12. uri, v nedeljo 31. marca pa ob 10. uri. V soboto bo tekmovanje v slalomu, v nedeljo pa v veleslalomu. Žičnica in vlečnica na Krvavcu bosta izjemoma začeli obratovati v soboto in nedeljo že ob 6. uri zjutraj. Od l. aprila dalje bo žičnica na Krvavcu obratovala ob delavnikih ob 7.30, 10. in nato od 12. do 18. ure, ob nedeljah pa ob 7., 8. in od 10. do 18. Spremenjen j.e tudi avtobusni vozni red: avtobus bo odhajal ob nedeljah iz Ljubljane ob 7. in 9., ob delavnikih pa ob 6., 13,45 in 14,30. Tudi na Po- kljuki je še nekaj prostih postelj, ki pa jih je treba prej rezervirati. ! “ ■ Celjsko območje ,» V Rogaški Slatini je v hotelih 31 ptostih postelj,, v. Dobrni 57, v Laškem 21 ih v Rimskih toplidah 20 postelj. Sobe so ogrevane. V Dobrni je kopališče zaprto do 10. .aprila. Prav tako je v ostalih turističnih krajih na ' celjskem področju dovolj prosti^ postelj v hotelih, v zasebnih' turističnih sobah in v planinskih domovih ter kočah. Dovolj prostih sob je v Celju, v hotelih Evropa ih Celeia, v Veflenju v hotelu Paka, na Celjski koči, v domu nad Svetin p, na Šmohorju in na Lisci. V gorskem svetu je še želo ugodna sohu-ka. V Rogaški Slatini, v Celju in v Velenju imajo vsako soboto in nedeljo plesno glasbo. Mciriborsko območje * Na mariborskem Pohorju, v Lovrencu na Pohorju, v Črni na Koroškem, v Slovenski Bistrici, >v Dravogradu, v Ptuju, v letovišču grad Štatenberg in na gradu Borlu je dovolj prostih turističnih postelj. V Mariboru pa so hoteli Orel. Zamorec in Turist od 29. m&rda do 7. aprila vključeni y - centralno recepcijo potovalne agencije Kompas, zato pripofočamo rezervacijo sob prek omenjene recepcije. V dneh od a$L marca do 7- aprila je v Mariboru III. mednarodni sejem gostinske opreme. 1. aprila bo odprto letovišče grad Bori. / Pomursko območje V zdravilišču Slatina Radenci v hotelu Zvezda v Murski 1 ‘ Honorarno moč za računovodska dela za dopoldanski čas sprejme takoj Akademski kolegij, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1 (za Gospodar. razstaviščem). Zglasite se osebno. 3592 Več soboslikarjev in pleskarjev potrebuje FRANC ZORC, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 2. 3385 —:_____________ ' 1 -l' ■; UPRAV*« .ODBOR ’ •/ .-J-: Soboti ter.ijf. turističi>em domu. na Goričkem je dovolj, prostih postelj. Dolenjsko območje V zdravilišču Šmarješke toplice imajo dovolj prostora — termalni bazen je odprt vsak dan. Tudi v hotelu Grad-Oto-čec ob Krki ter v motelu je dovolj prostih postelj. Do 1. maja je dovoljen ribolov za vse bele ribe, razen platnic in podusti. Tarifa za domače ribiče je 400 din. Ribiška dovoljenja izdajajo v recepciji hotela. Tudi v ostalih turističnih krajih Dolenjske je dovolj prostih postelj. Koprsko območje V Postojni je v hotelu Javornik, v Tihi dolini in v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. Motel bo predvidoma odprt 15. aprila. V Portorožu in v Piranu je v hotelih dovolj prostih postelj. V hotelu Palače je odprto morsko termalno kopališče. Za razvedrilo je vsak dan plesna glasba v Piranu v hotelu Sidro ter v baru. V Portorožu v kavarni Jadran vsak dan jazz rglasba. Ljubljansko območje V Ljubljani v hotelu Slon in Union je dovolj prostih postelj, hotel Turist pa je do 4. aprila zaseden. V hotelu Bele-vue je nekaj prostih postelj, le 4. In 6. aprila je hotel poln gostov. Tudi na KureSčku, v domu : Podutiku, v Medijskih toplicah in v domu na Polževem je dovolj prostih postelj. V Narodnem muzeju v Ljubljani je odprta razstava stare kitajske plastike, keramike in tkanine iz zbirke Skušek. Razstava je odprta vsak dan, ra-Z^n ponedeljka. (tJCH«*«'! 1 2 3 A 5 \ , 1 2 M Ul . -■ 3 A 5 Tm H 1 2 3 I 1 2 3 2 2 3 1 2 3 I* 3 I 2 1 2 3 1 2 3 2 2 3 3 III Vodoravno in navpično: 1. Izkušen, Izurjen človek, 2. črnec, 3. obuvalo do kolen, 4. natakar, strežnik, 5. umetniška prireditev ali razstava, ki se ponavlja vsaki dve leti. V vseh kvadratih vodoravno in navpično: Prvi kvadrat: 1. nauk 'd ravnotežju sil v konstrukciji, 2. grafični obrat, 3. igra s 104 kartami. Drugi kvadrat: 1. popularna italijanska filmska igralka (Rossana), 2. kraj z zgodovinskim samostanom v Metohiji ob reki Bistrici, 3. v tanke liste razvaljan kositer. Tretji kvadrat: 1. opoldanski počitek, 2. naslov nekdanjih visokih turških dostojanstvenikov in učenjakov, 3. velik športni objekt. Četrti kvadrat: 1. mesto v južni Italiji, v antiki pomembno obrtno središče, 2. orožarski obrat za izdelovanja pušk, 3. sladek južni sad. Srednji kvadrat: 1. starešina, veteran, 2. velika evropska narodnostna skupina, 3. celica. RAZGOVOR Z GENERALNIM SEKRETARJEM ŠZJ N. KARAKLAJIČEM Tisoč šahistov v blejski areni • • ■ .v- t. m Pogojli \ ZADRUGE LENDAVA U j .e ■v - * >.>?- ••• TAJNIKA iTlJSKI ZADRUGI LENDAVA AVTOMEHANIKA t-i-l. visoka ali višja izobrazba prf. ali srednja izobrazba s 5-letrio prakso v upravnih zadevah ali Kni$ja • izobrazba z 10-letno prakso v upravnih zadevah; pod 2. avtomehanik mojster (VK) ali po-j močnik 8 5-letno prakso v popravilu motorjev. : Ponudbe . pošljite do 10.' Aprila na naslov: Upravni odbor Kmetijske zadruge Lendava. Priložite kratek življenjepis obtožbo vazi ju.’ Osebni dohodki po pravilniku o deltori- OB oziroma po dogovoru. Stano- . ..'..2345.. .< -i. - - ■' ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR išče HONORARNEGA SODELAVCA za oblikovanje gospodinjskih aparatov. (hladilniki, električni štedilniki, pralni stroji in centrifuge) — Pogoj: inženir arhitekture. — Interesenti naj pošljejo vloge najkasneje do 25. marca 1963 na naslov podjetja. MARIBOR, Gosposvetska cesta 86. 2355 KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA razpisuje za poslovno enoto Borovnica kvalificiranega trgovskega pomočnika Prednost imajo moški prosilci. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Pismene ponudbe vložite direktno v poslovni enoti Borovnica do 15. aprila 1963. VEČJE INDUSTRIJ$K9 PG^jf^G V LJUBLJANI SPREJME tehnologa proizvodnje (tehnika kemijske stroka) Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Dela« pod oznako »LJub-ljana-Center«. 2405 .. . va«q» i«S obera paed ■Kesat dražljaji, brani In oegut* kožo Štiri letošnje naj zanimivejše zvezne šahovske prireditve bodo v Sloveniji: prva zvezna šahovska liga — 12. do 18. maja na Bledu, mednarodni ekipni šahovski festival z državnim finalom za pokal predsednika Tita — 20. do 24. maja na Bledu, mladinsko prvenstvo Jugoslavije — 1. do 20. avgusta v Dravogradu, člansko prvenstvo Jugoslavije — 10. do 30. novembra v Ljubljani. V razgovoru z generalnim sekretarjem SZJ — mednarodnim mojstrom Nikolo Karakljajičem, ki je na svoji turneji po Jugoslaviji obiskal tudi Ljubljano, smo izvedeli več zanimivosti o domačih in medn arodnih šahovskih dogodkih v letu 1963. —' '^11.7 že znani jugoslo- vanski reprezentanti za letoš" nje mednarodne nastope? »Jugoslovanska šahovska reprezentanca bo nastopila v tra-dlc%oinalhezn dvoboju s Sbvjet-skQ zvezo, ki bo od 1. do 10. jiinlla na- Ijteki,-v postavi Gli-gorlc, Matanovic, Ivkov, dr. Tri-.funovič, Parma. Udovčjč. Damjanoviču Mi nič. Lazarevič, inž. Nedeljko vid, NemeT in JBpjko. .^ič. ••Tretji mladinski reprezentant bo določen /z dvobojem Mii&il —2agar,. medtem ko. ty>-der - Stadlerjeva, Pibčrlčva in Jovanovičeva igrale troboj za žensko rezervo. V" ženski reprezentanci Jugoslavije v dvo-, boju z- Romunijo — aprila v Bukarešti — bosta igrali 1 Mira Plheri ’ in- Milka LJUJatt, v mladinski, v povratnem dvoboju z Madžarsko Vpjko Musil, Ivan Žagar, Albin Planinc tn Iztok Jelen, v študentovski reprezentanci na olitnpiadi v Budvi parna. prvi d^skl velemojster Biimo Tarma.* - ■’ • / / Kje "bodo - priprave naših velemojstrov pred dvobojem Jugoslavija : ZSSR? ti Velenje sta s .ičhimi objekti in vnjjni lepotami naj zanimivejša kraja* za priprave ju dvsftioj leta. Odločilni . bbd«? boljši finančni pogoji. V koji-‘ Ti kile* prt prave y- Velenju, ela' reprteaentanca* Jugp- t slavij« 26. maja dvoboj & reprezentanco Slovenije na šestih moških, dveh mladinskih in dveh ženskih deskah.« — Kakšno je zanimanje za mednarodni šahovski festival na Bledu? »Mednarodni šahovski festival na Bledu z državnim finalom za pokal predsednika *!ri6 — ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-396. — PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21-83“> POŠTNT^PF DAL 29. — BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA. 2IRO RAČUN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11-1-167. — MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV. — ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče DRAMA Sobota, 30. m&rca, cb 19.30: Diir-renmart: riZIKI (komedija >. Abonma H. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Ob 20. Alfcee: AMERI6KI SEN. Gostovanje v Narodnem pozori-štu v Banja Luki. Foredeljek, 1. apnila, ob 10.30: Osborne: LUTHER. Abonma Dijaški 6 večerni. < Razprodano). OPTRA Sobota, 30. marca, ob 19.30 Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. (Vstopnice so še naprodaj.), Nedelja, 31 m:irca, ob 19.30: Verdi: RIGOLETTO. Gostuje italijanski tenorist Micaele Molese, stalni gost Velike pariške Opere. Izven abonmaja. (Vstopnice so še naprodaj.) Ponedeljek, 1. aprila ob 19.30 Wagner: DOHENGRTN: Gpstdva-n.je v Zagi*ebu. Opozarjamo na jutrišnje enkratno gostovanje italijanskega tenorista MICHELA MOLESEJA v naši Operi. Gost bo nastopil v vlogi Vojvode v Verdijevem »Ri-gclettu«. Fred dobrim mesecem ja v isti vlogi nastopil v Veliki pariški Open. kjer stalno gostuje. MESTNO GLEDALIŠČE LJIBLIAN.SKO Gledališka pasaža Sobota, 30. marca, ob 19.30: E. de Filippo: 2UP AN OKRAJA SANITA. Abonma Kol. K. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 31. murca. ob 19.30: K. cašule: SOCIALISTIČNA EVA. Zadnja izven predstava. Ob 19.30: Literarno satirični kabaret. MALA ŽEIITA. Gostova nje v Metliki. Jutri zvečer ,je na sporedu zadri at nedeljska izvenabonma Uka predstava satirične veseloigre SOCIALISTIČNA EVA. Rezervacije po tel. Štev. 21-660. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBIJA NA Mestni dom Sobota. 30. marca, ob 20. uri: Tavčar—še^t: CVETJE V JESENI. Red B. Rezervacije po teletoma 32-860. Nedelja, 31. marca, ob 16. in 19.30: Tavčar-Sest: »Cvetje v jeseni« Izven. — Rezervacije po tel. 32-860. MALO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Komenskega 12 Sobota, 30. marca. ZAPRTO Nedelja, 31. marca, ob 16. uri: A. T. Linhart — VESELI DAN ALI MATIČEK- SE ŽENI— komedija. Ob 20. uri: M. Begovič: BREZ TRETJEGA — igra ljubezni in ljubosumja. Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ure in dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 33-584. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2 Sobota, 30. marca, ob 17. uri: F. Milčinski: Zvezdica Zaspanka. Jutri, 31. t. m., bo v Mestnem lutkovnem gledališču krstna predstava novega slovenskega dramskega dela za marionete, mladinske igre Naceta Simončiča Nenavadna pravljica. Predstavo je zrežiral avtor, scenske osnutke je pripravil inž. arh. Sveta Jovanovič, lutke akad. kipar Slavko Hočevar. kostume zanje Andra Avčino-va in Majda Podvršič, glasbo Boru! Lesjak. Sodelujejo člani u-metniškega in tehničnega ansambla: Dušan Accetto, Bajc Ela, Bajc France, Bajc Janez, Čenčur Milan. Dobeic Zora, Gajeta France, Ganoni Franc. Glavan Matjaž, Hrovatin Breda. Hrovatin Dušan, Hren Tone, Jagodic Ciril, Jokič Božo. Kastelic Vida, Kozole Peter, Kuštrin Cvetka, Logar Vinko, Pate Dušan. Perko Bogdan, Peterlin Borut, Podvršič Majda, Simončič Nace, Sešek Boris, Skrušny Evica, Štih Vera. Tavčar Polikarp, Veber Marko, Veber Miro. Velkavrh Marko. Wolie Rudi, Zupančič Stane. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 30. marca, ob 19.30: Max Frisch: ANDORA. Dvojica Andri-Barblin: Volodja Peer in Zora Hudalesova; zdravnik: Marijan Breznik. Sobotni abonma in izven. Predprodaja vstopnic na dan pred predstavo in na dan * predstave od 17.30 dalie. Nekaj vstopnic je še na razpolago. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota. 30. marca, ob 19.30: W. Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Izven (aORISKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sobota, 30. marca, ob 20. uri: A. Strindberg: OCK, drama v treh » dejanjih. V vlogi pestunje gostuje E. Starčeva. Gostovanje v Izoli. Koncerti RTV LJUBLJANA prireja v nedeljo, 31. marca, ob 10.30 v Veliki filharmonični dvorani matinejo narodnozabavne glasbe. Sodelovali bedo: Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Sekstet Steve Sarajdiča, SKUD Tine Rožanc, Ansambel Jožeta Karapiča — solist na cirrah bo Miha Dovžan in baritonist Marcel Osta-ševski cb klavirski spremljavi Zdenke Lukec-Car. Vstopnice po enotni ceni 100 dinarjev so v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije. K Čestitka OB 82-LETNICl FRANČIŠKE ŽI-r ROVNIK, roj. Mokorel, iskreno čestitajo hčerke z družinami, vnuki in pravnuki. 3661 INŽ. METALURGIJE ALOJZU KALA NX za uspešno diplomo prisrčno čestitajo Ivo, Milan in Sandi. 3572 RTV Ljubljana ZA SoBOTO 4.00— B.ou Dobro jimo! (pisan giasbcni spored) — vmes oo u.ou—o.8o NapOi.ru za tu*.L=.te; 8.u» Posta: oek v mladins-iCi g.asbfc-n, reaaKCiji; b.3-» Dva biclaoa-tcija - tri zasedbe; 8.53 Ka-ui..sk.a šO:a za mzjo stopnjo (ponovitev) Zavoljo 7 snežen.!! Kep: 9.25 ivaroane s Sta„ei\ike; si. .j ščuvaj glasbe ob deiu; 10.15 Erno Dohnany: Koncertna .-.s.adba za ceio in orkester i iu.40 Seznanite se s Parkerje-vimi, lekcija 27 (ponovitev); 10.55 Vsak dan nova popevka; 11.00 Po/.or, nimaš prednosti! 12.05 IIKU — Dr. Oskar Bolun: V svinjerejik: proizvodnji so najštevilnejše izgube med no-v o rejci; 12.15 Stari in novi po-snetKi ansambla in solistov Milana Srantela; 12.30 Chopin in poljski pianisti: 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Vedri ritmi; 14.05 S simfoničnimi pie-si po doinovini; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Malo instrumentov — veliko glasbe; 15.40 Moški zbori J. B. Foersterja; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino: 17.50 Z lokom po strunah: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Z junaki Verdijevega *X)on Carlosa-*: 18.45 Okno v svet: 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene raz-gledalce: 19.30 Radijski dnevnik: nik: 20.00 Vesele in domače: 20.00 Vesele in domač*«; 20.15 Vozli inšpektorja Braina; 20.43 Za konec tedna — ples: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Za ples in razvedrilo: DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa - poročila; 13.03 Petinštirideset vedrih minut; 19.50—21.25 Solistični koncert pianista Aleksandra U ni riškega v Slovenski filharmoniji dne 11. 12. 1962 (magn. posnetek); 20.30 do 20.45 Radijski dnevnik II. programa: 21.25 Slovenski pevci v romantičnih operah; 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan: 22.13 Jazz na koncertnem odru: Osmi nemški ;azz festival — X. oddaja; 23.00—23.05 Poročila. TE GE VIZIJA 16.00 Konjske dirke *a »Grand prix national« — prenos iz Aintreeja (Francija, EvTOvi-zija) do 16.30 13.00 Poročila (Zagreb) 18.05 »Dogodek na avto-cesti« — TV igra za mladino (Zagreb) 19.15 Po muzejih in galerijah (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 S kamero po svetu — reportaža (Ljubljana ) 21.15 »II cantaiutto« — glasbena revija (RAI) 22.15 »Striček« — Zgodba ir. serije »Nič ena« (Ljubljana) 22.50 Poročila (Zagreb) Na Kanalu 9 (Sljeme) 20.30 S kamero po svetu — reportaža (Beograd) 22.20 Zgodba iz serije »Nič ena« (Zagreb) Kino KINU UNION: amer. film SABRINA. Režija: Billy Wilder. Igrajo: Audrey Hepburn, Wil- liam Holden. Tednik FN 13 samo pri zadnji predstavi. Predst. ob 16., 13. in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. Ob 22. uri predpremiera angl. kriminal, filma NEZADRŽEN. Režija: Terry Bishop. Igrajo: Cameron Mitchell, Marious Goering. KINO KOMUNA: premiera polj- skega filma NEDOLŽNI ČAROVNIKI. Režija: Jerzy Andrzejew-ski. Igrajo: Lomnicki, Kryatina Stypulkowska. Tednik FN 13. Predstave ob 15, 17.30 In 20. uri. KINO SLOGA: amer. barvni film RIO BRAVO. Režija: Howara Hfiwke. Igrajo John Wayne, Dean Martin. Tednik samo pri zadnji predstavi. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. KINO VIC: franc, film LEPA AMERIKANKA. Režija: Robert Dhery. Igra Robert Dhery. Tednik FN 13. Predstave ob 15, .17, 19 in 21. uri. KINO SISKA: premiera amer. barvnega CS filma DOM NA GRIČU. Režija: Vincent Minelli. Igrajo: Robert Mitchum. Elea-nor Parker. Tednik. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane. Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO SAVA: amer. film LJUBEZEN POPOLDNE. Režija: Billy IVilder. Igrajo: Audrey Hepburn, Gary Cooper. Tednik FN 11. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 10. do 11. in od 14. ure dalje. ZADNJIKRAT. KINO TRIGLAV, LJUISLIANA: ameriški barvni CS film SERENADA VELJKE LJUBEZNI, Tednik. Predstave ob 16, 13 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. MLADINSKI KINO: ameriški barvni film TRAPEZ, ob 10, 15 in 17. uri. Zadnjikrat. Film za mladino od 14. leta starosti dalje. KINO SVOBODA. CRNCCE: nemški film DOKLER NAS DENAR NE LOČI, ob 19.30 uri. KINO SVOBODA, DOLGI MOST: italijanski barvni film ANA IZ BROOKLYNA, ob 19. uri. KINO SVOBODA, ŠENTVID: Irene, barvni CS film POTOVANJE Z BALONOM, ob 17. in 19. uri. KINO SAVLJE: TRIJE IZ VARIETEJA, ob 19.30. KINO GUNCLJE: ameriški barvni zabavni film DARBY 0’GILL, ob 17.30 in 19.30 uri. KINO HRUŠICA: ameriški barvni CS film ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, ob 19. uri. KINO DRAVLJE: angl. barv. VV film KER VETER NE ZNA BRATI, ob 18 in 20. uri. KINO LIT J JA: sovjetski barvni film MOZ AMFIBIJE, ob 19.30 uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: sovjetski barvni CS film MAŠČEVALEC KJOR OGLI, ob 19.30 uri. KINO ZADOBROVA: angleški barvni film SINOVI IN LJUBIMCI, ob 20. uri. KINO ZALOG: gruzinski barvni film BELI SUŽNJI, ob 20. uri. KINO VEVČE: francoski CS film BABETE GRE NA VOJSKO, ob 20. uri. KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA: ameriški barvni film NUNA, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: ameriški barvni film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ob 18 in 20. uri. KINO MENGEŠ: nemški barvni CS film PLANET SMRTI, ob 19. uri. KINO DOM, KAMNIK: italijanski barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV, ob 20. uri. KINO »STORŽIČ«, KRANJ: .angleški film GANGSTERJI, ob 16. uri. Ob 18. uri amer. barv, CS film STRELJANJE V DOD-GE CITVJU. Ob 22. uri j^emi-era franc. CS filma STREL NA PIANISTA. KINO »CENTER«, KRANJ: angl. film GANGSTERJI, ob 1« in 20. uri. Ob 22. uri premiera ameriškega filma ZORRO MAŠČEVALEC. KINO KRVAVEC. CERKLJE: jugosl. CS film SOLUNSKI ATENTATORJI, ob 20. uri. KINO BLED: ameriški weetem film KONJENIKI, ob 17 in 20. uri. KINO »SORA«, ŠKOFJA LOKA: jugoslovanski barvni film OBRAČUN (II. del. »Kapetana Leši-jau), ob 18 in 20. uri. > KINO RADOVLJICA: italijanski zgodovinski barvni CS film MARATONSKA BITKA, ob 18. uri. Ameriški zgodovinski barvni CS film ALAMO, I. in II. del skupaj ob 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam zvišane za 40 in 50 dinarjev. KINO »RADIO«, JESENICE: španski barvni film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM, ob 17. in 19. uri. KINO »PLAVŽ«, JESENICE: italijanski film STRANSKA POTA, ob 18 in 20. uri. IČOMPASZ* Tosumnmrči v nuineiF TITOV« 12 - MIKLOŠIČEV« 17 IN VSE OSTALE POSLOVALNICE BUCHENV/ALD —od 24. do 29. aprila DACHAU — od 4.-6. maja MAUTHAUSEN — od 11.—13 .maja Potovanja na obisk taborišč za bivše politične zapornike, internirance in deportirane ter njihove svojce. Prijave sprejemajo vse naše poslovalnice. V nedeljo smučarski izlet v KRANJSKO GORO. Prijave sprejemamo v soboto do 12. ure. VODSTVA SOL IN SINDIKALNE PODRUŽNICE! Opozarjamo Vas, da sprejemamo prijave za MEDNARODNI ZAGREBŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM — poseben popust za šolsko mladino, za ostale je popust na sindikalno objavo. Za MEDNARODNI SEJEM GOSTINSKE OPREME V MARIBORU organiziramo posebne prevoze z avtobusi. • NAŠI PRVOMAJSKI IZLETI! RIM NAFOLl — CAPRI - tra dicicnalno potovanje 7 vlakom in avtoburom PARIZ - potovanje 7. vlakom Prijave sprejemamo samo še danes. CARIGRAD — SOFIJA — potovanje v mesecu avgustu — prijave samo Še nekaj dni. KINO KOROŠKA BELA: italijanski film ŠKANDALI IZZA KULIS. KINO DOVJE: angleški CS film BILO JIH JE SEDEM. KINO ŽIROVNICA: smer. barvni film ČRNI NAREDNIK. KINO »DOM JLA«, NOVO MESTO: zahocinoneraškt . film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI, ob 18. in 20. uri. KINO »KRKA«, NOVO MESTO: ameriški barvni westem film TRAPER KELLV, ob 18 in 20. KINO »METROPOL«. CELJE: ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU, ob 16. 18 in 20. uri. KINO »UNION«. CELJE: egiptovski film NEZNANKA, ob 16, 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, VIDEM-KRŠKO: amer. barvni CS film OBSEDENA ŽENA, ob 19.30; uri.' KINO SVOBODA—ZASAVJE, TR-BOVLJE: italijansko-francoski CS barvni film NOČI LUKHE-CIJE BORGI JE, ob 17 in 19.15. KINO »DELAVSKI DOM« TRBOVLJE: italijanski barvni CS film SEDEM IZZIVOV, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: Italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ, ob 17 in 19. uri. KINO »DELAVSKI DOM«, ZAGORJE: italijanski barvni film ORIENTALKE. ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: jugoslovanski film LADY MACBETH, ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI, ob 19.30. uri. KINO PARK, MURSKA SOBOTA: ameriški film VSE ZA SMEH, ob 20. uri. KINO ŽALEC: ameriški barvni CS film PRED STRELOM, ob 19.30 uri. KINO POLZELA: švedski film POUK O LJUBEZNI, ob 19. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER: franc, barvni film KLEVSKA PRINCESA, ob 17.30 in 20. uri. KINO SOLKAN: francoski film NEPREDVIDENO, , ob 20. url. KINO »SOCA«, NOVA (SORICA: ameriški barvni film BONGO EXPRESS. ob 17.30 in 20. liri. KINO »SVOBODA«, SEŽANA: nemški W film INDIJSKI JfA-GROBNI SPOMENIK, ob Ž. uri. KONSTRUKCIJSKI ODSEK *»-DKLKA eA gradbeništvo FAGG Universe ▼ Ljubljani vabi na predavanje O PLASTOSTATIKI JEKLENIH KONSTRUKCIJ Predaval bo profeeor dr. Jacques Heyman, univerza v Cambridgeu, Anglija v ponedeljek, 1. IV. 1963 ob 17. uri in v torek 2. IV. 1963 ob II. uri v predavalnici vodo-gradbenega laboratorija, Hajdrihova ulica 28. Predavanji bosta v angleščini, spremljani s izvlečki v slovenščini. P 2421 V KLUBU KULTURNIH delavcev bo v ponedeljek, 1. aprila ob 20. uri predaval profesor Leonid Mihajlovič Bel ja jev, direktor inštituta za kristalografijo pri Akademiji znanosti v Moskvi, O nekaterih aspektih organizacije znanstvenega dela v Sovjetski zvezi. — Vljudno vabljeni! Obvestilo Ob smrti tovariša primarija dr. BOGOMIRA MAGAJNE poklanjamo namesto venca na njegov prerani grob denarni prispevek Društvu za socialno pomoč bolnikom v zavodih psihiatrične službe LRS. Kolektiv psihiatričnega am-bulatorija bolnišnice za duševne in živčne bolezni, Ljubljana — Polje. DEKANAT FAKULTETE ZA NA-RAYO$LQYJE IN TEHNOLOGIJO obyešča, da bo slovesna podelitev diplom na Oddelku za tekstilno tehnologijo, Snežniška ulica 5 v I. nadstropju, predavalnica št. 1, v torek, dne 2. aprila 1963, ob 11.30 za naslednje tovariše: Kemiki: Velkavrh Danica, Snedec Katarina, Žitnik Marija, Dragičevič Zoran, Sušnik Dimitrij, Schara Milan,. Kržin Vladimir, Rovan Franjo, Perpar Marijan. Jurgele Franc, 'Gregori Carlo, Jeric Alessandro, Mahne Marino, Kožar Kristina. Čermelj Sava, Plesničar Božo, Pokom Jurij, Stupar Janez, Holozan Anton, Suhar Alojz, Doleček Valter, Čadež Silvester Metalurgi Leicjitner Nikola, Alibegovič , Ibro, Jvtukovič Milan. Miladinovič Steniša, Barbarič Jane?, Milivojevi« Miroslav, Buha Krsto, Kraljič Peter, Ristovski Peter Rudarji. Podkrajšek Peter, Švajger Zdravko. Lapajne Ivan, Jovič Aleksander Matematiki Pavliha Ivan, Žmavc Ivan, Je-lovčan Vinko, Valič Jože, Kogovšek Viljem, Novak Janez Fiziki Velenšek Boris, Grabec Igor. Beniger Petra, Brudar Božidar, Lednik Božidar, Mali Mihael, Ponikvar cBoris, Simonič Marijan Tekstilci Guteša Dušan, Kitanovič Rodoljub, Koren Marija, Darinka, Črnigoj-Gaberšek Milenka, Novak Br&riko, Korunovič Vojislav, Pinter Miroslav, Kastelic Janez, Košenina Majda, Kukovec Helena, Bucalovič Dušan, Cvetkovič Gradimir, Cerkvenik Janez, Zla-tanovlč - Jovan, Štrukelj-Lesjak Marij a-Manja BOLUJETE na želodcu, jetrih, žolču* črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško »DONAT« vodo! Hvaležni boste temu prirodnemu zdravilu! V Ljubljani ga dobite . pri »Prehrani« in Merkatorju. NARODNA GALERIJA. Stalne zbirke so spet odprte vsak torek in nedeljo od 9. do 13. in ob četrtkih od 15. do 19. ure. 0-3617 CEStNb PODJETJE V LJUBLJANI opozarja, da se še vedno pojavljajo iznenadne izbokline na cestah, ki jih ni mogoče takoj zavarovati, zato naj vozniki vozijo previdno in hitrost prilagodijo stanju ceste. 3682 Maribor Centralni otroški dispanzer v Ljublfani, Ulica Stare pravde St. 3, sprejme SNAŽILKO Nastop mogoč takoj. TURISTIČNO TRANSPORTNI BIRO J2 Ljubljana objavlja; od petka, 5. aprila 1963 dalje lahko kupite v našem biroju v Ljubljani na Titovi c. 32 sedem dni prej vozne karte za vse vrste vlakov in karte za spalnike. Biro bo sprejemal .10 dni prej rezerviranje sedežev in oddelkov ter naročila za posebne vlake in motomike. Posebno opozarjamo transpor-tante še na novo vpeljano informativno službo za blagovni promet v pogledu u-porabe najugodnejših tarif za prevoz blaga po železnici ter eventualnih popustih pri večjem prevozu. Prodamo osebni avtomobil Zastava 1400 BJ, 5 sedežev, v voznem stanju in avtobus PIONIR, turistična izvedba. 26 sedežev z re-rezervnim motorjem, v voznem stanju. Pojasnila: Tovarna emajlirane posode Celje. 2367 novo.; HITRO IN BREZ KUHANJA PRIPRAVI elo kav MIZARSKEGA POMOČNIKA vajenega stavbenih in pohištvenih del, sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljeno. — Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite: Slavko Kene, splošno mizarstvo Bled, Ribenska 8. PREPRIČ A JTE SE ČT/flPRfcl o Kvaliteti PODJETJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ želi s povečanjem proizvodnega programa pridobiti na nova delovna mesta v proizvodnih enotah več visokokvalificiranih in kvalificiranih STRUGARJEV Pismene ponudbe sprejema Kadrovski sektor podjetja. — Razpis velja do -izpopolnitve delovnih mest. 2382 DEŽURNA LEKARNA Sobota, 30. marca lekarna Tabor, Trg revolucije 3. KINO UNION: amer. barv. cin. film: POVRATEK V MESTECE PEY-TON Prem. ob 33. uri ital. film: BILA JE NOC V RIMU. PARTIZAN: ital. film: VSE V ROK SLtJEBE Pr*m. ob ?2. uri: jugosl. film: KRST ^ KAKOC UDARNIK: 'jugosl. film ON,'ONA : IN SEF. -Prem- ob 32. uri: v RITMU TWISTA. ŠtOV. NARODNO GLEDALIŠČE: Sobota, 30. marca ob 19.30: Rossi-l ni: SEVILJSKI BRIVEC. Preml-; era izven in za premierski abon-! ma. — Ob 19.30: Remec: MAG-; DA. Gostovanje v Ravnah. PODJETJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ razpisuje prosta delovna mesta v počitniških domovih za: — kuharico (visokokvalificirano ali kvalificirano) — 2 pomožni kuharici Zaposlitev za štir- mesece. Pismene ponudbe sprejema Kadrovski sektor podjetja. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. 2381 UPRAVNI ODBOR Hottla »JEZERO BELLEVUE« — Bohinj razpisuje sezonska delovna mesta za: šefa kuhinje za »Jezeiro« . . kvalificirani kuhar z. daljšo prakso od 1. maja do 30. septembra. ) šefa strežbe kvalificirani natakar, od 1. 7. do 31. 8. — zaželeno znanje dveh tujih jezikov. 2 šefa recepcij znanje nemščine in angleščine za čas od 1. maja do 30. septembra. 2 kvalificirani kuharici za čas od 1. 5. do 30. 9. 2 točajki polkvalificirani natakarici za julij-avgust Osebni dohodki po pravilniku OD. Pošljite pismene ponudbe ali se zglasite oseb-nd do' 15. aprila. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZA ZMEROM SE JE USTAVILO TRPEČE, PLEMENITO SRCE NAŠEGA DRAGEGA MOŽA IN OČETA MIHAELA OMAHNA BIVŠEGA TRGOVCA V VIŠNJI GORI POKOPALI SMO GA DANES DOPOLDNE NA POKOPALIŠČU NA ŽALAH VSEM, KI SO SE POSLOVILI OD NJEGA IN S CVETJEM PREKRILI NJEGOV GROB, SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO. GLOBOKO ZAHVALO SMO DOLŽNI PREDVSEM ZDRAVNIKOMA DR. JOŽETU BOHINJCU IN DR. TOMAŽU PUŠENJAKU, KI STA V DOLGOTRAJNI, HUDI BOLEZNI LAJŠALA TRPLJENJE NAŠEMU LJUBEMU PAPANU, IN SESTRI SILVESTRI, KI MU JE BILA OB STRANI DO ZADNJE URE. PRAV TAKO SE OD SRCA ZAHVALJUJEMO ZA POŽRTVOVALNO SKRB IN NEGO ZDRAVNIKOM.. SESTRAM IN STREŽNEMU OSEBJU SANATORIJA »EMONA«. — NAJ SE NAPOSLED ŠE POSEBEJ NAJISKRENEJE ZAHVALIMO SLOVENSKEMU OKTETU ZA LEPE ZALO-STINKE TER ZA POZORNOST TUDI VSEM POKOJNIKOVIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI SO GA OBISKOVALI MED BOLEZNIJO, ČUSTVOVALI Z NAMI V DNEH NAJHUJSE PREIZKUŠNJE, GA SPREMILI NA POSLEDNJI POTI, ALI KAKO DRUGAČE POČASTILI NJEGOV SPOMIN LJUBLJANA, 29. MARCA 196S V ŽALOSTI: IVANKA, ROJENA PRIJATELJ — ŽENA; SINOVA DUŠAN IN BOGO Z DRUŽINO TER SORODNIKI Nenadoma je izdihnil naš ata Avguštin Ložar posestnik in vojni invalid Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 31. marca, ob 16. uri iz Andrejeve mrhške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Francka, otroci Stinka, Ivan, Marija, Ivanka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Chicago, dne 29. marca 1963. Družbeni sklad za šolstvo občine Sevnica, Sevnica, Glavni trg št. 19 razpisuje po 46. in 47. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ št. 45/61) JAVNO LICITACIJO za oddajo -gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za gradnjo osnovne šole v SEVNICI. Rok za oddajo ponudb je istega dne do 9. ure Javna licitacija bo 20. aprila 1963 ob 9. uri. v sejni sobi občinskega ljudskega odbora Sevnica, Glavni trg 19, soba št. 4. Vsa potrebna investicijsko-tehnična dokumentacija z razpisnimi pogoji je na razpolago od 1. aprila 1963 dalje, na občinskem ljudskem odboru Sevnica. Interesenti morajo za elaborat položiti kavcijo v znesku 100.000 dinarjev (barirani ček), ki se vrne ponudniku po vrnitvi elaborata. Razpisna vsota po projektantskih predračunih znaša brez inštalacijskih del 1126,734.354 din. Rok za pričetek del je 5. maj 1963, rok za zgraditev objekta je do vključno IV. faze 30. hovember 1963, rok za dokončno zgraditev celotnega objekta pa 1. september 1964. 2365 za dostavo jutranjika »DELO« naročnikom na dom, sprejmemo takoj. Dober zaslužek. CP »Delo« — Podružnica Kranj. Vrtimo globus CATANIA — Etna je v noči na petek bruhala žarečo lavo, ki je tekla po pobočjih ognjeniškega stožca. Za zdaj še ni poročil o neposredni nevarnosti za prebivalstvo. Strokovnjaki catanijskega inštituta proučujejo najnovejši izbruh. Izključujejo možnost vzročne zveze med četrtkovimi potresnimi sunki na Siciliji in obnovljenim delovanjem Etne. CANBERRA — Po sporočilu sovjetskega veleposlaništva v Canberri — prenaša ga Reuter — je letalo rešilo osem sovjetskih raziskovalcev, ki so bili ob vznožju antarktične planine Risser-Larsen na polotoku Vemad-ski pet dni povsem odrezani od sveta. Raziskovalce je presenetilo neurje s snežnim metežem in s silnim vetrom, ki je vlekel s hitrostjo 200 kilometrov na uro. BUKAREŠTA — V bližini Tumu Severina ob Donavi bodo zgradili akvarij, v katerem bodo 'hranili in proučevali vse ribje vrste, kolikor jih je v donavskih vodah. Pripravljeni so že načrti za dvajset bazenov, poseben oddelek bo namenjen ribam v romunskem toku Donave. UONDON — Ker »ni hotel biti vrtnar«, je neki avstralski vojak navrtal dva 80-let-na kavčukovca in jima dal injekcijo arzenika. Z listov dotlej skrbno negovanih dreves mu potem ni bilo več treba brisati prahu, vendar se je moral zaradi »umora s strupom« sprijazniti z nekaj dnevi zapora in z globo. RIM — Ob stroških 300 milijonov lir bodo v rimskem zoološkem parku uredili poseben oddelek, kamor bodo imeli dostop samo otroci, ki si bodo lahko od blizu ogledali krotke živali. HANNOVER — Za park metuljev »Omithoptera Aie-xandrae«, ki živijo na Irija-nu (Nova Gvineja), je plačal kupec na borzi metuljev in insektov v Hannovru 800 mark. Zbiralci so ponudili na dražbi skupno 40 tisoč, metuljev, hroščev, pajkov in kobilic. .JERUZALEM — Dva kozmonavta, Rusa Jurija Gagarina in Američana Jonna Gienna, so izraelski zbiralci mam/, povabili na otvoritev mednarodne filatelistične razstave, ki jo bodo v letošnjem poletju p*».cdiii v Jeruzalemu in bo ubiana na temo »Vesolje na pisemskih znamkah«. NE\V YORK — Kuharske recepte, posnete na magneto-iotonski trak — namenjeni so predvsem gospodinjam z opešanim vidom — ponuja žensko društvo v Noeiu ( Virginia). v kratkem se je prijavilo več tisoč stalnih odjemalk. ŽENEVA — Ženevski avtomobilski salon, ki so v njem pokazali razen novih modelov tudi množico športnih čolnov m okoli tisoč drugih novosti v zvezi z avtomobilizmom in s turizmom na kolesih, je obiskalo nekaj manj kot 400.000 ljudi. MUENCHKN — S posebnimi plinskimi maskami bodo že v letošnjem poletju opremljeni zaaodnonemški cariniki in pregledovalci potnih listov na najbolj prometnih cestnih mejnih prehodih in tudi prometniki na nekaterih cestnih križiščih. Mnogi so zadnje čase tožili o glavobolu, želodčnih motnjah in o slabem splošnem počutju, švicarski, nemšai, francoski in nizozemski zdravniki so ugotovili, da so teh pojavov krivi avtomobilski izpušni plini na zelo prometnih cestah in zlasti na križiščih. BEGUNCI ZARADI OGNJENIŠKE KATASTROFE — Mednarodna organizacija Rdečega križa je pozvala svoje člane v 20 evropskih, azijskih in ameriških deželah, naj nujno zberejo sredstva za pomoč ljudem, ki jih je prizadel izbruh ognjenika Agung na otoku Bali. V brzojavki, ki jo je indonezijski Rdeči križ poslal mednarodni organizaciji v Ženevi s prošnjo za takojšnjo pomoč, je rečeno med drugim. da je bilo na Baliju doslej okoli 1500 smrtnih žrtev in da leži v zasilnih bolnišnicah nad 300 ljudi, približno 100.000 otočanov pa je brez strehe. — Slika kaže begunce na gorski stezi blizu Ren-danga. S seboj so vzeli, kar je kdo mogel, fant v ospredju nese dva pujska. Foto: AP Čez šest let ljudje na Marsu? Iz vesoljske čakalnice z ladjo na pol brez zajamčene vrnitve Precejšnji del velike vsote 29 milijard dolarjev, ki so jih Američani namenili za vesoljske raziskave in načrte v prihodnjih 12 mesecih, naj bi pomagal utirati pot k daljnemu cilju: če bo šlo vse po sreči, bo čez šest let pristalo na Marsu 32 ljudi. — Vesoljska tehnika se razvija v tempu, ki ga ni nihče pričakoval. Pred dobrimi petimi leti je obkrožil Zemljo prvi umetni satelit, od lanskega poletja se prišteva med kozmonavte že več kot pol ducata pilotov, uresničujejo se zamisli o prenosu radijskih sporočil in televizijskih oddaj po posredovanju umetnih satelitov, vse kaže. da bodo k drugim planetom na' menjene vesoljske postaie. kakor na primer »Mari-ner-2<- in »Alars-l«, že v bližnji prihodnosti malone vsakdanji pojav. Tehnični vodja ekipe, ki je zgradila vesoljsko kabino za Johna Gienna. je napovedoval tudi še leta 1957. da bo šele proti koncu devetega desetletja poletela vesoljska ladja, katere posadka se bo varno vrnila na Zemljo. Spričo tako naglega razvoja je treba z drugačnimi očmi ocenjevati napovedi inženirjev za dogledno prihodnost, na primer v zvezi s poletom na Mars, kakor jih je pred kratkim nakazal Chester Haig-glavni inženir letalskih tovarn »McDonnell«. Opisal je polet na Mars brez povratne vozovnice, se pravi, da posadki, ki bo šla na pot leta 1969, Podobe iz narave ,>/i: ‘“-J ROPAR IZ' REKE i ' + i jiL prikrade v bdžjno KMEČKEGA DVORIŠČA V BRAZILIJI. .c’"«-' -*•. • 'i.; s.j' . k - ‘v_.. ^ . S s--ž;> ' . ^^4 TO JE RIBA, Ul JI PRAVIJO DOUO. - — SONCE JE IZSUŠILO REKO,DOUO JE ZLEZEL NA KOPNO, KJER JE PRAV TAKO TREBA JESTI. LETALO NA RAZBITI HIŠI — Preizkusni pilot in njegov pomočnik sta se ubila, ko je dvomotorno letalo v nizkem letu trčilo v enonadstropno stanovanjsko hišo pri Gloucestru v Angliji. Tri stanovalke so brez poškodb ušle iz razbitega prvega nadstropja, nesreča ni zahtevala nobene žrtve v sosednjem, prav tako delno poškodovanem šolskem poslopju, v katerem je bilo okoli tisoč otrok. Domnevajo, da se je zgodilo v trenutku, ko sta pilota preizkušala let z enim samim motorjem. - Foto: AP še ne bo zagotovljena vrnitev na Zemljo, ker bi bila vesoljska ladja, opremljena z vsem potrebnim, za zdaj še pretežka. Ze leta 1966 bodo začeli preizkušati »marsovske ladje«, ki jih bodo nosile rakete »Saturn«. Ker vsake posamezne vesoljske ladje (teža 25 ton) še ni mogoče z eno samo raketo izstreliti proti Marsu, bodo morale ladje, deloma tudi prazne, najprej v »vesoljsko čakalnico«, torej na krožno kot okoli Zemlje, kjer jih bodo dodatne rakete opremile z vsem potrebnim, tudi s posadko. Vsaka »marsovska ladja« bo tehtala ob startu z raketo »Saturn« 24995 kg in bo dolga 13,4 m, imela pa bo tri ločene celice z umetnim zračnim pritiskom: skladišče hrane in pripomočkov za delo, stanovanjske in delovne prostore ter poveljniško kabino. Na vsakem izmed njenih 6 krakov bo po eno kolo, do možne vrnitve na Zemljo bo vesoljska ladja bivališče posadke in prevozno sredstvo na planetu. V teh vesoljskih ladjah, ki se bodo spremenile v kopenska prometna sredstva, se bo 32-članska posadka najprej leto dni počasi prevažala po površini Marsa, zbirala vzorce geoloških plasti ter proučevala rastlinstvo, podnebje in morebitne potrese. Med vsemi planeti, lunami in planetoidi, ki prihajajo v poštev za čisto znanstvene raziskave, je Mars nedvomno najbolj zanimivo nebesno telo. Človek za zdaj še ne ve mnogo o njem, vendar sklepajo po tistem, kar so že ugotovili, da bi ljudje mogli živeti na tem planetu. Astronomi so odkrili v njegovi atmosferi sledove vodikovih hlapov in dokazali obstoj rastlinstva na njegovi površini. Kjer so vodni hlapi, utegnejo biti na površini in v zgornjih plasteh tudi ledeni kristali, torej voda. Po rastlinstvu sklepajo o ogljikovem dvokisu, kar pomeni kisik in ogljik. Mars je bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja, zato je tam hladneje. Vroče potemtakem ne more biti, vendar pa je ob ravniku opoldne toplo, medtem ko temperatura takoj po sončnem zahodu zdrkne pod ledišče. Po enoletnem raziskovalnem križarjenju bi se karavana zbrala na primernem področju marsovske površine. Nadaljnje življenje odprave bi mogli vsaj delno primerjati z življenjskimi razmerami na zapuščenem.Jconcu našega planeta, recimo "na Antarktiki. Osem marsovskih ladij bi se postavilo v kolobarju podoben tabor, začela bi se menjava podatkov, sledilo bi sestavljanje poročil, Iti bi jih zaradi velike j^adalje preoblikovali' v številke ali posamezne črkovne skupine in jih po radiu poslali na Zemljo. Tabor na Marsu bi se iz-prva oskrboval sam. Popolnoma suho hrano bi posadke imele s seboj, čez čas bi prispele z Zemlje dodatne zaloge; to velja tudi za posebno opremo, kot so atomski reaktorji (električna1' energija), drobnogledi, teleskopi, pripomočki. za kemične analize, vrtalne naprave za proučevanje geoloških plasti ipd. Udeleženci prve odprave na Mars bi si ob odhodu z Zemlje začasno zaprli vrata vrnitve. Ko bi pristali na Marsu, bi morali vzdržati, dokler jim ne bi inženirji poslali prevoznih sredstev, s kateremi bi se vrnili na matični planet. B. Za proučevanje ja ntorta • ; Hebrejska univerza v Jeruzalemu bo ustanovila, v Elia-thu znanstveni inštitut za jjroučevanje Bdečega ■ morja v primerjavi z ladijskim oceanom in ČredOBemskim morjem. Odpravki ki je nedavno proučevala; vodne plasti v zalivu Eliath, je priporočila ' zgrkditev inštituta za znanstvene raziskave Rdečega morja. Nekaj tujih znanstvenih'inštitutov je obljubilo sodelovanje. Šofer Yossef V vlogi babje* Svojevrsten . rekord je po-'stavil Y0ssef Salomon, šofer rešilnega voza v • Achodu na južnem koncu izraelske obalne ravnine, že vrsto let prevaža bolnike, med drugim tudi bodoče mamice v mestno porodnišnico. Do nedavno sta on in njegova spremljevalka v avtomobilu pomagala na svet 211 novorojenčkom. Potem ko se je Yossef vrnil s 40-dnevnega potovanja po nekaterih evropskih deželah, kamor ga je povabil Mednarodni Bdeči križ, se je spet znašel za krmilom. 2e četrti dan po prihodu v službo je moral ponovno nastopiti v vlogi babice: zdrava sta tako mamica kakor njen sinček, ki je prišel v Yossefove osebne zapiske kot »v rešilnem avtomobilu rojeni kričač z zaporedno številko 212«. Skandinavski film o Nabili Televizijski gledalci treh skandinavskih dežel (švedske, Danske in Norveške) bodo videli v začetku aprila dokumentarni film o izkopavanjih v Nubijski puščavi in o staroegipčanskih zgodovinskih spomenikih, ki jih bo po zgraditvi Asuanskega jezu zalilo jezero. Skandinavski televiziji namenjeni film so posneli v štirih tednih, prikazuje pa delo ne le skandinavskih, temveč tudi britanskih, poljskih in ameriških arheologov na tistem področju. Nesreče zaradi spolzkih tal Statistike kažejo, 'da še na švedskem pripeti vsako leto povprečno po 20.000 nezgod in nesreč zaradi spolzkih tal v industrijskih podjetjih in v drugih delovnih prostorih. V to niso vštete podobne nezgode v stanovanjih, ki jih je tudi precej. Po ugotovitvah strokovnjakov se pripeti 75 odstotkov nezgod te vrste na tleh prodajaln živil. »Odbor za spolzka tla« je objavil program svoje dejavnosti, ki jo bo oprl na podobne raziskave v Veliki Britaniji, Franciji in ZDA. Otroško mesto ob zalivu Na obali Finskega zaliva nedaleč od Leningrada dograjujejo otroško mesto, ki bo v njem prostora za 3000 malčkov od drugega do sedmega leta. Otroci bodo pod nadzorstvom zdravnikov in poklicnih vzgojiteljev. »Otroško mesto« bodo odprli že konec maja. »Veverica« varuje ribe Svojevrstna naloga čaka »Veverico«, barko britanske obalne straže.: ribe v obrež--nih vodah dežele njenega veličanstva bo morala ščititi pred vsiljivostjo 'ribiške ladje »Valentino« iz Brugesa v Belgiji. Z njenega krova hočejo ribiči vreči mreže na robu pasu treh milj pri Yar-rr.outhu na vžhodnoangleški obali. Tisto, kar so Britanci po svojem veleposlaniku v Bruslju odkrito označili kot »ribji rop«, je v očeh belgijskih ribičev iz Brugesa na zgodovinsko listino oprta pravica. Nedavno je namreč mestni arhivar odkril dokument, ki pravi, da sme 50 bark iz tega belgijskega lhesta nemoteno loviti ribe pred obalami Anglije in škotske. Podpis Charlesa II. na skoraj 300 let stari listini je izraz hvaležnosti angleškega kralja, ki ga je Oliver Cromvvell pregnal s prestola in so mu meščani Brugesa dali politični azil. V Brugesu sodijo, da ni pravzaprav še nihče razveljavil tega dokumenta in da' bi bilo vredno poskusiti. Za vsak primer pa bo kapitan »Valentina« vendarle imel v svoji kabini poseben mošnjiček s 40 funti, kolikor znaša globa za roparske ribiče, ki jih Britanci zalotijo v svojih vodah. V eni minuti Statistiki so izračunali, da se rodi po svetu vsako minuto 114 otrok, med njimi 12. dvojčkov, hkrati pa umre 100 ljudi. Prav tako v minuti sklene zakonsko zvezo 34 parov, trije pa se ločijo. Se nekaj drugih podatkov: vsako minuto nakopljejo rudarji po svetu 3000 ton premoga, železarne pa pridobijo 7000 ton železa, v tem času pride iz tovarn 68 novih avtomobilov in 46 000 parov čevljev. V minuti pospravi človeštvo 4000 ton hrane in popije 29 tisoč hektolitrov raznih pijač. ^ mn KOI VMtC o- Policija je avto našla, vendar ne dovolj hitro. Helen Lamar je zbežala. Pogreznila se je v zemljo. Tu imaš zdaj, Jesse! Ni je. Nekje se je pogreznila, s kačjo gibčnostjo zločinca je zlezla v kakšno luknjo, v skrivališče, kjer je našla zatočišče pri sebi enakih. In zdaj, prav v tej uri nemara razmišlja, kako bi dobila varno zvezo z Glennom Griffinom. To ga bo najbrž prisililo, da bo poskusil Griffin? Zdaj je bil brez denarja, brez sredstev za beg, ki ga je pripravljal. Vsi njegovi načrti in zasnovani računi so padli v vodo — kaj bi zdaj storil? To ga bo najbrž prisililo, da bo poskusil s kakšnim vlomom. Zdaj si mora izmisliti drugo pot za beg. Predolgo se ne bo mogel zadrževati v svojem skrivališču, če bi vendarle to storil, dobro ve, kaj pri tem tvega. Toda presegalo je vse Jessove predstave, da bi si mogel zamisliti, kaj bi storil tale Glenn Griffin, če bi ga pritisnili ob steno, in prav to je bilo največje vprašanje. Nekaj časa bi trajalo, preden bi Griffin zvedel, kaj se je zgodilo. In kaj v tem času? Tudi to je bil za Jessa problem, čeprav ni mogel pri tem prav ničesar ukreniti. Vse znane beznice in luknje so prebrskali in iz-nova pretaknili, vsi Griffinovi prijatelji so bili na dolgo n široko zaslišani. Kje vraga tiči lopov? XXX Glenn Griffin je ostal v Hilliardovi hiši, toda Dan je bil zdaj zunaj. Bilo je -petnajst minut po deveti uri. Njegove misli so bile v hiši, ko je sedel za krmilom svojega avtomobila, medtem ko je uslužbenec na črpalki polnil benzin v tank, napolnil olje in pregledal vodo. Zdaj je Dan izpolnjeval navodila. Njegov avto je bil potreben za nagel in varen beg. To-| liko je Dan razumel. Robi sh je rekel Glen-nu, da je norec, ker dovoljuje, da se Dan odpelje, toda ko je Glenn predlagal, naj bi se Robish nemara sam odpeljal, se je tršati mož godrnjaje vdal. Glenn je bil prepričan, da bo Dan storil vse, kar mu je bilo določeno, preprosto zaradi svojih — žene, hčere in sina, ki so ostali v hiši. Glenn je imel, kot običajno, tudi tokrat prav. Toda tokrat so Danove misli prehitevale bistroumnost mladega moža. Topo je buljil v telefon, ki je visel na zidu osvetljene bencinske črpalke. Zdaj bi lahko v manj kot tridesetih sekundah govoril s policijo. Ali bi jim mogel natančno prikazati okoliščine, da bi tudi oni razumeli, da bi bil umor, neodgovoren umor nedolžnih ljudi, če bi poskusili takoj vdreti? Ali bi jim mogel to dejstvo prikazati dovolj razumljivo? Mogoče, toda tudi če bi doumeli — za kakšne varnostne ukrepe bi se odločili? Na bližnjih cestah v okolici hiše bi morali postaviti straže, da bi Griffina ujeli na begu, ko bo imel pri sebi tisto žensko in denar. Njihova naloga je bila, da ujamejo oba Grif- fina in Rdbisha, ali pa jih pobijejo. Njegova naloga pa je biila, da obvaruje svojo dru-žimp. Gotovo Glenn Griffin ni prezrl nobene možnosti, nobene nevarnosti, ki je obstajala, ko je spustil Dana iz hiše. Gotovo je vsa premislil. Vedel je, da ne more uporabiti sive, s prahom pokrite limuzine v garaži, potreboval je avto Dana Hilliarda. Toda Glenn si je gotovo tudi dejal, da bi bil zanj modri avto prav tako nevaren kot siva limuzina v trenutku, ko bi zapustil Hilliardove in bi Dan obvestil policijo. Kaj bo storil Glenn, da bi se tega obvaroval? Dan je odtrgal oči od telefona in premagal skušnjavo. Glenn je gotovo upal, da se bo obvaroval na podoben način, kot se je zavaroval zdaj, da Dan ni poklical policije: enega ali celo več članov družine bo vzel s seboj na beg. Nočem, da me vzamejo s seboj, je dejal Ralphie. Dan se je zdrznil, tako močno se je zavedal svoje nemoči, če bi pritegnil policijo, bi priklical nevarnost, če to opusti, ni nič boljše, morda bo še bolj podvržen Gri-inovim načrtom. Zdaj ni več z nestrpnostjo pričakoval ure, ko bo prišla ženska z denarjem, marveč z grozo. Samo še tri ure. Manj kot tri ure, morda celo mnogo manj, če se je ženska podvizala. Ustrašil se je te misli. Bilo je še precej časa dotlej. Nič ni bilo neizbežno, nič. Nemara lahko v tem času... Nemara — kaj? V tem času, si je rekel potrto, boš delal to, kar ti bodo naročili, v upanju, da se ti posveti kakšna grožnja do ure njihovega odhoda, ki bi pripravila Gienna Griffina do tega, da bi spremenil svoje načrte. V tem trenutku lahko storiš samo to, kar ti je bilo zapovedano. Dan je plačal uslužbencu, ki ga ni poznal, ker se je hote ognil črpalke v svoji soseščini, kjer je imel tekoči račun. Motor je enakomerno bmel. Dober avto. Soliden, morda nekoliko predrag, kot so si ga mogli privoščiti, pravo razkošje: hiter in zanesljiv. Bil je pravi avto, ki je ustrezal zahtevam Gienna Griffina. Zdaj, ko se je Dan bližal trgovski četrti na Broad Ripplu, je vedel, da se zadnjič pelje z njim. Ostro se je moral osredotočiti na to, kar je bilo pred njim, da se ne bi predajal misli na zvezdaste luknje na zadnji šipi ali na sprednjem zaščitnem steklu in na temne, zoprne krvave madeže na oblazinjenih sedežih. Če bi bila to samo kri onih treh in ne tudi.. . Prisluškoval je vetru, ki je šumel med hišami. Le nekaj lokalov je bilo še odprtih, toda skozi okna neke vinske trgovine je še sijala luč. Zaustavil je avto ob pločniku. Stari možakar ob točilni mizi je pravkar prešteval denar in se pripravljal, da bi zaprl lokal. Ko je Dan vstopil, je nagubal čelo. »S čim lahko postrežem?!« Njegov glas ni bil prijazen. TOVARNA VERIG — LESCE PRI BLEOU sprejme v službo, ' J upravljata parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem z ustreznim izpitom več strojnih ključavničarjev, kovinostrugarjev, orodjarjev in strojnih kovačev več nekvalificiranih ali polkvali-ficiranih delavcev za priučitev na strojnih delih. Samska stanovanja so priskrbljena. Ponudbe za zaposlitev pošljite kadrovskemu oddelku podjetja, lahko pa se kandidati zglasijo osebno v podjetju. 2410 Steno- dakfilografa potrebuje večja strokovna organizacija v središču Ljubljane. Pogoj: poznavanje vseh pisarniških opravil. Ponudbe pošljite do 15. aprila v oglasni oddelek »Dela« pod »Dogovor«. — V ponudbi opišite svojo izobrazbo in prakso ter navedite, kdaj lahko nastopite službo. 2369 INDOS INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV LJUBLJANA — MOSTE razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. prodajnega referenta mlajšo moško moč z nekaj prakse v tej stroki 2. električarja za elektrovezavo hidravličnih strojev 3. transportne delavce za zunanji in notranji transport STANOVANJ PODJETJE NIMA. NASTOP MOGOČ TAKOJ ALI PO DOGOVORU. — PONUDBE SPREJEMA TAJNIŠTVO PODJETJA. 2295 ZDRU2ENJE KNJIGOVODIJ LRS LJUBLJANA Trubarjeva 14-1 razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE Prednost bodo imeli ponudniki s popolno srednjo šolo, znanjem strojepisja in prakso. Ponudbe bomo zbirali do 4. aprila 1963. 2370 Obrtno komunalno podjetje Borovnica razpisuje prosto delovno mesto efektromehanika z znanjem previjanja elektromotorjev Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje je zagotovljeno. 2414 >«l| m 'liiiHlif! k 12. Pomagalo jima je naključje. Stari tajnik se je tiste dni, ko ni bilo čutiti partizanov, po gostilnah nacejal s ponarejenim vinom in plačeval zanj vsakomur, kdor mu je hotel delati družbo. Tako je tajnik prisedel tudi k Fužinarju, ki je prišel v gostilno predvsem zato, da bi slišal, kaj govore ljudje o dot g od kih, kajti moža se je loteval Čedalje hujši nemir. Tajnik je bil že pijan. Ker je mislil, da je tudi Fuiinar bolj na nemško kot na partizansko stran, je začel Nemce hvaliti na vse pretege. Iz žepa je potegnil šop mark, jih potresel pred Fužinarjem in kričal, čeprav se mu je že zapletal jezik: »Brez Hitlerja nikoli ne bi imel toliko denarja!« Fužin ar je molčal, grenko požrl in naglo odšel. Tudi v njem se je oglasil sum, otrokoma pa je rekel: »Nekam preveč denarja ima ta človek!« Zadostovalo je. Tonček, in Peter sta šla na delo. Naslednje jutro je bil na tajnikovih vratih napis: »Smrt izdajalcem! Kri za kri!« Tajnik se je tako prestrašil, da je zagrešil odločilno napako: gel je na žandarmerijo in prosil Nemce, naj ga vzamejo v zaščito. Potem je hodil spat k orožni-kom. Tako se je izdal: potlej se ga je izogibala vsa okolica. Mali o Službo dobi MLAJŠA UPOKOJENKA, SAMSKA ALI VDOVA, vajena vseh gospodinjskih del (po možnosti bivša gospodinjska pomočnica), zdrava in pri moči ki bi zaradi klime rada stalno živela ob morju v Dalmaciji (na otoku v okolici Zadra), dobi stanovanje in hrano pri dveh starejših upokojenih zakoncih, katerima bi gospodinjila. Nastop sredi poletja. Zaželeno vsaj delno znanje hrvaščine. Vse ostalo po dogovoru. Resne obširnejše ponudbe pošljite čimprej v oglasni oddelek »Delat«« pod. »Izredna priložnost««. 3311-1 POSTRE2NICO ZA LIKANJE in čiščenje sprejmem. Fabjan Jožica. šibeniška 18. -1 TRIČLANSKA DRUŽINA sprejme takoj samostojno gospodinjo. Plača dobra. Delo stalno. Rotoič »Iplas««, Koper. 285-1 TOVARIŠICO SPREJMEM za samostojno vodenje manjšega gospodinjstva k 3 osebam, ostalo po dogovoru. Erjav-šek, Titova c. 123/1. Ljubljana. 3547-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO išče družina z enim otrokom. Preko poletja bivanje v letoviškem kraju na Gorenjskem, nato stalno v Ljubljani. Nova hiša, lastna soba in dobra plača. Ponudbe pod »Bežigrad**. 3551-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Plača dobra. Ivan Standekar — zlatar, Stari trg 28. Liubljana. 3553-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme tričlanska družina; lahko je tudi začetnica. Krulc, ul. Jana Husa 38 Kodeljevo — Ljubljana. 3354-1 DOBRA DRUŽINA išče kuharico — tudi začetnico s kuharsko šolo. Plača visoka, ponudbe: pod »Maj*«. 3573-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem z znancem kuhe in delno nemškega jezika. P^ača in pogoji zelo dobri. Pirc. Malgajeva 1211, Ljubpana. 3646-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejme takoj dr. Erega, Mirie 29. 3643-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo k tričlanski družini. Plača po dogovoru. Hren. Hrastje 6. Ljubljana, po Smartinski c. 3466-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, sprejmem k štiričlanski družini. Zglasite se v popoldanskem času Repovš. Scopolijeva. blok L 5, srednji vhod, I. nadstr., levo. 3465-1 SAMOSTOJNO IN POŠTENO gospodinjo sprejmem. Plačam dobro. Primožič Ang., Tržič o-©nete z najnovejšimi popev- kami prodam. Ponudbe pod »Twist«. 3618.4 UVOŽENI TRANZISTOR, vse valovne dolžine, proda Zupan, Rožna dolina, C. II./U a. 8614-4 ANTIČNO samsko spalnico, svetilko, kuh. * kredenco in stroj prodam. Ogled od 14. ure dažje. Rožna dolina, Predjamska 80/L 8612-4 STARO spalnico poceni proda Segina, Šiška, Maurer jeva 18. Ljubljana. 3587-4 TRODELNO OMARO, kuhinjsko komodo, posteljno omarico in mrežo s peresi, prodam. Linhartova 90/11., Stanovanje 54. 3585-4 DVA VELIKA, solidno izdelana zaboja s pokrovom in kMiučavnicamd, prodam. Zarnikova 6/II. levo ali tel. 37-774. 3607-4 ŠIVALNI STROJ, avtomatični prodam. Ogled od 16.—19. ure. 2upan. Vošnjakova 4-4, Liubljana. 3595-4 DVE POSTELJI z žimnicami (z vzmetmi) dve posteljni omarici, psiho in obešalno steno prodam. Verovškova 16-1. 3375-4 ŠIVALNI STROJ znamke »Ideal« special cik-cak, nemški proda*'' Anžel, Vodnikova 42. 3326-4 ELEKTRIČNI STROJ za izdelavo cementne opeke proda Bezak, Avsecova 3, Jarše. Ogled vsak dan tx) poj dne. 3452-4 KRAVO S TRETJIM TELETOM prodam ali zamenjam za konja. Kozarje 25. Ljubljana. 3458-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, proda Ani Plešec, Poljane 74, Šentvid, Ljubljana. 3463-4 REZAN LES (10x12) in otroško posteljo ugodno proda Rihar, Rožna dolina C XVII-7a. 3464-4 GLOBOK italijanski otroški voziček. dobro ohranjen, proda Borut Mestmšek, Rožna dolina, cesta VII-36, pri Debevc. 3430-4 SEMENSKI ZGODNJI krompir — Viktorija in Ljubelej proda Iv^n Uranič, Jarše 4, Ljubljana. 3432-4 KLAVIR BECHSTEIN z angleško mehaniko, dobro ohranjen, proda Mira Tepina, Trg svobode 9. Tržič. 3434-4 KOMBINIRAN italijanski otroški voziček prodam. Ogled v nedeljo. Suša, Bizjanova 5. 3437-4 SESALEC ZA PRAH, znamke Lux in jahalne škornje št. 42, prodam. Ogled od 8. do 10. ure. Veble. Župančičeva 4-II. 3441-4 NOV NERABLJEN pralni stroj s centrifugo Castor prodam. Kličite po telefonu 36588 dnevno od 12. do 15. ure. 3444-4 AVTORADIO, prvovrsten, prodam. Ponudbe pod »Blaupunkt«. 3486-4 CRNO GROZDICJE — sadike — in bele oleandre prodam — Ljubljana, Hubadova 5. ob Titovi — pri novi bencinski črpalki . 3520-4 ŠTIRIINPOLSOBNO. komfortno stanovanje v središču mesta zamenjam za dvoinpolsobno ali trosobno, komfortno. Ponudbe pod »Center«. 3513-4 POHIŠTVO za samsko sobo s kavčem ugodno proda Florjančič. Prešernova 2-II. 3517-4 NOV TELEVIZOR »SABA« prodam. Ponudbe pod »Ekran 59«. 3516-4 PRODAM DOBRO OHRANJENO moško kolo in moško obleko. Ogled popoldne Curič, Eiprova št. 17. 3509-4 ITALIJANSKI KOMBINIRAN otroški voziček proda Lučovnik, Pokopališka 34. 3504-4 KOMBINIRAN otroški voziček proda Kač, Fabianijeva 13. Ogled v soboto in nedeljo. 3505-4 GLOBOK otroški voziček, italijanski model in dekliško italijansko kolo, ugodno proda Stane Komočar, Kneza Koclja 11, Ljubljana. 3500-4 OTROŠKI VOZIČEK (kombiniran) in ročni voziček (dirca gumi 300 kilogramov) prodam. Vodnikova št. 61. 3498-4 ŽENSKO ŠPORTNO KOLO. znamke »Diamant«, dobro ohranjeno, proda. Jožica Kastelic, Trg revolucije 8-II., Ljubljana. 3324-4 ŽENSKO športno italijansko kolo proda inž. Mitja Sentjurc, Velenje, Šaleška 16-11. 2374-4 OTROŠKI ITALIJANSKI ŠPORT-NI VOZIČEK prodam. Riharjeva 19. klet. Trnovo. 3698-4 KNJIŽNO OMARO, kavč in drugo pohištvo, dobro ohranjeno, proda Hrastar, Tavčarjeva 1-IV. 3690-4 4000 kg DETELJE LUCERNE in 2000 kg vrtnega sena prodam. Gornji trg 29-1., Ljubljana. 3689-4 LOEWE OPTA radio, odličen, prodam. Ogled Miklošičeva 8, dvoriščna stavba II. nadstr. 3662-4 PET KOMPLETNIH LETNIKOV revije Tovariš od 1958 do 1962 zelo poceni prodam. Beethovnova 4-IV, desno. 3665-4 PSICO, mlado, boksar, prodam. Vavpotičeva ul. 10 (post. Re-miza). 3668-4 BUKOVE DESKE ugodno prodam. Ponudbe pod »Suhe«. 3670-4 PREPROGE smima ugodno prodam. Poljanska 15 IV. stopnišče — vrata 7. ■ 3674-4 ITALIJANSKI otroški kombiniran voziček prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Pika Hočevar, Ljubljana, Celovška c. 26, pritličje levo. 3675-4 BUKOV PARKET in stavbno barako prodam. Kalčič, Triglavska št. 9. 3683-4 PRALNI STROJ CASTOR Drymatic De Luxe — popolni avtomat, prodam. Kidričeva 6-IV, levo.. 3688-4 Kupim ČEBELE kupim. Ponudbe pod »Konkretni . pogoji««. 3287-5 LANGENSCHEIDTOVE »AUS-sprache — platte Francosisch«« kupim ali proti odškodnini. Slavec, Kranj — Struževo. 269-5 ITALIJANSKO dekliško kolo kupim za 6-letno deklico. Šubičeva 5-1 _ tel. 20*306. 3497-5 MOŠKO KOI A), dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Takoj«. 3499-5 OTROŠKI VOZIČEK, inozemski, nov, kombirtiran, kupim. Ponudbe pod oznako »611«. 3487-5 ODKUPIMO gramofonske plošče s posnetki starejših dramskih igralcev (Danilo, Danilova, Ve-rovšek, Borštnik). Slovenski gledališki muzčj, Ljubljana, Cankarjeva 11-1. 3409-5 Stanovanja ZA NEOPREMLJENO SOBO inštruiram. Ponudbe pod »Predmetni učitelj««. 3571-6 AVSTRIJSKI GENERALNI KONZULAT, Ljubljana, Smoletova 10. išče mirno trosobno stanovanje ali enodružinsko hišo v Ljubljani ali daljši okolici do 30 km — Zamenjava stanovanja v stolpnici na razpolago. Telefon 33-, SPREJMEM FANTA, ki bi po službi pomagal pri kmečkem delu. Gunclje 1. Šentvid —-Ljubljana. 8525-8 ZAKONSKI PAR — študenta iščeta prazno sobo, plačata po sporazumu.' Ponudbe pod »Tiha«. 3526-6 MEDICINSKA SESTRA išče sobo za dve leti./ Ponudbe pod »15. april«. 3529-8 MLADA ZAKONCA lSčeta sobo* Ponudbe pod »Plačam. vna; prej«. 8638-8 VISOKO POSOJILO dam tistemu, ki mi priskrbi vseljivo stanovanje. Ponudbe pod »Poso;ilo«. 3588-6 SOBO, najraje prazno, po možnosti v središču Liubljane. potrebujem takol. Ponudbe pod »Večkrat odsoten« v ogl. oddelek. »Dela««. 3537-6 GARAŽO DAM nroti posojilu. Ponudbe pod »Stan in dom«. 3852-6 SOBO iščem do možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Center«. 3555-6 DVA MOŠKA dobjta sobo v središču mesta. Ponudbe pod »Lastna posteljnina«. 8582-6 ZA IZMENIČNO pomoč pri varstvu dveh otrok dam sobo. Jana Huaa 82. 3588-8 USLUŽBENKA išče sobo. Ponudbe pod »Mirna«.' 3583-6 V KOLEZIJI zamenjam dvosobno stanovanje v novem bloku (najemnina nizka) za enako na Taboru ali v bližani roških stolpnic. Ponudbe pod »Lahko tudi dražje zaradi službe.« 3582-6 LEPO, parketirano, dvosobno stanovanje v I. nadstropju v Črnomlju, zamenjam za podobno v Ljubljani ali bližnji okolici. Vlasta Bergant, Črnomelj, ul. Staneta Rozmana št. 8/1. 3580-6 NOVO, enosobno stanovanje zamenjam za staro. Ponudbe pod »Varstvo otrok dopol-dne«. 3576-6 LEPO. enosobno stanovanje zamenjam v šiški. Ponudbe pod »Dogovor«. 3575-6 SOBO iščem samo za štiri mesece. Ponudbe pod »Uslužbenec zbornice««. 3584-6 MIREN faht išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Soliden«. 3586-6 INOZEMSKI INŽENIR išče opremljeno sobo za nekai mesecev. po možnosti s d osebnim vhodom. Plača zelo dobro. Ponudbe nod »Tui*»c«. 3589-6 SOBO oddam s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Soba*«. 1590-6 HRANO in stanovanje dam dekletu za Domoč po službi. Titova 249. 3608-6 PRAZNO SOBO, vsaj 4 X 5. s posebnim vhodom, ali enosobno stanovanje iščem proti posojilu ali plačam vnaprc;. Ponudbe pod »Nujno««. 3604-4 STANOVANJE dam upokojenki za dopoldansko varstvo dveh oirok. Stana Blaj. Puterleje-va 15. Kodeljevo. 3602-6 STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno »Dukičevi bloki««, zamenjam za dvoinpolsobno ali trosobno. Ponudbe pod »Manjše««. 3600-6 MIRNA uslužbenka išče opremljeno sobo, Plača dobro. Ponudbe pod »Samo začasno««. 3606-6 IŠČEM sobo, plačam vnapre;. Ponudbe pošljite pod »Sama««. 3539-6 MIREN ŠTUDENT išče sobo v središču mesta ali v bližini središča. Ponudbe pod »Plačam — vnaprej««. 3597-6 SOBO ODDAM dvema študentoma proti predplačilu. Oddam tudi garažo. Ponudbe pod »Kodeljevo«*. 3596-6 TROINPOLSOBNO stanovanje v središču mesta zamenjam za manjše, komfortno — tudi v središču. Ponudbe pod »Za-meniava«. 3653-6 UPOKOJENCI! Zamenjam krasno — sončno stanovanje z vrtom, I. nad. (v lastni hiši) v zelo lepem zdravem kraju. — trgovine — pošta — avtobus poleg, za stanovanje v Ljubljani. (Po želji — vsestranska pogodba.) Ponudbe pod »Prilika — ter mala najemnina«*. 3650-6 MIREN ŠTUDENT išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Nujno««. 3652-6 ZAKONCA iščeta sobo: tudi kot sostanovalca. Ponudbe pod »Dogovor«*. 3648-6 ENOSOBNO, veliko stanovan e zamenjam za manjše enoinpolsobno v Šiški, Ogled v nedeljo, po možnosti od 13. do 16. ure. Mariiq Tivadar, Kladezna 17 Ljubljana. 3630-6 ZA MALO gospodinjstvo dam stanovanje in hrano. Bežigrad 4. 3623-6 SOBO in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu. Vrtača 8. 2855-6 SOBO išče študent za dve leti. Cenjene ponudbe pod »Miren«*. 3622-6 PRAZNO ALI OPREMLJENO sobo išče nameščenka; plača za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Posojilo*«. 3615-6 DVOSOBNO, komfortno stanovanje — Reka zamenjam za ustrezno v Izoli — Kopru. Informacije po 14. uri. Dežiot Kajuhova 4. Izola. 286-6 ENOSOBNO STANOVANJE v Zagrebu, zamenjam za stanovanje v Celju. Informacije: Celje, Kajuhova 10/11, levo 281-6 FINOMEHANIK išče opremljeno sobo v središču mesta ali pod Starim gradom; za sobo dobro plača. Vlado Nešič, »TOPS«, Savlje — Ljubljana. 3800-6 MIREN ŠTUDENT išče stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Miren««. 3610-6 USLUŽBENKA išče opremljeno sobo pri dobri družini. Plača dobro, po možnosti pomaga. Ponudbe pod »Poštena«*. 3411-6 KUPIM sobo ali sobo in kuhinjo ali dam posojilo.. Pqt nudbe pod »500.000**. 3359-6 SOBO dam ža manjšo pomoč ~ dopoldne. Turnerjeva 21 (pri Titovi 167). 3566-6 IŠČEM sobo, plačam tudi vnaprej. Ponudbe pod »Mirna««. 3568-6 SOBO DAM za kuhanje kosila — ostalo po dogovoru. Kumar novska 21, poleg Streliške 36. 3549-6 SOBICO, skromno, neopremljeno, iščem. Najraje na Viču. Dani posojilo in dobro plačam. Ponudbe pod »Poštena 40-letna«. 3519-8 MIRNA DELAVKA išče prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam pol leta vna.-prej« j 3253-6 MATI z dvema hčerkama (12 in 13 let) nujno potrebuje neopremljeno sobo v Ljubljani. POmidr be pod »Nujno«. ‘ 3255-6 KATERA dobrosrčna družina ali upokojenka sprejme mater z otrokom v prazno sobo? Ponudbe pod »Zelo hvaležna«. 3290-6 ZA SOBO POMAGAM popoldne v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite pod »Takoj«. 3305-6 GARAŽO 3 x 6 m, oddam. Zakrajšek, Kajuhova 6 . 3343-6 MIREN, pošten fant išče sobo ali gre kot sostanovalec. Tcf-nudbe pod »Hvaležen«. 3405-6 KUHINJO in sobo iščem kjerkoli. Ponudbe pod »Nujno«. 3402-6 ENOSOBNO, komfortno stanovanje v Savskem naselju zamenjam za enako -ali garsonjero drugje. Ponudba pod »Cimprej«. 3389-6 MIRNI ŠTUDENTKI- sestri, iščeta sobo, zaželeno v središču mesta. Ponudbe pod »Plačata dobro«. 3417-6 LASTNIKI, graditelji hiš in hišni sveti — pa mater z otrokoma iščem eno ali dvosobno stanovanje. Dam večje predplačilo najemnine ali brezobrestno posojilo. Tudi dogradim ali obnovim. Ponudbe pod »Solidna — poštena, Ljubljana. 3420-6 ZA SOBICO S POSEBNIM vhodom plačam eno leto vnaprej. Ponudbe pod »MIRNA«. 3424-6 ZA SOBO GREM ZA GOSPODINJO in poučujem nemščino. \ Zamenjam komfortno stanovanje 40 kv. metrov v Kopru. Ponudbe pod »Za garažo v Ljubljani«. 3480-6 TREZEN, miren upokojenec, star 73 let, gre v skupno gospodinjstvo k mirni upokojenk!. Ponudbe pod »Samska«. 3429-6 V; SI8KI zamenjam dvosobno, pritlično, sončno stanovanje, naj-, raje v bližini javnih skladišč; Ponudbe pod »Sončno«. 3435r€-DVOINPOLSOBNO, komfortno* sončno stanovanje z vrtom ali 3 brez za Bežigradom zamenjam za tro(inpolaobno). Ponudbe pod »Ugodno«. 3489-F ŠTUDENT medicine išče stanovanje. Ponudbe pod »Soliden«. 3482-6 MLAJŠE DEKLE iifle sobo. Plača dobro. Ponudbe pod »Mirna«. 3483-6 MLAD ČRNOGOREC išče stanovanje v Šentvidu ali okolici. Plača vnaprej. Ponudbe pod »Miren — miren«. 3477-6 MIREN ŠTUDENT išče sobo za eno leto. Ponudbe pod »Absolvent«. 3515-6 POŠTENO DEKLE išče stanovanje v Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe pod »Pomagam«. 8618-6 SOBO, opremljeno, in garaSo, dam v najem — Ježica, 115 e aa gasilskim domom. 85164 SOBO, sončno, s posebnim vbodom oddam solidni oačbi. Ponudbe pod »Brez obiskov«. 80554 ZA IZMENIČNO POMOČ V GOSPODINJSTVU dam stanovanje, ostalo po dogovora. Kožar, Av secova 26, Jarše. 34844 NOVO STANOVANJE — delavnico — garažo dam brezplačno sa dve leti proti posojilu. Ponudbe pod »Okol. Ljubljane«. 85284 DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami v I. nadstropju zamenjam za manjšo garsonjero. Ponudbe pod »Nizka najemnina«. 35214 USLUŽBENEC 30 let išče sobo. Imam vso posteljnino — plačam .nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe pod »Mali Marinko«. 3711-6 NOVO, opremljeno sobo v Mostah oddam enemu ali dvema fantoma. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 3707-6 DVE DEKLETI iščeta enosobno stanovanje, najraje v. centru ali blizu bolnice. Dasta visoko nagrado, predplačilo oziroma posojilo. Stanovanje sta pripravljeni tudi odkupiti z gotovino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dve iz bolnice.« 3249-6 SOBO S SOUPORABO kopalnice in garažo oddam skupaj ali posamezno. Ponudbe pod »Bližina bolnice«. 3658-6 DVOSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za večje. Ponudbe pod »Spomladi«. 3659-6 ISCEM NUJNO čisto in zračno sobo v Ljubljani, v okolici ali izven. Ponudbe pod »Plačilo po dogovoru«. 3693-6 ENOSOBNO komfortno stanovanjc prodam in kupim večsobno komfortno stanovanje z garažo. Ponudbe pod »Zamenjava«. 3667-6 ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in sanitarijami nujno potrebujem. Dam brezobrestno posojilo. Ponudbe pod »Ljubljana in okolica«. 36dl-6 OPREMLJENO SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Posojilo do 300.000. 3672-6 MIRNI ZDRAVSTVENI DELAVKI iščeta sobo v središču ali bližnji okolici. Ponudbe pod »April«. 3677-6 NUJNO IŠČEVA SOBO, plačava dobro. Greva tudi za manjšo pomoč. Ponudbe pod »Hvaležna Dolenjca«. 3681-6 DIJAKINJO SPREJMEM kot sostanovalko. Ponudbe pod »Dostojna« v oglasni odd. Dela. 3687-6 ZA DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu damo hrano in stanovanje. Savsko naselje, šerko-va 11-30. 3686-6 HIŠO Posest ZARADI BOLEZNI prodam posestvo s 5 ha zemlje, hišo in gospodarskimi poslopji v bližini Vojnika. Vselitev možna ob nakupu. Informacije: M. REZAR, Vojnik 64. 288-7 VSELJIVO HISO prodam v Celju. Kosi, Celje, Majstrova 9. 282-7 ENODRUŽINSKO, 'novejšo hišo, 10 km od Ljubljane proti Medvodam, prodam. Ponudbe »Delo«*. Kranj pod »Vseljivo po dogovoru*«. 272-7 GARAŽO (zložljivo) primerna tudi za weekend hišico prodam. Ponudbe pod »Soliden nakup**. 3303-7 MANJŠO parcelo za postavitev montažne garaže kupim. Lokacija parcele na Kodel ie-vem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober plačnik*«. 2404-7 VEČJO STANOVANJSKO HISO — 10 prostorov, primerno za delavnico ali okrevališče ugodno prodam, na Gorenjskem. Ponudbe pod **Ja’*a*<. 35^5-7 NOVEJŠO, eno- ali dvo^t^no-van-s-ko hišo kupim v okolici Ljubljane. Ponedbe pod »Ta-koi gotovina*«. 3532-7 ENOSOBNO, dvosobno ali trosobno vseliivo sta nova ni e kupim. Ponudbe pod »Goto-vina**. 3536-7 VSELJIVO, enodružinsko hišo s sadnim vrtom prodam v okolici Liubljane. Porudbe pod »1.500.000«. 3541-7 HISO v Piranu na obali. 7 prostorov. terana. nr^dirn. Ponudbe pod k*md 3««. 3551-7 WEEKEND ob morju, opremljen (soba, kuhinja, klet) prodam za 700.000. Ponudbe pod »Vrsar — Istra««. 3564-7 ENODRUŽINSKO hišo, vseljivo kup* m v okolici Ljubljane; plačam takoj. Ponudbe pod »5.000.000*«. 3581-7 V PIRANU prodam (weekend) hišo. Cena ugodna. Škulj. Ljubljana, Vrhovčeva 6 a 3592-7 KUPIM hišico ali dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani aJd bližnji okolici. Ponudbe pod »GOTOVINA 2.000.000*«. 3609-7 WEEKEND ali kmečko hišo vzamem v najem. Ponudbe pod »Sončno**. 3593-7 DVE KOMFORTNI dvosobni stanovanji, takoj vseljivi, prodam. Ponudbe pod oznako »4.500.000*«. 3656-7 POSLOPJE v Ljubljani, ob glavni cesti proti Gorenjski, izredno primemo za delavnico ali skladišča, prodam. Ponudbe pod »200—300 m2««. 3647-7 VSELJIVE sobe prodam — ena 11,5 m2, druga 30 m2. s posebnim vhodom in vodo v sobi. Ponudbe pod »Center 17««. 3645-7 ZAZIDLJIVO PAiRCELO z lokacijo za enodružinsko vilo Mirje — Rožna dolina, kupim. Ponudbe pod »Vrt««. 3644-7 HISO z gostilniškimi lokali vzamem v najem ali odkupim. Ponudbe pod oznako »Turizem 63«*. 3639-7 ENODRUŽINSKO, še nedogrp-ieno hišo prodam za 4 000.000. Ponudbe pod »Bežigrad««. 3634-7 POPOLNOMA novo enostano-vanisko hišo prodam za 7.500.000. Ponudbe pod »Vseljiva - Ljubljana««. 3633-7 PARCELO z lokacijsko odločbo prodam. Ponudbe pod ^Zg. Pirniče««. 3635-7 LOKAL v središču mesta z instalirano vodo, prodam. Ponudbe pod »Loka*«. 3628-7 STANOVANJSKO HISO prodam v Kamnj gorici pri Radovljici. Ponudbe pod oznako »Prosto stanovanje««. 3625-7 MANJŠO HISO na deželi, primerno za vveekend ali upokojenca prodam. Ponudbe pod »Lep kraj««. 3624-7 STANOVANJSKO hišo, takoj vseljivo, z delavnico in skladiščem, primemo za vsakega obrtnika prodam v središču /Vidma-Krške-ga, c. Stare pravde 16. 2383-7 VELO WEEKEND, enosobno, komfortno, blizu morja prodam pred Lovranom. Vprašajta Ika 38 a. 3356-7 LESENO BARAKO 7x2,70 prodam, cena 56.000 din. Rado Pre-ieren. Vrba, p. Žirovnica. 2354-7 TRAVNIK Z LASTNO VODO prodam v Tržiču. Janko Markič, trafika, Tržič. 2372-7 VILO S PETIMI SOBAMI, komfortno, blizu morja, primerno za okrevališče prodam pri Opatiji, vprašajte: Ika 17. 3357-7 ZARADI BOLEZNI prodam po ugodni ceni zemljišče na Dolenjski eesti, primemo za vrtnarstvo, cvetličarstvo. Ponudbe pod »Krasna lega«. 3462-7 SOLIDNO, enonadstropno hišo z lepim podstrešjem (za gradnjo stanovanja), prostor za garažo, ugodno prodamo. Tudi polovico. Ponudbe pod »Center Šiške«. 3459-7 VELIKO enosobno stanovanje, takoj vseljivo, prodam. Ogled v soboto in nedeljo pri Mavriču, Cmnče 51. 3492-7 DVOSTANOVANJSKO Domžalah, and stanovanje vee- VII— —1 -i ,i ,1 -Jlvo, prodan., KPada P®® »Protonu, vm. S480-7 rAtcsu) %, MHnw m ■» dograjene M*a kupim t LJub-ljuil. Ponudbe pod »Gotovina«. 1 3503-7 ENOmVNO. Metno stanovanje, j sončno, »MIIto, prodam. Ponudbo pod »IJ. — gotovina«. 3496-7 SOBO. primemo sa stanovanje ali lokal, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo. center.« 3523-7 HISO, takoj vseljivo, prodamo. Ogled v nedeljo, Škofljica, številka 133. 3639-7 DVE H1SI NA OTOKU PAGU, mesto Pag, v neposredni b litini kopališča, , primerni za letovišče, prodamo. Pag ima dobro zvezo s kopnim. V tej sezoni bo uvedena avtobusna sveža z Zadrom. Za pojasnila pUlte na naslov: Nikola Galič, Pag. 2427-7 GARSONJERO — ločeno sobo ali manjše stanovanje — tudj kupi prileten, soliden samec. Ponudbe'pod »Takoj vseljivo«. 2685-7 VVEEKEND na morju ugodno prodam. Ponudbe pod »Novigrad — Istra« 3678-7 VSELJIVO ENOST/VNOVANJSKO HISO prodam v bližini postaje Rakovnik. Ponudbe pod »Hišica«. 3679-7 PRODAM DVOSOBNO vseljivo stanovanje, ena soba poseben vhod. Poizve se 30., in 31. III. 1962 od 10. do 16. ure Kodeljevo, ob. Ljubljanici 38 . 3709-7 PRODAM TROSOBNO komfortno stanovanje v Škofji Loki. Ponudbe pod »Vseljivo«. 3708-7 Razno POTREBUJEMO osebo za skrbno varstvo k petmesečnemu otroku, od 13. do 15. ure. Kraj — Vič. Zglasite se: Kotnikova 1, soba št. 34, v nedeljo dopoldne, 3626-8 POROČIM KMEČKO DEKLE na posestvo v okolici Celja. Ponudbe Delo, Celje pod »32«« 289-8 IZGUBILA se je nemška ovčarka Biba. Sporočite in jo vrnite na Ižansko cesto 4R. 3542-8 NITJ.NO POTREBUJEM 100.000 din posojila za tri mesece. Ponudbe pod »Visoke obresti*«. 3598-8 DVA FANTA — kolega, želita spoznati dekleti, ki imata voljo do izletov. Ponudbe pod »Avto izleti«. 3361-8 MIREN FANT (29) želi spoznati dobro* dekle do iste starosti. Ponudbe s sliko pod »Pomlad«. 3416-8 HIŠNI SVETI in ostali, pozor! Vsa manjša ključavničarska dela, vse vrste ključev vam ižgotovim takoj. Ponudbe pod »Takoj — poceni«. 3426-3 SPREJMEM TIPKANJE na dom. Ponudbe pod »Tipka« v oglasni oddelek. 3468-8 SPREJMEM popravila okenskih kril. Ponudbe pod »Stavbeni mizar«. 3457-8 MATEMATIKO inštruiram za vse šole in tečaje. Levstikova ulica 1-a, pritličje, desno. 3501-8 25-LETNA, mirna, želi spoznati poštenega fanta v starosti do 30 let. Ponudbe s sliko pošljite v ogl. odd. »Dela« pod »Gorenjka«. 2373-8 PREDLOGE ZA ROČNO DELO, Wielerjeve, kupim ali si jih sposodim proti odškodnini. Ponudbe pod »Ročno delo«. 3691-8 VDOVEC, STAR 59 LET, upokojenec, z lepim stanovanjem (v svoji niši sem sam), želi znanstvo s tovarišico — vestno gospodinjo v starosti od 40 let dalje. Ponudbe pod »ženitev z ljubeznijo«. 3660-3 STROJEPISJE, slepo, desetprstno naučim v 50 urah. Žnidaršič, Rožna ulica 8 (Grudnovo nabrežje 5). , 3669-8 IZGUBLJENO MOŠKO ročno uro GRUEN, prosim, oddajte proti nagradi 5.000 din pri podjetju Elektro-Ljubljana — okolica, Ljubljana, Parmova 33, soba št, 12. 3673-8 VDOVA SREDNJIH LET, prikupne zunanjosti, družabna, odlična gospodinja, z vilo, želi spoznati in-teligenta, poštenega tovariša od 50 do 60 let. Ponudbe pod »Odkrit značaj«. 3684-8 INTELIGENT 29-1G2, simpatičen, želi spoznati dekle od 20 do 25 let. Ponudbe pod »Dom. narava««. Fotografije proti vrnitvi. 3560-8 RAZMEROMA DOBRO situiran tovariš bi se rad priselil k skromni simpatični tovarišici od 23—30 let. Otrok (deklica) ni ovira. V primeru razumevanja. ženitev ni izključena. Pismene ponudbe po-šliite s sliko v oglasni oddelek »Delo«« — Ljubljana ood »TAKOJ«*. 280-8 MLADENIČ, star 25 let, Slovenec, srednje velikosti (175 cm), išče zakonsko družico, ki bi želela priti v Canado. Peter Planinec — Seurek, 88 Edvard st. Win-nipeg 4, Mon. Canada. -6 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dotrpela naša mamica Karlina Pajnič rojena KLUN Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 30. marca 1963, ob 15. uri v Loškem potoku. Žalujoči: hčeri Zlata in Nada, mož Filip ter družine Pajnič, Klun in Jarc. Loški potok, Ribnica, Ljubljana, 29. marca 1963. Umrla je naša ljubljena mati, žena, babica in tašča Antonija Cimerman rojena PODJED Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 30. marca, ob 11. uri iz Antonove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mož Franc, hčerka Olga z možem in sin Franci z družino. Ljubljana, dne 29. marca 1963. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil Jože Klemenčič direktor glasbene šole v pokoju Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 31. marca 1963, ob 16. uri. Žalujoči: žena Jerica s sinom Aleksandrom in ostali sorodniki. Idrija, dne 29. marca 1963. Užaloščeni sporočamo, da nas je v četrtek, 28. marca 1963, nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, strič, svak in nečak Janez Nadler posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 31. marca, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Hrovača št. 47, na pokopališče v Hrovači. Žalujoči: žena Marija, otroka Janezek in Marija, sestre in bratje France, Micka, Francka,' Ivanka, Tone, Nande, teta Nežka, Marjana in sorodstvo. Hrovača, Ribnica, Kočevje, Dol. vas, Ljubljana, Prigorica, 29. marca ii>63. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nepozabne sestre IVANKE PEJHA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom Mini in Pavli Korbar, družinama Sivka in Bitenc za plemenitost, ki so jo nam izkazali v težkih urah. Hvala tov. Novaku za poslovilne besede in vsem, ki sočustvujejo z nami. PEJHOVI. ZAHVALA vsem, ki so pokazali ob tragični izgubi našega ljubega FRAKCIJA TREBUŠAKA toliko pozornosti in ga spremljali na njegovi zadnji poti ter s cvetjem obsuli njegov prerani grob. Posebna zahvala gre njegovim tovarišem iz Jugotehnike kakor tudi tovarišem iz Astre, ki so nam ob težkih urah nesebično pomagali. Zena Iva z Borutom, družine Trebušak, Vidergar, Zupan, Bajc. 30. MARCA bo poteklo 18 let od junaške in mučeniške smrti našega nepozabnega Borivoja (Borci-ja) Jeleniča, sanitet, referenta-poročnika XVIII divizije. Neutolažljiva mama in sestre. ZAHVALA Za izraze sočutja in sožalja, za poklonjene vence in cvetje ter številno spremstvo na poslednji poti našega najdražjega nepozabnega moža, očeta MARKA GRZINEČA izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovskim tovarišem pokojnika ter članom kolektivov trgovskega podjetja »Rožnik« — ObLO Center, Blaznikove tiskarne, C. P. Delo, Industrijskega biroja, Biotehniške fakultete prav prisrčno zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo družbenim organizacijam terena Galjevica - Dolenjska cesta, tovarišema Rupniku in Mi-zeritu za tople poslovilne besede in pevskemu zboru »Grafika« za ganljive žalostinke. Posebna zahvala tov. Pintarju za pomoč, ki nam jo je nudil v težkih urah in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ob težkih trenutkih. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoče družine: Gržinlč, Kral, Janc. Ljubljana, Chicago, 26. marca 1963. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega brata (' « Janeza Vilharja dekana se najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Dolžni snu posebno' zahvalo 'tržaško-ko-prskemu apostolskemu administratorju msgr. Albinu . Kjudru, ki se je osebno udeležil pogreba in govoril pokojniku v slovo. Zahvaljujemo se č. duhovščini, ki se je,prišla poslovit od cenjenega sobrata v tako 'velikem Številu, zlasti postojnskemu župniku Frahcu Boletu in župniku v Košani Marijanu Hrvatinu, enako vsem darovalcem vencev, pevcem in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. , Žalujoči bratje in sestre. Postojna, 30. marca 1963. ZAHVALA ' Ob smrti naše ljube Albine Ažman ROJ. RUČIGAJ se vsem prijateljem in znancem najlepše zahvaljujemo 'za številno cvetje, s katerim ste zasuli njen grob. počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. — Prav posebno. zahvalo dolgujemo kolektivu kirurške klinike v Ljubljani za vso nego in pozornost med njeno boleznijo, sosedom in vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Žalujoči: mož Karol in sin z družino v imenu sorodstva. Kranj, dne 26. marca 1963. ZAHVALA — Ob nenadni izgubi našega dragega, nepozabnega brata, strica in svaka Stefana Vidica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti. mu poklonili toliko vencev in cvetja ter izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki so mu nudili prvo pomoč. — Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kakor tudi pevcem za ganljive žalostinke. — Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestre, brata in sorodniki. Ljubljana, dne 29. marca 1963. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne mame Dore Gruntar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, jo počastili s cvetjem in izrekli sožalje. Družine Gruntar in Ferjančič. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube, dobre mame M« v nje Marenče rojene SKUBIC se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in za poklonjeno cvetje ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna hvala dr. Miranu Malu. duhovščini in pevcem! — še enkrat vsem iskrena hvala! Neutolažljivi: hči Joži, sinova Stanko in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo drago mamo Marijo Or lem k upokojenko na zadnji poti, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali, prisrčna hvala. — Posebno zahvalo smo dolžni dr. Završniku, medicinskim sestram internega oddelka bolnišnice Celje, kolektivu Zlatarne Celje za darovane vence, godbi za žalostinke in duhovščini. ŽALUJOČI OSTALI. Celje, dne 30. marca 1963. ZAHVALA Za izraze sožalja ob smrti našega ljubega očeta Ivana Bezel jaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste požrtvovalno skrbeli zanj med njegovo boleznijo in vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Naša zahvala tudi vsem darovalcem vencev in pevcem, prav posebno pa vsem starim prijateljem in stanovskim tovarišem, ki se vas je toliko prišlo poslovit od našega dragega pokojnika. DRUŽINE BEZELJAK IN KIMOVEC Ljubljana, dne 29. marca 1963. ZAHVAL A Ob prerani izgubi mojega moža Jožeta Nadralia se iskreno zahvaljujem vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji peti in mi izrekli‘sožalje pismeno ali ustno ter darovalcem cvetja. Predvsem se zahvaljujem direktorju DOZA in njegovemu kolektivu, zdravnikoma Iv. Gorica. Osnovni šoli ter govornikoma za poslovilne besede, Pevskemu društvu. Lovski družini. Gasilskemu društvu, bližnjim sosedom in vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih časih. žalujoča žena Albina. Muljava, 30. marca 1963. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage in nepozabne žene in Jožefe Gale se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, jc počastili s cvetjem ter izrazili ustno ali pismeno sožalje. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Zubaličevi za požrtvovalno zdravniško pomoč pri lajšanju trpljenja ves čas dolgotrajne bolezni. Družini Gale in Belič. Ljubljana, 27. marca 1963. ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega * Ljubiše Markovima se zahvaljujemo vsem osebnim in* pcplofhim prijateljem, tovarnam in podjetjem, ki so nam i«r«»in sožalje in s svojo u^teležbo, poslovilnimi govori,. venci in cvetjem spremljali dragega pokojnika. Posebna zahvala kolektivu in sindikalni podružnici »Centrotextil«, kolegom in prijateljem, ki so s posebno skrbjo storili vse, da nam olajšajo mučne trenutke in ki so spremili dragega Ljubišo na njegovi poslednji poti. Užaloščena družina od 31. marca do 6. aprila 1963 LJUBLJANA DRAMA Ponedeljek, 1. aprila, ob 19.30: Osborne: LUTHER. Abonma Dijaški 6 večerni. (Razprodano.) Torek, 2. aprila, ob 1S.30: • Osborne: LUTHER. Abonma Dijaški 9 večerni. (Razprodano.) Sreda, 3. aprila, ob 19.30: Osborne: LUTHER. Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji.) četrtek, 4. aprila, ob 19.30: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. — Abonma A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Petek, 5. aprila, ob 15: Osborne: LUTHER. Abonma Dijaški 4 popoldanski. (Razprodano.) Ob 19.30: Marceau: JAJCE (komedija). Abonma ZŠJ 2. (Nekaj vstopnic je tudi v prodaji — mladini do 16 let neprimerno.) Sobota, 6. aprila, ob 19.30: Marceau: JAJCE (komedija). Izven abonmaja — nepreklicno zadnjič v tej sezoni. (Vstopnice bodo v prodaji od torka, 2. aprila, pri blagajni Drame, telefon 21-402). Mladini do 16 let neprimerno. Nedelja, 7. aprila, ob 15: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. Abonma Nedeljski popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) OPERA Sobota, 30. marca, ob 19.30: Verdi: NABUCCO. — Izven abonmaja. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 31. marca, ob 19.30: Verdi: RIGOLETTO. Gostuje italijanski tenorist Mi-chele Molese, stalni gost Velike opere v Parizu. Izven abonmaja. (Vstopnice so še v prodaji.) Ponedeljek, 1. aprila, ob 19.30: Wagner: LOHENGRIN. Gostovanje ljubljanske Opere v Zagrebu. Torek, 2. aprila, ob 19.30: Osterc, ILUZIJE. Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 3. aprila, ob 19.30: Gotovac: EBO Z ONEGA SVETA. Abonma C. (Vstopnice so tudi v prodaji.) četrtek, 4. aprila, ob 19.30: Prokofjev: KAMNITI CVET. Abnoma G. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Petek, 5. aprila, ob 20.30: Verdi: RIGOLETTO. Televizij- ski prenos. (Vstopnice bodo v prodaji po znižanih cenah.) Sobota, 6. aprila, ob 19.30: Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. Abonma P. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja, 7. aprila, ob 15: Prokofjev: KAMNITI CVET. — Balet. — Izven abonmaja. (Vstopnice v prodaji od torka. 2. aprila, od 17. ure dalje.) Ob 19.30: Wagner: LOHENGRIN. — Gostovanje v Zagrebu. MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Sobota, 30. marca, ob 19.30: E. de Filipoo: ZUPAN OKRAJA SANI~TA. Abonma Kol. K. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 31. marca, ob 19.30: K. čašule: SOCIALISTIČNA EVA. Zadnja izvenabonmaj-ska predstava. Ob 19.30: Literarno satirični kabaret: MALA ZEHTA. Gostovanje v Metliki. Torek, 2. aprila, ob 15.30: M. Stehlik: TIGROV KOŽUH. Abonma Torek popoldanski. (Vstopnice tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno.) Sreda, 3. aprila, ob 19.30: M. Stehlik: TIGROV K02UH. Abonma Sreda. (Vstopnice tudi v prodaji. — Mladini do 16. leta neprimerno.) Četrtek, 4. aprila, ob 19.30: J. Kilty: DRAGI LAŽNIVEC Abonma Kol. A. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 5. aprila, ob 17 in 20: Literarno satirični kabaret MALA ZEHTA. Gostovanje v Kamniku. Ob 19.30: K. Čašule: SOCIALISTIČNA EVA. Gostovanje v Duplici. Sobota, 6. aprila, ob 19.30: J. Žmavc: JUBILEJ. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Ob 19.30: Literarno satirični kabaret MALA 2EHTA. Gostovanje v Litiji. Nedelja, 7. aprila, ob 15: B. Hofman: DAN IN VSI DNEVI. Abonma Gorenjska. (Vstopnice tudi v prodaji.) Ob 19.30: Literarno satirični kabaret MALA ZEHTA. Izven. Jutri zvečer je na sporedu zadnja nedeljska izvenabon-majska predstava satirične veseloigre SOCIALISTIČNA EVA. Rezervacije na 21-660. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 30. marca, ob 20: Tavčar—šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. — Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 31. marca, ob 16: Tavčar--šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. — Popoldanska predstava. Izv. Ob 19.30: Tavčar-šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 3. aprila, ob 17: Tavčar—Šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. — Red F. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 4. aprila, ob 17: Jurčič—Marinc: DOMEN, ljudska igra. Zaključena predstava. Fetek, 5. aprila, ob 18: Jurčič —Marinc: DOMEN, ljudska igra. Zaključena predstava. Sobota, 6. aprila, ob 20: Tavčar—šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. — Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 7. aprila, ob 16: Bu-dak: TIŠINA! SNEMANJE! Komedija. — Popoldanska predstava. Izven. Ob 19.30: Tavčar-šest: CVETJE V JESENI, romantična igra. Večerna predstava. Izv. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Mestnem aomu. — Rezervacije vstopnic telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE, Levstikov trg 2 Sobota, 30. marca, ob 17: F. Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA. Nedelja, 31. marca, ob 11: N. Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA. Krstna predstava in premiera. Ob 15: N. Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA, četrtek, 4. aprila, ob 17: P. Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA. Delno zaključena predstava za podjetja. Sobota, 7. aprila, ob 17: N. Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA. Nedelja, 7. aprila, ob 10.30-J. MaUk: ČAROBNA VREČKA. Televizijski prenos. Ob 15: N. Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA ROČNE LUTKE, Resljeva 36 Nedelja, 31. marca, ob 17: A. Marodič: KRIKEC IN PI- KEC. Nedelja, 7. aprila, ob 17: J. Grabovvski: VOLK IN KOZLIČKI. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva 36 (razen nedelje) in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po tel. 32-020 od 10. do 12. ure- (razen nedelje). Pri nedeljskih predstavah in predstavah ob praznikih plačajo odrasli obiskovalci Od 13. leta dalje dodatek k vsaki vstopnici v višini 30 din. RAZSTAVE NARODNI MUZEJ prireja razstavo KITAJSKA PLASTIKA, KERAMIKA IN TKANINE iz zbirke Skušek. Razstava bo odprta do 21. aprila vsak dan, razen ponedeljka in nedelje, in sicer od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 9. do 13. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. MODERNA GALERIJA V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava SODOBNO FRANCOSKO SLIKARSTVO vsak dan med lp-in 20. uro. MALA GALERIJA V Mali galeriji razstavlja Karel Zelenko. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 20. uro. NARODNA GALERIJA Stalna zbirka Narodne galerije je spet redno odprta vsak torek in nedeljo od 9. do 13. ure in ob četrtkih pd 15. do 19. ure. Razstavljena so kiparska in slikarska dela domačih mojstrov od srednjega veka do začirtka 20. stoletja. PREDAVANJA PLANINSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA MATICA« V sredo, “3. aprila, bo imel ob 20. uri v predavalnici fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška 25, prof. Janko Ravnik predavanie LEPA SI MI ZEMLJA SLOVENSKA! — Vtisi fotoamaterja, esteta, glasbenika in alpinista s potovanja po slovenski zemlji. Okrog 200 barvnih posnetkov o lepih domačih predelih nižinskega in visokogorskega sveta v raznih letnih dobah. PRIREDITVE PLANIŠKO DRUŠTVO »LJUBLJANA MATICA« V nedeljo, 7. sprila, prireja PD »Ljubljana matica« enodnevni izlet: Kranj—Šent- jošt—Crngrob—Škofja Loka. Odnod z motornim vlakom ob 7.42 s prihodom v Kranj ob 8.22, nato uro in pol hoda do Šentjošta, kjer je udoben smučarski dom t360 m). Po kosilu odhod skozi Javornik. Cepulje, Planico, Crngrob (cgled znamenite zgodovinske cerkve 1 v Škofjo Loko (2 uri hoda). Prihod v Ljubljano z vlakom ob 18.25. Vodja izleta bo tov. Luka Kožar, cena pa je 230 dinarjev. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVSTVENI DOM LJUB-UANA-CENTER Nočna dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. zjutraj, ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM LJUB-LJANA-RUDNIK Od 30. marca do 1. aprila: dr. Dušan Repovš, Dolenjska cesta 23, tel. 22-972. V nedeljo, 31. marca, dežurna služba v ambulanti od 9. do 11. ure samo za nujne primere. Od 2. do 5. aprila: dr. Judita Levstek, Rudnik 80, telefon 23-282. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. KINO Kino Triglav: 30. marca do 1. aprila »Serenada velike ljubezni«, 2. in 3. apr. »Abeceda strahu«, 4. in 5. aprila »Alamo« — I. del. Mladinski kino: 30. marca »Trapez«, 31. marca in 1. aprila »Don Kihot«, 2. do 4. aprila »V prijateljski Afriki«. Kino Svoboda — Črnuče: 30. in 31. marca »Dokler naju denar ne loči«. Kino Svoboda — Dolgi mdst: 30. in 31. marca »Ana iz Brooklyna«. Kino Svoboda — Šentvid: 30. in 31. marca »Potovanje z balonom«. Kino Savlje: 30. in 31. marca: »Trije iz varieteja«. 6. aprila »Orientalke«. Kino Dravlje: 30. in 31. marca »Ker veter ne zna brati«. Kino Zalog: 30. in 31. marca »Beli sužnji«. Kino Vevče 30. in 31 marca »Babett« gre v vojsko«. DOMŽALE Kino Domžale: 30. in 31. marca »Potovanje v središče zemlje«, 3. in 4. aprila »So- lunski atentatorji«, 5. aprila »Aprilska ljubezen«. MENGEŠ Kino Mengeš: 30. in 31. marca »Planet smrti«, 3. in 4. aprila »Nasredinove spletke«. KAMNIK Kino Duplica: 30. in 31. marca »Skrivnost ypsilona«. Kir.o Dom: 30. in 31. marca »Maščevanje Vikingov«. VRHNIKA Kino Cankarjev dom: 30. marca »Nuna«, 31. marca »Nuna« in »Krvnik iz Nevade«. 1. aprila »Krvnik iz Nevade«, 3. aprila »Ukradena bomba«. 4. aprila »Herkules in kraljica Lidija«, 6. aprila »Taksi za Tobruk«. TRBOVLJE Kino Svoboda II: 30. marca do 1. aprila »Ljubim, ljubiš . .« Kino Delavski dom: 30. marca do 1. aprila »Sedem izzivanj«, 2. do 4. aprila »Zlo-- bneža«. LITIJA Kino Litija: 30. in 31. marca »Mož Amfibije«, 2. in 3. aprila »Dokler naju denar ne loči«, 5. in 6. aprila (Bratje Karamazovi«. Kino Šmartno: 30. in 31. marca »Maščevalec Kjor Ogli«, 3. in 4. aprila »Bela divjina«, 6. aprila »Prijatelj Joe«. NOVO MESTO Kino Krka: 30. marca do 1. aprila »Traper Kelly«, 2. in 3. aprila »Usoda«. ŠKOFJA LOKA Kino Sora: 30. in 31. marca »Obračun«. RADOVLJICA Kino Radovljica: 30. marca »Maratonska bitka« in »Alamo«, 31. marca »Maratonska bitka«, »Alamo« I. in II. del in »IJaš avto«. BLED Kino Bled: 30. in 31. marca »Konjeniki«. JESENICE Kino Radio: 30. marca do 1. aprila »Mati, poslušaj pesem mojo«, 2. in' 3. aprila »škandali izza kulis«. Kino Plavž: 30. in 31. marca »Stranska pota«, 1. do 3. aprila »Mati, poslušaj pesem mojo«. Kino Koroška Bela: 30. marca »škandali izza kulis«. 31. marca »Črni narednik«. 1. aprila »Stranska pota«. Kino Dovje: 30. marca »Bilo jih je sedem«, 31. marca »Ali je to ljubezen«. Kino Žirovnica: 30. marca »Cmi narednik«, 31. marca »Bilo jih je sedem«, 3. aprila »Stranska pota«. NOVA GORICA GORIŠKO GLEDALIŠČE Sobota, 30. marca, oo 20: A. Strindberg: OCE, drama v treh dejanjih. V vlogi pestunje gostuje E. Starčeva. — Gostovanje v Izoli. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 29. marca, ob 19.30: Max Frisch: ANDORRA. — Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Dvojica Andri — Barblin: Stanko Potisk in Marjanca Krošlova, zdravnik: Sandi Krošl. Sobota, 30. marca, ob 19.30 Mas Frisch: ANDORRA. — ■Sobotni abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Dvojica Andri — Barblin: Volodja Peer in Zora Hudalesova, zdravnik: Marijan Breznik. Nedelja, 31. marca, ob 10: Max Frisch: ANDORRA. — I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nenaj vstopnic je še na razpolago. Dvojica Andri — Barblin: Stanko Potisk in Marjanca Krošlova, zdravnik: Sandi Krošl. Ob 15.30: Max Frisch: AN-DOREA. Nedeljski popoldanski abonma in izven. — Vstopnice so tudi v prodaji. Dvojica Andri — Barblin: Volodja Peer in Zora Hudalesova, zdravnik: Marijan Breznik. Torek, 2. aprila, ob 19.1A): Max Frisch: ANDORRA. — Torkov abonma in izven. — Vstopnice so tudi v prodaji. Dvojica Andri — Barblin: Stanko Potisk in Marjanca Krošlova, zdravnik: Sandi Krošl. Sreda, 3. aprila, ob 15.30: Mas Frisch: ANDORRA. — II. šolski abonma in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Dvojica Andri — Barblin: Volodja Peer in Zora Hudalesova, zdravnik: Marijan Breznik. Četrtek, 4. aprila, ob 20: Mar-ceh Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Gostovanje v Trbovljah. Mladini do 16. leta neprimerno. Petek, 5. aprila, ob 19: Janez Žmavc: JUBILEJ. Gostovanje v SNG v Mariboru. Petek, 5. aprila, ob 16 in 19.30: Ivo Tijardovič: MALA FLO-RAMV. Gostovanje zagrebške Komedije. Sobota, 6. aprila, ob 19.30: Janez 2mavc: JUBILEJ. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. Nedelja, 7. aprila, ob 10: Max Frisch: ANDORRA. II. ned. dop. abonma in izven. Ob 15.30: Max Frisch: ANDORRA. Izven abonmaja. PRIREDITVE OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO V petek, 5. aprila, gostuje ob 15.30 in 20. zagrebško gledališče Komedija s Tijardo-vičevo opereto »Mala Flora-my«. Vstopnice so v predprodaji v Turističnem informacijskem uradu v Stanetovi ulici vsak dan od 8. do 11. in od 16. do 18. ure. KINO Kino Union: 30. marca do 2. aprila »Neznanka«. Kino Metropol: 30. marca do 2. aprila »Dvoboj na soncu«. ROGAŠKA SLATINA Kino Rogaška Slatina: 30. in 31. marca »Afrodita, boginja ljubezni«. POLZELA Kino Polzela: 30. in 31. marca »Pouk o ljubezni«, 3. aprila »Mirno leto«, 6. aprila »Tamango«. ŠEMPETER V SAV. DOLINI Kino Svoboda: 30. in 31. marca »Madame Burterfly«, 3. aprila »Kamikaze«, 4. aprila »Lepa Amerikanka«, 6. aprila »Dvojni obrat«. VIDEM-KRSK0 Kino Svoboda: 30. in 31. marca »Obsedena žena«, 3. in 4. aprila »Gangsterji«, 6. aprila »Črni blisk«. ŽALEC Kino Žalec: 30. in 31. marca »Pred strelonj«, 2. aprila »Mladoletnice«, 3. in 4. aprila »Afrodita, boginja ljubezni«, 6. aprila »Pločniki Pariza«. MARIBOR Predavanja 1 aprila ob 12.30: II. gimnazija — Mladoletnik pa krivi poti — predava tov. Tatjana Trenta ob 19. uri: Kemolab. šola Ruše — Zakon in družina v naši družbi — predava prof. Vida Rudolf ob 19. uri: Lovrenc na Pohorju — Zakaj živi Avstrija od turizma — predava tov. Stane Pučko ob 19.30: Stavbar -— potovanje okoli sveta II. del — predava tov. Branko Senica 2. aprila, ob 17. uri: 2IŠ — Nekaj besed o Ivu Andriču — predava prof. Natalija Popovič *” ob 18. uri: Malečnik — Razprava o- vinogradništvu — predava tov. Ivan Novak ob 19. uri Selnica ob Dravi — Zakon in družina v socialistični družbi — predava prof Vida Rudolf 3 aprila, ob 19. uri: Razvanje — Nekaj besed o Ivu Andricu — predava prof. Natalija Popovič ob 19. uri: Pljučni oddelek — Celovečerni film ob 19.30: Teren Talcev — Mladina med NOB — predava tov. Milica Ostrovška ob 19. uri: Teren Rotovž — Problemi družinske vzgoje — predava tov. Marija Škofič ob 9.25: Gostinski šolski center — Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi — predava prof. Jurij Lučovnik cb 18. uri: Košaki — Vi vprašajte, mi odgovarjamo — vodita tov. Ela Spindle in tov. Nada Bajec ob 19. uri: Vrtec Melje — Neješč otrok — predava dr. Karel Sinkovič 4. aprila, ob 18. uri: Limbuš — Nekaj besed o raku — predava dr. Mirko Drobnič ob 18. uri: Pekre — Gojenje sadnega drevja — predava ing. France Lomberger ob 19. uri: Zakaj živi Avstrija od turizma — predava tov. Stane Pučko ob 19. uri: Gradišče — Vi vprašajte, mi odgovarjamo — vodita prof. Anica Perše in dr. Edvard Glaser ob 18. uri: Jarenina — Pomagajmo otroku izbrati pravi poklic — predava tov. Drago Končnik db 18.30: Jakobski dol — Zaščita sadnega drevja in mešanje škropiv — predava ing. Stojan Vrabl ob 19. uri: Cerkvenjak — Vi vprašajte, mi odgovarjamo — vodita prof. Vida Rudolf in prof. Jurij Lučovnik ob 13.30: MTT — Podoba mladostne dobe — predava prof. Anica Perše ob 18. uri: Ureditev novega nasada — predava ing. Ivo Milkuš 5. aprila, ob 17.30: KPD — Socializem in vsestranski razvoj osebnosti — predava tov. Franc Rogi ob 12.30: II. gimnazija — Mladoletnik na krivi poti — predava tov. Tatjana Trenta ob 19. uri: II. gimnazija — Odnosi med fantom in dekletom — predava prof. Jurij Lučovnik ob 17. uri: 2IŠ — Od »početja do poroda — predava dr. Jože Zeilhofer ob 19.30: Kmetijska srednja šola — Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi — predava tov. Jože Gaberc ob 19. uri: Teren Talcev — Družinska in družbena vzgoja — predava prof. Viktor Švajger ob 12. uri: Ekonomska srednja šola — Od spočetja do poroda — dr. Edvard Glaser . : ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 1. aprila: lekarna »Glavni trg«, Glavni trg 20. 2. aprila: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. 3. aprila: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. 4. aprila: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. 5. aprila: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. 6. aprila: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. 7. aprila: lekarna »Glavni trg«. Glavni trg 20. KINO Kino Union: »Bila je noč v Rimu«. Kino Partizan: »Dolga noč 1943«, »Krsta Rakoc«. Kino Udarnik: »On, ona in šef«, »V ritmu twista«. MURSKA SOBOTA Kino Park: 30. in 31. marca »Vse za smeh«, 1. in 2. apri- la »Zgodba o pravem človeku«. 3. in 4. aprila »Zakon v senci«, 5. in 6. aprila »2ivim za tebe«. RADIO MARIR0R NEDELJA 12.00 Mariborski feljton, 14.15 Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK 8.00 Domače vesti. 8.0o Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Okrogli napevi; 14.33 želeli s.:e — poslušajte! 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30 Med našimi pevci in godci. TOREK 8.00 Domače vesti; 8.05 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Dekle, kdo bo tebe troštal - venček narodnih pesmi; 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30 Kulturnoprosvetno popoldne. SREDA 8.00 Domače vesti; 8.05 Obja\e, zabavna glasba in reklame; 8.30 Domači pesniki in pisatelji; 8.40 Nekaj popularnih orkestralnih skladb; 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.20 Mac Do-wel: Ameriška gozdna idila; igra pianistka Breda Rajhova; 17.30 Mikrofoni in diskoteka. ČETRTEK 8.00 Domače vesti; 8.05 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Poslušajmo domače napeve! 14.35 Želeli ste — poslušajte! 17.00. Domača poročila: 17.10 Zabavna glasba. vmes obvestila in reklame; 17.30 Mi in vi o šporiu; 17.40 Plesne melodije izvaja kvintet Svečnik. PETEK 8.00 Domače vesti; 8.05 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Iz zakladnice francoskih mojstrov; 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40 Lahek spored igra kvartet Melodija. SOBOTA 8.00 Domače vesti: 8.05 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Nekaj skladb za male ansamble; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30 Radijska reportaža; 17.40 Igrajo Pohorski fantje, pojeta Sonja in Milan. .'V-avcM>uJki POŠTNE DEŽURNE SLUŽBE 08 NEDELJAH P. n. ČASOPISNO PODJETJE Tedenski progr Radia Ljubljana od 31. marca do 6. aprila 1963 Valovne dolžine jugoslovanskih in nekaterih tujih radijskih postaj LJUBLJANA I. 327.1 m — UKV FREKVENCE 96.5 — 92,9, — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz — LJUBLJANA II. 220 m — UKV FREKVENCE 93,5 — 98.9 — 95,3 — 99,9 — 96,9 MHz — KOPER 257 m — MARIBOR 212,4 m — BEOGRAD 439 m — ZAGREB 264,7 m — ZAGREB II. 202,1 m — SARAJEVO 490.9 m — SKOPJE 370,8 m — TITOGRAD 340,5 m — NOVI SAD 286,6 m — PRIŠTINA 212,4 m — NIS 327,1 m — OSIJEK 202,1 m ATENE 562 m — ANDORA 300 m — BBC 464 m — BERLIN 439 m — BADEN-BADEN 295 m — BRUSELJ 489,9 m — BUDIMPEŠTA 256,58 m — BUKAREŠTA 397 m — DUNAJ 203,4 m — FRANKFURT 505 m — KOPENHAGEN 245 m — LUXEMBURG 208 m — MOSKVA 344 m—PARIZ 407 m — ITALIJA I. 457 m — IT ALI-' JA II. 355 m — STOCKHOLM 306 m — STUTTGART 522 m — VARŠAVA 1322 m — ZURICH 567 m. Nedelja, 31. mcnrca 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušalci 8.00 Mladinska radijska igra E. Kastner—J. Kriess: 35. maj 8.38 Pripravljamo se na mladinske pevske revije 9.05 Za dopoldansko razvedrilo 10.00 še pomnite, tovariši . . . Lojze Kovačič-Sine: Ognjeni krst 10.30 Matineja narodno zabavne glasbe — Sodelujejo: komorni zbor RTV Ljubljana p. v. dirigenta Lojzeta Lebiča, Ansambel Jožeta Kampiča, baritonist Marcel Ostaševski in pianistka Zdenka Lukec-Car ter Ansambel Steva Sarajčiča — SKUD Tine Rožanc 11.30 Karel Franz: Srečanje z Afriko (reportaža) 11.50 Nekaj veselih ritmov 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 13.15 Obvestila ih zabavna glasba 13.30 Za našo vas 14.05 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del 15.15 Godala v ritmu 15.30 Marjan Kozina: Na južno stran (Sodnja Draksler — mezzosopran, Marjan Lipovšek — klavir) 15.34 Violinist Viktor Pikaizen nastopa s koncertom Wie-niavvskega — pri klavirju Ina Kollograjskaja 16.00 Humoreska tega tedna — Smiljan Rozman: Letovišče 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 16.45 Prenos II. polčasa nogometne tekme državnih reprezentanc Belgije in Jugoslavije 17.50 Hammond orgle 18.00 Poročila 13.05 Matija Bravničar: Divertis-sements za klavir in godalni orkester 18.22 Zabavna glasba iz naših študijev 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 »čudaki obiščejo opero . . .« Ciklus v ruski operi — VIII. oddaja Sergej Prokofjev: Tri oranže 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb — Zabavni ansambli RTV Zagreb 23.00 Poročila 23.05 Ples do polnoči j Sreda, 3. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Odmevi iz slovanskih dežel — B. Smetana: Iz čeških logov in gajev I. Paderevvski: Poljska fantazija za klavir in orkester I. Perišič: Balkanske pi- toreske 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb a) Joan Madelaine: Delovni dan malega lovca na bisere b) Zapojmo in zaigrajmo 9.25 Zvočni mozaik 10.15 Novi in stari znanci iz jugoslovanske glasbe Bruno Bjelinski: Druga suita iz baletaPinocchio (prva izvedba v »TV Ljubljana) Mihovil Logar: Trio gioco-so za dve violini in violončelo 10.45 človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.06 Kmetijski nasveti 12.15 Slovenske narodne pesmi v priredbi za glas in klavir 12.30 Ansambelski prizori iz Do-, nizettijeve opere »Don Pal squale« 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Cesta in cestarji (ponovitev) 14.35 Marjan Lipovšek: I. suita za godalni orkester (orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic) 15.15 Moderni plesni ritmi 15.30 Dva prvaka instrumentalistov: harfist Dicamor Za-baleta in flavtist Jean Pier-re Rampa 1 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Od Zile do Kolpe (narodne pesmi iz slovenskih pokrajin) 17.40 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.25 Pihalne godbe p. v. Mortona Goulda (prva izvedba) 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino: Prenos javne mladinske oddaje 21.15 Melodije na tekočem traku — Arthur Honegger: III. simfonija »Liturgična« 22.15 Mojstrske partiture našega stoletja 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku četrtek, 4. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Carl Orff: Praelusio iz »Catulli Carmina« , 8.20 Ob glasbenem avtomatu 8.35 Divertimento z domačo instrumentalno glasbo 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Prežihov Voranc 9.25 V gosteh pri zagrebških opernih pevcih 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico — Slovenska narodna: »Kdo veselo živi« in Pozdravi za mlade risarje 10.40 Tečaj ruskega jezika (ponovitev) — 80. lekcija 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Petnajst minut z kvintetom »Niko Štritof« 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Novost v našem arhivu: čelistka Zara Nelsova igra Lalojev Koncert za čelo in orkester v d-molu 14.05 Začetek dvajsetega stoletja v naši in francoski glasbi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Hammond orgle v ritmu 15.30 Turistična oddaja 16.00/Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama (Odlomki iz oper Idome-neo — Manon — Rusalka — Arabella — Turandot) 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni kvartet 13.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Plesna orkestra Les Brown m Max Greger 21.00 Literarni večer — Antologija poljske lirike v malem 21.40 Nokturno s skladbami Lucijana Marije Škerjanca 22.15 Po svetu jazza — »Art Farmer in njegovi ansambli« 22.45 Igra pianist Russ Konway 23.05 Z zabavno glasbo vam želimo lahko noč 23.30 Skupni program JRT — studio Beograd — Naši umetniki muzicirajo: (O. Djurdjevič — čembalo, Z. Zikova — sopran, E. Ač-kun — klarinet) Ponedeljek, 1. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Skladatelj Matija Tomc: Jutranja pesem — Svatska pesem — Zeleni Jurij — Balada o čričku — Vlahi 8.55 Veselo v novi teden 3.55 Za mlade radovedneže a) obiskali smo Mars b) Petnajst veselih glasbenih minut s sopranistko Zlato Ognjanovič, Ladkom Korošcem in otroškim pevskim zborom šole Frana Levstika 9.25 Iz Chopinovih albumov 10.15 Odlomki iz opere Ivajlo skladatelja Mirana Golemi-nova 10.35 Naš podlistek J. Bisch: Onkraj reke smrti — III. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Jarina so z zboljšanimi sortami lahko uspešna prehodna poljščina 12.15 Dalmatinske narodne psemi 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Simfonični orkester RTV Beograd pod taktirko Mladena Jagušta izvaja III. ''Petek, 5. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 8.05 Pariško veselje —r orkestralna suita Jacquesa Offenbacha 8.42 Malo instrumentov — veliko glasbe 8.55 Pionirski tednik 9.25 Samospevi iz nemške romantike 9.45 Igra Pihalna godba JLA p. v. Pavla Brzulje 10.15 Stara zgodba — stara glasba (odlomki iz Purcellove opere Dido in Enej) 10.35 Naš podlistek — J. Bicsh: Odkraj teke smrti — IV. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Igra nam trio Avsenik 12.30 Zlata Ognjanovič poje Schuberta (na novih posnetkih) — Samotnost — Pošta — Gotovo bo pomlad — Postrv — Glasbi 12.45 Pet pevcev — pet popevk 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 v paviljonu zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Tio in velika pregrada 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov simfonijo skladatelja Milana Rističa 14.05 Kolikor traja minutni valček 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade 15.40 Literarni sprehod S. Maugham: Mabol 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Oddaja slovenskega samospeva — 20. oddaja Po 1. svetovni vojni Srečko Koporc, Blaž Arnič, Danilo Švara 17.45 Vedri ritmi 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku ljl.30 Jaz mam pa konjča belega... (narodne in domače furmanske) 18.45 Radijska univerza Kaj se zgodi s krvjo krvodajalcev 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb — Vokalno-instrumentalni koncert orkestra in zbora RTV Zagreb, dirigent Johannes Norr-by 20.45—21.00 Novo v znanosti 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba 15.15 Napotki za turiste 15.20 Nekaj glasbe za dobro voljo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.00 Kar po domače ... (slovenske narodne in domače viže) 18.30 Melodije v večernem mra-- ku 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.30 Iz arhiva ZORL 20:15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 štiristo let klavirske glas- be (12." oddaja drugega cikltf) — »Klasiki« nove glasbe Ciklus pripravlja profesor Pavel Sivic 21.00 Lahka glasba z orkestrom Raphaele 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od popevke do popevke 22.50 Literarni nokturno 23.05 Poje Frank Sinatra 23.20 Skupni program JRT ■— Studio Zagreb — Sodobna glasbena dela v klasični obliki — Osterc: Passaca-glia in koral — Martinu: Koncerta grosao Tcrek, 2. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Dve veliki sceni iz Gotovčevega »Era« (izvajajo zbor in solisti ljubljanske Opere in orkester RTV Ljubljana, dirigira Samo Hubad) 8.40 Igra ansambel Jožeta Priv-ška 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Cesta in cestarji 9.25 Nekaj glasbe ob delu 9.^5 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet 10.15 Dva obraza iz naše glasbene preteklosti: Amand Ivančič, Ivan Mane Jamovič 10.40 Napredujte v angleščini — 40. lekcija (ponovitev) 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Kvintet bratov Avsenik s pevcema izvaja slovenske narodne 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 »Slike z razstave« Modesta Musorgskega — igra pina-nist Jurij Bukov 14.05 Radijska šola za višjo stop- Sobota. 6. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 »Pomladna misel — Iz slovenske solistične glasbe — Milan Stibilj: Pomladna misel (Marcel Ostaševski — bariton, Zdenka Lukec-Car jeva — klavir) — Igor Štuhec: Štiri skladbe za rog in klavir (Jože Falout, pri klavirju avtor) 8.55 Radijska šola za nižjo ' stopnjo (ponovitev) — Tio in velika pregrada 9.25 Igra vam zabavni orkester RTV Ljubljana 9.45 Partizanske pesmi 10.15 Eden izmed Mozartovih sodobnikov — Karl Ditter von Dittersdorf: Simfonija v a-molu 10.40 Seznanite se v Parkerjevi-mi — 28. lekcija (ponovitev) 10.55 Vsak 'dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti 12.30 S kitaro skozi čas (Kitarist An dres Segovia) 12.45 Paganinijeva violina — Kaprica št. 20 za violino in klavir (Slavko Zimšek. Marijan Lipovšek) — Nel cor njo — Prežihov Voranc 14.35 Odloj: ' i iz revije pevskih zborov rudarskih krajev z dne 15. decembra 1962 v Velenju 15.15 Trikrat pet 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu II. oddaja: Južni Slovani 18.10 Naredi v svojih pesmih — 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Za godala in pihala Pavel šivic: Istrska legenda Ivo Petrič: Suita za pihalni kvartet 20.15 Radijska igra O.iril Kosmač—Mitja Mejak: Balada o trobenti in oblaku 21.11 Karajan dirigira Schuberta: Franz Schubert: Simfonija št. 8 h-molu »Nedokončana« 22.15 Skupni program JRT, stu- 21.36 Nekaj glasbe za razpolo-dio Ljubljana žen j e Melodije iz studia 14 23.05 Za lahko noč vam igra orkester Percy Faith 23.20 Skupni program JRT, studio Zagreb Eksperimentalni studio * francoske radiodifuzije piu non mi sento (Karoly Seneszy — Violina,. Marijan Lipovšek — klavir) — Kaprica op. 1 št. 23 v Es-duru za solo violino (Leonid Kogan — violina) 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 S simfoničnimi plesi z Balkana na Madžarsko — An-tun Dobronič: Jugoslovanski simfonični plesi, Zoltan Kodaly: Plesi iz Maros-szeka 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Lepe melodije 15.40 Italijanska glasba v stoletju odkritij 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Deset minut z orkestrom Paul Weston 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Z uprizoritve Bizetove »Carmen« v operi Corhi-que 18.45 Naši popotnik! na tujem 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače in poskočne 20.20 Jane Kavčič — Janez čuk: Prijatelj — II 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljenca 23.05 Sobotni ples II. program RT Ljubljana Nedelja, 31. marca 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti (odlomki iz oper Co-si fan tutte, Hamlet, La Gioconda in Kavalir z rožo) 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.3v Joseph Suk in Richard Strauss 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.15—16.00 John Steinbeck: Pomagaj svojemu bližnjemu skoraj kakor samemu sebi — III. 19.00 Napoved II. programa — poročila 19.05 V nedeljo zvečer: Novo — zanimivo — aktualno 20.00 Od valčka do jazza Ciklus mednarodne radijske in televizijske univerze o lahki in plesni glasbi — 57. oddaja: Franz Mailer: Dvajseto stoletje v Avstriji — Zadnje cvetenje »dunajske glasbe« — drugi del 50.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Chr.' W. Gluck: Koncert za flavto in orkester v G-duru ‘,1.00 Pisan spored zabavne glasbe z domačimi in tujimi solisti ter ansambli 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.15 Komorna soareja jugoslovanske glasbe Fortunat Pintarič: Štiri skladbe za klavir Milko Kelemen: Sonata Milenko Zivkovič: Epi-kon za violončelo in klavir Toma Prošev: I. godalni kvartet 23.00—23.05 Poročila Ponedeljek, 1. aprile 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Napredujte v angleščini, 40. lekcija 19.20 Šostakovičev večer 24 preludijev op. 34 španske pesmi za glas in klavir Godalni kvartet št. 2 v A-duru op. 69 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Zabavni omnibus 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Torek, 2. aprila 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč Frida Leider — Lauritz Melchior — Friedrich Schorr 20.05 Lahka glasba 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Dve domači partituri (T. Pušev, V. Ruždjak) 21.15 Pojo Los qualros Her-manos in Trio America 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 20.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sreda, 3. aprila 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Tečaj ruskega jezika, — 80. lekcija 19.20 Po svetu jazza • Art Farmer m njegovi orkestri 19.50 Z orkestrom Wemerja MUHerja po Indiji 20.10 Glasba Marija Kogoja 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Ob mediteranskih obalah (orkester Frank Chacks-field) 21.05—23.00 Skupni program JRT, studio Zagreb Giuseppe Verdi: Don Carlos — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 23.00 Poročila Četrtek, 4. aprila 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Seznanite se s Parkerje-vimi — 28. lekcija 19.20 Teden lahke glasbe v Stuttgartu 1962 — I. del koncerta 20.00 Iz Shakespeara Orkestralna suita Josefa Bohuslava Foersterja 20.30 Radijski dnevnik II. programa '. 20.45 Poje Slovenski oktet 21.00 Melodije po pošti 22.00—22.15 Napoved čaaa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Petak, 5. aprila 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Zapišite narek! Tečaj za angleški jezik — 30. narek 19.20 Pet mejnikov v literaturi klavirskega kvinteta (5) Cesar Franck: Klavirski kvintet — Ljubljanski godalni kvartet in pianist Pavel šivic 20.00 Glasbena medigra 20.05 Danilo Švara: Prizor iz opere Veronika Deseni-ška (sodelujejo: Maruša Pa-tikova, Vilma Bukovec, Vera Klemenšek, Vanda Ziherl, Anton Prus in simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigira dr. Danilo Švara 1 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Orkester Richard Hay-man v Havani 21.00 London 1749 — prva izvedba Handlovega »Ognjemeta« (orkester Berlinskih filharmonikov dirigira Fritz Lehmann) 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije Arthur Clark: Umetno sonce 21.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sobota, 6. aprila 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Ruleta za zabavo 19.45 Komorni koncert orkestra Slovenske filharmonije — dirigent Boris Čampa — solist -Dejan Bravničar .20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 W. A. Mozart: Simfonija št. 40 v g-molu 21.15 Igra ansambel Charles Magnante - 21.30 Recital tenorista Giusep-pa Campore 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan '22.15 Jazz na koncertnem odru Jazz Made in Germany, II. 23.00—23.05 Poročila RADIO KOPER Nedelje S.40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9.00 Naša reportaža: »Domača obrt, ki kljubuje času in razvoju: Lokovški kovači« — 9-15 Poje zbor Učiteljišča iz Tolmina p. v. Vere Clemente — 9.30 Zabavni zvoki — 13.30 Sosednji kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. Ponedeljek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objav« — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Po-jočila — 13.40 Operni odlomki z mladimi jugoslovanskimi opernimi pevci — 14.30 Zabavni mozaik — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Ruske narodne pesmi. Torek 7.15 Glasba za dobro jutro, vrne« objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 Sola in življenje — 14.50 Nicolo Paganini: »Ples čarovnic« op. 8 — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne. Sredo 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Mala prodajalna plošč -- 14.00 S peemijo po domovini — 14.30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Eddie Bar-clay, Dean Martin, Mario Bua, Lilijana Petrovič 1n Ray Connif — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Poi» Gorenjski vokalni kvintet. četrtek 7.15 Glasba za dobro jutro, vrne* objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 20 minut z orkestrom Huga Winterhalterja — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Melodije za prijetno popoldne — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Koroške narodne pesmi. Petek 7.15 Glasba za dobro jutro, vrfces objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Prišla je pomlad (spored zborovskih pesmi) — 14.00 Mozaik ritmov — 14.30 Iz operetnega sveta — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame —■ 15.30 Domače aktualnosti — 15.40 Glasbena medigra. Soboto 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Nekaj poskočnih. RTV Ljubljana LITERARNI VEČER ANTOLOGIJA SODOBNE POLJSKE LIRIKE V MALEM Izid prevoda iz tuje književnosti največkrat — pa naj bo to pravično ali krivično — ne pomeni pomembnega kulturnega dogodka; drugače pa bo vsekakor moralo biti ob izidu Antologije sodobne poljske lirike, ki jo bo v prihodnjih tednih poslala v svet Državna založba Slovenije. Prvič gre v tem primeru za kompleksen izbor sodobne poljske poezije, torej za stu-diozen, izčrpen pregled nad liričnim ustvarjanjem naroda, ki je dal svetu Mickievvicza in Slowackega in ki tudi danes ustvarja izredno čisto in dobro poezijo. Drugič pa je pomembna usmerjenost sodobne poljske lirike, njena globoka človeška, v humanem smislu revolucionarno svobodna, a hkrati iznajdljiva in moderna forma, ki je daleč od sivine in neizvirnosti. Ta stran poljske lirike, ki je resnično poetičen odsev sodobnih pesniških teženj, pri tem pa prinaša tudi žlahtnost človeških odnosov in razumnosti, je namreč lahko dragocena pobuda tudi za naša sodobna lirična pota. Sodobno poljsko liriko v odlomkih naši poslušalci že poznajo, saj je prevajalec antologije pesnik Lojze Krakar že predstavil v naših oddajah vrsto poljskih lirikov. Ker pa bo izid Antologije sodobne poljske lirike brez dvoma pomemben kulturni dogodek, bi radi nanj še posebej opozorili z literarnim večerom, ki bo prinesel najznačilnejše portrete iz sodobnega poljskega liričnega ustvarjanja. Oddajo je tudi zdaj pripravil Lojze Krakar. RADIJSKA SOLA ZA VIŠJO STOPNJO PRE2IH0V VORANC . Letos mineva že sedemdeset let, odkar Je bil rojen, in trinajst let, odkar je omahnil sredi snovanja eden naših naj več jih pripovednikov, pesnik koroške zemlje in njenih ljudi, revolucionar Lovro Kuhar, ki se je zapisal v slovensko književnost kot Prežihov Voranc. V oddaji, ki mu jo posvečamo, je prof. Stanko Šimenc orisal njegovo težko, razgibano življen-sko pot ter ob izbranih od- lomkih prikazal vrednost in pomen njegovega dela. Prežihovo delo izpričuje, da ga je ustvaril velik pripovednik, ki je veroval v življenje, v moč, v napredek. Ni razgljabljal; na kratko, preprosto je povedal, kar je mislil in kar je govorilo njegovo srce. Mi pa tudi čutimo, da za tem delom stoji izkušen, ponosen in pošten mož, ki je do zadnjega razdajal bogastvo in lepoto; te je veliko Prežihov Voranc je polno živel kot malokdo. Za razumevanje njegovega pisateljskega dela moramo poznati njegov življenjepis in zgodovino časa v katerem je živel; oboje pa spet hkrati izpričuje njegovo umetnost, ki govori o obeh kot poosebitev skupne moči, ki živi v določeni dobi v človeštvu. Ce se bomo približali Prežihu s srcem, bomo spoznali prgišče lepote, ki je tako čudovita, da nas prevzame in večno privablja. GIUSEPPE VERDI: DON CARLOS V sredo. 3. aprila bomo ob 21.05 posredovali prek našega II. programa Verdijevo opero Don Carlos, ki jo bo za jugoslovanski skupni radijski program oddajala Radiotelevizija Zagreb. To delo gledamo tudi leto« na odru ljubljanske Opere, tako bo naša oddaja za tiste, ki so se z Don Čari osem že sezn anili, še prav posebno zanimiva. Giuseppe Verdii je Don Carlosa napisal leta 18(16, prsal pa ga je po naročilu pariške velike opere. Znano je, da je bijta od nekdaj ta hiša muhasta, kar zadeva naijcčila. Celo Wagn.iar je moral dodati svojemu Tannhkuserju balet, če je hotel videti svojo opero •na deskah pariške Veiliike opere. Prav tako so zahtevali od Verdija, naj bo nova opera preračunana na učinek in naj da možnost za veVeestno incse.neci.io itd. Verdiju pa se je močno ubiralo pisati opere, k' bi t '.’e nreračnnrri" na zunanje efekte. Spretno se je izognil vsemu, kar bi spo- minjalo na površnost. Opero je seveda pisal na francoski tekst in prva, tako imenovana »pariška verzija«, je trajala več ket pet utr. Ker z —Don Carlosom", ni povsem ugodil želji naročnikov, še manj pa okusu občinstva, ki ga je krojil vsemogočni Meyerbeer s svojimi- pompoznimi operami, ta opera na krstu ni doživela večjega uspeha. Seie v Italijanskem prevodu. najprej v Bologni in nato v milanski Scabi, je Don Carlos dobil zasluženo V maju praznujemo 130-lefc-nico rojstva- velikega nemške, ga skladatelja Johannesa Brahmsa. Ob tem jubileju ima studio Zagreb v ponev deljek zvečer na sporedu za skupni program jugoslovanske Radiotelevizije VOKALNO — INSTRUMENTALNI KONCEPT njegovih del. Zbor in simfonični RTV-Zagreb ter mesto. Za uprizoritve v Nemčiji so opero spet nekoliko predelali in v tej obliki jo danes največkrat tudi srečujemo. Sam Verdi jo je 16 let po prvi uprizoritvi predelal, predvsem pa bistveno skratjšal. NAJLEPšE BRANJE ZA NEDELJO — »TOVARIŠ« solistka — altistka Majda Radič bodo izvajali pod taktirko dirigenta — gosta is Stockholma Johannesa Nor. rbya Brahmsova dela: Zalo-stinko: »Nanie« za mešani zbor -in orkester, Rapsodijo za alt, moški zbor in orkester, Štiri pesmi za ženski zbor, dva rogova in harfo in Pesmi usode. TELEVIZIJA SPORED JUGOSLOVANSKE, ITALIJANSKE IN AVSTRIJSKE TELEVIZIJE od 31. III. do 6. IV. Nedelja, 31. marca Na kanalih 5, 6, 11 (Krvavec, Na* nos, Kum s pretvorniki) 6.30 Kmetijska oddaja (Zagreb) Razgovori z Matijem Bunjev-cem, predsednikom okrajnega odbora SZDL Osijek, in Rudolfom Kurelicem, direktorjem podružnice Kmetijske banke v Zagrebu. Filmske vesti: odkup zemlje v Podravski Slatini, melioracija v Kutini in potujoča zobna ambulanta iz Vukovara 10.00 Otvoritev avto ceste v Smederevu. Govori Marjan Ce-tinič (Beograd) 11.00 Matineja RTV Ljubljana — prenos drugega dela koncerta narodne glasbe iz dvorane Slovenske filharmonije (Ljubljana) 11.30 »Stekel pes« — zgodba iz serije VETER (Ljubljana) 17.30 Poročila (Beograd) 17.35 »Glasba v noči« — mehiški igrani film (Beograd) 19.00 Mednarodno plavalno srečanje — prenos iz plavalnega bazena »Mladost« v Zagrebu (Zagreb) 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja (Beograd) 20.45 #4uzej voščenih lutk« — zabavna oddaja (Beograd) 21.45 Naši glasbeni umetniki — klarinetist Miljenko Stefanovič , (Beograd) Na sporedu dela Brahmsa. Schumanna, Debussyja in Radiča 22.15 Poročila (Beograd) Na kanalu 9 (SIJeme) 11.30 »Denis — pokora«- —. zgedba* za otroke (Zagreb) Ostalo isto kot zgoraj. Ponedeljek, 1. aprila Na kanalih 5, 6, 11 in 9 18.30 Poročila (Zagreb) 18 35 »Ncvarnont v džungli« — zgodba za otroke iz serije Super-avto (Ljubljana) 19.00 »Anno 3003« — slovenski lutkovni film v režiji Ivana Lehpamerja (Ljubljana) 19.15 Mala TV univerza (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) , 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd) 20.45 Aleksander Obrenovič: »Sončno a dežjem« — TV drama (Beograd) Avtor prikazuje "Svet naših mladih ljudi, ki po nakljuOi ju doMvljajo resnično dramo Čeprav ne nosi v sebi širokih in splošnih meril. Drama ostane v njih. v njihovem malem svatu, in oCr* tuje vse tisto 'rešniCho, kar je pomembno aa vse 'Judi, male in velike. Glavne vloge: Ljlljana KrstlC. Sima JanjičiJeviC in Shtvko Simič, Scenograf: Dragoljub Lasarevič,- rešiser: Jovan Ko-njovič 31.15 TV tribuna (Zagrabi 23.11 Poročila In' šahovski komentar (Zagrebi Torek, 2. aprila NI SPOREDA Sreda, 3. aprila Na kanalih 1. 6, 11 17.00 Ruščina na TV — 14. lekcija (Ljubljana) 17.30 Angleščina na TV — 14. lekcija (Ljubljana) 18.40 Poročila (Beograd) 18.45 »Norčije hroščka Prismodka« — prvi del TV slikanice za najmlajše (Ljubljana) 19.00 »V mestecu Veseljaku« — lutkovna oddaja za otroke 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) (Beograd > 20.30 »Trideset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana« (Ljubljana) Nastopali bodo: Ljiljana Petrovič. Nino Robič, Ozren Depolo, Jože Kampič, Milan Ferlež, Urban Koder in Dušan Veble. Dirigent: Jože Privšek. Na sporedu bodo najnovejše skladbe in priredbe 21.00 »Pantomine Marcela Mar- ceauxn« (Ljubljana) 21.30 Portreti in srečanja — dokumentarna oddaja o neki partizanski bolnišnici v Bosni (Zagreb) 22.00 Poročila in šahovski komentar (Zagreb) Na kanalu 9 •19.30 »Pravda« — dokumentarni film (Beograd) Ostalo isto kot zgoraj četrtek, 4. aprila Na kanalih 5, 6, 11 10.00 TV v šoli 1. težišče in ravno teži e 2. kosti in prelomi (Zagreb) 18.00 Poročila (Zagreb) 18.05 Mendov spored (Zagreb) Baletna točka, povest o dečku lz Egipta »Mali mojster«. Mendov gost bo Eva Taler. učiteljica na šoli za ples in ritmiko v Zagrebu. V zabavnem delu oddaje bo Arsen Delič pel pesem »Čebela in metulja, nastopili pa bodo še otroci z orglicami 19.00 Zagrebški tednik (Žagreb) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 TV pošto (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik' (Beograd) 20.30 Aktualni razgovori (Ljubljana) 20.55 Kratki propagandni (Umi (Zagreb) 21.15 »Leggerlaalmo« — zabavnoglasbena revija (RAI — in drugi program) 22.20 Arhitektura in urbanizem — komentar arhitekta Olivera Mlniča (Beograd) , 22.40 Poročita (Beograd) Na kanalu 9 19.30 Ezpedieija — reportaža (Beograd) .».30 TV tribuna (Beograd) Petek. 5. aprila Na kanalih |, «, j* 17.00 — 10.'lekcija na TV — ja. lek- kla 18.0» 19.00 Boj .jub- režija: Drago Fišer, scena: Dorian Sokolič, kostumi: Alenka Bartlova, koreografi-fija: Metod Jeras, vodja zbora: Jože Hans Na kanalu 9 19.10 Poročila (Beograd) 19.15 Beograjska kronika (Beograd) Sobota, 6. aprila Na kanalih 5, 6, 11 18.10 Poročila (Beograd) 18.15 Koncert glasbene šole »Stankovič (Beograd) 19.15 Po muzejih in galerijah — ikone 17. stoletja (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Sprehod skozi čas — reportaža (Ljubljana) 21.05 »II Cantatuto« — glasbeni spektakel (RAI) 22.20 Zgodba iz serije »Nič ona« (Ljubljana) 22.50 Poročila in šahovski komentar (Zagreb) Na kanalu 9 19.30 TV pošta (Zagreb) 20.30 Vremeplov — reportaža (Beograd) 22.20 Zgodba iz serije »Nič ena« (Zagreb) Spored italijanske in avstrijske TV Nedelja RAI ' * 10.15 — Oddaja za kmetovalce 15.15 — Direktni prenos športnega dogodka 17.35 — TV za otroke 18.35 — »Oče neveste«, film 20.15 — Športni dnevnik 21.05 — »Igra herojev«, nastopa V. Gassman 22.10 — TV 7, televizijski tednik 23.40 — Športna nedelja, rezultati, filmska kronika, komentarji in TV dnevnik AVSTRIJA 17.00 — Svet mladosti 19.00 — V luči reflektorjev 20.00 — Prva večerna poročila 20.15 — Prenos iz gledališča (?) 22.15 — Oddaja v spomin Cleipen- sa Krausa 22.30 — Druga večerna poročila nedeijek RAI 17.30 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 2C.00 — TV šport 21.05 — »Italija se spreminja« 21.50 — Film »Felicita Colombo« 23.10 — TV dnevnik AVSTRIJA* 19.00 — Športne aktualnosti 19.30 — Prva večerna poročila 19.45 — čas v podobi 20.00 — Mozaik kratkega filma ?0.15 — Igrani film (?) 22.15 — Druga večerna poročila Torek 19.30 TV 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 G. Verdi: »Rigoletto« — prenos opere is opernega gledališča v Ljubljani (Ljubljana) Rigoletta poje Samo Smerkolj, vojvodo Rajko Koritnik, Gildo Sonja Hočevar. Sparafucila Ladko Korošec, Magdalena Vera Klemenško-va, Orsa Drago čuden, Ma-rula Anton Prus, Monterona Danilo Merljak, grofa Cepra-na Ivo Anilovar, grofico Ce-prano Manja Mlejnik, Giova-no Vanda Ziherlova — dirigent: Bogo Leskovic, odrska RAI 17.30 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.15 — Športni dnevnik 20.55 — »Perry Mason«, film 22.55 — Koncert »Duet- Mainardi- Zecchi« 23.25 — TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 — Radio-patrola »Is&r po- roča« 19.30 — Prva večerna poročila 19.45 — čas v podobi 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — »Enaindvajset« 21.30 :— Druga večerna poročila ^redo RAI 17.40 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 19.30 — Koncert: dirigent W. Steinberg »Šeherezada« 20.15 — Športni dnevnik 21.55 — »Van z orkestrom« 22.35 — Kulturni program 23.15 — TV dnevnik AVSTRIJA 17.00 — TV za otroke 19.00 — Slike iz Avstrije 19.30 — Prva večerna poročila 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — TV drama (?) 21.45 — »Kje vas tišči čevelj?« 22.15 — Druga večerna poročila četrtek RAI 17.30 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.10 — Športni dnevnik 22.05 — Film danes 22.45 — »Včeraj«, kronika našega 23.15 — TV dnevnik AVSTRIJA 11.00 — Šolski TV 19.00 — Športni kalejdoskop 19.30 — Prva večerna poročila 19.45 — Cas v podobi x 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — »Variete, variete« 21.00 — Iz živalskega sveta 21.45 — Druga večerna poročila Petek RAI 17.30 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.15 — Športni dnevnik 21.05 — Tennessee Williams »Steklena menažerija« 23.00 — TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 — Tržišče ob koncu tedna 19.30 — Prva večerna poročila 19.45 — Cas v podobi 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — Prenos iz gledališča L6- wingi*r (?) 22.15 — Druga večerna poročila Labota RAI 17.30 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.15 — Športni dnevnik 21.05 — Glasbena oddaja 22.15 — »Pristanišče« 23.15 — TV dnevnik AVSTRIJA 15.00 — »Glasba sveta« 16.00 — Evrovizija iz Londona »The grand nacional« 19.30 — Prva večerna poročila 19.45 — Cas v podobi 20.15 — Opereta »Siromašni Jona- than« -2.30 — Evrovizija iz Lyona: atletski dvoboj v dvorani (Nemčija : Francija) 23.15 — Druga večerna poročila Za potovanje potitek NN dopust ROMANI USPEH NAŠE METEOR" m 99 INDUSTRIJA PRECIZNE MEHANIKE V BEOGRADU — NOVI BEnr.BAn je edino podjetje v naši državi, specializirano za tedelovaoje mlinčkov in aparatov za ekspres kavo. '* • * <*'•>? • :• f: »v • / k'. Leta 1952 je bilo ustanovljeno specializirano podjetje za izdelavo merilnih instrumentov meteorološke in hidrometeorološke službe »METEOR«. Razširili so reprodukcijo, tako da se je . podjetje »METEOR« 1959 leta preorientiralo na proizvodnjo opreme za gostinstvo, trgovine in opreme za gospodinjstvo. »METEOR« je torej specializirano podjetje in edino v državi, ki izdeluje aparate za ekspres kavo različnih tipov, in sicer: aparate z dvema ročkama, tremi, štirimi in šestimi ročkami in aparate malega tipa »Junior« za manjše obrate. Kasneje se je podjetje specializiralo za izdelavo MLINČKOV ZA KAVO Z DOZO, ki jih uporabljajo ob aparatih za ekspres kavo. Razen tega izdeluje podjetje tudi večje mlinčke za mletje kave za trgovine z živilskimi artikli ih'manjše mlinčke za gospodinjstva, ki so kakovostni in so zaradi tega v relativno kratkem razdobju vzbudili zanimanje na domačem in tujem tržišču. Za izdelke podjetja »METEOR« je veliko zanimanje tudi na inozemskem tržišču, posebno pa v državah: ZSSR, Bolgarija, Poljska, Avstrija in ostale države v Ameriki. V zadnjih dneh so v Sofiji instalirali v nekatere večje gostinske obrate aparate »METEOR« za ekspres kavo in mlinčke z dozo. Ker so izdplki kakovostni in imajo lepo obliko, bodo sledila večja sklepanja pogodb za izvoz. Velik prihranek deviz Zaradi uvoza aparatov so bila do nedavnega porabljena znatna devizna sredstva, sedaj pa podjetje s svojo kapaciteto popolnoma zadosti domačim potrebam in je osvojilo tudi inozemsko tržišče, kar pomeni poleg prihranka deviznih sredstev celo dotok novih deviz. Doslej je podjetje prodalo v izvoz več kakor tisoč aparatov. Mlinček za kavo z dozo. pogonski motor 780 W, 1400 obratov l/min., napetost 380 V, kapaciteta 20 do 30 kg na 1 uro glede na drobno mletje kave. — Mlinčki imajo dozo ali pa so brez nje. METEOR46 pripravlja presenečenje za tržišče Podjetje bo izdelovalo nov aparat za opremo gostinskih obratov in trgovin, kar bo prijetno presenečenje za tržišče, v prodaji pa bo že leta 1964. Problemi, ki se ponavljajo Podjetje iz dneva v dan povečuje asortiment svojih proizvodov in si prizadeva za kakovost in lepo obliko svojih izdelkov. Največji problem je vprašanje prostora in opreme, v zvezi s tem pa potreba po boljših strojih. V razgovoru z glavnim direktorjem podjetja tovarišem Vasom Aksentijevičem smo izvedeli, da ima podjetje dober strokoven kader, ker so imeli več strokovnjakov na specializaciji v inozemstvu. Zaradi povečane proizvodnje pa so problemi glede delovnih mest, in sicer za inženirje in ostaio tehnično osebje, ki jih bodo nujno potrebovali pri nadaljnjem in hitrejšem razvoju podjetja. Intenzivna izdelava investicijskih projektov bo omogočila nadaljnji razvoj podjetja in znatno povečanje proizvodnje. V nadaljevanju je direktor Aksentijevič poudaril, da so cene izdelkov ostale nespremenjene ne glede na težave in probleme, ki jih ima podjetje in ki jih bo skušalo v doglednem času tudi urediti. »ODPA D« PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI V LJUBLJANI, PARMOVA 33 RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ za spremembo imena trne podjetja ; taoeti upoštevajo, da se podjetje ukvarja.z.odklopom ja prodajo odpadnih surovin, s pripravo in predelavo, .odpadnih jnaterialov za potrebe industrije, s proizvodnjo končnih proizvodov iz odpadnih surovin in z rušenjem tier odstranjevanjem objektov, naprav in strojev. Trije najboljši predlogi za spremembo imena podjetja bodo nagrajeni z denarnimi, nagradami, in sicer: 'I. nagrada 80.000 din ‘ II. nagrada “ 50.000 din III. nagrada 30.000 din Javnega natečaja naj se še posebno’ udeležijo delavci železarske, tekstilne in papirne stroke, učenci osnovnih ter dijaki srednjih in strokovnih šol. V kolikor njihovi predlogi ne bodo nagrajeni, pridejo v poštev za nagrade po žrebu, in sicer: 10 delavcev po 10.000 din , 10 učencev oz. dijakov po 10.000 din Denarne nagrade izžrebanih predlogov učencev oziroma dijakov bodo pripadle njihovim razrednim skupnostim. Novo ime podjetja naj bo lahko izgovorljivo in zveneče ter ni nujno, da simbolizira dejavnost podjetja. Predloge za spremembo novega imena pošljite podjetju »Odpad«. Ljubljana, Parmova ul. 33 do 15. aprila 1963. Udeleženci natečaja naj skupno s predlogom napišejo svoja imena in priimke, naslov bivališča, naslov gospodarske organizacije, v kateri so zaposleni oziroma naslov razredne skupnosti, ki ji pripadajo. — Vsi po 15. aprilu poslani predlogi oziroma predlogi z nepopblnimi podatki udeležencev natečaja ne bodo upoštevani. 2162 Komisija za spremembo imena podjetja »Odpad« Ljubljana A- P~-\\\L~rrZ) Z./V 'c,OAA.l_^V3) IIA ;PO,‘V\U/VI> S 0lQA Z boo *4in SKUFfiOST CESTNIH PODJETIJ LR SLOVENIJE LJUBLJANA — Prešernova 23 razpisuje po 48. členu Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, Ur. list FLRJ št. 45-61 NATEČAJ o sposobnosti izvajalcev za izgradnjo avtoceste Naklo—Ljubeij po naslednjih odsekih: 1. Naklo—Tabor s priključkom v Podtaboru, od km 0.0 do 2.8. Gradnja obsega: spodnji in zgornji ustroj, oporni zidovi, premostitveni objekti in oprema ceste. 2. Tabor—Tržič s priključkom v Tržič, od km 2.8 do 9.3. Gradnja obsega: spodnji in zgornji ustroj, podvozi in nadvozi ter oprema ceste. 3. Tržič—Podljubelj (elektrarna), od km 9.3 do 12.3. Gradnja obsega: spodnji in zgornji ustroj, oporni in podporni zidovi, regulacije in predori v skupni dolžini ca 290 m. 4 Podljubelj (elektrarna)—Ljubelj, od km 12.3 do 18.2. Gradnja obsega: spodnji in zgornji ustroj, oporni in podpori zidovi, regulacije potokov, propusti, nadvozi in podvozi, mostovi in snežna galerija v dolžini ca 130 m. Orientacijska investicijska vsota znaša 2.800,000.000 dinarjev. Interesenti lahko priglasijo sposobnost praviloma za celoten potez trase, izjemoma pa lahko za posamezne odseke, pri čemer pa si investitor pridržuje pravico, da v okviru priglašenih sposobnosti odloči, kateremu izvajalcu prizna sposobnost za konkreten odsek ceste. , Od prevzetih del more izvajalec oddati določena dela v izvedbo, po predhodni odobritvi investitorja, podizvajalcem. ......... Ponudbe za izvedbo del, ki jih bodo vložili ponud-niki po opravljenem razpisu, bodo zanje obvezne za investitorja pa, ko izda Sekretariat zveznega’izvršnega sveta za promet in zveze potrdilo, da so finančna sredstva odobrena. Pričetek del se določi s pogodbo o oddaji gradbenih del. Rok izvršitve je 31. december 1963. .... . Interesenti dobijo potrebne tehnične podatke in ob-. razce za prijavo pri Skupnosti cestnih podjetij LRS, Ljubljana, Prešernova 23. ‘ - Rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev je 10. 4 1963 do 12. ure. ' ,. KOVINSKA INDUSTRIJA Ig pri Ljubljani RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. strojnega inženirja zaželena praksa v sorodnem podjetju 2. ekonomista s fakultetno izobrazbo in prakso 3. orodjarjev VEČ VISOKOKVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH — za izdelavo finih orodij Interesenti naj se zglase pismeno ali osebno v SEKRETARIATU PODJETJA. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Komisija za delovne odnose Splošno obrtnega podjetja »OBNOVA« — CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: več pečarjev za dela na objektih kleparskega mojstra gradbenega tehnika — začetnika več ziderjev Nastop službe mogoč takoj. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. 2356 JANEZ ? 38oo 4in »AGROKOMBINAT« -Ljubljana ima stalno v zalogi: kokošji gnoj po 4 din kg fcco obrat Zalog, telefon 383-202 goveji gnoj po 3 din kg fcco obrat Cmelo, telefon 923-210 svinjski gnoj po 2 din kg fcco obrat Ihan, telefon 923-255. 2292 KRANJ IANUU. lmport'Expori LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA 18 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. STEN0DAKTIL0GRAFKE za delo v zunanjetrgovinskem sektorju 2. STROJEPISKE 3. ABSOLVENTOV ESŠ za delo v finančno-blagovm službi 4. 0BRAT0V0DJE za obrat »Prod« v Zgornjem Kašlju 5. IZPRAŠANEGA KURJAČA za obrat »Prod« v Zgornjem Kašlju Pogoji: pod 1. potrebna strokovna izobrazba in znanje nemškega jezika; pod 4. srednja strokovna izobrazba strojne, kemične ali živilsko predelovalne stroke. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pošljite UPRAVI PODJETJA — LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 18. 2345 ZAVOD ZA ZADRUŽNO GRADNJO LJUBLJANA TRG VII. KONGRESA ZKJ št. 1 proda nedograjeni pritlični objekt med stanovanjskima stolpnicama v Streliški ulici štev. 1 in 3, dostopen z dvoriščne strani. Gradbeni objekt ima netto površino 22.5 x 8 = 180 m-, svetla višina znaša 3,00 m, objekt je zgrajen do III. gradbene faze v železobetjnski in opečni izvedbi. Priključek na skupno kotlarno je že vgrajen v objektu. •Prostori so primerni za vsakovrstno poslovno dejavnost. — Prodajna cena je 12,120.333 din. — Ponudbe pošljite gornjemu naslovu. — Informacije pj tel.: 37-530 in 36-990. 2386 Upravni odbor Okrajnega zavoda za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Krekov trg 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: dveh statistikov pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse knjigovodje pogoj: srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse Razpis velja do zasedbe - delovnih mest. 2297 »T0TRA«, tovarna trakov, vezalk in elastike LJUBLJANA , ZGORNJA HRUŠICA 14. razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. DVA REZKALCA za novi rezkalni stroj tipa UGH Pogoj: kvalificiran s petletno prakso, 2. DVA KOVINOSTRUGARJA Pogoj: kvalificiran s 3—5-letno prakso, urejena vojaščina. 3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: visokokvalificiran s triletno prakso, ali kvalificiran z desetletno prakso. 4. KONSTRUKTORJA za konstrukcijo orodja za predelavo plastike Pogoj: desetletna praksa na tem delovnem mestu. 5. 0BRATDV0DJ0 orodjarne Pogoj: orodjar z 10-letno prakso. 6. MOJSTRA orodjarne Pogoj: orodjar z najmanj15-letno prakso. „ 7. ORODJARJE Nagrajevanje po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Prevoz iz mesta v tovarno in nazaj je zagotovljen. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. Stanovanja niso priskrbljena. ; • 2444 »ROG« — tovarna transportnih sredstev in izdelkov precizne mehanike — Ljubljana, Trubarjeva cesta štev. 72 razpisuje prosta delovna mesta za: strojne inienirje in tehnike elektromehanika z znanjem nemškega jezika — Šestmesečna praksa v inozemstvu PREVAJALCA za nemški ‘ in angleški jezik KV kalilce KV kolesne meha* nike VK In KV strojne ključavničarje in orodjarje Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov ali se osebno zglase v socialno-kadrovskem oddelku. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 2445 ISKRA — KRANJ TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA — Celovška 180 a sprejme nove sodelavce: 1. OBRATNEGA INŽENIRJA elektroinžeqir (šibki tok) s 5-letno prakso v proizvodnji ali razvoju 2. STROJNEGA INŽENIRJA za konstrukcije elektronskih naprav 3. ELEKTR0IN2ENIRJA (šibki tok) — za meritve 4. ELEKTR0IN2ENIRJA (šibki tok) — za tehnologijo elektronskih naprav 5. GALVANIZERJA visokokvalificiranega ali kvalificiranega z daljšo prakso 6. DVA STRUGARJA 7. DVA FIN0MEHANIKA 8. TRI KLJUČAVNIČARJE Pogoji Za 6., 7. in 8.: ustrezna strokovna izobrazba in nekaj let prakse. Kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejema splošni sektor tovarne. Delovno mesto je mogoče nastopiti takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 2404 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij BELOKRANJSKE 2ELEZOLI VARNE IN STROJNE TOVARNE »B E L T« ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 2 metalurško tehnika z naka) lati prakso 2 mojstra livarja z 10-lotno prakso visokokvalificiranega modalarja-zarl-sovalca z 10-latno prakso . Za sprejete delavce bodo priskrbljena ustrezna stanovanja v juliju 1963. Ponudbe sprejema komisija do izpopolnitve razpisanih delovnih mest. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij »BELT« — ČRNOMELJ 2346 PODJETJE S P OR T-OPt EMA - LJUBLJANA, VI2MARJE. ST. 1. razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: ,4^ : ’4 H':t o go j:.ped 1. .J,-;- v- d tehn»6,.ji:^s»(4»p, praJtšo-v^ v 1 -J.-Pv7'-iriSiii/z,v O: : : ii dohodki -; po službe je. mogoč aw*iya/Pri»krbijena, .. " ; - j V:- e »CENTR0MERKUR« — n — Ljubljani!, Trubarjeva 1—-3 '■ ’ zaradi razširjenja poslovanja izpopolniti nasled- - - delovna mesta: , v 1. SEFA' izvoza ; ' ' 2. KOMERCIALNEGA REFERENTA v zunanji trgovini za transport m konsignacijo , 3. ŠEFA računovodstva za detajl . > 4.KALKULANTA v. S. SALOAK0NTISTA .'; ;.:h P o g o j-i: pod 1 in 2 izpolnjeni pogoji za - delo v zunanji trgoviht (Pravilnik — Ur. list -. ■ FLRJ št. 31/62). pod 3' samostojnost v vodenju poslov ter Žag- \. Šp praksa. i ' -- > * r;.-v Nastop službe takoj ali po dogovoru- Stanovanja niso zagotovljena. Osebni prejemki- po _ pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja.- S..’ ' ' '1 ' 2443. ... . f v , - - ;. :.r... —JL_L—i_ I 'V;7- ~ 'Vr ’-X ~ W- s TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE M T E K S T I L « - Ljubljana CIRIL METODOV TRG 1 , > *- n ■ • - sprejme takoj: trgovske pomočnice galanterijske stroke z najmanj 3-letno prakso in finančno-blagovne knjigovodkinje z dokončano ekonomsko srednjo šolo ali prakso v knjigovodstvu. 2361 Podjetje »AERODROM LJUBLJANA« LJUBLJANA, Titova 48 razpisuje delovno mesto nadzornega organa za visoke gradnje pri izgradnji letališča Bmiki Pogoj: gradbeni inženir s 3-letno prakso ali gradbeni tehnik s 5-letno prakso v operativi. Plača po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 2424 ZAVOD ZA ZADRUŽNO GRADNJO LJUBLJANA TRG VII. KONGRESA ZKJ št. 1 j*. > RAZPISUJE delovni mestr , * 2 GRADBENIH TEHNIKOV Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev Zavoda za zadružno gradnjo. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 2384 ZAVOD ZA ZADRUŽNO GRADNJO LJUBLJANA TRG VII. KONGRESA ZKJ št. 1 PRODA 6 PRALNIH STROJEV znamke HIM0 tipa FP-07 z indirektnim parnim gretjem vode Prodajna cena za 6 pralnih strojev je 2,370.000 din z dostavnimi stroški vred. Prodamo tudi posamezne pralne stroje za 395.000 din. Ponudbe pošljite gornjemu naslovu. — Informacije na tel.: 37-539 in 36-990. 2385 KDOR 2ELI ODLIČEN, KAKOVOSTEN ZVOK, NAJ IZBERE gramofon »CRYSTAL« TONE LJ 40! Tehnični podatki: štiri brznne: 78, 45, 33 % in 16 % o/min. Avtomatično izključevanje — nešumeče delovanje s pomočjo enofaznega asinhronskega motorja s specialno napravo. Priključek na omrežje 110/220 V, 50 Hz. 4 BUDA PC ST ZASTOPNIK ZA FLR JUGOSLAVIJO: »BALKANIJA«, Beograd, 7. jula 10 819 SEJEM GOSTINSKE OPREME ODPRT — V Mariboru so včeraj slovesno odprli III. mednarodni sejem gostinske opreme. Sejem je odprl predsednik sveta za gostinstvo in turizem zvezne gospodarske zbornice, goste pa je pozdravil predsednik UO Mariborskega tedna mgr. Janez Varl. Foto: J. Peštaj SPREMEMBE V JORDANIJI — Po obeh revolucijah na Bližnjem vzhodu vzbujajo vesti o spremembah v Jordaniji posebno pozornost, tako tudi o reorganizaciji vlade. Novo vlado so im enovali »vlado prilagoditve nedavnemu razvoju razmer v Arabskem svetu«. Na sliki: kralj Husein z novimi ministri. Od leve proti desni: Hasan Kajed. Hazem Nusejbeh, Akef Fajez, Abdulah Goseh, premier Samir Rifaj, kralj Husein, Said Mufti, Abdulaman Kalifeh, Hana Kalaf, Kalil Salef. Nusuhi Taher. Foto: AP FRANCOSKO SLIKARSTVO V LJUBLJANI - V navzočnosti predsednika republiškega sveta za kulturo in prosveto Bena Zupančiča ter občinstva je sinoči francoski generalni konzul Josef Bonavita odprl razstavo sodobnega francoskega slikarstva v Moderni galeriji. Foto: Dolinšek Nadaljevanje s prve strani Kako bo uveljavlfena nova ustava jih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih, nekatere določbe zakona o sodiščih in drugi zvezni zakoni. Istočasno bodo nehale veljati tudi vse določbe splošnih zakonov, ki nasprotujejo novi ustavi, vtem ko bi drage določbe teh zakonov še ve-ljale kot splošna načela za republiško zakonodajo. Veljavni zvezni predpisi o javnih uslužbencih bi se uporabljali za uslužbence državnih organov samo do uveljavljenja republiških zakonov. Izvzete bi bile tista službe, Iti opravljajo za vso deželo važne posle. Zvezni predpisi o javnih uslužbencih bi se uporabljali i-uai za delavce in uslužbence samostojnih ustanov, toda samo dotlej, dokler te ustanove ne sprejmejo svojin statutov in pravilnikov. Predlog zakona o uveljavljenju ustave vsebuje tudi določbe, s katerimi se nazivi zveznih organov in organizacij uskladijo z ustavnimi določbami. Dosedanja državna sekretariata za zunanje zadeve in za narodno obrambo bosta nadaljevala deio kot državna sekretariata. Državni sekretariati za notranje zadeve, za finance in za zunanjo trgovino ter vsi obstoječ: sekretariati zveznega izvršnega sveta bodo nadaljevali cielo kot zvezni sekretariati. Ustanovljen bo tudi komite za turizem, o čemer je že uveljavljen zakon. Svet za znanstveno delo se bo imenoval svet za koordinacijo znanstvenih raziskav. Usiancvijen pa bo tudi svet za vprašanja izseljancsv. Po prediogu bi uk:,;:* sekretariat sveta narodne o-brambe ter uprava za invalidske' zadeve in za vprašanja borčev, njihove posle pa bi prevzeli pristojni zvezni organi. Zvezni izvršni svet bi bil pooblaščen, da do imenovanja zveznih funkcionarjev po ne. i skupščini lahko razrešuje sedanje in imenuje nove zvezne državne sekretarje, zvezne sekretarje in druge funkcionarje, ki jih po ustavi imenuje skupščina. S tem bi bilo omogočeno uveljaviti nujno potrebne kadrovske spremembe v zveznih organih uprave že pred volitvami nove skupščine. Predvideno je tudi. da se rok in pogoji za skrajšanje delovnega tedna določijo z zveznim zakonom, ker je za uveljavljenje ustavne določbe o najdaljšem delovnem času 42 ur tedensko treba opraviti obsežne priprave. Predsednik Lopez Mateos v Beogradu predstavil predsedniku Lo-ptzu Mateosu visoke jugoslovanske predstavnike, ki so bili na sprejemu, in člane čtstnega spremstva med njegovim bivanjem v Jugoslaviji: Vladimira Popoviča, Gustava Vlahova, generalpolkovnika Vojo Todoroviča in f efa protokola predsednika republike Dalibora Soldatiča. Vojaška glasba je intonira-la državni himni Združenih c>vkv Mehike in Jugoslavije. Pc‘fm sta predsednika preglede la častni bataljon. ©©© Govor predsednika Tita sprem Ij® zn o in se veselimo velikih uspehov, ki jih dosega vaše ljudstvo v notranjem razvoju Mehike, kakor tudi Uspehov v Vaših prizadevanjih, da bi ohranili mir na področju Latinske Amerike in na svetu sploh. Visoko cenimo ta plemenita prizadevanja in uspehe, v katerih zavzema Vaš osebni prispevek, gospod predsednik, tako pomembno mesto. želel bi, gospod predsednik in dragi gostje, da bi se med svojim obiskom v Jugoslaviji seznanili tudi z našimi prizadevanji v socialistični izgradnji države in se prepričali o tem, da so naši narodi privrženi miru in prijateljskemu sodelovanju med narodi. Prepričan sem. da boste v naši državi deležni toplega in prisrčnega sprejema, ki bo izžareval iskrena čustva, kakršna goje naši narodi do prijateljskega mehiškega ljudstva in do Vas osebno. Prosim Vas, da se v Jugoslaviji počutite' kakor v vasi rodni Mehiki.« Govor predsednika Lopeza lju priključiti eno samo ped tuje zemlje. Naša naj-topiejša želja je, da bi vsi narodi na svetu živeli in napredovali v miru in da bi v vzdušju medsebojnega spoštovanja ustanov in načel samoodločbe posvetili vsa svoja sredstva plemeniti nalogi mednarodnega sodelovanja, ne pa nadaljevanju usodne oboroževalne tekme. Gospod predsednik, prepričan sem, da ta obisk ne bo samo koristil nadaljnji okrepitvi naših prijatelji skih stikov, ampak da bo tudi uskladil naša prizade- Telegrami SOVJETSKA DELEGACIJA V ISKRI — KRANJ. VČe- ! raj so člani sovjetske gcspodark.se delegacije, ki je v teh dneh na obisku v Sloveniji, obiskala Kranj. Tu so si ogledali Iskro, v Otočah pa obrat Iskre za elektrotehnične merilne inštrumente. Popoldne so odšli gostje na Bled. ČEZMORSKA LADJA ZA ANGLEŠKO TVRDKO — REKA; Ladjedelnica »3. maj« na Reki je izročila lpndonski tvrdki »Diamants Pateras« 14.450 tonsko čezmorsko ladjo »Mitera Kallippa«. To je druga, za to angleško tvrdko zgrajena ladja v reški ladjedelnici. VON II AS S EL V ITALIJI — RIM. Zahodnonemški obrambni minister Kai-Uwe von Hassel' je prispel v Rim na obisk k italijanskemu obrambnemu ministru Andreottiji!. Pa še to ' i 1 . ■.'i'"*?'' POPEVKA O. SKUPNEM TRGU — Z ognjevitimi bese-, dami v popevki »Skupni trg« je hotel neki francoski pisec krepiti zavest o evropski vzajemnosti. Z uradnega mesta ,je prišel hud protest z odločno zahtevo, da mora ustvarjalec spremeniti »Vsi narodi naj se pridružijo EGS«, ker UPa de Gaulle o tem drugačno mnenje. vanja v korist človeštvu.« Z ietališča, ki je bilo svečano okrašeno z zsieno-belo-rdečimi mehiškimi zastavami z orlom in kaktusom ter jugoslovanskimi zastavami, sta se predsednika z avtomobilom odpravila proti Dedinja. Tradicionalno gostoljubni Beograd je priredil visokemu gostu iz Mehike prisrčen sprejem. Množica zždeno-belo-rdečih mehiških zastav in jugoslovanskih, tro-barvnic, s katerimi so bile okrašene beograjske ulice, je dajala glavnemu mestu svečan in prazničen videz. Na številnih poslopjih so napisi v španskem in srbo-hrvatskem jeziku pozdravljali goste in poudarjali prijateljstvo med mehiškim in jugoslovanskim ljudstvom. Ob vhodu v mesto, na avtomobilski cesti • Bratstva in enotnosti pri Novem Beogradu, je kolona avtomobilov vozila pod slavolokom, na katerem je v obeh jezikih pisalo: »Po- zdrav Beograda mehiškim prijateljem!« Tu je oba predsednika pozdravilo .nekaj tisoč študentov iz Študentskega mesta in meščanov Novega Beograda. 1 •" Na ulicah, po katerih je vozila kolona avtomobilov, so se že pred 13. uro zbrali tisoči meščanov in s toplini aplavzom pozdravljali goste. Pionirji beograjskih šol so pričakali goste z zastavicami in jih zasipavali s svežim pomladnim cvetjem. Predsednik Lopez Mateos se je danes popoldne iz svoje rezidence na Dedinju odpeljal na Avalo in položil venec na grob Neznanega junaka. Nato se je vpisal v spominsko knjigo in pregledal častno četo. V Alžiriji mladinske brigade po zgledu jugoslovanskih akcij Ben Bela prisostvoval otvoritvi seminarja za voditelje akcij, ki ga bodo vodili predstavniki Zveze mladine Jugoslavije *' - ' -- ; ....................................... ALŽIR: 29. marca (Tanjug)' - Predsednik vlade Ben | Jugoslaviji, in naj vas na- Bela je tianes v mladinskem cenirit v bližini Alžira vdihuJe z?led jugoslovanske ITi.-:... 'K i ■-_______._ mladine, ker je . to nadvse koristno za n3šo revolucio- p&sostV.oval zapetku seminarji 'fZp jornanizatorje in voditelje prostovoljnih mladinskifV delovnih akci j volucionarne mladince in mladinke, naj se v izgradnji dežele in pri prostovoljnih delovnih v Alžiriji. V svojem govoru je pozval alžirske -reakcijah zgledujejo po jugoslovanski mladini, ki naj jim bo za vzor. Seminar bo vodilo šest voditeljev Zveze mladine Jugoslavije. ki so si pridobili velike izkušnje kot bivši člani glavnih štabov prostovoljnih delovnih brigad.’' Ben Bela se jfe obrnil na mladince, rekoč: »Dragi bratje . in sestre ---če pa vas tako imenujem, potem mislim prav tako na alžirsko kot na jugoslovansko mladino — rad bi, poudaril* da mi tukaj zdajle prtSivljatno zgodovinske trenutke. Zame osebno je to eden največjih dogodkov od razglasitve neodvisnosti Alžirije. Kajti zdaj začenjamo drugo fazo naše revolucije — socialistično izgradnjo države.« Ben Bela' je poudaril, da potrebuje alžirska revolucija kadre, pri čemer je dejal, da bo mladina, ki sestavlja 54% ljudstva, v tem pogledu neizčrpen vir in prava vojska dela, ki že zdaj začenja izpolnjevati najvažnejše naloge v državi. Alžirski premier je naglasil pomen neposredne na- loge — pogozdovanja, da bi zaščitili zemljo pred erozijo — in je omenil, da izgubi Alžirija vsako leto 10.000 ha obdelovalne površine, ker odnese hudourna voda v morje, i 10 milijonov- kubičnih metrov zemlje. Zahvalil 'sc je za pomoč, ki jo nudijo jugoslovanski mladinci pri tem velikem delu svojim alžirskim tovarišem. Z, zelo toplimi besedami je govoril o' sodelovanju in prijateljstvu med Alžirijo in Jugoslavijo. »Rad bi še enkrat slbvesno poudaril, da ni ‘dežele, da ni ljudstva, ki bi pokažalo toliko razumevanja žk nas in ki bi nam tako nesebično pomagalo brez kakršnihkoli skritih namenov. Jugoslavija in njena vlada sta nam po razglasitvi neodvisnosti rade volje . dali vse, za kar smo prosili — od konkretne materialne. • pomoči do bratskih nasvetov ji-; Na kcfticu se je premier Ben Bela obmil na alžirske mladince z besedami: »Proučujte to, kar se dogaja v ^ t“ Odprt je III. mednarodni sejem gostinske opreme Kitajsko - indijska zaostritev žen Min 2i Boo: »Svetujemo tem bojevitim Indijcem ; . :;fj ji, dni. Holc 30 dni PEKING. 29. marca (Tanjug) — Po mnenju tukajšnjih opazovalcev so se po relativni pomiritvi v žad-njem času spet ponovno nekoliko zaostrili kitajsko-indijski odnosi. Pri tem poudarjajo, da sta si Kitajska in Indija v marcu večkrat izmenjali protestne note, v katerih se medsebojno obtožujeta. Posebej pa opozarjajo na ester ton in besednjak zadnjih kitajskih not zaradi indijskega protesta proti kitajsko pakistanskemu obmejnemu sporazumu kakor tudi na obtožbe o delovanju čangkaj-škovih elementov in tibetanskih beguncev v Indiji. Vse to je dalo povod za bojazen* da se utegnejo odnosi nadalje zaostriti. To potrjuje tudi današnji komentar kitajskega jiartij-skega glasila »Zen Min! Ži Bao«, ki poudarja, da je »namen govoric o zbiranju . kitajskih čet ob kitajsko-in-, dijski meji ne samo prešle1 piti svetovno javnost, marveč raste iz tega izrednp huda, nevarna . napetost zaradi še prikritih ciljev Indije«. V, komentarju je rečeno,. da,. so -»indijske čete, ki so »koristile umik kitajskih sil,' šle., tako daleč, da prestopajo črto dejanskega nadzorstva, da bi izvajale agresivno dejavnost«. -‘ v '■ , - -v '■ Komentar navajaj primere takšnih akcij indijskih čet, zaradi česar je kitajska vlada 7. februarja in 10. marca Ostro protestirala. »Ne’ kitajske, pač pa indijske čete so tiste, ki se zbirajo vzdolž kitajsko-indijske meje in ki skušajo ustvariti novo napetost na meji in povzročiti konflikte,« trdi komentar. Obmejni spopad, ki ga je sprovocirala Indija — piše nadalje list — je lani pripeljal do poraza indijske reakcionarne 'skupine. Zdaj sku: šajo spet ustvariti napetost Ob meji, da bi minirali položaj, ki se je ublažil po vrstf kitajskih ukrepov. »Sve- tujerno tem bojevitim Indij1 cera: naučite ’ se kaj iz pre1 tekle lekcije,' pe se nočete še enkrat zmotiti v računih,« zaključuje list. Pri tukajšnjih političnih krogih vzbuja največjo zaskrbljenost to najnovejše medsebojno obtoževanje zaradi zbiranja čet ob meji kakor tudi ton in besednjak današnjega komentarja »žen Min ži Baa«, katerega zadnji stavek ocenjujejo kot grožnjo. :; Za prvo četrtletje periodičnih obračunov Beograd, 29. marca' ~ ■ •••• !................................... Bruselj, 29. marca. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes s posebnim letalom prispela v Bruselj, kjer bo v nedeljo igrala povratno tekmo z belgijsko v okviru pokala evropskih narodov. V prvem srečanju v Beogradu, ki je bilo v preteklem novembru, je zmagala Jugoslavija s 3:2. V Bruslju sta Jugoslovane pričakala dež in oblačno vreme, vendar so nekaj ur po prihodu že trenirali na stadionu Heissel. Belgijsko moštvo bo treniralo tudi jutri popoldne, medtem ko bodo Jugoslovani počivali. V belgijski prestolnici vlada za tekmo veliko zanimanje. Iz stolpcev v listih veje optimizem, ki je zasnovan na tesnem porazu v Beogradu. Malodušje je odveč Olimpija pred povratnim nastopom v Brnu Košarkarji državnega prvaka Olimpije so v četrtek zvečer odigrali na Gospodarskem razstavišču zadnjo košarkarsko tekmo pred domačim občinstvom — tokrat so bili nasprotniki iz zagrebške Lokomotive — preden odpotujejo v Brno na povratno četrtfinalno tekmo za evropski pokal s šampionom CSSR Spartakom. Več kot 1000 gledalcev je s tekme odšlo več ali manj zadovoljnih. Ljubljanski košarkarji so na njej — pa čeprav je Kristančič preizkusil prav vse igralce, s katerimi lahko računa v Brnu — pokazali zadovoljivo formo. Olimpija je po prvem dvoboju s Spartakom odigrala prijateljske tekme z Lokomotivo in Beogradom doma in na tujem. Zadnja preizkušnja bo drevi z Beogradom v Slavonskem Brodu kot nekakšna generalka pred nastopom zdoma. Ce primerjamo posamezne tekme za trening med seboj, lahko rečemo, da se je forma Ljubljančanov ves čas počasi izboljševala, in sicer: v Zagrebu: Lokomotiva - Olimpija 71:51 — igralci Olimpije so vadili z gumijasto žogo samo 3 dni —, v Ljubljani: Olimpija -Beograd 95 : 33, v Zagrebu Olimpija - Lokomotiva 63 :-62 in slednjič v Ljubljani: Olimpija - Lokomotiva 84 : 58, tako da glede nastopa jugoslovanskih prva- kov v ČSSR ni treba črnogledosti. V vseh teh štirih tekmah pa je bilo videti, da v ekipi Olimpije vendar še ni vse tako, kakor bi bilo treba. Izmenoma in kdo ve zakaj se igralcev loti malodušje in že se v nekaj kratkih minutah vodstvo Olimpije zmanjša ali pa nasprotniki celo povedejo. Takih muh si Ljubljančani v Brnu ne bodo smeli privoščiti, kajti njihovi nasprotniki bodo znali temeljito izrabiti take trenutke slabosti in obrniti potek in konec sebi v korist. Po zadnjem srečanju doma smo zaprosili trenerja ljubljanske ekipe Pavloviča, da .ie povedal nekaj misli pred preizkušnjo na Češkoslovaškem: »Ekipa Olimpiie ie za povratni dvoboj dobro pripravljena. Igralci so čas med prvo tekmo in spopadom prihodnje srede porabili za vesten trening in si pri tem okrepili fizično kondicijo ter izboljšali obrambo in streljanje. Tako odhajamo v Brno prepričani o zmagi in plasmaju Olimpije v polfinale. Toda vsi naši upi gredo lahko po vodi, če vsi igralci do slehernega ne bodo uporabili vsega znanja in se borili vseh 40 minut igre z vsemi močmi. To ni prazna fraza, temveč nepo-bitna resnica, kajti Spar-tak je ekipa evropskega formata, kar je pokazala že na GR.« Jugoslavija: Bolgarija 96:56 Budimpešta, 29. marca. — Jugoslovanska študentska košarkarska reprezentanca je sinoči na mednarodnem košarkarskem turnirju premagala ustrezno ekipo Bolgarije s 96:56 (53:27). Pred to tekmo je madžarska reprezentanca dobila proti NDR 64:52. Dva nova atletska rekorda v dvorani LENINGRAD, 29. marca — Na tradicionalnem tekmovanju atletov za pokal finskega predsednika Urha Kekkonena sta sovjetski atletinji Tamara Preš in Lidija Vasi-Ijeva dosegli dva nova svetovna rekorda v metu krogle in teku na 100 m ovire — v dvorani. Presova je vrgla kroglo 17.18 m kar je za 3 Cm bolje od njenega dosedanjega rekorda v kritem prostoru. Ta odlična atletinja ima svetovni rekord tudi na prostem z 18.56 m Lidija Vasiljeva je pretekia 100 m ovire, kar je nova disciplina v atletskem tekmovanju SZ, v 14 sek. in tako izboljšala sovjetski rekord Ale Cerniševe za 2 desetinki sekunde. Sydney — Na avstralskem atletskem prvenstvu za ženske v Bris-banu se je morala najnovejša svetovna rekorderka Cuthbert na 220 y vdati mlajši tekmeci Benneiovi, ki jo je s časom 23.5 pustila za 2 desetinki sekunde za seboj, svetovna rekorderka na 80 m z ovirami Kilbornova je zmagala tuoi v peteroboju ter skoku v daljino, obenem pa tekla tudi v štafeti 4 x 110 y za Viktorije v času 10.7. LA PAZ — Reprezentanca Bolivije je premagala v nogometu Argentino s 3:2 (2:2) in se tako povzpela na vrh lestvice .južnoameriškega prvenstva: Bolivija 9. Paragvaj 8, Argentina 6, Brazilija in Peru po 5 točk itd. Olimpija : Lokomotiva 84:68 Ljubljana, 28. marca. — V tekmi za trening je nocoj Olimpija premagala v veliki hali Gospodarskega razstavišča zagrebško Lokomotivo 84:63 (37:34). Pred 600 gledalci sta sodila Brumen in Hojs, oba iz Ljubljane. Olimpija: Eiselt 10, Bassin 8. Jelnikar C, Djurič 7, Dermastia 15, Djerdja 13, Miiller 8, Kapelj 5, Vrhovec 4. Tavčar 4, Potočnik 2, Logar 2. Lokomotiva: Petričevič 24, Rimač 21, Matijevič 4, Bočkaj 6, Djakovič 1, Novosel 8'in Marko-vina 4. To )e bila zadnja tekma državnega prvaka doma pred odhodom v Brno V soboto ob 19. uri bo Olimpija nastopila še proti Beogradu v Slavonskem Brodu. Kot na prejšnjih tekmah za trening je tudi tokrat tehnično vodstvo Olimpije s hitro zamenjavo igralcev omogočilo igrati vsem, ki pridejo v poštev za odhod v CSSR. Po nedavni poškodbi je nocoj nastopil v moštvu tudi Vrhove, ki je bi! dokaj soliden Nekaj časa je Olimpija igrala s petorko: Der- mastia, Jelnikar, Logar, Eiselt in Bassin, nato pa je inž. Kristančič, potem ko je Lokomotiva vodila s šestimi točkami razlike, zamenjal kompletno petorko s Tavčarjem, Kapi jem, Miiller jem, Djerdjo in Djuričem. Tej petorki je uspelo najprej izenačiti, nato pa še preiti v vodstvo, ki so ga Ljubljančani obdržali do konca igre Sledile so še številne menjave igralcev. Videti je bilo, da je moštvo dokaj dobro vigrar.o, saj je pokazalo boljšo igro kot minuli teden proti Beogradu. Kljub napakam v napadu in obrambi je moštvo državnega prva ka zadovoljilo. Upoštevati pa je treba tudi. da je Lokomotiva nastopila brez Kovačiča, ki nastopa za študentsko reprezentanco v Bu dimpešti in Laliča, ki je zadržan zaradi vaj na fakulteti. Ce bi na stopil še Kovačič, bi imela Olimpija s sicer zelo dobrim moštvom Zagrebčanov precej trše delo. SKROMNA ZELJA SE JIM JE URESNIČILA - V Zidanem mostu ie redkokdaj kaj novega. Lani so prebivalci precej razpravljali o ureditvi edinega trgovskega lokala, ki je bil resda kar neprimeren. Ta njihova želja pa se jim je tudi uresničila. Preurejena trgovina ima tudi lepšo zunanjo podobo. Foto: P. Burkeljc Deset vratarjev v aferi šabac, 29. marca. V zares maratonski obtožnici je zajeta obsežna snov, ki pojasnjuje, na kakšen način so stave »napovedovale« skupine športnih napovedovalcev, ki jih je vodil nezaposleni Tomislav Culina iz Zagreba. Znane so nove podrobnosti, ki še jasneje prikazujejo delo omenjene skupine, ki ji je uspelo, da je zvabila v svojo mrežo večje število nogometašev in klubov. V obtožnici je navedenih 25 klubov in več ko 90 igralcev. Culinova skupina je predvsem snubila vratarje. Obtožnica jih navaja celih deset: Martinovi- Jutri Isteničev memorial V spomin na tragično preminulega tekmovalca, funkcionarja in izdelovalca smučarskih maž Rada Isteniča, prireja Enotnost vsako leto tekmovanje v smučarskih tekih za -'•Isteničev memorjah*. Da bi smučarjem tekačem kar se da podaljšali tekmovalno sezono, je klub to prireditev namenoma preložil od 10. februarja na 31. marec. Tekmovanje bo v vseh kategorijah: člani bodo šli na 12, starejši mladinci na 10, članice, mlajši mladinci in mladinke pa na 6 km dolgi progi. Start in cilj bosta najbrž pri 60 meterski skakalnici. Prijave je treba oddati v nedeljo do 8. ure v gostišču Mojmir. Tekmovalci, ki potujejo v Rateče v nedeljo zjutraj, naj se ob .5. uri zberejo pri spomeniku Ilegalca, od koder bo vozil poseben avtobusi ča. Dragišiča, Jugoviča, Kadoviča. Androiča, Ku&eka, Barkoviea, Mi-haljeviča, Adžiča in Novakoviča Sekretar zagrebškega kluba »Trnje« Viktor Leskovar je vplival na igralce, da so namerno izgubljali vsako tekmo. Omenjeni sekretar je prejel dva stavna listka, ki nai bi imela 11 pravilnih rešitev, kar bi mu bila nagrada. Culina. ni dajal nagrade igralcem samo zato, da bi izgubili tekme. Včasih je njegova skupina dajala premije tudi zato, da bi igralci po vsej sili tekmo dobili, kakor je pač ustrezalo njegovi napovedi v določenem kolu športne napovedi. Izmed več ko 90 vmešanih no^ gometašev, od katerih je večina priznala, da so vzeli denar za laži ranje tekem, jih bo na obtožni klopi samo 19. toda večina nogometašev bo morala pričati na sodišču in se soočevati s Culino ter drugimi člani skupin. Med 27 obtoženimi jih Je samo šest v priporu, medtem ko se bodo ostali zagovarjali na prostosti. NK Maribor kaznovan Beograd. 28. marca. (Tanjug) Disciplinsko sodišče ligaškega odbora NZJ je na nocojšnji seji kaznovalo med drugimi tudi NK Maribor z ukorom in denarno kaznijo 200.000 din. ker je za doseženo 5. mesto v lanskem tekmovanju II. zvezne lige že po ur* Ijavitvi novih predpisov o nagrajevanju izplačal svojim igralcem nagrade v znesku 1,035.000 din, zaradi česar je uvedlo disciplinski postopek proti predsedniku in sekretarju kluba. Večemik »Le Soir« celo poudarja v naslovu, da čaka Belgijce po nedeljski tekmi švedska reprezentanca. Bruseljsko občinstvo j* zadnjikrat 'videlo jugoslovansko državno moštvo 1. 1953, ko so jugoslovanski nogometaši po izvrstni igri zmagali s 3:1. Toda kvaliteta belgijskega nogometa se je močno izboljšala. Spomnimo se ie odlične igre belgijskega prvaka Anderlechta, ko je r evropskem pokalu izločil sloviti Real. Anderlecht daje reprezentanci devet igralcev. V najboljši formi je vratar Nicole, medtem ko ljubljenec publike Jurion ni prikazal tiste igre kot lani. Jugoslovanska reprezentanca bo sestavljena jutri zjutraj. ( Zmaga našega para v Caracasu Caracas, 29. marca. Na mednarodnem teniškem turnirju v Caracasu je jugoslovanski par Jovanovič ■ Pilid premagal v prvem kolu Mehičana Gallarda in Venezuelca Mitchelia s 6:1, 6:2. Avstralec Roy Emerson, najboljši reket na svetu, je v četrtfinalu izgubil s 17-letnim brazilskim igralcem Thomasom Kochom s 6:4, 3:6, 6:4. Koch je v prejšnjem kolu izločil Jovanoviča. V tem kolu je Spanec San-tana premagal Avstralca Stolla s 6:1, 5:7. 6:4, medtem ko je Brazilec Roland Rar-nes premagal Angleža Wilso-na s 6:2, 6:3. Vabilo n« mp.Hiferanske iare Sekretar organizacijskega komiteja mediteranskih iger, ki bodo od 21. do 29. septembra v Neaplju, je izjavil, da je komite poslal vabila za u-deležbo Franciji, Italiji, Monaku, Španiji, Jugoslaviji, Turčiji, ZAR, Siriji, Libanonu, Malti, Tunisu in Maroku. Komite je odklonil udeležbo Izraela in Libije, ker nista včlanjeni državi. Ameriška atletska elita v Evrooi Ameriška atletska elita bo prihodnje leto v dveh tednih nastopila na štirih meddržavnih mitingih v Evropi. Najprej (20. in 21. julija) pojde na proge v Moskvi, teden dni pozneje v Varšavi, še tri dni pozneje pa v Hannovru in slednjič pred povratkom domov še v Londonu (5. avgusta). Slovenska nogometna liga Jutri so v SNL na sporedu naslednje tekme: Ilirija : Rudar • L ••• ® Prazen avtobus za obiskovalce kina »šiška« Obiskovalci zadnje predstave v kinu »šiška« so bili že večkrat prijetno presenečeni, ko je po končani predstavi nanje čakal prazen avtobus in' jih prepeljal do Ajdovščine. Pri »Ljubljana-transportu« so povedali, da so ta avtobus poslali na cesto zato, da bi razbremenili reden tro-lejbusni promet ob tem času. Težava je le v tem, ker vedno ne morejo dobiti »prostega« avtobusa. J. U. 9 Tekmovanja najboljših srednje-šoicev-inalematikov Društvo matematikov in fizikov pri katedri LRS za naravoslovne vede bo 21. aprila na II. gimnaziji (Šubičeva ulica) priredilo tekmovanje srednješolcev v matematiki. Najboljši bodo dobili nagrade, osem najuspešnejših tretje — in četrtošolcev pa odšlo na zvezno tekmovanje v Beograd. -sp C Občni zbor PD »Rašica« Danes bo v prostorih telovadnega društva »Partizan« v Zgornji šiški redni letni občni zbor planinskega društva »Rašica« iz Šentvida. Na zboru bodo pregledali delo v zadnjem letu in sestavili program dela. Po razpravi bodo proslavili 70-letnico planinske organizacije. V programu bodo sodelovali Veseli planšarji in Planinski oktet. -sp # Šiška: nabiralnik za pritožbe pred potrošniškim centrom Pred potrošniškim centrom ob Celovški cesti v šiški so pred dnevi pritrdili nabiralnik, kamor naj bi potrošniki metali svoje pritožbe, mnenja in predloge o poslovanju mesnice, mlekarne ter prodajalne sadja in zelenjave. Za sedaj je nabiralnik še — prazen. J. U. • Bežigrad: ustanovna konferenca PZJ V četrtek popoldne je bila za Bežigradom ustanovna konferenca počitniške zveze Jugoslavije. na kateri so izvolili tudi 15-članski izvršni odbor počitniške zveze za občino Ljubljana-Bežigrad. Med razpravo so govorili o konkretnih nalogah ter o ustanavljanju počitniških družin v gospodarskih organizacijah, šolah in terenih. Po konferenci so poslušali predavanje profesorja Hubada o potovanju po Jugoslaviji. T. C. Malodušje je odveč Olimpija pred povratnim nastopom v Brnu Košarkarji državnega prvaka Olimpije so v četrtek zvečer odigrali na Gospodarskem razstavišču zadnjo košarkarsko tekmo pred domačim občinstvom — tokrat sb bili nasprotniki iz zagrebške Lokomotive — preden odpotujejo v Brno na povratno četrtfinalno tekmo za evropski pokal s šampionom CSSR Spartakom. Več kot 1000 gledalcev je s tekme odšlo več ali manj zadovoljnih. Ljubljanski košarkarji so na njej — pa čeprav je Kristančič preizkusil prav vse igralce, s katerimi lahko računa v Brnu — pokazali zadovoljivo formo. Ohmpija je po prvem dvoboju s Spartakom odigrala prijateljske tekme z Lokomotivo in Beogradom doma in na tujem. Zadnja preizkušnja bo drevi z Beogradom v Slavonskem Brodu kot nekakšna generalka pred nastopom zdoma. Ce primerjamo posamezne tekme za trening med seboj, lahko rečemo, da se je forma Ljubljančanov ves čas počasi izboljševala, in sicer: v Zagrebu: Lokomotiva - Olimpija 71 :51 — ralci blimpije so vadili z gumijasto žogo samo 3 dni —, v Ljubljani: Olimpija • Beograd 95 : 83, v Zagrebu Olimpija - Lokomotiva 63 :-62 in slednjič v Ljubljani: Olimpija - Lokomotiva 84 : 58, tako da glede nastopa jugoslovanskih prva- kov v CSSR ni treba črnogledosti. V vseh teh štirih tekmah pa je bilo videti, da v ekipi Olimpije vendar še ni vse tako, kakor bi bilo treba. Izmenoma in kdo ve zakaj se igralcev loti malodušje in že se v nekaj kratkih minutah vodstvo Olimpije zmanjša ali pa nasprotniki celo povedejo. Takih muh si Ljubljančani v Brnu ne bodo smeli privoščiti, kajti njihovi nasprotniki bodo znali temeljito izrabiti take trenutke slabosti in obrniti ootek in konec sebi v korist. Po zadnjem srečanju doma smo zaprosili trenerja ljubljanske ekipe Pavloviča, da je povedal nekaj misli p^ed nreizkušnjo na Češkoslovaškem: »Ekipa Olimpije je za povratni dvoboj dobro pripravljena. Igralci so čas med prvo tekmo in spopadom prihodnje srede porabili za vesten trening in si pri tem okrepili fizično kondicijo ter izboljšali obrambo in streljanje. Ta ko odhajamo v Brno prepričani o zmagi in plasma ju Olimpije v polfinale. Toda vsi naši upi gredo lahko po vodi, če vsi igralci do slehernega ne bodo uporabili vsega znanja in se borili vseh 40 minut igre z vsemi močmi. To ni prazna fraza, temveč nepo-bitna resnica, kajti Spar-tak je ekipa evropskega formata, kar je pokazala že na GR.« Večemik »Le Soir« celo poudarja v naslovu, da čaka Belgijce po nedeljski tekmi švedska reprezentanca. Bruseljsko občinstvo je zadnjikrat videlo jugoslovansko državno moštvo 1. 1953, ko so jugoslovanski nogometaši po izvrstni igri zmagali s 3:1. Toda kvaliteta belgijskega nogometa se je močno izboljšala. Spomnimo se le odlične igre belgijskega prvaka Andcrlechta, ko je T evropskem pokalu izločil sloviti Real. Anderlecht daj« reprezentanci devet igralcev. V najboljši formi je vratar Nicole, medtem ko ljubljenec publike Jurion ni prikazal tiste igre kot lani. Po današnjem treningu ja selektorska komisija objavila dokončen sestav jugoslovanske reprezentance za tekmo a Belgijo: šoškič, Fazlagič, Tomič, Perušič, Vasovič. Popovič, Samardič. Melič, Pavlič, Galič in Skoblar. V belgijski ekipi ni sprememb: Nicolay (iz kluba Standard), Hejlens, Co melis, Hanon, Verbiest, Lippens, Sinckman (vsi Anderlecht), Vandenberg (Union Saint Gi* loise), Van Hinist, Junior in Puis (vsi Anderlecht). Jugoslavija .-Bolgarija 96:56 Budimpešta, 29. marca. — Jugoslovanska študentska košarkarska reprezentanca je sinoči na mednarodnem košarkarskem turnirju premagala ustrezno ekipo Bolgarije s S6:56 (53:27). Pred to tekmo je madžarska reprezentanca dobila proti NDR 64:52. Dva nova atletska rekorda v dvorani LENINGRAD, 29. marca — Na tradicionalnem tekmovanju atletov za pokal finskega predsednika Urha Kekkonena sta sovjetski atletinji Tamara Pres in Lidija Vasi-Ijeva dosegli dva nova svetovna rekorda v metu krogle in teku na 100 m ovire — v dvorani. Presova je vrgla kroglo 17.18 m kar je za 3 cm bolje od njenega dosedanjega rekorda v kritem proslcru. Ta odlična atletinja ima svetovni rekord tudi na prostem z 18.55 m. Lidija Vasiljeva je pretekla 100 m ovire, kar je nova disciplina v atletskem tekmovanju SZ, v 14 sek. in tako izboljšala sovjetski rekord Ale Cerniševe za 2 desetinki sekunde. Sydney — Na avstralskem atletskem prvenstvu za ženske v Bris-banu se je morala najnovejša svetovna rekorderka Cuthbert na 220 y vdati mlajši tekmec* I^ennetovi, ki jo je s časom 23.5 pustila za 2 desetinki sekunde za seboj. Svetovna rekorderka na 80 m z ovirami Kilbornova je zmagala tudi v peteroboju ter skoku v daljino, obenem pa tekla tudi v štafeti 4 x 110 y za Viktorijo v času 10.7 LA PAZ _ Reprezentanca Bolivije je premagala v nogometu Argentino s 3:2 (2:2) in se tako povzpela na vrh lestvice južnoameriškega prvenstva: Bolivija 9. Paragvaj 8, Argentina 6, Brazilija in Peru po 5 točk itd. Grenak kruh športnikov v emigraciji Znani srednje- in dolgoprogaš madžarskega porekla Sandor Iha- ros, ki se potika nekje po tujini, je zašel v neljube materialne stiske. Tako vsaj pišejo angleški listi glede na izjave njegove žene. ki se bndko pritožuje, da njen atletski (osemkratni svetovni rekorder) mož pravzaprav ne more izvajati prav nobenega poklica. Do 33. življenjskega leta se je pehal po treningih (treniral je baje po 30 km teka dan na dan, da se je obdržal v formi), zdaj pa je brez prave kvalifikacije in tudi brez volje in moči, da bi se pripravil za kakšno delo. Primer seveda ni osamljen. vendar ga razni amaterski ljudje rešujejo različno, za Iha-rosa pa se je v javnosti potegnila njegova žena. Morda bo vsaj to pot zaleglo? Novo na tujem ER EV AN — Tudi drugo srečanje v \\ a ter polu med Nizozemsko in Armenijo s*e jo končalo z neodločenim rezultatom 5:5. Tudi v prvi tekmi med obema ekipama (7:7) ni bilo zmagovalca. — Letošnji Giro dTtalia se začne 19. maja. in sicer tokrat prvič v Neaplju in vodi — 4.002 km daleč v 21 etapah — do Milana (9. junija) Dirkači bodo imeli en sam dan odmora, in sicer po 15 etapah. Povprečna dolžina vsake etape znaša 190 km. Letošnja vožnja po Italiji bo samo na enem kraju prekoračila državne meje, in sicer na kratkem cestnem odst ku v fšVico. Vodja te tradicionalne dirke bo tudi letos Torriani. ki je v zadnjih dveh letih izvedel na njej celo vrsto koristnih novosti. Los Angeles — Drugič v enem letu se je dvoboj za svetovno prvenstvo med Moorom in Ramosom končal s tragičnim izidom za 29 let starega Moora. Po zdravniški izjavi na podlagi temeljitega pregleda filmskega traku o poteku tega srečanja Moore ni utrpel smrtne poškodbe na glavi zaradi neposrednega nasprotnikovega u-darca, temveč zaradi nesrečnega padca na količek, na katerem je bila pritrjena spodnja vrv ringa. Ta ugotovitev na je najbrž tudi še precej problematična in naj predvsem pomirja razburjene duhove. # Chopinovega večera ne bo V upravi Slovenske filharmonije so povedali, da napovedanega Cnopmpvega večera, ki bi ga 1. aprila moral imeti poljski pianist Adam Hara-siewicz, ne bo. Slovenska filharmonija je namreč dobila obvestilo, da je Harasiewicz zbolel. B. S. Občni zbor sindikalne podružnice Litostroja Ljubljana. 29. marca. — Na današn jem občnem zboru sindikalne podružnice Litostroja so razpravljali o proizvodnih uspehih, razen tega pa še o nekaterih problemih. Poudarili so, da ie delovni kolektiv lani kljub nekaterim težavam izpolnil postavljeni plan in ustvaril za več kot 12 milijard bruto produkta. Veliko pozornost so posvetili izvozu, tako da so lani izvozili za več kot milijona dolarjev svojih produktov. Razpravljali so še o zdravstveni zaščiti in posebej o statutu, ki ga že pripravljajo. B. P. Bese! vratarjev v aferi šabac, 29. marca. V zares maratonski obtožnici je zajeta obsežna snov, ki pojasnjuje, na kakšen način so stave »napovedovale« skupine športnih napovedovalcev, ki jih je vodil nezaposleni Tomislav Culina iz Zagreba. Znane so nove podrobnosti, ki še jasneje prikazujejo delo omenjene skupine, ki ji je uspelo, da je zvanila v svojo mrežo večje število nogometašev in klubov. V obtožnici je navedenih 25 klubov in več ko 90 igralcev. Culinova skuoina je predvsem snubila vratarje. Obtožnica jih navaja celih deset: Martinovi-ča, Dragišida, Jugoviča, Kadovida, Androida, Kušeka, Barkovida. Rli-haljevida, Adžida in Novakoviča. Jutri Isteničev memorial V spomin na tragično preminulega tekmovalca, funkcionarja in izdelovalca smučarskih maž Rada Isteniča, prireja Erjotnost vsako leto tekmovanje v smučarskih tekih za -Isteničev memorjal«- Da bi smučar j eun tekačem kar se da podaljšali tekmovalno sezono, je klub to prireditev namenoma preložil od 10. februarja na 31. marec. Tekmovanje bo v vseh kategorijah: člani bodo šli na 12. starejši mladinci na 10. članice. mlajši mladinci in mladinke pa na 6 km dolgi progi. Start in cilj bosta najbrž pri 60 meterski skakalnici. Prijave je treba oddati v nedeljo do 8 ure v gostišču Mojmir. Tekmovalci, ki potujejo v Rateče v nedeljo zjutraj, naj se ob 5. uri zberejo pij spomeniku Ilegalca, od koder bo vozil poseben avtobusi Sekretar zagrebškega kluba »Trnje« Viktor Leskovar je vplivai na igralce, da so namerno izgubljali vsako tekmo. Omenjeni sekretar je prejel dva stavna listka, ki naj bi imela 11 pravilnih rešitev, kar bi mu bila nagrada. Culina ni dajal nagrade igral cem samo zato, da bi izgubili tekme Včasih je njegova skupina dajala premije tudi zalo. da bi igralci po vsej sili tekmo dobili, kakor je pač ustrezalo njegovi napovedi v določenem koiu šoortne napovedi. Izmed več ko 90 vmešanih nogometašev, od katerih je večina priznala, da so vzeli denar za la-žiranje tekem, jih bo na obtožni klopi samo 19. toda večina nogometašev bo morala pričati na sodišču in se soočevati s Culino ter drugimi člani skupin. Med 27 obtoženimi jih je samo šest v priporu, medtem ko se bodo ostali zagovarjali na prostosti. \ Oropani Papavasiliu Grškemu rekorderju na 3000 m z ovirami, Papavasiliu, se je prst' kratkim prlmerjlo nekaj prav neprijetnega. Kot nameščenec mestne elektrarne v Atenah je bil dolžan odnesti precej visoko vsoto denarja (kakih 25.000 dolarjev) za plače uslužbencev v eno Izmed podružnic. Roparji so ustavili njegovo vozilo, prenesli denar in njega v svoj avto ter ga odpeljali nekam v okolico, kjer so ga ljubeznivo spet postavili na cesto. Kolovodja mu je potlej malo tudi v šali dejal, naj jo kar hitro ubere nazaj v Atene, kar bo zanj samo dober trening. In mnogo sreče v letošnji sezoni mu je tudi še zaželel. Plen res ni bil kar tako! Zmaga našega para v Caracasu Caracas, 29. marca. N* mednarodnem teniškem turnirju v Caracasu je jugoslovanski par Jovanovič • Pilič premagal v prvem kolu Mehičana Gailarda m Venezuelca Mitchelia s 6:1, 6:2. Avstralec Roy Emerson, najboljši reket na svetu, je v četrtfinalu izgubi) s 17-letnim brazilskim igralcem Thomasom Kochom s 6:4. 3:6, 6:4. Koch je v prejšnjem kolu izločil Jovanoviča. V tem kolu je Spanec San-tana premagal Avstralca StolJa s 6:1, 5:7. 6:4, medtem ko je Brazilec Roland Rar-nes premagal Angleža Wilst> na s 6:2, 6:3. Vabilo na mediteranske iare Sekretar organizacijskega komiteja mediteranskih iger, ki bodo od 21. do 29. septembra v Neaplju, je izjavil, da je komite poslal vabila za u-deležbo Franciji, Italiji, Monaku, Španiji, Jugoslaviji, Turčiji, ZAR, Siriji, Libanonu. Malti, Tunisu in Maroku. Komite je odklonil udeležbo Izraela in Libije, ker nista včlanjeni državi. Ameriška atletska elita v Evropi Ameriška atletska elita bo prihodnje leto v dveh tetinih nastopila na štirih meddržav. nih mitingih v Evropi. Najprej (20. in 21. julija) pojde na proge v Moskvi, teden dni pozneje v Varšavi, še tri dni pozneje pa v Hannovru in slednjič pred povratkom domov še v Londonu (5. avgusta). Slovenska nogometna liga Jutri so v SNL na sporedu naslednje tekme: Ilirija : Rudar (T) ob 14 Celje : Svoboda Ljubljana : Železničar ob 13.30 Delamaris : Soboia Triglav : Rudar (V) Slovan : Gorica vse ob 15.30 Odred Kr im : Kladi var ob 10.30 Tekmi med Ilirijo in Rudarjem (T) ter Ljubljano in Železničarjem bosta na stadionu Ljubljane, kamor bodo izpred Ajdovščine vozili avtobusi. Spored na vseh igriščih se bo začel s predtekmami mladincev. Rokometni spored Moška republiška liga ____ zahod — 13. kolo: Mladost -Iskra. Krim - Gorica, Slovan - Olimpija — vse ob 10. uri, Tržič ■ Piran ob 11., Šentvid - Ajdovščina ob 11.30. Vzhod: — 10. kolo: Celje 1 Brežice. Velenje - Slovenj Gradec, Radeče - Branik, Krško - Rudar in Kovinar -Beltinci — vse ob 10. uri. Nevarni Kandahar Letošnji Kandahar, ki šteje vsa-ko leto med najpomembnejše mednarodne prireditve v zahtevnem smuku, je bil v slabi luči znači-len po številnih zelo nevarnih padcih tudi najbolj rutiniranih tekmovalcev. Zlasti pretresljiva usoda je zadela mladega Francova Gastona Perrota, ki najbrž nikoli vec v življenju ne bo mogel hoditi. Odgovorni ljudje v mednarodnih strokovnih krogih s predsednikom FIS Hodlerjem na čelu so se že med dogodki samimi v Chanionixu resno dogovarjali, da je treba v prihodnje tukaj bolj skrbeti z« varnost smučarjev, ki se spuščajo na to nemara najnevarnejšo pre-skušnjo v visokih gorah. Predvsem so bili mnenja, da je treba tekmo pripraviti poprej in ne šele v marcu, ko so smučišča zaradi bližnjih spomladanskih podnebnih sprememb večidel že vsa v ledu. Zanimivo je, da se ustanovitelj te konkurence, zdaj že 75-letni Anglež sir Arnold Lunn trdovratno upira vsaki premaknitvi tega termina in spremembi kakršnih koli določb, v tekmovalnem razpisu. Prihodnje leto bo ta preskušnja v Garmi-schu, po vsej priliki r66 že v februarju. Jesenice : Celovec 7:3 Jesenice, 29. marca. Šahovska reprezentanca Celovca je v povratnem srečanju izgubila z izbrano ekipo Jesenic s 3 : 7. V. K. : -'V .t' *, r->y f • : SEJEM GOSTINSKE OPREME ODPRT - V Mariboru so včeraj slovesno odprli III. mednarodni sejem gostinske opreme. Seiem je odprl predsednik sveta za gostinstvo in turizem zvezne gospodarske zbornice, goste pa ie pozdravil predsednik UO Mariborskega tedna ntgr. Janez. Vari. • Foto: J. Peštaj SPREMEMBE V JORDANIJI — Po obeh revolucijah na Bližnjem vzhodu vzbujajo vesti o spremembah v Jordaniji posebno pozornost, tako tudi o reorganizaciji vlade. Novo vlado so imenovali »vlado prilagoditve nedavnemu razvoju razmer v arabskem svetu«. Na sliki: kralj Husein z novimi ministri. Od leve proti - desni: Hasan Kajed. Hazem Nusejbeh. Akef Fajez, Abdulah Gošeh, premier Samir Rifaj, kralj Husein, Said Mufti, Abdulaman Kalifeh, Hana Kalaf, Kalil Salef, Nusuhi Taher. . Foto: AP FRANCOSKO SLIKARSTVO V LJUBLJANI - V navzočnosti predsednika republiškega sveta za kulturo in prosveto Bena Zupančiča ter občinstva je sinoči francoski generalni konzul Josef Bonavita odprl razstavo sodobnega francoskega slikarstva v Moderni galeriji. Foto: Dolinšek Nadaljevanje s prve strani Novci ustava jih gospodarskih zdiuženj po delovnih kolektivih, nekatere določbe zakona o sodiščih iii drugi zvezni zakoni. Istočasno bodo nehale veljati tudi vse določbe splošnih zakonov, ki nasprotujejo novi uctavi, vtem ko bi druge določbe teh zakonov še veljale kot splošna načela za republiško zakonodajo. Veljavni zvezni predpisi o javnih uslužbencih bi se uporabljali za uslužbence državnih organov s-.mo do uveljavljenja republiških zakonov. Izvzete bi biie tiste službe, ki opravljajo za vso deželo važne posle. Zvezni predpisi o javnih uslužbencih bi se uporabljali tudi za delavce in uslužbence samostojnih ustanov, toda samo dotlej, dokler te ustanove ne sprejmejo svojih statutov in pravilnikov. Predlog zakona o uveljavljenju usta-, e vsebuje tudi določbe, s katerimi se nazivi zveznih organov in organizacij uskladijo z ustavnimi določbami. Dosedanja državna sekretariata za zunanje zadeve in za narodno obrambo bos.:a nadaljevala delo kot državna sekretariata. Državni sekretariati za notranje zadeve, za finance in za zunanjo trgovino ter vsi obstoječi sekretariati zveznega izvršnega sveta bodo nadaljevali delo kot zvezni sekretariati. Ustanovljen bo tudi komite za turizem, o čemer je že uveljavljen zakon. Svet za znanstveno delo se bo imenoval svet za koordinacijo znanstvenih raziskav. Ustanovljen pa to tudi svet za vprašanja izseljencev. Po predlogu bi. ukinili sekretariat sveta narodne o-brami>3 ter uprava za invalidske zadeve in za vprašanja borcev, njihove pasle pa bi prevzeli pristojni zvezni organi. Zvezni izvršni svet bi bil pooblaščen, da do imenovanja zveznih funkcionarjev jx) novi skupščini lahko razrešuje sedanje in imenuje nove zvezne državne sekretarje, zvezne sekretarje in druge funkcionarje, ki jih po ustavi imenuje skupščina. S tem bi bilo omogočeno uveljaviti nujno potrebne kadrovske spremembe v zveznih organih uprave že pred volitvami nove skupščine. Predvideno je tudi. da se rok in pogoji za skrajšanje delovnega tedna določijo z zveznim zakonom, ker je za uveljavljenje ustavne določbe o najdaljšem delovnem, času 42 ur tedensko treba opraviti obsežne priprave. Prihod Mateosa predstavil predsedniku Lo-pezu Mateosu visoke jugo- slovanske predstavnike, ki so bili na sprejemu, in člane častnega spremstva med njegovim bivanjem v Jugoslaviji: Vladirtiira Popoviča, Gustava Vlahova, generalpolkovnika Vojo Todoroviča in šefa protokola predsednika republike Dalibora Soldatiča. Vojaška glasba je intonira-!a državni himni Združenih držav Mehike m Jugoslavije. Potem sta predsednika pregledala častni bataljon. Z letališče, k: je bilo svečano okrašeno z zeleno-be1o-rc:?č’mi mehiškimi zastavami z orlom in kaktusom ter jugoslovanskimi zastavami, sta se predsednika z avtomobilom odplavilo proti Declinju. Predsednik Lonez Mateos se je danes popoldne iz svoje rezidence na Dedinjo odpeljal na Avaio in položil venec na grob Neznanega junaka. Predsednik Tito je skupaj s soprogo priredil nocoj v poslopju ZIS na čast predsednika Mateosa in njegove soproge slavnostni sprejem, ki so se ya udeležili tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič, podpredsedniki ZIS Edvard Kardelj. Ale-ksandar Rankovič, Rodoljub čdlakovič in Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, državni sekretar za zunanje zadevp Koča Popovič, državni sekretar za obrambo general armije Ivan Gošnialt in drugi visoki jugoslovanski državni funkcionarji, z mehiške strani pa zunanji minister tvlanuel Tello. minister za industrijo in trgovino Paul Sa-linas Lozano, privatni sekretar predsednika Mehike general Humberto Romero, šef generalnega štaba gen'eral Jose Gomez Huerta, rektor univerze v Mehiki dr. Ignacio Oha-vez in drugi člani uradnega spremstva mehiškega predsednika kakor tudi člani častnega spremstva, ki je dodeljeno predsedniku Matecsu med njegovim bivanjem v Jugoslaviji, nadalje generali in višji oficirji JLA, vidni predstavniki jugoslovanskih družbenih organizacij, več javnih in kulturnih delavcev, člani diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu, ter vojaški odposlanci tujih držav. Med sprejemom, ki jc potekel v zelo prisrčnem ozračju, sta v krajšem umetniškem sporedu nastopila kvartet »Magnifico« iz Skopja in mladinsko kul-turno-umetniško društvo »Ivo I.ola Ribar« iz Beograda, nakar so se predsednika Tito in Mateos ter njuni soprogi fotografirali skupaj z izvajalci umetniškega sporeda. ••• Govor predsednika Tita spremljamo in se veselimo velikih uspehov, ki jih dose- ga vaše ljudstvo v notranjem razvoju Mehike, kakor tudi uspehov v Vaših prizadevanjih, da bi ohranili mir na področju Latinske Amerike in na svetu sploh. Visoko cenimo ta plemenita prizadevanja in uspehe, v katerih zavzema Vaš osebni prispevek, gospod predsednik, tako pomembno mesto. Želel bi, gospod predsednik in dragi gostje, da bi se med svojim obiskom v Jugoslaviji seznanili tudi z našimi prizadevanji v socialistični izgradnji države in se prepričali o tem, da so naši naroči privrženi miru in prijateljskemu sodelovanju med narodi. Prepričan sem. da boste v naši državi deležni toplega in prisrčnega sprejema, ki bo izžareva! iskrena čustva, kakršna goje naši narodi do prijateljskega mehiškega ljudstva in do Vas osebno. Prosim Vas, da se v Jugoslaviji počutite kakor v vaši rodni Mehiki.« Govor predsednika Lopeza lju priključiti eno samo ped tuje zemlje. Naša naj-tople.iša želja je, da bi vsi narodi na svetu živeli in napredovali v miru in da bi v vzdušju medsebojnega spoštovanja ustanov in načel samoodločbe posvetili vsa svoja sredstva plemeniti nalogi mednarodnega sodelovanja, ne pa nadaljevanju usodne oboroževalne tekme. Gospod predsednik, prepričan sem. da ta obisk ne bo samo koristil nadaljnji okrepitvi naših prijateljskih stikov, ampak da bo tudi uskladil naša prizadevanja v korist človeštvu.« V Alžiriji mladinske brigade po zgleda Jugoslovanskih akcij Ben Bela prisostvoval otvoritvi seminarja za vcrlitetjc akcij, ki ga bodo vodili predstavniki Zveze mladine Jugoslavije ALZlR. 29. marca fTanjus) — Predsednik vlade Ben Bela je danes v mladinskem centru-v bližini Alžira prisostvoval začetku • seminarja za organizatorje in voditelje prostovoljnih mladinskih delovnih akcij vclucionarne mladince in mladinke, naj se v izgradnji dežele in pri prostovoljnih delovnih v Alžiriji. V svojem govoru je pozval alžirske reakcijah zgledujejo po jugoslovanski mladini, ki naj jim bo za vzor. Seminar bo vodilo šest voditeljev Zveze mladine Jugoslavije, ki so si pridobili velike izkušnje kot bivši člani glavnih štabov prostovoljnih delovnih brigad. Ben Bela se je obrnil na mladince, rekoč: »Dragi bratje in sestre — če pa vas tako imenujem, potem mislim prav tako na alžirsko kot na jugoslovansko mladino — rad bi poudaril, da mi tukaj zdaile preživljamo zgodovinske trenutke. Zame osebno je to eden največjih dogodkov od rnzglasitve neodvisnosti Alžirije. Kajti zdaj začenjamo drugo fazo naše revolucije — socialistično izgradnjo drža ve.« Ben Bela je poudaril, da potrebuje alžirska revolucija kadre, pri čemer je dejal, da bo mladina, ki sestavlja 54G ljudstva, v tem pogledu neizčrpen vir in prava vojska dela, ki že zdaj začenja izpolnjevati najvažnejše naloge v državi. Alžirski premier je naglasil pomen neposredne na- loge — pogozdovanja, da bi zaščitili zemljo pred erozijo — in je omenil, da izgubi Alžirija vsako leto 10.000 ha obdelovalne površine, ker odnese hudourna voda v morje 110 milijonov kubičnih metrov zemlje. Zahvalil se je za pomoč, ki jo nudijo jugoslovanski mladinci pri tem velikem delu svojim alžirskim tovarišem. Z zelo toplimi besedami je govoril o sodelovanju in prijateljstvu med Alžirijo in Jugoslavijo. »Rad bi še enkrat slovesno poudaril, da ni dežele, da ni ljudstva, ki bi pokazalo toliko razumevanja za nas in ki bi nam tako nesebično pomagalo brez kakršnihkoli skritih namenov. Jugoslavija in njena vlada sta nam po razglasitvi neodvisnosti rade volje dali vse, za kar smo prosili — od konkretne materialne pomoči do bratskih nasvetov.« Na koncu se je premier Ben Bela obrnil na alžirske mladince z besedami: »Proučujte to, kar se dogaja v Jugoslaviji, in naj vas navdihuje zgled jugoslovanske mladine, ker je to nadvse koristno za našo revolucionarno in socialistično pot.« Clan CK Zveze mladine Jugoslavije Mirko Bolfek, ki je organizacijsko pripravil ta seminar, je izročil alžirskemu predsedniku vlade zastavico in zlato plaketo socialistične mladine Jugoslavije. Ob navdušenih ovacijah navzočih mladincev je Ben Bela prisrčno objel jugcslovan skega mladinca. Odprt je SIL mednarodni sejem gostinske opreme Maribor, 29. marca. Predsednik UO Mariborskega tedna mgr. Janez Varl je ob otvoritvi III. mednarodnega sejma gostinske opreme pozdravil številne goste, med njimi predsednika Sveta za gostinstvo in turizem zvezne gospodarske zbornice Eda Jardasa, podpredsednika Zvezne gospodarske zbornice inž. Karmela Budihna, člana IS LRS Jožeta Tramška in druge. Janez Varl je med drugim poudaril, da razstavlja letos nad 100 podjetij opremo za gostinske in turistične objekte. Poudarek je na turizmu, saj razstava prikazuje Katica analizira rezultate naše izseljenske politike Seja GO Slovenske izseljenske matice LJUBLJANA. 29. marca — Razširjeno sejo glavnega odbora Slovenske izseljenske matice, ki je bila danes v klubu poslancev v Ljubljani je otvoril predsednik Ivan Regent. O rezultatih naše izseljenske politike in nalogah matice je govorila podpredsednica SIM Zima Vrščaj. Tajnik Albert Svagelj je seznanil glavni odbor z operativno dejavnostjo SIM, Just Miklavc, predsednik komisije za sprejem izse-jencev-povratnikov, pa je poročal o delu v zvez-s povratniki. Telegrami SOVJETSKA DELEGACIJA V ISKRI — KRANJ. Včeraj so člani sovjetske gospodarkse delegacije, ki je v teh dneh na obisku v Sloveniji, obiskala Kranj. Tu so si ogledali Iskro, v Otočah pa obrat Iskre za elektrotehnične meriine inštrumente. Popoldne so odšli gostje na Bled. ČEZMORSKA LADJA ZA ANGLEŠKO TVRDKO — RE ICA. Ladjedelnica »3. maj« na Reki je izročila londonski tvrdki »Diamants Paterasa 14.450 tonsko čezmorsko ladjo »Mitera Kalliopa«. To je druga, za to angleško tvrdko zgrajena ladja v reški ladjedelnici. VON HASSEL V ITALIJI — RIM. Zahodnonemški obrambni minister Kai-Uwe von Hassel je prispel v Rim na obisk k italijanskemu obrambnemu ministru Andreottiju. Pa še to POPEVKA O SKUPNEM TRGU — Z ognjevitimi besedami v popevki »Skupni trg« je hotel neki francoski pisec krepiti zavest o evropski vzajemnosti. Z uradnega mesta je prišel hud protest z odločno zahtevo, da mora ustvarjalec spremeniti »Vsi narodi naj se pridružijo EGS«, ker ima de Gaulle o tem'drugačno mnenje. Kitajsko - indijska zaostritev žen Min Ži Buo: »Svetujemo tem bojevitim Indijcem PEKING. 29. marca (Tanjug) — Po mnenju tukajšnjih opazovalcev so se po relativni pomiritvi v zadnjem času spet ponovno nekoliko zaostrili kitajsko-indijski odnosi. Pri tem poudarjajo, da sta si Kitajska in Indija v marcu večkrat izmenjali protestne note, v katerih se medsebojno obtožujeta. Posebej pa opozarjajo na oster ton in besednjak zadnjih kitajskih not zaradi indijskega protesta proti kitajsko pakistanskemu obmejnemu sporazumu kakor tudi na obtožbe o delovanju čangkaj-škovih elementov in tibetanskih beguncev v Indiji. Vse to je dalo povod za bojazen, da se utegnejo odnosi nadalje zaostriti. To potrjuje tudi današnji komentar kitajskega partijskega glasila »Zen Min 2i Bao«, ki poudarja, da je »namen govoric o zbiranju kitajskih čet ob kitajsko-in-dijski meji ne samo preslepiti svetovno javnost, marveč raste iz tega izredno huda, nevarna napetost zaradi še prikritih ciljev Indije«. V komentarju je rečeno, da so »indijske čete, ki so izkoristile umik kitajskih sil, šle tako daleč, da prestopajo črto dejanskega nadzorstva, da bi izvajale agresivno dejavnost«. Komentar navaja primere takšnih akcij indijskih čet, zaradi česar je kitajska vlada 7. februarja in 10. marca ostro protestirala. »Ne kitajske, pač pa indijske čete so tiste, ki se zbirajo vzdolž kitajsko-indijske meje in ki skušajo ustvariti novo napetost na meji in povzročiti konflikte,« trdi komentar. Obmejni spopad, ki ga je sprovocirala Indija — piše nadalje list — je lani pripeljal do poraza indijske reakcionarne skupine. Zdaj skušajo spet ustvariti napetost ob meji, da bi minirali položaj, ki se je ublažil po vrsti kitajskih ukrepov. »Sve- tujemo tem bojevitim Indijcem: naučite se kaj iz pretekle lekcije, če se nočete še enkrat zmotiti v računih,« zaključuje list. Pri tukajšnjih političnih krogih vzbuja največjo zaskrbljenost to najnovejše medsebojno obtoževanje zaradi zbiranja čet ob meji kakor tudi ton in besednjak današnjega komentarja »Zen Min 2i Baa«, katerega zadnji stavek ocenjujejo kot grožnjo. Za prvo četrtletje ne bo periodičnih obračunov * Beograd, 29. marda. (Tanjug.) Gospodarske organizacije so dolžne sestavljati periodične obračune vsako četrtletje, izvzemši obdobje ok: tober—december in jih predložiti najpozneje 20 dni od dneva, ko poteče obračunsko obdobje. Letos gospodarske organizacije izjemoma niso dolžne poslati periodičnih obračunov za prvo četrtletje. To predvideva pravilnik o periodičnem obračunu gospodarskih organizacij. Pravilnik predvideva, da veleblagovnice, podjetja za trgovino z nafto in njenimi derivati, turistična podjetja ter uradi in gospodarske organizacije s 3 do 5 obratnimi in poslovnimi enotami s samostojnim obračunom, za katere se posebej obračunava prispevek iz dohodka, lahko izjemoma predlože periodični obračun v roku 25 dni. Rok 30 dni je določen za gospodarske organizacije, ki proizvajajo, prenašajo in razdeljujejo električno energijo, za podjetja za predelavo tobaka, za ge.ološke in rudarske raziskave, za gospodarske organizacije s področja kmetijstva in ribištva in še za nekatere druge. V izjemno upravičenih primerih služba družbenega knjigovodstva lahko gospodarski organizaciji odobri podaljšanje roka za predložitev periodičnega obračuna najdlje za 10 dni. Tovarišica Zima Vrščaje-va je v obširni analizi z raznih plati ocenila rezultate naše izseljenske politike ter poudarila, da je »naša družba najbolj manifestirala svoj humanizem s tem, da je z zakonom o amnestiji in z drugimi ukrepi olajšala oziroma omogočila našim ljudem v tujini, da si uredijo doslej neurejene osebne zadeve v odnosu do Jugoslavije«. Ko je tovariš Švagelj govoril o delu SIM v pretekli sezoni, je omenil, da je prišlo lani na obisk 2570 izseljencev, kar je več kakor četrtina vseh, ki so lani obiskali Jugoslavijo. Poročal je o številnih prireditvah za izseljence, o propagandni dejavnosti in drugih aktivnostih SIM. Med drugim je omenil, da pošilja Matica »Rodno grudo« in »Izseljenski koledar« v 32 evropskih in prekomorskih držav. Omenil je tudi, da je podjetje »Viba film« izdelalo lani za izseljence film »Od kod smo doma«. Ko je govoril o glavnih nalogah SIM v letu 1963, je omenil, da bo potrebno še bolj okrepiti propagandno dejavnost, da bodo odkupili nekaj kopij celovečernih filmov ter jih poslali med izseljence in o pripravah za sprejem letošnjih skupin izseljencev, ki so že napovedali obisk. Tovariš Miklavc pa je poročal, kako so reševali razna vprašanja v zvezi s povratniki. Po poročilih je bila zelo' živahna in plodna diskusija, ki je bila pretežno usmerjena na probleme vojne in povojne emigracije. Nedvomno so bila že v diskusiji nekatera stališča razčiščena in prišlo je do novih koristnih pobud in predlogov v zvezi z delom in nalogami SIM v prihodnje. Sič v slikah, pisani besedi, filmih in diapozitivih ne le le-pete naše države,' temveč tudi gostinsko-turistične objekte. Na sejmu so organizirali tudi informativno službo ter bodo pripravili dvodnevni seminar za tuje turistične delavce. Na sejmu bo tekmovalo nad 20 ekip iz vse države v pripravljanju jugoslovanskih specialitet. M. K. Laburisti zmagujejo... London. 29. marca (AFP). Na včerajšnjih naknadnih volitvah v dveh volilnih okrožjih, v vzhodnem Svvanseaju in Rodheremu v severni Angliji, kjer sta ostali prazni d've poslanski mesti, sta zmagala laburistična kandidata. Po zmagi laburistov na podobnih naknadnih volitvah prejšnji teden v okrožju Čolne Valley se je na včerajšnjih volitvah že tretjič v tem letu pokazalo, da Konservativna stranka nadalje izgublja svoje glasove, ki jih je začela izgubljati konec lanskega leta. Podeljene Levstikove nagrade Ljubljana. 29. marca Založba Mladinska knjiga je nocoj štirinajstič podelila Levstikove nagrade. Nagrado za izvirno mladinsko leposlovno dtlo je prejel Lojze Krakar, avtor otroške pesniške zbirke »Sonce v knjig:«. Za izvirno ilustracijo sta prejela nagradi slikarja Milan Bizovičar, avtor ilustracij v knjigi Lojzeta Kovačiča »Zgc-dba iz mesta Rič Rač«, ter Cita Potokar, avtorica ilustracij v knjigi Branke Jurca »Lizike za vse«. Nagrajenec za izvirno poljudnoznanstveno delo pa je dr. Miha Likar, avtor trilogvie »Virusi«, »Bakterije« in »Glivice«. Posvetovanje o statutih kmetijskih organizacij Ljuhl,)ana, 29. marca. Dopoldne je bilo tu republiško posvetovanje o statutih v kmetijskih organizacijah. Na posvetovanju, ki so ga pripravila poslovna združenja s tega področja gospodarstva, so se v glavnem menili o vprašanjih, ki zadevajo priprave na izdelavo statutov v gospodarstvu nasploh. Zadnje vesti 1010 1010 1000 1020 v Pred karta dena TOPtrA TRONTA oklozuja hladna fronta pattavine O pol oblačno Triglav Kredarica —8, 8 om novega snega na 272 cm podlage; Žičnica Krvavec —3, 10 cm novega na 190 cm podiage, žičnica obratuje; Rateče-Planica —1* 3 cm na 40 cm podlage; Vršič —3, 20 cm novega na 210 cm podlage; Kranjska gora 0, 30 cm podlage; Tamar —2, 10 cm na 140 cm podlage; DolJi Planica —2, 2 cm na 80 cm podlage; Žičnica Vitranc v nižini 40 cm, v sredini 80 cm, na vrhu 15 cm novega na 150 cm podlage; Bohinj 0, 40 cm; Komna —1, 240 cm; Pohorska vzpenjača —1, 3 cm na 45 cm podlage, vlečnica, sedežnica in vzpenjača obratujejo; Ribniška koča —3, 7 cm na 170 cm podlage; Kurešček 6, brez snega; Log pod Mangartom 0 stopinj Celzija, 50 om, skakalnica uporabna. Alžirska delegacija končala obisk v BiH Sarajevo. 29. marca (Tanjug) — Predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar je nocoj sprejel člane delegacije alžirske ustavodajne skupščine, s katerimi se je zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru, nato pa jim je priredil večerjo. S tem je alžirska delegacija končala svoj obisk v BiH. Norveški parlamentarci obiščejo Jugoslavijo Oslo, 29. marca. (Tanjug) Tu so nocoj uradno sporočili, da bo osemčlanska delegacija norveškega parlamenta, v kateri bodo predstavniki vseh strank in sekretar parlamenta, konec avgusta obiskala Jugoslavijo in s tem vrnila lanski obisk delegacije zvezne ljudske skupščine na Norveškem. »Napetost okrog Kube« Washington, 29. marca. (AP) Tiskovni predstavnik State Departmenta White je nocoj izjavil, da je kubanska vlada obvestila ameriško vlado, da sta kubanski reaktivni letali sinoči blizu severne kubanske obale pomotoma obstreljevali ameriško motorno ladjo »Floridian«, ki je v spremstvu ameriških lovcev, katere so po obvestilu z ladje poslali v področje incidenta, danes nepoškodovana prispela v Miami na Floridi. Medtem pa je predsednik Kennedy sklical sestanek izvršnega odbora ameriškega varnostnega sveta, ki bo po poročilih iz Wa-shingtona proučil »novo nastalo napetost in druge incidente okrog Kube«, med njimi tudi napade kubanskih protirevolucionarjeV na kubanske ladje in kubansko ozemlje, kar slabša položaj v karibskem področju. Karamanlis napadel Papandreua Atene, 29. marca. — Kakor poroča agencija Atene, je grški premier Karamenlis v od- govoru na nedavno Papan-dreuovo pismo grškemu kralju napadel vodjo opozicije, rekoč da izkorišča vladarja, ki ruma politične odgovornosti. da bi lahko »naslovil dema-goški razglas na ljudstvo«. Karamanlis je pristavil da je to pismo, kakor tudi številne druge podobne Papandreuove akcije, samo izgovor, za katerim se skriva njegov dejanski namen, »da po določenem načrtu izzove upor v državi«. Nova jedrska eksplozija v Nevadi Wasliington, 29. marca. ( AP) ZDA so po več kakor enem mesecu danes opravile v Nevadi novo manjšo podzemeljsko jedrsko eksplozijo, katere moč je bila slabša od eksplozije 20.000 ton trinitroto-luola. Turnir v Sarajevu Sarajevo, 29. marca. — Rezultati 5. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Ivkov •' Pachman prekinjeno. Kozomara Simagin 0:1, Osmanagič : dr. Trifunovič remi, Portisch : Bogdanovič 1:0, Uhl- mann : Gligorič remi, Szabo : Samkovič remi. — Po 5. kolu vodi Portisch s 3,5 točke pred Simagi-nom in Szabom 3. VZ£ME Stanje 29. marca: Atlantsko področje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad zahodno Evropo. Nove frontalne motnje so dosegle zahodne Alpe in bodo jutri nad našimi kraji. Za njimi doteka zlasti v višjih legah hladnejši zrak. Napoved za soboto: V severni in zahodni Sloveniji se bo ponoči pooblačilo. V vzhodni Sloveniji bo sprva še zmerno oblačno, dopoldne bo v zahodni Sloveniji začelo deževati, nato pa se bo dež razširil nad ostalo Slovenijo. Temperature bodo ponoči med 1 in 5, v Primorju 8, naj-viš.ie dnevne okoli 8, v Primorju 10 stopinj C. V nedeljo bo delno izboljšanje vremena, vendar so še možne krajevne plo he.