PROSVETA pt Satuidaf». Holidays- GLASILO JEDNOTE Chicago, 111., torek, 2. maja (May 2),' 1933. ŠTEV.—NUMBER 85 O^YEAB mee for aufllmr «t special rate of postage provided for te section 110», Art of Oct. S. 1HT, suthorlaed o« Jona 14, 1HS. Senat sprejel inflacijo Obenem je bit sprejet farmski relief in vladno refinanciranje dolgov. Izplačilo bonuaa zavrženo Obsedno stanje v iowi! Bil« ao povsod mirna i malimi iajamaml. Baa aaaba «bita v A vat r I jI. Nsjvočjs proslava ja bila v M oak v i Chicago, — Okrog daaat tisoč delavcev in dslsvk ja prieo-stvovalo uličnim pohodom in shodom v Grant parku. Now York. — Dva vollka shoda, približno 100,000 oaeb, sta bila na Union Squaru. London. — Prvi maj je bil letoa v Evropi naj mirnejši po mnoigih lotih. Edino v Althelmu, Avstrija, je bila ena oaeba ubita in Itiri ranjene v spopadu med fašisti In komunist.! Na Dunaju ja vlada a vojaštvom preprečila demonstracije. V Londonu ao levičarji mono-poll rail majska demonstracije. Na Španskem so bile demonstracije prepovedane saradl konflikta med delavaklmi strankami V Skandinavskih deielah ao bile demonstracije naperjene proti faiivmu. V Kildlngu na Danskem ao sociallatl poman-drall nemško fašistično zastavo. Moakva, 1, maja. — Ces milijon delavcev In BO,000 vojakov Ja korakalo danes po ulicah Moskve v majskih manifestacij ah, nad mestom Ja pa plulo 860 rdečih letal. Proslava Je bila otvor-Jena s 101 strelom Is topov v Kremlu. < . ., „ j Za obratovanje Muscle Hhoalaa je sprejela kompromiano predlogo. Norrie upa, da Jo bo ae-nat zavrgel In aprejel njegov oanutek Governor poslal vojaške čete v dva okraja proti rebeln Im farmarjem_ U Mars, Iowa. — Governor Iowa je v petek proklsmlrsl obsedno stenje v okrajema Plymouth In Crawford In poalal sem državno milico, da potlači revolto farmarjev, ki s silo preprečujejo jsvne d rat be in ru-bežni zadolženih fsrm. Prejšnji dan so farmarji v tukajšnji okolici prijeli sodnika, gs odvlekli v samoto in mu ssgrosilt s lin-čanjem, če ne prenehs s rubel-nimi odloki proti« farmsrjsm. Vojaštvo, ki js prišlo asm, ims povelje, ds sretlrs "linčarjs", ki so mikastill sodniks. V soboto so sretirsH 12 fsrmarjev. V petek Je okrog 600 fsrmarjev s orožjem napadlo šarifske reputije, ki so spremljsll sod« nijsks urednike pri neki Javni dražbi v Denisonu. V furiosni bitki Js bilo 20 doputljsv in o-krog 30 fsrmsrjsv lahko rsnje-nih, končno ps so deputljl sbe-šali in opuatlli prodajo fsrmsr-jeve imovine. 8ovjetsks sceaisre v Nemčiji , bodo reformirane Delavska tajalra ustavila Philadelphia. Ps. — Mesdna konferenca rudarska unija na polju antracit nega premoga Ja bila pred nekaj dnevi odgodena sa 80 dni na priporočilo Francas Perkinaove, tajnica depart* man ta sa delo. Laetnlki rovov cahtevajo 86% redukcija. Per-klnaova Ja brsojavlls lestvi* ne-mu odboru, saj počaka, dokler kongres ne odi oči o nSčrtu glade 80-urnlka is minimalna mes- bo prisiljena na proces, bo igra ls komedijo. Governor Js edini, ki lahko naredi kooec tej blssni fsrsi in izpusti siromaka na prosto. rsd«. (Nsrlssl Art Young.) ----------,«»■.—... ..ia PROS VETA the en lightenmbft «LAMI O IM LAST* I MS SU>Vi«M maboone rodrobs« jsomotb Ore •« * M^ * NHW.IM! It cw- M M M m uu IIMU Wrt w» .« Ckta««® i« Cta»»u pwunu^MiXiH i MHWlW S " s «iii hs» «u.: '<* (».«** CMm») M O »• ChU*0» mmd CM» UM h> M«. »' „wr.tr ta» SM M" C««< i«Uw« po 4««»»«»»" B^MOW îmMM- A4.*r«Uing ob •«» will i»U r-t«r»«4. Nul«« » »••. k»' l,ni 1 pk08vkta Mtl-M S*. u«*Mb Am., CHMPi SKNHKR OF TUK PfcOKKATBP iMlu«. v oktavi«. ». OUrrt in», pou, JT. ^Lé.l«. Fo^lU Xi V"-'--- «m. um •»• Umrl v ubožnlci Detroit.—V detroitski ubožni ci je umrl rojak Miha Urbančič, star 42 let in doma i z Brinja pri Krékem. V Detroit je priàel Iz (,'levelanda in pred nekaj tedn. je zbolel na vodenici. Zavaro-van ni bil nikjer. Pasivni ¿lan umrl Traunik, Mich.—Tu je umrl John Lavrič, pasivni élan dru št va št, 387 SNPJ, po domač« Belčev In doma od Loškega Po toka. Tu zapušča brata ln se atro. Društvo mu je oskrbel« dostojen civilni pogreb, za kate rim so ¿11 člani, prijatelji li znanci pokojnega v polnem šte vilu. Ae eden grob Kenosha. Wis.—Dne 26. aprl la je umrla Johana Bergant, sta ra 63 let ln doma od Moravč pr Litiji. Podlegla je posledlcan operacije vsled vnetja trebušne mrene. Bila je članica društvi št. B8 SNPJ in zapušča družino Pokopana je bila v petek, 28 aprila. Mnogo operacij Milwaukee.—(Zadnje dni s« bili v bolnišnici zaradi rasnih operacij: Anton Deželan, mist Katarina Atrucelj in miss An gela Deliček. Vse operacija s< bile srečno prestane. Ae eden delegat za kontinentaln kongres Chicago.—Klub št. 1 JHZ je na svoji sej i zadnji petek IzvoMi Donaida J. Lotricha za svojega delegata na kontinentalnem kon gresu za ekonomsko rekonstruk cijo, ki se vrši prihodnjo sobot« in nedeljo v Washlngtonu, D. C Kojsk oropan Chicago.—Zadnje dni so ban ditje udrli v stanovanje slovenskega pogrebnika Zefrana v 22 ulici, ukazali stanovalcem, da s< legli z obrszom na tla. nakar s< pobrali nekaj zlutnlne In gotovine ter ušli. Woll pobija 'socialistični' Pravi, Hm polom bodo delavci — Mutnjl države Weshlngton, 1). C. — Mat thew VVoll, pry| podpredsednik AmerUke delavske federacije strastno pobija načrt zakona z» šest urnik in petdnovnik ter minimalno mezdo. Te dni je VVoll nastopil pred zborničnim odsekom za delo in — skupno s kapitalisti pobijal omenjeni načrt, Wo|l je rekel: •'Ameriško or-ganlalrano delavstvo te od nekdaj natVIno nasprotuj« vsekl državni ali federalni zakonodaji, ki skuša določati odrazim delavcem v privatnih industri-J ah mezde In delovni čas. Vsa ko takšno določanje je aoelall-stičnega značaja ln pomeni, ds delavci ni«» več evobodnl, ds bi *• pogajali a delodajalci, tom-vtč eo aužnji države In obrečati ae morejo edlnole ne v bulo ae izboljšanje avoJHi delovnih po-gojev. Taksno aakonodejatvo je sečotek soeiatlaaclje indu-atriji Delavstvo bo potem pri« monuto koncetriratl avojo poli. tlčno moč v to, da ae polasti vlade — |n to pomeni revolucijo T Glasovi iz naselbin Zanimiva beležke Is rasnih krajev Ali se bodo kdaj spametovali? Cleveland, O,—Kje je šola sa nas? Morda v steklenici vina, v novem S-in-2 pivu ali v blagoslovljenem pajntu rakije? Ali v Pirčevi Ameriški Domovini? Ne, v vsem tem ni nobene koristi za nas delavce. Kdor hoče pridobiti kaj koristaegs znanja ali izobrazbe, nsj ne išče tega v gori omenjenih zslogsh, ker Um nI nič. Kljub temu so še ljudje—in teh ja, žal, še mnogo —ki ne poznajo razlike in si ne pustijo dopovedati, ksj je koristno in kaj škodljivo za nas delavce, za naš izkoriščani delavski rszred. Žalostno, toda resnično. Dne 16. aprila je bila v dvorani Slovenskega doma, Prince ave., nekakšna zabava. Pri tej priliki sem malo poskusil z agitacijo za Majaki glas in Prole-tarca. Dobil sem nekaj naročnikov, toda pri toliki maei in pri tolikem ponašanju nekaterih, češ, jaz sem delavec In nič drugega—vse premalo. Pa kaj hočemo, ko je že izobrazbe preveč! Nagovoril sem rojaka, ki je bil nekoč že nsročnik delavskega lista, naj si naroči Majski glas. Potož^se, da ne moro, ker je brez dela in brez denarja. Tedaj se mu pridruži zastopnik ln zagovornik Ameriške Domovine Frank Stembergar, jaz pa, kajpada, poskusim, da pridobim še njega za naročbo Majakega glasa. - Vpraša me, koliko stane. Ko mu odgovorim, da stane 20c, se široko nasmeje in pravi: "Kaj še! Dvajset centov! Msr dam *e dvsjset centov, pa imam kvort vina!"' Mislil sem si: No, da, Pirčev zastopnik ne more vedeti kaj boljšega! Nato me je še vpra-žal, zakaj aem zadnjič pisal dopis proti njemu. Prišlo je tako daleč, da Je moral pred svojim dobrim pajdašem zapustiti veselo družbo in se odstraniti. Jaz pravim: Kdor hoče spoznati resnico in imeti vsaj nekaj potrebne izobrazbe, naj opusti vss škodljiva sredstvs. Ako je le mčgoče, naj se naroči na dnevnik Prosvsto in tednik Pro-letarca, ki sta najboljša učitelja za slovenskega delavca in delavko v Ameriki.—Joeeph Lever. Odgovor na dopla Yukon, Pa.—V mojem dopi bu, ki je bil prlobčan v Prosveti dne 20. marca, nisem hotela žaliti Franka Sedmineka niti njegove bivše soproge. V dopis se je vrinila pomota. Piaala sem, ds sU bila tudi tukaj dva prijatelja, ki ata izkusila isto kot Judnič. Oba ata bila navdušena socialista in ata šla v Rualjo 1028, naslednje leto sta so pa že vrnile, toda povedano ni, kam sta se vrnila. Sedmlnek piše, da se njegova soproga ni vrnila v Yukon, kar Je reanlca. Vrnila se ni k svojim prijateljem in prijateljicam, ker je njeno veae-Ije do njih ostalo v Rusiji. Vem, da sta bila, odkar ju jas poznam, na delavski strsni In trdna socialista. Dopisnik pravi, da jas ne bi hvalila kapitalističnega sistema, katerega sagovarja Roosevelt, ako bi bila takega prepričanja kol on. Omenim naj, da dopisnik ni dobro preštudiral mojih vrstic, ker ni bilo v njih nlkake hvsle. Rekle sem le, da ae bodo morde čssi izboljšali, ker predsednik dela s polno paro. Jaz ga bom hvsllls, če bo res tako dober kot Je obetal. TuksJ se razmere še niso nič izboljftale, kajti čedalje več ljudi Je brez dela in jela. Prav nič ne vemo, kako dolgo bomo še čakali na boljše čase.—Aaa Ka-ferie. "Prosperlteta" ee vreče Monroe, Mick.—V tukajšnjo okolico ae vrača takosvana "prosper! teta." Nedavno so pričeli kopeti jarek, ki bo šel od Tolede skozi to mestece do Detroita. Jarek, v katersga bodo položili cevi sa neko oljno družbo, bo dolg kakih tO milj. Družbe bo upoalila krog 400 kopečev in de-lo bo trajalo od tO do t» dni. Zgradili bodo tudi novo prlata-nlšče Z delom so še pričeli In pričakuje aa. da bo kakih 600 delavcev dobilo zaslužek. Krog 60 delavcev ao upoalfll pri tlako-vanju ceet v mestu. V načrtu Imajo tudi gradnjo drugih pro- jektov, pri katerih bodo upoalili nekaj delavcev. Vse to kaže. da se bomo spet znašli v obljubljeni deželi in da bomo srkali med ln pOl pivo.—Frank Kroti. Novica iz WUIarda WIUerd, Wls—Gorka novica za Proeveto. Tukajšnji okrajni tajnik J. Irwine je bil pred okrajnim sodiščem spoznan za krivega poneverbe in obsojen-na pet do 20 let zapora. Poneveril je akoro $17,000. Da so mu prišli na sled in pregledali knjige, je zasluga naše organizacije, farmarske unije. In to še ni konec.—Malt Kako se gibljejo v Detroitu | Detroit, Mich.—Na članskem shodu detroitske federacije dne 23. aprila je šlanstvo nadaljevalo z razpravo o pravilih. O podrobnostih ne bom poročal, ker bo to prav gotovo storil odbor federacije. Omenim naj le par resolucij od posameznih članov, in sicer, naj Prosveta zagovarja delavski razred (kakor da Prosveta tega ne dela, odkar se je porodila!), druga resolucija je pa zahtevala, da se gl. odbornikom odvzame pravica glasovanja na konvenciji. To resolucijo je članstvo zavrglo. Pri našem društvu št. X21 SNPJ smo izgubili člana hrvatske narodnosti Geo. Fisterja, ki je podlegel pljučnici. BU je na pasivni Usti in ker ni bilo denarja za cerkvene ceremonije, se Je njegov pogreb vršil civilno po obredih 8NPJ.—Leo Juako. i . j« Burka v Evelethu Eveleth, Mlnn. — Tukajšnji slovenski dramatski klub priredi dne 6. maja svečer burko "Trije tiški" v mestnem avditoriju. Po igri bo prosta zabava, pri kateri bo igrala izvrstna godba is Pine-villa ali takoavani "Minnesota Vagabonds." Torej vsi v mestni avditorij omenjeni večeri— Član društva t. 69. Pismo iz Olsvsliili Cankar je prišel v Cleveland. *J Ime je ime. — Moje premoženje. — Komunist bi moral biti zadovoljen_ Soha 'Ivana Cankarja, dar mestne občine ljubljanake me^ tropoli ameriških Slovencev, je prispela k nam. Nekega dne v bližnji bodočnosti bo postavljena na "Jugoslovanaksm kultur nem vrtu," katerega nam je da la mestna vlada v Rockefeller-jevem parku. In kot se ob takih prilikah apodobi, bo Cankar tedaj deležen ginljivih slavospevov raznih ljudi, mod katerimi skoro ne bo manjkalo ljudi tisto sorte, ki jih je Cankar v življenju neumorno in brez prisana-šanja šibal. In ti bodo tužno po-smrkavali: "Naš Cankar, naš veliki Cankar, kakšna škoda, da te ni več med nami . . ,H Cankar je seveda mrtev in ne more več vaeti v roke biča ter u-drihati po hinavcih in flliatrih, ki so ga nekoč obmetavali s kamenjem in blatom, danes pa mu pojo hozano ter si ga lastijo. In to je sreče sanje. Da pa ne bo kdo taval v zmoti: Cankar jo mrtev, ali njegovo delo šivi in bič, s katerim je hodil po dolini šentflorjanakl, švr-ka is njih ter neumorno pada po grbah filietrov in farizejev, in padal bo, dokler jih bo kaj med nami. Slavnostnim govornikom, ki ga mislijo poveličevati, priporočam tole: Vzemite v roke Cankarjeva dela, prečitajte jih pazno, izprašajte si vest in došenite, ali ste med tistimi, katerih veliki majska publikacija v Ameriki— zagovornik je bil on ali od Ustih, katere je neusmUjeno bičal kot so zaslužili? Potem bo nemara manj povellševalcev, manj hi-navščine ln več iskrenosti ob pri-; liki odkritja Cankarjevega cle-velandskega spomenika. -o v./J ♦ ,] Starokrajskemu dopisniku <¿lasa Naroda Jožetu iz Sela-Most se je moral Adamič zameriti in ker mu ne more drugače do živega, se je spotaknil ob njegovo ime (Louis), češ, da "kolikor je meni znano, je temu gospodu ime Alojzij," dočim je "Louia po naše Ludvik." In gospoda Jožeta jako skrbi, Če v A-merikl ne poznamo racllke med Alojzijem in Ludvikom. Da ne bi vsled tega alučajno trpela njegova prebava, je potrebno pojasnilo, da se v Ameriki res ne utegnemo dosti brigati za tak šne malenkostne razlike. Kar pri nas Šteje, je mož sam, njegov značaj in pa njegove zmožnosti. Njegovo ime pa je postranskega pomena in zgolj identifikacijske vrednosti. That's ali, Mike." • o o Naši iz Girarda, O., naj mi ne zamerijo, ker me ni bilo na Zar-jini prireditvi dne 1. aprila in so me zaman pričakovali. Temu je kriva huda suša, ki ne odneha niti ob deževnih dnevih. Kača v žepu. Sicer sem ee obrnil na RFC za primerno dolgoročno posojilo, pa pravijo, da ne bo nič kruha iz te moke, dokler ne napovem popolnega bankrota kot so ga na pr. Chicago, Detroit in zdaj še Cleveland. Tega pa enkrat še ne morem storiti, ker imam še nekaj "nedotakljivega premoženja/' namreč eno delnico SDD in pa $L18 (on dolar in trinajst centov) zmrznjenega denarja v neki tukajšnji zmrznjeni banki. Dokler toga ne porabim, no bo nič a posojilom od RFC. Nu, jas tega premcésnja prejkone nikdar ne bom mogel porabiti in vse kaže, da bo blagajna* RFC prej presna predno bom jas upravičen do posojila. Nisem bankir, aato . .. RFC jo bila namreč ustanovljena aa bankirje.,. o a s Collinwoodski komunist — če se ne motim, imamo samo enega in Je ta ni v rftranki — je sU no nezadovoljen s socialisti ter jih zmerom devlje pod svoj zamegljeni mikroskop, da bi vendar lie prezrl kakšne pikice na njihovih rosa (pink) srajcah. Ampak Tone bi moral biti vesel, da socialisti eksistiramo. Komunistična stranka v Ameriki bi namreč1 ¿hirala čim bi naa manj kalo, saj je boj proti soclaU stom tisto edino, kar jih drli skupaj ter Jih podžiga k akpijl— proti delavcem. Ampak je že tako, da tudi naši ameriški komu-nisti ne poznajo prav nobene hvaležnosti .... Tone Podgoričan. Človek, ki ga hvalimo, čeprav bi zaslužil le grajo, se nikdar ne sramuje te h vais. o Odkritim besedam ljudje pri trjujejo le takrat, ko niso a nji-mi prisadeti. Cli riet len. flava) Milja, ki eta bile HOVE PUBLIKACIJE Majaki glas. Prvomajska revija. Izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba (Proletary). Chicago, III. Cena 20c. To Je edina alovenaka prvo- in sploh na vsem svetu, kajti v stari domovini so prvomajske publikacije prepovedane, odkar je diktatura! Na «4 stsaneh vije s mehkimi platnicami jo precejšnja zbirka, člankov, pripovednih spisov, pesmi, zgodovinskih orisov, slik m Med članki so najzanimivejši uvodnik "Doba prehajanja iz starega v novo," Gard nov "Človeštvo na križpoti," Zaitzov "Mussolini riše nov zemljevid" in Benigerjev "Razvoj razrednega boja." Na prvi maj ae več ali manj nanašata dva aestavka Ivana Jonteza "Upaj, človek!" in "Vam in verujem ter Antona Slabeta "Slava delu ! Talpa ima daljši spis o Karlu Marksu k 50-letnici njegove smrti ; spis je aelo pregleden ln časovno na mestu. Koliko ljudi jedo, ki pravijo, da so socialisti, pa ne poznajo življenja ne dala ošeta znanstvenega socializma, Karla Mar lesa! Iečrpenin hvaležen pa je spis Franka Zaitza "Trideset let kluba št 1 JSZ." Avtor je sbral precej podatkov o postanku in razvoju organizacije, ki jo bila po pravici centralna gonilna sila socialističnega gibanja med slovenskimi delavci v Ameriki skozi vseh trideset let njenega obstoja. Zgodovina tega čikaške-ga kluba je zgodovina slovenskega socializma v Združenih državah. Res je, da ao bUi in ao še močni odsevi tega gibanja drugih naselbinah, na primer Glevelandu, ali iniciativa je vedno prihajala iz čikaškega kluba. Ko človek čita o skromnih počet-klh pionirjev, o njihovih medsebojnih sporih, ki so orisani tem spisu, vendar o njihovi Jekleni vztrajnosti in neutrudijivi delavnosti, bo razumel gonilno silo te organizacije, ki še živi. Važno je tudi dejstvo, da seje kmalu po ustanovitvi tega kluba ustanovila tudi SNPJ; obe organizaciji imata akupno idejno žarišče in vedno ata bili 1 tesni zvezi. Članek Antona Gardna "Kon venclja SNPJ" je deloma goepo-darska osvetlitev položaja, v katerem se nahaja naša jednota v današnji depresiji, ln pa idejna razčlenitev elementov, ki so ospredju pred 10. redno konvencijo. Mod leposlovnimi stvarmi je Katka Zupančič a svojo socialno novelo "Delo za na dom" na prvem mostu. Jako zanimiva reč. Ana P. Krasna je prispevala dre psemi ln črtico "Zibal," pretresljivo sličico is današnje ameriške miserije. Daljši spev Toneta Cufarja "Zelezoboton," prisojen aa govorno zbore, je velikega pomena. Končno ja v publikaciji tudi kratka satira v dramski formi "Pravica Boštjana Bur-keljee." Ilustracije *tHH[ od naelovne risba, rasnih karikatur, alegorij do portretov in fotografskih posnetkov, "Majski glas" jo dober priapa-vek k naši ameriški delavski literaturi. Kdor Ima količkaj smisla aa delavsko literaturo, naj ai ga nabavi In shrani.—M. IsfslsH — (FP) — V njih par tednih sta šli v krat dve večji železnici, rl Pacific, ki ime nad 7000 milj prage, In Chicago t Bestem lili noia železnica, ki je dolga okrog tisoč milj In je njen glav. nI premet premog. Obe kontrolirata brata Van S we ringen. Polat teh je fte v konkursu več drugih fteleanic, druge pe šepri-doJ* I Daa pred polomom ao bile navadne delnice Chicago 4 Eastern po M centov na borti — nominees cena $100; prednoetae g nominalno eeno $100 eo bile po 97 centov in pol. h New York a tudi o težkih hvobah Van nov ki tu po vojni »Zj "ečj* železnižka «oženje njune AlUwJ korporacije Tlll «a 150 milijo*^ je inkorporirana za i* J in kontrolira ve^S irieznic, med katerimi ^ večje v deželi. IzgleT ^' njuno kraljestvo maiw 1 ao bo konec krize * Na robu bankrota >. ^ «na vse Železnice, hooL2 administracije se iT*?! akverja z načrti kako TJ šila — namreč lastnik® med katerimi so inšuraiTi panije, bankirji, Zi "vdove" in drugi botJS »«¿rti pa gre počasi, del,,,,, tega, ker so železntftrii i organizirani ln na strti. Kolikor je do sedtj ju znano, je Roosevelt nzkk reorganizaciji železnic nij cipu "ekonomije", kar p« da bi bilo odslovljenih m njih par stotisoč železniški lavcev in mnoga mesta, ki i visna od te industrije, j* j menjena v pokopali«! cm gube delavnic in prometa Neki borzijant iz N«w Yi Sonda po imenu, je Rooa to dni sugestiral, ds bi bil lesniee rešene, če bi bile n plafte za nadaljnje pol nakto. Ta vsota bi au, za plačevanje obresti od ga kapitala, ki je zalufau letnicah. Mnogo tega je bilo pripisanega ali nzpj nega. fKolikor ae tiče bankrot^ lezničarji niso prizadeti, k protektira zakon, to je pla delovne pogoje. iPoročila i naivnih krogov pa jsv^ bo storjen nov naval m | ko -poteče sedanja pogodhs seca junija. Uprave bodo* vale novo redukcijo u II centov poleg sedanje is m namen pričele zbirati n' snižanjih v drugih indu Farmarji sgrabill Zavezali so ssu vr in mu grešili % 5 (Le Mara, lena. — Okni razkačenih farmarjev J« si četrtek navalilo ns tem dietriktu in prijele nega sodnika Chsrlesa C. i leyja, katerega so najprej t futaU, nakar eo mu in ga odpeljali v si samotno mesto. Tsm sol veseli vrv okoli vrsta k krat so vrv tsko zadrgnil, < skoro prišel ob ssvest Farmarji so sshtevsli oš nika, da jim mora prinM bo več nikdar dovolil p farmakih posestev zsrsdil lih dolgov. Sodnik ps sil priseči. Geosili so m ti njem in da gaaastrsMje,< ukazali, naj izmoli M tvico. To je storil; | In molil. Ko gs k stol prislUti k prisegi, eo sn i ■Sianiell a koiosissom k * če so mu nssuli psskstarf^ stilf samega ns ce*L t potem je nekdo prišel • s mimo in ga odpeti " Kasneje je sodnik izjsvO,« bo tožil fsrmsrjef, ki * i storili. ) ms li rsltiaa zsdiuH Springfield, IIL-D »rntea je zsdnji tedrs drastičen sskon « Sf _ absei davčsi poaaatnikov, ki šifri I plačali devkov v Cr dajo okraj s* i« la ds poslopje, čigar d** dal, % svojo HM •hipi in psbii__ toliko čsss. as si »dsj «pašsj wm literjala davka in s tm P"** katerim delguje ekrif karjidotgejejo jonov dolarjev 'Z ver. Ček» Ss . -, ' ' ... S. IZ SMKT ptujski Pri ga- bjs poroiajo ijrih v oko-.- fKaedem Uud»^0* Siolroka^ta*^ i vred gorela oo^ar je bil pri vini^rju g^vev Rodnem vr-S£h. Gospa Rodoikova ^ v i nagrad v Rod- L kjer je njen viničar ¿o in dvema otrokoma i vinograd. Odkar je mu Domladno vreme, «ta bi-SSja x otrokoma na frUh. V soboto 8. t. m roditelja pustila tvoja* . in kletnega fanta do-¡jicariji. Popoldne pa «o gnili it vinograda, da SJariJa gori. Brž rta pit, priAli ao sosedje, «¿arija, napol lesena In „krita, je pogorela že do jbolj pa so starši klic« n otroka, a vse je bilo Ko ps so gasilci razkopa-niče, so našli zgoreli tro-ifcntičev. Našla sta stra-rt v gorečem poslopju.- dnji večer pa je nastal «Ur v Novi vasi, obČi-lltrko pri Ptuju. Ogen. ojsvil ns stanovanjskem i posestnika Antona Lov- Mto ps je zajel še Lov-i fn sosedova gospodarska. V kratkih minuti» g poslopij v ognju. Pri-d sosedje in gasilci vssi in Ptuja, toda Je bilo otežkočeno, -ker ijkovalo vode. Vodnja-izprazntli, potem pa cevi od dalnje Ibroc pa so morali delo u-predvsem v obrambo ker je veter raznaša >1 gotovo pogorela bi gasilci in kmetje lli ognja, ki se J« "poja njih zgradbah. Tako se Zfodilo, da je bilo sedem iv in gasilcev poškodo-sicer nekateri zelo ne-stnik Lovrenko je bil ranjen, da so ga mo-(Ijati v bolnico, kjer se irtjo. Planil je v gore-bi rešil nekaj pohišt-pa so se goreči tramo-lli in ga pokopali podse, «o ga vsega opečene-ognja. Prav tako sta odovana soseda Pe-klar. lovrenko in ao-iberger imata največ Jo cenijo na blizu 300, . — Ranska upra-proračunom uvodov dtvek, in sicer davek ftlno vodo, ki jo produ-rSloveniji mnogo. Za U-fklenico te slatine bodo ' iti producenti 20 par. »jo v enem samem le-pol milijona dinarjey. fcvai za pefenje kruha * nov hanovinski davek 1 Din m kilo. Tudi ti* ^'iti v enem letu po dinarjev. Ta dva nota *ta prinesla banovinsk I milijon dinarjev. ! Miroslavu Krleži. — Mi najboljši hrvatak ««nanoprsec, lirik in h napovedal as 12. t o hrvatski litero-uj hi ga Imel v Zagre-fc^M» zagrebških [ ■♦«aj dni pred predava. F* nacionalisti nalepili Plakate, ki zmerjajo In * Politično marksist, Jja (podobno kot naš ¿¡t" mnogih h* ^"turnih laži. O hrvat- Z* imt mnenje, * krepko očr-J h m rugalll «e mno-in posvojili in vsebinski KrWta velik o-mladino. Vaa-**s»«nje Je dobro mT^ * *> pred- L***ai>e Ko p® bo ©d .Jípese,! pernea ^ ««dali lepake M *** M ilm Je do lego, da vanj v književni kritiki ohranijo kolikor toliko svobo-e, ter izdali svoje lepake za Kr-ežo in za svobodno kritiko hrvatskih kulturnih rasraer. Kot tretja pa Je spregovorila pollci-, a, ki je seveda na strani Krle-ževih sovražnikov. Policija Je predavanje kratkomak) prepovedala. Ti nastopi "nacionalnih ve-ičin" in policije pričajo najglasneje sa Krležo. Mlad obrtnik se untrdlH. — Dne 10. aprila ae Je v svoji slikarski delavnici v Ormožu uatre-11 29-letni slikarski mojster A dolf Butja. Obrtnik je bil sicer ves dan dobre volje, popoldne o-krog 4. pa si je pognal kroglo skozi glavo tik pod moiganami Takoj nato je alučajno vstopil v delavnico mizarski pomočnik Kidrič, ki mu je BUtjn pri polni «a-vesti in mirno odgovoril n* vprašanje, kaj je storil: "Ustrelil som se." Ležal je v mlaki krvi na tleh. Takoj nato je dospel k samomorilcu zdravnik, ki ga je obvezal, čeprav je Butja odločno odklanjal vsako pomoč, češ, .d* hoče na vsak način umreti. Prepeljali so ga v bolnišnico, njegovo stanje je kritično in 6o bo o-kreval, bo skoro gotovo oslepel. Obračunavanje s nožem. — «V Veliki Loki pri Višnji gori so va-ščani že dalj časa slutili, da %o prišlo med dvema sosedoma do hudega spora. Gre «a posestnika Meh le ta in Šveda, ki sta se prepirala zaradi neke pešpoti, ki vodi čez dvorišče enega teh dveh posestnikov. In res sta se soseda 12. t. m. sprijela. 10 let atari posestnikov sin Mehle Janez, je med prepirom zabodel • -kuhinjskim nožem 22-letnega fivedove-ga sina Antona v levo ramo, mu prezadejal veliko rano n« ramah in na roki. Na pomoč sinu je priskočil napadenčev oče, ki pa mu je Mehle zasadil ne« t tako sik> v levo stran prsi, da se je nož zlomH. K sreči se > nož ustavil tik pred srcem, sicer bi bila poškodba absolutno smrtni. Oba ranjenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, Mehletovega Janeza pa zaprli. 8 let roblje za oboj. — Mariborsko sodišče je pred nekaj dnevi obsodilo 28-lstnega delavca Franceta Ceha z Bišečkegs vrha v Slovenskih goricah na osem let roblje zaradi uboja hlapca Konrada Gumzeja. Pri posestniku Muricu so dekleta trla an, pa se je zbrale družba fantov, ki je po delu zaplesala dekleti. Med drugimi je plezal tudi Ceh s svojim dekletom. Hlepeč Gumzej pa je tudi hotel zaplesati z lotim dekletom, pa sta se fanta sprla in v prepiru odšla z hiše. Na dvorišču so jo prepir razvij v pretep. 2e ponoči je potem našel nekdo Gumzeja mrtvega na vrtu: imel je dve težki rani na lopatici in eno rano na vratu. Prerezano Je Imel žilo odvodnico in je bila tako zadnja rana absolutno smrtna. Aretirali so Ceha, ki je dejanje priznal, branil pa se je pred sodniki s si-lobranom, češ, da g» jo Gumzej prvi napadel s nožem. Sodniki no spoznali Ceha za krivega uboj* in je bil kaznovan na 8 let rabijo- ril , ■ .1 Jo aH nI morlveč? — Pisal smo že, da je bil pri Sv. Urbanu v ptujski okolici ubit prauftit-kar Bezjak, ki je živel na posestvu posestnika ZerČiČa (ne Zor ka, kakor smo poročali), ki mu je bil stari Beljak prOdal pose stvo ter si izgovoril kot v hiši in hrano do smrti. Posestnik pa se s Zorčičem nI prav posebno dobro razumel In pogosto je govoril Bezjak, da težko prenaša trdo življenje pri Zorčiču. Kakor smo poročali, so našli Beljaka prod nekaj dnevi mrtvega, «bitega, s strašno rano v trebuhu. Uboja so osumili Zorčičevega sina Leopolda, starega 17 let. Ta fant je slaboumen. Ko so ga ai*-tlrali, je bil tudi vinjen in poln krvavih madežev. Kmalu po začeli dvomiti, da bi bil Leopold pravi krivec. Stari Bezjak je bil kljub 70 letom še dovolj krepak, da bi ao «branil napoda slabet noga Zorčičevegs sina ali pn vsaj branil tako. do bi bili na a tiraneu vidni znaki borbe. Tega po ni. Fant ima vrhu toga no roko t odi pohabljeno. In tudi na levi roki mu manjka prstov. Tod! m jo kom čudno, da je fant ob aretaciji stalno, kakor naučeno ponavljal: Saj sem ga jaz, — drugače pa ne odgovarja na nobene vprašanje. To je bil povod, da so začeli sumiti, da je umor Izvršil kdo drugi, slaboumnega fanta pa prisilil, da se okrivi dejanja sam. Dognali so tudi, da so neposredno pred umorom popivali v zidanici z Bezjakom še drugI, zadnja dva pa sta ostala pri Besja-ku aretirani Zorčičev sin in mesarski pomočnik Alojz Polanee a Bišečkega vrha. Zadnji se je ženil pri Zorčičevi hčeri in govoril, da bi bilo treba Besjaka na' vsak način spraviti apoti, če naj se Polanee priženi na Zorčičev grunt Zdaj so orožniki aretirali tudi Polanca, ki po taji vsako tako dejanje ter aatrjuje, da je bil odšel iz zidanice asm, dočim je slaboumni Zorčičev sin ostal sam s Bezjakom v zidanici. Preiskava se nadaljuje in za zdaj še ni nobene jaanoeti. Podlegel je. — Poročali smo o sirovem napadu Vinjenega Franceta Kocuvana pri 8v. Andražu v Halozah na Franceta Zmavca. Prizadeval mu jo hudo rano hrbet. Napodel ga je, ko te je hotel Zmavec umakniti v cerkev Dohitel ga je na cerkvenih stopnicah fn zabolel . Zmavca so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer p* je čes nekaj dni poškodbam podlegel. Huda nesreča v Mariboru. — V delavnici železokonstrukeljske tvrdke Splošna stavbna družba na Tesnem je bil zaposlen med drugimi tudi 19-letni strugar Jo-sip Reenik. Dno 4. t m. je med obratovanjem strojev hotel popraviti jermen pod stropom, ga je transmisija pri tem zgrabila, ga potegnila h kolesu, zavrtela okoli osi tor vrgla ob tla. Fant je obležal nezavesten, vea v krvi, leva roka mu je bila odtrgana pri ramenu, po vsem telesu je imel poškodbe. Ima pa tudi hude notranje poškodbe, tako da v bolnišnici ne upajo na okrevanje. Gotovo je, da je postal o to nesrečo dela nezmožen In to je sa delavca skoroda isto, kot biti mrtev. h iaseljsanksga gibanja. — Izseljenski komisarijat v Zagrebu je osstavil statistiko izseljenskega gibanja v lanskem letu. V prekomorske kraje se jih je preselilo Ioni iz vse države 2464, to jo za 2864 oseb manj kskor v etu 1981. Iz Slovenije se jth je izselilo 989. Največ se jih js izse-ilo v UBA in sicer 1408, v Kanado 484, v Argentino 264, v Chile VI, v Avstralijo 10, v južno Afriko 7. — Vrnilo pa se je izseljencev lani is premokomor-skih krajev 6061 in sicer največ v savsko (zagrebško) banovino. V Slovenijo ss jih je vrnilo 708. N*jve6 op jih je vrnilo iz USA in sicer 8986, iz Argentine 1078, iz Kanado 1067, iz Brazilije 179, iz Avstralija 188, U Uruguaya in Nove Zelandije po iz Chile 60, is južne Afriko 17, iz Kube in Paname po 8 oseb. Skupno se jih jo torej izselilo v prekomorske krajo 24*4, od tam ps se Jih Je vrnilo v Jugoslavijo 6081. Vrnilo se Je torej 8677 oseb več ka-kor izselilo. Umiti so: V Spodnji Šiški u radnik pivovarne Rado Oblak, v Ljubljani lrma Felberjeva, v St. Petru na Medvedjem selu trgovka Marija Otorepec. — Anton Rogač, čevljar s Milnega pri Bledu, je napravljal drva na Straži, pa j« nenadoma podel na tla In umrl. Zadela ga jo bila kap. Obsiojtii ekoRomki sistem m nidi aiéite Tega dejstva so se pričsli zavedati tebnéki in aienalcl N-w York. — (FP) — Sedanji ekonomski sistem, ki poudarja kopičenje denarja, ne dajo in ne more dati ljudstvu zaščite pred pomanjkanjem, ugotavljajo tehniki. Ne aamo teh-nokratje, ki so napovedali polom obstoječega sistema v blti-Jnji bodočnosti, temveč tudi drugi profesionalci naglašajo to dejstvo. Te dni Je Arthur Pol-ak, poznan tehnik, objavil v glasilu Ameriške asociacije me-laničnih inženirjev Članek, v katerem opisuje socialne učinke iljevanja ljudi % dežele v volka mesta. *i I Utrgala mezde, ker nI dobila cenejše elektrike Crossville, Tsnn. — Ker n tukajšnja tovarna za svilo mogla prisiliti elektriške kompsn -je, da bi ji znižala cene, je aegla po alternativi in reducirala ša itak nizke mezde. Naj prvo jo tovarno zaprla za šest tednov Ko jo jo zopet odprla, je znižala mezde za dva dolarja na teden, od |6 na M. Delovnlk znaša 10 in pol ure na dan. Velik odaiv aa Moonevjev kongres Chicago. — Vodstvo Mooney-jevega kongreaa naznanja, da je prejelo že več ato poverilnic. Na koqyresu bodo predominirali komunisti, navzočih bo pa tudi večje število zastopnikov unij, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji. JtoimiJ« islizaiiktp " j** Predsednik RoeoeveM se navdušuje an diktatorjn nad telesni» Ško transportad jo VampHj« ■ireškim podjetnikom Izkoriščevalce v oblačilni striji bodo skušali pregnati s posebno znamko New York. — (FP) — Radi neverjetnega izkoriščanja delavcev v oblačilni industriji, ki se je pogregnila v srednjeveške razmere, se je organizirala kampanja, ki bo akušala odpraviti te razmere. V bližnji bodočnosti se bo lahko vaak- kupec prepričal, ali je bila obleka Izdelana v "znojnlcah" ali pa v tovarnah, kjer vladajo dostojne razmere in plače. To bo mogoče ugotoviti po posebnih znamkah, ki jih dobe le tisti podjetniki, ki pristanejo na dostojne pogoje za delavce. Na vsakem kosu obleke, ki ne bo Izdelana v znojnicah, bo prišita znamka "Made under work standarda and earninga." Vaak kos obleke, ki ne bo imel te znamke, bo prepojen t enojem in krvjo neverjetnega iako-riščanja. v j i i i i ¿i—i • Jo magnatje, jo povedal Harold .kf^Stít^^Sk^Si 8tndi' wallstrastski bankir. On ska strokovna liga na konferen- . . . , , ., UuWn oi, kjer je govorila tudi soproga predsednika Roosevelta. V nji .... ... ... ' 1M podlago, ako bi želeinlčarjl prl-sode ujejo Intl, Ladies jOar- wdukc|Je ^ ment Workers unija, Natl Fjde- , , mlllJlirdn-dunu, ki -mu je ponUl druga domovina Bres vaakih aredstev je priapel Marx v l/ondon in edino, kar j« imel dohodkov, «o bili honorarji za članke, ki jih je piaal v nemške liste in za članke, ki ao izhajali v "New York Tribuni" In Jih je v angleščino prevajal za Marsa Engels. Poleg tega Je — kolikor Je pač mogel —- pošiljal svojemu prijatelju od svoje pisarniške plače v tovarni svojega očeta industrijalca, Friedrich Kngelsa. Komaj je prišel v l/ondon Je rodila Marsova lena Ae četrto dete, sina Heinrich« in šestčlanska rodbina jo preživljala v Londonu leta glsdu in pomanj-ksnjs. Niso imeli niti za na Jemnino ln večkrat ao jih vrgli Is stanovanja. Marx Je zaman Iskal kakšne namestitve. Ileda je raatla tako, da je bila vaa rodbina začetkom I. I860 pognana na cesto zaradi zaostanka f. št in zaplenili so ji vse pohištvo, celo šibko in igrače najmlajšega deteta. 1'boga mati je pisale tedsj Murxovemu pri Jatolju Weydeim \<*rju dopis, v j« katerem slika stanje svoje rodbine in prosi za poŠUjatev honorarja za Marxove rokopise. "VI veste, da mi zase nismo pustili ničesar; v Frankfurtu sem zastavila svoje srebro, zadnje, ki smo imeli, v Kfilnu pa sem prodala svojo pohištvo. Hudo je bilo življenje v Paritu in še vse bolj v Londonu. Morali smo iz hiše. Bilo je mrzlo, dušljlvo ln deževalo je. Moj mož sam je iskal stanovanje, vendar nas ni hotel nihče sprejeti, ko je slišal štirih otrokih, dokler nam končno ni pomagal eden od prijateljev, plačali smo tedaj dolgove ln jaz sem prodala še blazine, da bi plačala lekarnarja, l>eka, mesarja ln mlekarja, ki ao se vsi napodili na mene s računi. Ko smo prodali vse svoje premoženje, smo se nastanili v nemškem hotelu na LciceSter Street u, kjer smo našli sa pet in pol libre na teden človeku vsaj primerno prlstrešje**. Tako slika uboga šena svoje In svoje drullne trpljenje. Končno so se preeellll v proletarsko predmestje Londona, kjer so dobili'stanovanje dveh sob ln v tem stanovanju so se zbirali možje svetovnih Imen. kakor stari Wilhelm Liebknecht, pes-nlk F. Freiligrath. Louis Blanc, Robert Owen In drugI. Tedaj M Marx pripravljati ures- ničenje zaključnih besed svojega Komunističnega manifesta in na obzorju so se pojavljali obrisi Mednarodne delavske a-sociacije ali tkav. I. Internaclo-nale, ki je bila ustanovljena 1. 1864 in za katero je izdelal Marj. svojo Inavguralno adreso, ki predstavlja nekak program. Prvi razgovori so se pričeli v Londonu med angleškimi ln francoskimi delavci ob priliki svetovne razstave v Londonu, uresničenje jO prišlo pa 1. 1864. V Internaclonalo ao bile aprejete vse delavske skupine od tradeu-nlonlstov, salntslmonovcev, blan-chlstpv, proudhonovcev tja do Bakunlnovlh anarhistov. Mara Je stavil v Internaclonalo velike nade ln zrl v njej Isvrstno orod je aa prihodnjo skorajšnjo revolucijo, vendar Internacionala je po aedmih letih propadla. Zrušili so Jo spori s Bakuninom ter snarhisti in pa posledice pariške komune 1. 1871. Kljub te-mu^pa je bila arlo uspešno stvo sa vznik modernega «kega gibanja. Po 18. letih pa jI Je sledila dejansko še _ obstoječa in delujoča druga In-ternacionala. Med tem časom pa je ____ deloval na avojem največje« In življenjskem delu, na Kapitalu. Kot nekako njega glasnico je izdal še 1. 18ft9 delo "Kritika politične ekonomije", ki ga je porabil pozneje tudi v prvih odstavkih svojega "Kapitala", ali 1. 1867 je izšla osnovna in prva knjiga trodelnega dela "Kapital". "Kapital" tvori narodno gospodarski, gospodarsko politični in socialno politični spis izredne važnosti, v katerem Mara ugotavlja vse faze gospodarskega razvoja v preteklosti, tedanjoeti in prihodnjosti. V "Kapitalu" ugotavlja Mara po svoji materialistični dialektiki, ki se ozira v glavnem na gospodarske pogoje za eno ali drugo človeško oz. svetsko dejanje, da je gospodarstvo oz. gospodarske razmere najvažnejše gibalo vsega človekovega hotenja in ne-hanja in da se po tem gibalu ravna celo človekova religija, kaj še vsakdanje razmere in dejanja. V tem delu postavlja Mara teorijo o večvrednosti in o vrednosti sploh, ki do današnjega dne kljub vsem naporom nasprotnikov še ni ovržena. Tu ugotavlja nespodbitno razredni boj, ki obstoja in bo obstojal do odprave vseh razrednih nasprotij in ustvaritve brezrazredne družbe (ki je naslednja stopnja v družabnem razvoju človeštva in zaenkrat cilj socializma) in predvideva vso današnjo krizo kapitlaističnega gospodarskega reda. "Kapital" tvori temeljno knjigo za tkzv. materialistično svetovno naziranje in je za mar-xiste isto kakor Sveto pismo za kristjane. Mara tega dela ni mogel dokončati, nego je uredil drugi in tretji del "Kapitala" njega prijatelj Friedrich En-gels ter ju izdal že po njegovi smrti 1. 1886 in 1894. Slovenski poljudni prevod Maraovega Kapitala je izšel lani v založbi "Svobode" v Ljubljani tudi v slovenskem jeziku. V večini svetovnih jezikov že imajo "Kapital". Pariška komuna je nudila Marau priliko objaviti in razložiti svoje globoko znanje o politično gospodarskih temeljih revolucije in zavzeti stališče do taktike revolucionarne. Napisal je delo "Državljanska vojna v Franciji", v katerem klasično kritizira napake in slabosti te menda prve res delavske revolucije, ki je tako žalostno propadla. Pomanjkanje in trpljenje, ki sta naučila Maraa zlasti v drugi polovici londonskega izgnanstva, sta vplivala zelo tudi na njega zdravje. Začel je bolehati in je kmalu moral odložiti svoje znanstveno delovanje. En-gels je mnogo žrtvoval in ga pošiljal v razna zdravilišča, vendar ni bilo poipoči. Ko je 1. 1881, 2. decembra, umrla na raku njegova soproga Jenny, je bilo videti, da tega udarca ne bo p reft i ve L Vendar ni bilo dovolj, kmalu, 11. jan. 1888, je u-mrla Marau, še najstarejša hčerka Jenny, ki mu je dala zadnji zamah: samo dva meseca je preživel Mara svojo nad vse ljubljeno hčerko in 14. marca 1883 je zaprl svoje trudne oči in prenehal misliti. 17. marca je bil pokopan na pokopališču v Highgate in kakor njega ženi Je imel tudi njemu nagrobni govor prijatelj Friedrich En-gels: Na grobu dejal: Misliti je prenehal največji živeči mislec. Vnel, ki jo je ustvarila smrt tega velikana, bo postala občutna dovolj zgodaj. Kakor je odkril Darwin zakon o razvoju v organični naravi, tako je odkril Mara ras-vojni zakon človeške zgodovine: ono doslej pod ideološkimi pretiravanji skrito enostavno dejstvo, da morajo ljudje pred vsemi stvarmi najprej jesti, piti, stanovati in se oblačiti, predno se lahko ukvarjajo s politiko, znanostjo, umetnostjo, verstvom itd.: da torej tvori produkcija neposrednih materijel-nih življenskih potrebščin in s tem vsakokratna razvojna stopnja kakega naroda ali kake ča-aovne dobe, temelje, ia katerih so se razvile družabne uredbe, pravna nasi ran ja, umetnost In celo verske predstave dotičnih ljudi, in is katerih si jih je i radi tega treba tudi razlagati, ne pa kakor se je doslej zgodilo, ravno obratno." Boljši svet, h kateremu je Mara napotil svetovni proletariat. oni prihodnji družabni in gospodarski red. ki morata priti namesto današnjega, ki se bo zadušil v lastni anariifji ln fe-nujni konec in propast kažejo neizpodbitno vsi simpto-ni današnje-velike gospodarske in družabne krize: vse to, h čini ur je Mara pripomogel več kakor katerikoli posameznik, bo postalo Marau v nedalekih dneh živ spomenik, ki bo lepši in ve-ličastnejši kakor vsa poprsja iz mramorja in kovine. Cvetko Kristan. Zdravilna rooc solnca Vse, kar potrebujemo za življenje, nam nudi narava v preobilni meri; ali mi ljudje narave ne moremo uporabljati vseh darov narave v njih prvotnem stanju in v njih prvotni obliki. Niti solnca, ki je vir življenja in je eno od najbolj dragocenih zdravilnih sredstev, ne smemo uporabljati brez predhodnega načrta in brez sistema. Solnčni žarki vsebujejo veliko množino sil, luči, toplote in kemičnih dražil-nih žarkov vseh mogočih vret, katere preiskuje znanost dandanes z znatnim uspehom. Prav gotovo je bilo prvo veliko odkritje, da ima solnce vse-oživljajočo moč, ki je pravzaprav sploh ustvarila človeštvo. Prirodni narodi častijo v solncu božanstvo, etari Germani so prinašali svoje bolnike in hiralce na solnčne ali zdravilne gore, da bi našli tam ozdravljenje. Ta težnja po luči naj bi se razširila tudi dandanes med vse plasti ljudstva, zlasti pa med dorašča-jočo mladino. Morali bi dopustiti, da delujeta solnce in svetloba čimveč in kjerifoli le mogoče na naše telo. Solnce doseže in zadene najprej kožo, jo ogreje, zviša s tem izmenjavo snovi in draži vae organe kože. Krvne cevi se razširijo, ob močnem obsevanju pordeči tudi koža, ki postane nato rjava. Rjava koža nastane zasadi zgoščenja in nastanka posebne iz, krvi izvirajoče barvne snovi, nazvanega pigmenta. Kdor pride od nedeljskega izleta v poletju domov s svežo, rjavo bar vo na obrazu, kaže s tem, da je napravil nekaj za svoje zdravje. Ob «olnca ob*V|aiL «tane tudi bolj «veza in se veliko ^ »"•vi lahko dožeJj vene spremembe množi število z« diW *nih rdečih krvnih te ra vsebujejo zdaj trt. krvnega barvil» kakorfl kar se naše mlade dekl? jo v lahki innepZ^ Neki živahno v ¡¿J in je njih koža pro«to žarkom žarodejneg* slabokrvnost že zelo zen. Se pred nekaj < pa bila slabokrvnost i Jirjena bolezen naših klic. Ali kakor vseh «ira*| vilnih sredstev, tako g«. Posluževati tudi solncnfc v pravilnih množinah, h često slabše kakor p, . To lahko povemo vsak« pride kot bled mestni, lec na morje, ob jezera deželo in se hoče tedaj i vdušenja kar takoj fa! solnčnim žarkom. Teka ni navajena solnca, ia pojavijo prav lahko ns! gani deli, ki zelo ponk se na takih mestih poj* hurji. To ni samo zek marveč ima za celot» in počutenje človeka iak zelo resne posledice. Zan nikdar ne smemo nastav v začetku celega tele« Prva solnčna kopelj ni če je solnce zelo vroče, t set minut. Glava mor» varovana. Nikdar ne um čiti, če smo se v solnčsi poprej preveč ogreli, kar J lo vodo. Taka nenadna ii mna izprememba v toploti povzroči srčno kap. Pri nas sicer ni toliko kakor v drugih krajih in 4 vendar ga je kljub tem» samo postopati moramo i življenje neobhodno vaš rodno silo — pravilno ii treno. Najzanesljivejše fa* lavske vesti se ? k "Prosveti". Ali jih m dan? UROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETI Fe skWpa S. rates konvencije ea sedaj lahke aar«« aa Sriitaje eden, dva aU trl člane ia ae dralle« la is saecs naročal al. Liat Preaveta atane aa vae enako, aa Haas aH SM letna naročnino. Kar pa člani «a plačajo pri laisati sa Has U prišteje k naročnini. Ml prtttajamo tasta, šrs ena draüne k oni naročnini. Tara] sada] nI vsreka. rs«, drag aa člana 8. N. P. J. Lla k Proavota ja vaša akaro v vsaki dmihd nekdo, Id M rad čltal liat vaak iaa. Priliko, da aa tadl VI naročit« aa dnevnik Preeret«. Csas Za Zdrnž. države la Kanado *JS Sa Clean la 1 tednik la..............4JS 1 tedalk la. t tednika la............MS S tajnika la I tednika to............¿40 S tadalk« is i* tal H JI a •I Mi * ki k Chics»*.. i.,,«.«d ........ ....... Ispofarfto spodnji knpon, priložite potrebna vaete šsasrfc d Ordar v pisma In al naročite Presvete, tlat, M Je raia Isstsbs. Pojasnila:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneks MUK sli «a aa preseli proč od družina ln bo sahteval sam «roj Hat SS moral tisti član is dotične drullne, ki ja teko skupno aarotaa n Prosveto, to takoj naananltl npravniitvn lista, la obeaeai fcvkhtf vsoto lista Prosvete. Ako tega na store, tedaj nora uprarniSo I datosa sa te vsote naročnik«. PEOSVETA, 8NPJ, SSI7 So. Lawndale Are. Chks*. t Priloženo pofttljaa naročnino sa Hat Proereta rests I—. --- CL Hin S- Ustavite tednik to ga pripišite k nrafl narečahd oi #*ilei.. jCl TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajogjj Melles In shode, vizitoi^jj itake itd. v slovenske* »JJ Tiska vabila sa veselica knjige, koledarje, letake Itd.--------w slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j«'»11 VODSTVO TISKARNE APKLIRA NA a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČI V SVOJI TISKARNI Oi* S.N.P.J. Pl 2657-59 Se. oašsUs