s T E v. 16. M E S E C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 16 APRILA «930 Cena 33 Din za celo ieto. Zu inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. DRŽAVNO TOZILSt Došio 1Q.IV. Velika beseda od visoke strani. i'o djakovski Narodni Obrani« posnemamo, da je ban savske banovine dr. Josip Silovič ob priliki svojega poseta v Djako-vem, na pozdrav škofa dr. Akšamoviča govoril med drugim sledeče: . Cerkvena in svetna oblast sta dve veji istega debla. Obe sta božjega izvora. Gospod Bog je že od samega začetka razdelil oblast v duhovno in svetno. Dokler šla delali složno, sta napredovali obe organizaciji: Cerkev in država. Tisti trenutek, ko sta se razšli, je bilo to na duševno in telesno škodo naroda. Ni treba, da Vam starejšim kličem v spomin sedmo desetletje prejšnjega stoletja, ko je liberalizem zagrabil državno, kulturno in socialno življenje v Evropi. Kmalu je bilo jasno, kako razruševalno je vplivalo tako zvano svo-bodnjaštvo ne samo na človeško dušo, temveč tudi na ljudsko blagostanje. Narod se je zato vrnil k naravnemu prepričanju, da morata duhovna in svetna oblast ljudstvo voditi vzajemno do večnega bla-ženstva/. Ban Šilovič,' — je nadaljeval o sebi gospod ban — ; je spoštoval te ideje od svojo mladosti do svoje starosti. Prešle so mu v meso in kri z materinim mlekom. Imel sem mater, kmetico, nepismeno, a izcedno nadarjeno in verno, kakor more bili le naš kmet. Od nje sem se več naučil, kot od učenjakov in modrijanov Platona in Aristotela, Kanta, Schopenhauera in Stir-lerja. Vero, ki sem jo dobil od matere, sem čuval vse življenje. Svojega verskega mišljenja nisem nikdar skrival in vselej sem padel pred Gospodom na kolena v dokaz svoje brezpogojne pokorščine napram Njemu. Hotel sem pokazati svetu, da lažejo oni, ki trdijo, da izobražen človek ne more biti veren. Javno sem klečal in kle-čim pred Bogom in kdo je, ki bi se upal trditi, da nisem izobražen? Danes žal na-tfoližobraženci zapeljujejo naš narod, da bi se odrekel veri. Kakor hitro kdo dovrši par razredov srednje šole, že hoče, da se v imenu neke kulture odreče veri. Toda brez vere naš narod ne more biti srečen in vsak pravi patrijot mora delati na to, da se vera narodu ohrani. Zakaj, ako ne bo vere, nekega dne vsi orožniki^ ne bodo mogli vzdržati red in obvarovati narodovo premoženje. Kaj zapušča duši človek, tisti človek, ki je drugemu vzel vero? Samo zlo. Ali je potem čudno, da je toliko samomorov? Ni čudno,' ker je življenje težko in žalostno in edino upanje na posmrtno življenje pomaga človeku, da ne obupa in da ne pokonča svojega lastnega telesa. To je dokaz, da brez vere ni napredka. Kdor narodu izpodkopava vero, je njegov sovražnik. — Hvalim Gospoda, — je končal, gospod ban Šilovic, — ker me je postavil na to mesto in to zato, da lahko pokažem uspehe skupnega dela duhovne in svetne oblasti.« Ivan Pregelj: Bos le umrl. (l)nevna balada.) Če Li še enkrat v sebi in drugih obuditi mcgel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: Bog je umrl! Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more solnee si jati , kadar Beg v grobu spi. Če bi me vsaj deea obudila iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti, ki je v temrio-žoltih veščenkah, iz žalosti privezanih zvonov, iz žalosti pesmi, otroški duši temnih ... Bog je umrl! Saj sem hotel kakor lani imeti žalost in usmiljenje oči, in src pred božjim grobom: Bog je umrl! Pa so moji dijaki deca. In sto in pet in sedemdesetkrat so mi pisali v nalogi: Piruhi, pomaranče, potica in imjat. In eden je pisal — gnad — in eden n! pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more solnee na nebu sijati, ko Bog v grobu spi... Piruhi, pomaranče, potica in gnjat! Gabijo se mi piruhi, pomaranče, potica in gnjatl... Radul se! Vse leto preveva bogoslužne molitve in speve sv. Cerkve neko sveto veselje, četudi je večkrat, zlasti v postnem času in na veliki teden, prepejeno s čustvi najgloblje resnobnosti. Včasih pa se valovi veselja in zmagovanja vzpenjajo posebno visoko. Tako zlasti ob blagoslavljanju velikonočne sveče na veliko soboto v prelepem spevu Exsultet, ki se pripisuje sv. Avguštinu, v resnici pa ni dognano, kdo ga je zložil. Povejmo iz njega samo nekaj vrstic: »Radujte se angelske vrste v nebesih! Radujte se božje skrivnosti! Zadonite trombe ter oznanite zveličanje in zmago tako velikega Kralja! Veseli se tudi zemlja s takimi žarki luči ožarjena! Občuti, da te razsvetljuje luč večnega Kralja in da je izginila tema s celega sveta! Veseli se, mati cerkev, obdana s sijajem tolike luči, in odmevaj, svetišče, od mogočnih klicev narodov!... To je noč, ki nocoj po vsem svetu tistim, ki verujejo v Kristusa, od človeških strasti in grehov odrešenim, spet vrača milost in jih druži s svetostjo. To je noč, v kateri je Kristus raztrgal smrti vezi in je zmagovit prišel iz groba... 0 srečna krivda, ki nam je zaslužila takšnega in tolikšnega Odrešenika!... 0 resnično blažena noč, ki je edina bila vredna vedeti čas in uro, ko je Kristus vstal cd mrtvih iz podzemlja! To je noč, o kateri je pisano: In noč bo razsvetljena kakor dan, ter: Noč je moje razsvetljenje v moji radosti...« Z našo UMETNO mešiovo esenc® „Mostiii" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domn-o pijačo. Cena 1 steklenici za 150 lil rov Din 30'—, po pošti Din 50'—. Dobi se samo v drogerjji A. Kane sinovi, Klub-Ijana in drogoriji Wolfram nasl. M. Kane. Maribor, Gosposka ulica 33. Trpljenje je rešilo več duš kot najsijajnejša pridiga. Vesele praznike želijo Svojim domaČim prijateljem, znancem in čltate-fjem »Domoljuba*: Slovenski fantje služeči v '>. batal. 2. ponton. puku v Ptuju. Kaplan Alojz Globofuik, Ljubno; Jernej Kovačič, Rakitna; Vladko Kenda, Medvode; Avgust Zupan, šmarjeta; Ludovik Cepec, Sv. Ožbait; Leopold Tevž, Potok (Savnjska dolina). Slovenski fantje službujoči v čeli prikom. vojuika 53. in 35. peš. jjuka v Zagrebu. Kaplari: Ignac Boje, Dolenja vas pri Jtib-nici; Joško škulj, Poznikovo j>ri Vel. taščah, Sla-rič Ivan, Novo mesto. — Redovi: Samsa Toni, 'Ljubljana; Kozina Karel, Dolenja vas; Lvka Jože, Marolt Adolf, Zakarjšek Franc, Dominik Lužar, Pozelnik Ivan, Ivane Anton, vsi od Velikih Lašč; Pakiž Ivan, Sodražica; Grm Janez, Hočevje pri Dobrem polju; Jurman Franc, Kočevje; F lis Leo-!K>ld, Domžale; Rudi Franc, Vrhnika; Cimerman Avgust, Dev. Mar. v Polju; Dolinar Alojz, Križe pri Tržiču; Selan Jože, Zg. Kašelj; Mlakar Anton, Poljčane; Platiša Alojz, Ljubljana; Mervič Anton, Sevnica; Virnik Ludovik, Kranj; Borse Janez, pi-sač, Toplice pri Novem mestu; Gabrovšek Aleš, Horjul; aMtevž Slabe, Logatec; Meglič Peter,, Sv. Ana; Kepic Franc, Cepklje; Bohinc Franc, škofja 'Loka; Lukan Anten, Kamnik; šuileršič Franc, Ljubljana; Zima Franc, Mojstrana; Azelc Jože, Loški poluk; Vesel Karel, Brezovica; Perko Janez pri Zagradcu; Mulej Alojz, Studenčice; Ber-gant Anton, Kcrnenda; Čimžer Andrej, Kamnik; Polak Franc, Jesenice; Arh Alojz, Dijak Joža, Polak Maks, Bohinj; čuden Franc, Kunčič Franc, Gorje pri Bledu; Rozman Franc, Kamna gorica; Prekovšek šte?an. Grižo pri Celju; Žargar Anton, Kranj; Jerman Jane?, Vel. Slalnik pri -Novem nie-filu; Gczboda Alojz, Podgrad pri Novem mestu. S'ovend is Kannde: Habinc Ivan, Bule Ivan, Slad'č Josip. Rebernik Frank, vsi iz Mirne; Dra- Kaplmi; Ko&mrlj Alojz, Gora; Krištol Janez, Mirna; Požar Jože, Dolenja vas; Zorman Jože, Komenda; Črnivec Janez, Domžale. — Redovi: Ora-žem Jože, Levstik Jiže, Kordiš Domin, Knavs Anton, Bartolj Jakob, Ivančič Franc, vsi iz Loškega potoka. — Fantje iz ribniške doline: Arko Anton, Zobec Alojz, Arko Janez, Arko Franc iu Campa Alojz; Indihar Franc, Ogrinc Ivan in Žitnik Karel, od Sv. Gregorija. — Fantje z Gorenjskega in Notranjskega: Sušnik Franc, Sušnik Josip, štular Peter, Habjan Janko, Šiebir Stanislav, Strniša Jože, Zlate Martin, Žnidar Janez, Urh Janez, Zalaznik Anton, Grampučnik Matevž, Malek Franc. — Fantje z Dolenjskega: MikliČ Jože, Videč Filip, Drašler Ignac, Strajnar Janez, Murn Matija, Novak Anton, Sotler Jože, Markovič Janez, Pel rič Jane«, Meden Franc, Hiti Alojz, Ostanek Janez, Vogriiit-iČ Hinko, Pliberšek Štefan, Serugn Karel. Slovenski fantje, kateri služijo v Zvoni ilui (Bosna): Podbnarednika: Mekinc Matija, Logatec in Zgonc Ivan, Rakek; kaplara: Doberšek Ivo, Planina pri Sevnici in Gozdnikar Josip, Trbovlje; Skorja Franc, Kolšek Karel, Laško; Jazbec Leopold, Žveglif Karel, Zabuko-vje; Motorc Jože, Oblak Valentin, Sevnica; Zupan Franc, Sv. Planina; Pre-logar Karel, Štaincar Ignac, Okorn Karel, Tržišče; Svetin Jože, Ostanek Jože, Višnja gora; Selič Anion, Rimske toplice. Slovenci in Slovenke iz Vaubacha v llolan-diji: Adolf in Angelica Šmcn z družino, Ivan in Francka Piednlnik. Egidi Varšaj z družino, Čatež pod Zaplazom; Joška Mlakar in JoSka Palčič, Vrh; Anion in Alojz Gorenc, Golobinjek (Mirna peč). Slovenski fantje (kaplari) služeči v 2. bat. jjp. v Šibeniku: Ovniček Jože, škedel Anton, Strmid Franc, Ravber Frane, Bobner Ludovik, Urbančič Jože (oil Novega mesta); Koban Franc, Ko.-bek Simon, Ledintvk Frane, Lesnika Leopold, Majcen Josip (od Maribora). BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM »DOMOLJUBA«! UPRAVA UREDNIŠTVO gsn Frank in Gačnik Alojz, cba iz Trebelnegn. Slovenski fantje nahajajoči se v žandarmc-rijski podcfieirski šoli v Sremski Kamenici: štrukelj Franc. Kompolje; Belšsk Ivan, Ptuj; Vložek Franc, Ig; Sladek Anion, Ribnica; Pevar Josip, Smtic Martin, Menart Alojz, šviligoj Franc, Arko Karel, Vrabl Alojz. Senker Anton., Šfajduliar An-drria, Jug Ivan. Breg Janez, Šinigoj Josip, Vc-i-d ram in 1'eler, Opuš Ivan, Zcjmšeik Anton, Krnc Ivan. \ idmar Alojz. Pe-lek Ivan, Vendramin Josip, Kccačar f::eiun, Of-bolt Slavko, Pučko Josip. Bučar Alojz, Hi:s Ivan. Sever Jcsip. Zidar Anton, Grebla Marko. Karcšak Franc, Vajs Anton, Bahar Ivan, t-rece Martin, Trbiž;.-i Alojz, Moškon Anion, Fer-janeič Anton, Brtoncelj Igrisc, llegler Franc, Zdol-sak Josip, Gerdiaa Tomaž. Brezovec Metod. Mlakar Andrija. Sle ven. ki fantje služeči v Zagrebu: Ule An-on. Goričice cb Cerkniškem jezeru; Ju" Vinko Ruše pri Mariboru; Trobec Ciril, Orni vrh°pri Pol-novem gradcu; Medle Franc, Oaberje pri Metliki; Halozan Ivan, Radence-Slatiua; Cobee Frauc Koprivnica pri Rogaški Slatini; Dolenc Franc, Ptujska gora. Siovpnski fantje-vojaki p. p. kraljeve garde: ^mder Mihael, Matež Martin, Jerala Joško, Zabavnik Franc, iJiinovec Janez, Korošec Ivo, Mo-har Jože, Erbežuik Janez. Debelak Jože, Rešek i'rane, Bevc Mihael, Klobučič Albin, škul Alojz, lavorsek Franc, Krmel Janez. .... ^»venski izseljenci iz Brunssuma v Holan-dip: Bas Pavel, Vranker Viktor. Franc in mati, Markoaek Franc in žena, Kozoie Ivan, Gaberšek Ivan m zena, Latušnik Josip in žena, Bošljan Miha, Hode Martin in zena, Zdovc Franc in žena, Kužnik Martin in rodbina, Kos Viktor in žena, Eberle Ivan, Rotar Martin, Kosmač Ivan, Bračun Miha, Perme Ivan, Smerkol Franc in žena. Hrlberšek Jože, Okrožnik Ivan, Južna Leopold in žena IT* Ivan in žena, Senekovlč Ivan. Slovenski fantje-vojaki v 88. pp. v Mostaru; Slovenski fantje iz Skoplja; Resnik Jo.-ip, Sv. Križ pri Litiji; Šipehar Fran jo, Kol; Plszar Bernard, Hraalnik; Zrelič Drago, Sklendrovec. Slovenski fantje v Boki Kotorski: Beg Karel, Toplice; Vodopivec Alojz, Bela cerkev; Zupančič Ignac, Kresnice; Žiluik Miha, Ljubljana; Zore Ivan, Polšnik; Slranjšak Franc, Ptmj; Gomze Konrad, Svetinjci; Frumen Matija, Olovci. Slovenci iz Belgije: Križan Jože, Planine Franc, Javoraik Marko, Strmšek Jože, Medved Ciril, Božičnik Albin, Brunovič Franc, Župevc Martin. A v se c Franc. Slovenski fantje v Podgorici: Dolšina Alojz, Mesojedec Franc, Ponikvar Stane, Ivane Franc, Kuhelj Anion, Gradišar Anton, Jarc Ferdinand, Rot Franc, šale Franc, Novak Leopold, ZakrajSek Jože, Jaklič Jernej, Jaklič Ivan, Grm Fraiic, Kože! Anion,Vintar Franc, Smel Franc, Peme Frane, Papež Alojz, Zakrajšek Alojz, Doles Franc, Zalar Franc, Nužlin Leopold, Novak Ivan, Zabrkovec Ignac, Premrli Alojz, Slovenski fantje iz Ari. teh. zavoda v Zagrebu: Brank Franc, Vodice nad Ljubljano; Filipovič Dimitrije, Ruma (Srem); Žonlar Ludovik, Sv. Duh (Stara Loka); Hrovat Alojz, Jerča vas pri Novem mestu; Ravnikar Anton, Sv. Trojica pri Domžalah; Komidar Anton, vas Klance pri Ložu. Slovenski fantje-vojaki Vi. j»ešadij®kega polica v Zagrebu: Rado Persolja, Franc Dolinar. Josip Kotnik, Josip A vpil'. Alojz Becele, Ferdo Kltuičnik, Franjo Coršc, Rudolf čunč, Grudnik Vinko, Ivun Gonili p, Anton Podlirez-nik. Josip Langus, Rudo-lf šergun in Ahlin Anton. Slovenski fantje-vojaki v Zagrebu: Anton Lazar, Ivan Dahnil:ar, Alojzij Žagar, France Brenčii in Alojz Jalen. Slovenski fantje v Vaijevem: Alojzij Zujec, I.eojK>ld Piletič, Fr.vic Strniger, Aloj/iij' Kaste-lic, Valentin Lupše, Franc Za$. Kristjan Agrež, Rajheuburg; Martin in Vinko Pavline, šktile; Franc Lesjak, Šentjanž; Juiko-vič Anion, Srednji |>otok; Pavlič Ivan, Dobo-vccj Gandnr Franc, Ledi'iie: Kavčič Karol, šent« vid; '1'urk Franc, Mursko Središče; Pušnik Fr., Mislinje; Ludvik in Vinko Gajet, Priigersko; Lubej Pavel. Španiger Andrej, 1 epc-ljuk Anton, Priigersko; Juvan Josip. Vače; Koboln Ivan. Uo. gaška Slatina; Streha r Feliks. Sv. Marliii: Mar-tiin, Ivan, Valentin, Franc iil Jozelu Vrunkar, Sv. Valentin; Trdili Anton, Jožef Podmilšek, Alojzij Novnk. Blagovici!. ' ' '■ ......... 1 ■ ........ ■" Velikonočni ognjeni voz v Fiorencf. Leto za letom rano v jutru Velike sobote še pomika po spečih florentinskih ulicah ogromen voz, v katerega je vpreženih šest parov belih volov. Na tem vozu se dviga skoro osem metrov visoko črno ogrodje, ki te spominja na konice baroških zvonikov, vse okrašeno s cvetjem in zelenjem in zastavicami. Pod tem cvetjem in zelenjem sc skrivajo žice in papirnati topiči za umetalne ognje. Ta — ognjeni voz — se ustavi sredi ulice med glavnimi vhodi stolnice in krstne kapelice. Iz sredine tega ogromnega voza napeljejo skozi srednjo ladjo stolnice žico do glavnega oltarja in jo pritrde tik za Michelangelov kip Žalostne Matere, Ob osmih se duhovščina v procesiji poda v cerkev sv. Apostolov za blagoslav-ljanje vode. Med tem se že zbirajo na stolnem trgu ljudje, posebno domačini iz okolice Florence in pa pisane mednarodne gruče radovednežev. Okrog enajstih se kardinal poda iz krstne kapele v stolnico, ki je natlačena ljudstva, da opravi sveto daritev. Velikonočni psalmi odmevajo od temnih gotskih obokov, pod katerimi šumi kot v panju. S težavo vzdržuje vojaštvo red, tako v cerkvi kakor na trgu, na katerem že valovi tisočglava množica v nestrpnem pričakovanju. Ali se bo golobica vžgala? se povprašujejo zagoreli, močni kmetje z upoin in strahom. Zakaj, tako pravijo, če se —■ colombina-golobica (raketa ptičje oblike, ki jo ob Gloriji vžgo za glavnim oltarjem in katera loti nato po napeljani žici do ognjenega voza zunaj stolnice in ga vžge) ne vname, je to slabo znamenje za letino: ali bo suša ali pa nalivi in gorje bo kmetu. še nekoliko minut manjka do poldne. Vse stranske ulice so že natlačene ljudstva, na vseh oknih se trpajo radovedneži. Ves promet je ustavljen. Tu se nenadoma zasliši zvončkljanje, orgle zabuče, težki zvonovi v Giottovem zvoniku se zamajejo in prasketajoč prileti iz cerkve golobica ter se plameneča dotakne voza, ga vžge in odleti nazaj v cerkev h glavnemu oltarju, odkoder je prišla. Voz pa se začne tresti: topiči pokajo na njem, rakete švigajo kot ognjene kače po njegovem črnem hrbtišču, med rožami in zastavicami, navzgor, počez, okoli robov, da izgleda vse kot ogromna kadeča se grmadaf iz katere veselo sikajo plameneči jeziki. In ljudstvo, ta večni otrok, vzklika ob tem, le par hipov trajajočem prizoru, tisoče Stev. 16 DOMOLJUB Stran iyy glav se vzpenja, tisoče rok malia ob veselem navdušenju z robci in klobuki, vse kol lani, predlanskim, pred desetimi leti in pred stoletji. Iz vseli obrazov žari radost, brezskrbncst, prazniško razpoloženje, v katerem so utonile vse skrbi, vsa žalost. Ljudstvo, ta večni, v bistvu povsod isti dobri in brezskrbni ctrok, ima svoje čisto veselje, ki kipi v velikonočno nebo. Vsaj enkrat v letu! Nad vsem tem pa solnce in petje zvonov, zmagoslavno, nesmrtno petje Vstajenja! Laleč v srednji vek se zgublja legenda o tej šegi, v čase prve križarske vojne, ki so se je udeležili mnogi flocentinski plemiči, ii:e:I njimi Pazzo de Pazzi. Bojni klic zoper najljubšega sovražnika je zbral okoli Bogomira Bujonskega može vseh krščanskih narodov, ki jih js prevejala ista vera — isto navdušenje, ki jih je bodril isti sveti plamen za boj proti Turkom, ki so teptali in mučili krščansko rajo in pustošili Sveto deželo. Po nepopisnih naporih dolge poti se je križarska vojska bližala Jeruzalemu in ga po silovitih bojih zavzela. In legenda pravi, da je bil florentinski plemič Pazzo de Pazzi oni, ki je prvi zasadil na jeruzalemsko obzidje prapor krščanstva. Za ta junaški čin mu je grof Bujonski izročil nekaj kamnov iz sv. groba, ki jih je Pazzo de Pazzi odnesel kot najdražjo svetinjo iz odrešene svete dežele. Ob povrafku ga je pred mestnimi vrati čakalo florentinsko ljudstvo in ga sprejelo z največjimi častmi. Na visokem vozu, s skrinjico kamnov v na rečju, s križarskim praporcem v desni, je vkorakal Pazzo de Pazzi v mesto, ob veselem ,vzklikanju množice, ob pritrkavanju zvonov in grmenju topičev. Tako pravi legenda. In od tedaj so prvorojenci iz družine Pazzi vsako velikonočno soboto vkresali s svetimi kamni ogenj v cerkvi sv. Apostolov, ga je nadškof blagoslovil in so ga nato Pazzijevi na bogato okrašenem vozu peljali po ulicah in ga razdeljevali med ljudstvo. Kako globoko je ta običaj vlcoreninjen v florentinskem ljudstvu, priča dejstvo, da se je ohranil dolga stoletja vse do naših dni, Judi potem, ko so Pazzijevi 1. 1864. izumrli ,n je vse stroške prevzelo mesto- h I II N 0 V C 6 A Strašen požar v Be'i kraiini. Na Cvetno nedeljo, ko je staro in mlado pohitelo z butarami v cerkev, je zadela Zaloko v občini Ribnik na hrvatski strani Kolpe, nesreča, kakršne ne pomni bela deželica narodnih pisanic. Ko so v neki hiši pripravljali praznični obed, sta bila doma le hišni gospodar in majhna hčerka. Ob pol 12 je gospodar za hip skočil v hlev, da položi živini in hčerkica je ostala sama pri ognjišču. Kaj se je v tem zgodilo, še ni ugotovljeno. Najbrže se je mast razlila po ognjišču, nakar je bila hipoma vsa kuhinja v ognju. Iz kuhinje je šel ognjeni zubelj skozi dimnik k slamnati strehi in potem dalje k sosedu in od hiše do hiše, dokler ni pogorelo 28 posestnikom 127 objektov. Nekemu posestniku je pogorelo tudi 150 tisoč Din v gotovini. Nepoškodovano ni ostalo niti eno gospodarstvo. Iz vseh vasi so prihiteli vaščani na pomoč in deset gasilnih društev je prišlo reševat, a večinoma brezuspešno, zakaj ogenj se je širil z veliko naglico in ie primanjkovalo vode. Marsikateri zjutraj še trdni posestnik je bil opoldne največji revež. Le malokatere-mu se je posrečilo rešiti vsaj pohištvo in obleko. Prosimo gospoda bana savske banovine in vse druge merodajne kroge za nujno pomoč težko prizadetim Zaločanom. d »Novice« v slikah — aprilova številka bo priložena prihodnjemu »Domoljubu«, ker za Veliknoč prav radi praznikov nakupiSenega dela v tiskarni ni mogla pravočasno izdelati. d Za nameravano katoliško stolnico v Belgradu je došlo 116 konkurenčnih načrtov, in sicer 62 iz Nemčiej, 19 iz Avstrije, 13 iz Jugoslavije, 8 iz Francije, 6 iz Švice, 3 iz Italije in po eden iz raznih drugih držav. d S 1. majem 1930 preneha stanovanjska zaščita, zato se trudijo najemniki, da bi dosegli nje podaljšanje, posestniki hiš pa so za popolno odpravo. V mnogih, gospodarsko že dobro urejenih državah, n. pr. na Češkem, je stanovanjska zaščita še vedno v veljavi. d Kava in čaj sta se podražila, ker je povišana za nju uvozna carina in sicer pri kavi od 11 na 17, pri čaju pa od 12 na 24 dinarjev za kilogram. Jugoslavija porabi letno kakih 6 milijonov kilogramov kave. Državi bo predmetni povišek torej precej dal. d V prvi vrsti s poljedelskimi vprašanji se bodo pečale konference inšpektorjev, ki se bodo skoro vršile pod predsedstvom banov. d Okrajni kmetijski odbor za prevalj-sko-dravograjski okraj se je te dni sestal. Skoraj soglasno je bil izvoljen za predsedf nika inž. Pahernik iz Vuhreda. Okr. kmet. ref Wernig je obširno razložil načrt dela za povzdigo vsega gospodarstva y okraju. Kol odposlanca v banovinski kmetijski odbor sta bila izvoljena Držečnik Luka iz Janžeskega vrha in Štefan Kralj iz prevalj- ske okolice. Izvolil se je tudi ožji delovni odbor sedmih mož. d Župnija Kamnik je bila podeljena f. Mateju Riharju, župniku in dekanu v martnem pri Litiji. d Z ljubljanskima občinskima kluboma ne bo nič. Notranji minister ni dovolil obstoja dvema kluboma, ki sta se pred kratkim osnovala v ljubljanskem občinskem svetu pod vodstvom g. Ivana Hribarja in župana dr. Puca. d Brezposelna podpora za rudarje. Odposlanstvo trboveljskih rudarjev, ki se je te dni podalo v Belgrad z namenom, da merodajni mkrogom naslika bedni položaj, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo vsled praznovanja šihtov, se je vrnilo domov. Dobilo je v ministrskem predsedstvu zagotovilo, da bo vlada, ki položaj rudarjev umeva, sklepala o posebni brezposel-nostni podpori za trboveljske rudarje, dokler bo trajal sedanji težavni položaj. d 75 letni jubilej kat. društva rokodelskih pomočnikov. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani obhaja letos svoj 75 letni jubilej. Za dan praznovanja je določen 15. junij letošnjega leta. Na predvečer bo primerna gledališka predstava, na jubilejni dan zahvalna božja služba, slavnostno zborovanje in koncert. Društvo vabi k jubilejni slavnosti vse prijatelje obrtnega stanu, posameznike in organizacije. Točen program slavnosti bomo pozneje razposlali. Že sedaj' sprejemamo naročila na »Jubilejni zbornik«, ki bo izšel povodom slavnosti. Naj bo 75 letni jubilej naše najstarejše obrtne organizacije praznik vsega obrtnega stanu. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. d Ali se bo našla? »Poiščite nam legijo gorečih molivcev in požrtvovalnih duš. da bi nam Bog obudil duhovskih poklicev, laiških, sesterskih in katehistovskih, potem bo že tudi Bog storil svoje. Prosite in boste prejeli.« — Tako piše p. Kranic, misijonar v Linzolo v Zah. Afriki Družbi sv. Petra Klaverja. In na stotine podobnih klicev doni iz temne Afrike k nam. Družba sv. Petra Klaverja se prizadeva na vse načine, da bi pomagala afriškim misijo-nom, zato razširja gornji klic preko vseh dežela Evrope in upa, da se bo zbrala četa molivcev. Znanci in prijatelji, otroci po šolah in sirotišnicah, mladina, ki se vzgaja po zavodih, mladi lderiki po seminarjih — vsi ti bodo molili. Kot dnevi velike molitvene vojske je odločenih 9 dni pred praznikom Varstva sv. Jožefa, torej od dne 28. aprila do vključno 6. maja 1930. Naj-poprej vojska molitve za Afriko, in takoj nato se prične svetovni evharistični kongres v prav isti, nekdaj tako cvetoči in sedaj tako temni Afriki! Kot skupna molitev za to »vojsko molitve« velja tista, ki je bila prevedena v 12 evropskih jezikov (in nekaj afriških). (Molitvico dobite brezplačno in v poljubnem številu pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubliana. Metelkova ulica 1.) d Za novega patrijarlia srbske pravoslavne cerkve je bil imenovan skopljanski metropolit Varnava. Preteklo nedeljo je bil v Belgradu slovesno ustoličen. Novemu patrijarhu še ni petdeset let. d Za načelnika Krščanske šole« v Šenčurju pri Kranju je bil izvoljen tamo-šnji župnik g. Janez 1'iber. Odbor je sklonil, da vsake kvatre priredi po eno vzgojno predavanje za starše. Posnemajmo! d Okrajno sodišče pride iz Kranjske gore tia Jesenice, kamor bo spadal ludi tako zvani Bohinjski kot. Tako se čuje. d Dragocene najdbe. V' vasi poleg Otočca v Liki so te dni našli kovanega denarja in srebra ter nakita, ki je star nad 2000 let. Dalje m) najdeni prstani, okraski iz jantarja, srebra in svinca. Najdeni predmeti predstavljajo ogromno starinsko vrednost. Denar jc bil izkovau za časa cesarja Oktavijana Avgusta in jo dobro ohranjen. Latinski napis na njem je dobro čitljiv. Kmetje, ki so našli izkopanino, kopljejo dalje nadejajoč se nov iii najdb. d Vseiičiliska knjižnica v Ljubljani. Gosp. rektor slovensko univerzo dr. Metod Dolenc je to dni izjavil, da poslano ljubljanska licoalna knjižnica- z novim zakonom o univerzah lasi našega vseučilišča. Najbržo bodo že lotos zgradili na parceli lako zvanoga knežjega dvorca (blizu Križank) v Ljubljani za knjižnico posebno poslopje. (i Povečano ljubljansko eickirnnio >o otvorili 12. aprila. K slovesni olvoritvi so je zbrala odlična ljubljanska družba. No-:;' stroje je blagoslovi! sam vladika pre\ >. knczoškoi dr. A. B. Jeglič. Zvečer jo bi! ljubljanski grad sijajno raz«volljon. d \ sesloranski gasilski kongres. ki .-e bo vršil v prvih dneh avgusta, bo nekaj velikega. Računi se z udeležbo 15.000 gasilcev v krojih in s 40.000 tujci i/, drugih držav. Kongresa so najbržo udeleži tudi Nj. Vel. kralj. Od 647 slovenskih gasilskih društev se jo doseduj že priglasilo BO .■ 10.000 gasilci. d Letošnja glavna skupščina bore: v iz svetovne vojne je določena nepreklicno za dan 10. avgusta in sicer no Brezja!'. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. d Romanje nn sv. Višarje bo 20. in 27. julija. Kdor se želi udeležili, naj se priglasi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c- - ta št. 5 v Ljubljani do 1. junija. Vožnja po Italiji in vizum stane 50 Djn. d Točenje alkoholnih pijač rekrutom ob priliki nabora je brez izjeme prepovedano. d Rimskokatoliški cerkveni občini v Novem Sad« je posodila splošna zavarovalna družba Jugoslavija v Belgradu iri in pol milijona dinarjev, vračljivih v V letih. d Društvo za izdelovanje pohištva so ustanovili na Sušaku. Začetna glavnica v znesku treh milijonov sc mora v slučaju potrebe dvigniti na osem milijonov. Zelo pametno; če hočemo vsestransko napredovati, bomo morali izvažati v tujino — lesne izdelke, ne pa neobdelan les, pri katerem v glavnem zaslužijo — drugi. d Odpiranje prodajaln v poletnem časti. Ministrstvo za trgovino je odločilo, da so v poletnem času odprle kolonialne in specerijske trgovine od 6—12 in od 14 do 20, knjigarne od 7—12 in od 14—19, vse druge trgovine pa od pol 7—12 in od pol 15—19. Peki in mesarji prodajajo od 5 do 12 in od 15—20, brivci brijejo od 6—12 in od 14—20. Ob nedeljah smejo biti odprli vsi trgovski in obrtni prostori le od 7—9. ti Bo že. Sladkorna tovarna v Bečke-resu ima 36 milijonov dinarjev osnovane glavnice, pa je imela v preteklem letu nad 22 milijonov dinarjev čistega dobička, kar je vsekakor dokaz, da bi se cene sladkorju lahko nekoliko znižale. d Poslopje zagrebške tobačne tovarne, ki jo bilo last zagrebške občine, jo kupila uprava državnih monopolov za sedem milijonov dinarjev, cl Proračun behrajske občine znaša S70 milijonov dinarjev." d Zagrebški gostilničarji zahtevajo, da pivovarne znižajo cene pivu za 200 Din pri hektolitru in sicer do 25. aprila do 12. V nasprotnem slučaju, da bodo vsi gostilničarji v Savski banovini prenehali točiti pivo. Bomo videli, če bo vso lo res. d Most kraija Aleksandra I.« bodo zgradili meti Bolgradom in Zonuinom. Dolg bo 757 m in širok 18 m. Stroški so proiačunjeni na 180 milijonov dinarjev. Most bo služil osebnemu in tramvajskemu prometu iii mora bili po pogodbi zgrajen v 38 mesečin. d Vagone m raf-in vojne odškodnine je pričela v zadnjem času zopet dobivati v večjem ob-rgu Jugo-iavija o:l Nemčije. ti Zbor Zupanov »o je vjšil pretekli leden v dvorani prosvetne zvezo v Mariboru Otvofil in \oriil ga je 'dr. Leskova r. O sedanjem stanju občinske upravo jo predaval g. iv*roni Gorkič. Sprejele so so nekatero resolucije, ki se nanašajo na nova davčna bi i-mena. Pri volitvah jo bil izvoljen dosedanji odbor z dr. Leskovarjem na čelu. d V sveto dežel« je te dni romalo pod vodstveni srbskega škofa Nikolaja 30 pravoslavnih vernikov iz Ohrida in okolice. To je pi vo romanje pravoslavnih v svelo deželo. d Nemci hočejo kupovati našo koruzo. Nemški poljedelski minister dr. Dietrich je to dni izjavil, da bo Nemčija poslej kupovala koruzo v vzhodnih eviopskih državah, torej tudi v Jugoslaviji, in ne več južni Ameriki, ker poslednja krije svoje'potrebe v severni Ameriki in ne v Nemčiji. d Dva i n pol mesečna deklica in tri mesečni deček -e oddtsla za svoja. Toč-nejši naslov v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dere v Ljubljani, Lipičeva ulit a. d Pn šičejejci! Vnclim prašiči ejcem, »lasti gospodinjam se j liporoca, da si ogli -dajo, če mogoče, še tekom tega meseca vzorno prašičerejo pri g. Janezu Brodarju v Hreslju pri Kranju. Baš sedaj je tam cela vrstu krasnih svinj, ki imajo mladiče. — Priporoča so prirediti poučne zlete v itfrastjo tudi z učenci kmetsko-nadaljeval-nih šol. Obisk jo zelo zanimiv in poučen glede vseh vprašanj, ki se tičejo prašičereje. Dobro je. da se obiski poprej prijavijo. — Kmetijski referent v Kranju. d Redek primer. Pri posestniku Bani-biču v Ponikvah je znesla kokoš nenavad- no debelo jajce, ki je imelo nekake obročke na lupini. Gospodinja je jajce ubila in v njem je bil ponavadi rumenjak z bedakom, poleg njega pa še eno jajce z lupino vred, torej jajce v jajcu. il 5 kozličev je skotila koza Lazaru Vukašinoviča v Mostam. Ker vseh ne niu-re dojiti, so kozličem kupili cucelne in so-daj sesajo kot otroci. d N' Ljubljani so pokopali profesorja in pisatelja g. Ivana Grudna. Bog mu daj večni mir! d V'Ljubljani jc umrl in je bil preteklo nedeljo pokopan predsednik Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne gosp. major Martin Colarič. Naj mu Marija Pomočnica na Brezjah, ki je pod njenim okriljem vsako povojno leto zbral k lepi spominski slavnosti tisoče slovenskih fantov in mož, izprosi pri Bogu večno plačilo! d Kap je zadela. Znani trgovec Herman Bader iz Dolnje Lendave ima sina v Trstu in ga je želel te dni obiskati. Zvečer jevscuredil in je hotel z jutranjim vlakom odpotovati. Zjutraj, ko je bilo treba na pot, je ležal Herman mrtev v postelji. Zadela ga je kap. d Avtomobil jc do smrti potožil na neki zagrebški ulici službujočega stražnika Štefana Sarubola. d Vse je jokalo ... Drvar Anton liaj-šol je v svojima sinovoma podiral bukvi; v gozdu nad vasjo Verdreng pri Kočevju. Pri zadnji bukvi, ki jo je hote! Rajšel še zu vsako ceno podreti, so je zgotlila nesreča, ki jo globoko pretresla ondotne prebivalce. Debelo močno drevo je namreč pri podiranju padlo v napačno stran, kakor je bilo posekano. Na tisti strani je stal Anton Rajšel. JJn sam grozen krik in bukev je podkopaia pod se nesrečnega drvarja. Oba sinova sta nato v grozni žalosti rešila očeta izpod velikanske bukve. Oče je bil docela razmesarjen. Iz lobanje so brizgnili po tleh možgani. Kosti na rokah in nogah so bile popolnoma strte in zlomljene, celo truplo je bilo ena sama velika krvava rana. Nesrečnega očeta sta prinesla domov na no-silnici sinova. Okrog očeta se .je zgrnilo devetero trok ž ženo in vse je jokalo. d Kani je so pripeljali v bolnišnico mrtvega. Dne 11. t. m. so se rekruti iz novomeške okolice vozili v Novo mesto, da se odpeljejo k vojakom. Na enem izmed mnogih voz so rekruti pripeljali truplo mladega moža, da ga oddajo v bolnišnici. Siv ar je bila ta: Ko so se fantje peljali po cesti, jih jo ustavil mlad mož z prošnjo, da bi ga vzeli na voz, ker gre v bolnišnico, a težko hodi. Fantje so bili dobri, pa so ga vzeli. Preden pa so prišli v Novo mesto,, je mož omahnil na vozu in izdihnil. Fantje so hiteli vbolnišnico. Ko so prišli tj«. .;<' bil mož že mrtev. ti S poda jo padel na kaineuita tla gozdni delavec Tine pri Primcu na Bregu pri Liliji. Je podlegel poškodbam. d Z vodo so ga panali«. One dni so na neki hiši v Subotici zagledali slaboumnega človeka, ki je začel streho razdirati. Policija mu ni mogla blizu, ker je metal na njo vso, kar mu ie prišlo pod roko. Prihiteli so gasilci in ga z vodnimi curki ugnali, policija gu jc- zagrabila. Nesrečne« je bil znorel pri nekem trčenju vlakov. Stev. 1« DOMOLJUB Stran 2M PO D 0 II 0 V I N I Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovani naiugodnefe. Posojila proti vknjižbi na posestva, Ml! poroštvu i. t. d. d Pred izrednim sodiščem za varstvo države v Belgradu se ; 'icne 24. aprila razprava proti dr. Mačku in tovarišem. Obtočne! _ okrog 30 — se bodo morali zagovarjati radi političnih atentatov, ki so bili izvršeni lansko leto v Zagrebu in okolici Dr. Maček, bivši predsednik Radičeva stranke, je obtožen, da je zarotnike denarno podpiral. d Bivši avstrijski »feldvebel« Ivan Pire, ki je bil obtožen, da je dal usmrtiti leta 1914. nekega Marka Iliča kot špijona in je bil zato od jugoslovanske oblasti obsojen na smrt, je bil te dni pri ponovni obravnavi vsled pomanjkanja dokazov, oproščen. d Ker je umoril svojega očeta s sekiro je bil obsojen pred mariborskim sodiščem 19 letni Martin Horvat iz Gornje Pristave na 12 let in 1 mesec ječe. d Zobni atelje Boris Stoka v Litiji sprejema od 9 do 12 in od 2 do 7. Dela solidna, cene zmerne. d Bolečine in tiščanje v želodcu, za prt/e, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz - Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špeci-alisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. d Živinski In kramarski sejem v Št. Jurju pod Kumom bo dne 25. aprila na Markov dan. Gospodarska in gospodinjska izobrazba (Velikolušku okolica.) Medtem ko se pri Lužarskem klancu vež-bnjo v pletenju šoli odrasli, >o si pa januarju in februarja gospodarji in bodoči posestniki nabirali in vcepljati praktične nasvete zu obdelovanje zemljo, zu nego živinoreji', sadjarstva, perutuMiarstvo, daljo pil prvih poinočkih v nesrečah na k m e t i j s k e m t e č a j u v Velikih La-ščah. Bila je že duvnu /olja gospodarjev, da bi linieli priliko slifiati nauke in nasvete iz vseh panog gospodarskega udejstvovunja. In tu žel ja se jim je letos izpolnila, ko so banska uprava iu gospodarske institucije priredile dvomesečni kmetijski tečaj. Ob pomladansko lepih dneh so se zgrinjali možje in fantje v trg in z zanimanjem poslušali ie sledili predavanjem gospodov strokovnjakov ing. Eiselta, Sku-bicu, (.'ometu, okrožnega zdravnika dr. Milie-litseha, živinc-zdraviif-ka iz Kočevja, dr. \alen-čiča, jereba, Illadniku in gospoda srezkega poglavarja. Tem potom bodi vsem gg. predavateljem izrečena najlepša hvala! Istočasno z vršitvijo kmetijskega tečuja pa marljivi delavci za procvit iu prospeh gospodarstva niso pozabili, da ženski svel nu jno potrebuje tudi globlje izobrazbe. Ustanovili so gospodinjski tečaj pod vodstvom priznanih iu izkušenih strokovnih učiteljic gg. Beninger-jeve in Okornove. Pa je vedno križ s prostori! Tnimoinu so se deklela oglašala, a sprejetih je samo 22. ki pa so se z vso vnemo poprijele in oklenile teoretičnega in praktičnega pouke. En koš raznih novie. (Iz Cerkelj ob Krki.) Češnje so z marelicami in breskvami vred že lepo odeveteie. Pregovor pa pravi: »kakor češnje, tako trta.« Bo torej dovolj in dobrih češenj in tako tudi vinskega pridelka, če ne |,o — seveda nesreče! — Lanskih pridelkov, zlasti krampi rja in vina, mnogi lie morejo prodati in ga ponujajo zn vsako eeno. Krompir bi vrgel svoj denar, če bi gu prešiči pojedli, a za vino je težje. — Na tiho nedeljo smo imeli v svoji sredi pomožnega škofa g. dr. Iložinaiia, ki je prišel posvetit nove bronaste zvonove, a je obenem presedel nad 11 tir v spovednici ter imel tudi tri lepe pridige. Popoldne je presvetli sprejel v mladenišKo Marijino družbo 38 niludeničev. Družba šteje sedaj 150 fantov. —• Zagrebški nadškof je ta dun obiskal oba ljubljanska škofa in sicer prevzvišenega doma v Ljubljani, presvetlega pomožnega škof« pa mimogrede tu pri nas. Navzoča duhovščina se je dala z nadškofom in pomožnim škofom sli- kati. —■ Prvi mrlič, ki so gu spremljali novi zvonovi, je bil mali lonček Jurečič iz MruSe-vegu. — V Mraševem se pripravljajo, da dozi- > dajo cerkev, ki že par let čaka napol dogotov-ljena. Ker bi ta nekoč le mogla postati župan cerkev, je prav. da se Mraševci 7avzorno z vsemi močmi! Korajžu velja! — V Krški vasi imajo dovoljeno, da si postavijo novo 4 razredno šolo. Pa bi še vse drugo šlo, samo denarja lii! — V prvih treh mesecih tega leta so ljudje v tukajšnji hranilnici zamenjali za 80.00(1 Din tujih valut. To pomeni dvoje: velijo naših ljudi je na tujem in ljudje vedo, da v domači hranilnici menjajo najbolje. — Žnpeča vas se je močno začela zanimati za zložilo zemljišč. Pametno je to! — V dvorani je bilo v zadnjih tednih: tri dramatske predstave (enkrat'so gostovati Brcžičani), en koncert pevskega društva iz Krške vasi ter krasno uspeli materinski dan. Da na materinskem dnevu, ki ga je vodil g. učitelj Peterim in je imela govor gdčna učiteljica Mozetič, niso smeli sodelovati šolarji, se nam zdi lieumljivo. — Zadnjo nedeljo v hmrcu smo pokopali tukajšnjega rojaka-sedmošoka Maksa Zorko. Srčno je želel (»stati duhovnik, a Bog je sklenili drugače. Žal nam je vsem, a v božjo Previdnost ne posegu-nio — Pred 14 dnevi sta bila naš g. župan in obč svetovalec Mari-nček v oni deputuciji z Dolenjskega, ki se je oglasila pri g. banu radi elektrifikacije. Kakor bi Gorenjska brez elektrike ne bila to. kar je, tako tudi zu nas Dolenjce pomeni elektrika silno važno gospodarsko vprašanje, zlasti z ozirom na možnost tekmovanja z drugimi pokrajinami. Delo naših deklet. (Sela pri Kamniku.) Proslava »Materinskega dne< nam je po-zala, kaj more ustvariti pridnost naših deklet Že dopoldne so pokazale svojim skrbnim ms ulicam premnogo — zares lepili, dovršenih ročnih del. lil čuditi se je zlasti ouiuv ki so s« prvikrat ba i i le s takim delom, pa tako lepi. izdelale. Iu njiili vztrajnost! Čim slabše je bile vreme, v tem večjem številu so prišle k tedenskim dekliškim sestankom in to — iz -treh — celo iz štirih fara: iz selške, gojžke. šmartin-ske in vranjepeške — po številu skupno 42 Ob pogledu na razstavo se je marsikateri mamici zjasnilo o-ko. saj je videla dela svoji hčerke, mnogim se je izgubil morebitni predsodek glede sestankov, kajti spoznali so: kjer se more napraviti toliko lepega, tum je lepo.' In zares — lepo, prav fletno je bilo pni sestankih! Petje, smeh. čitanje in razgovori — vse to je našlo č-asa in prostora med resnim delom. Popoldne pit je bila ljubka in iskfena prireditev s 11 točkami — vse v čast in hvaležnost dobrim materam! — Nedeljo po prazniku so iinela dekleta poslovilni sestanek s čajanko, nato pa so se šle v bližnji gozdiček igrat, ker so bile razigrane volje. Licencovanje bikov v novomeškem srezn. Liceucovanje bikov v novomeškem srezu se je vršilo dne 31. marca v Novemestu za novomeški sodni okraj, 1. aprila v Trebnjem za trebanjski in 2. aprila v Žužemberku za žužem-berški sodili okraj. Licenoovanilh je lnilo v Novemmestu 32. bikov, od teh nepotrjenih 5. V Trebnjem 27 bikov, od teh nepotrjeni 3 in v žužefiiberku 15 bikov, nepotrjena 2. Največ točk so dosegli v Novemmestu sledeči lastniki bikov: t bik kmetijske šole na Grmu najvišje število točk 30. drugi bik iste šoie-29 točk, 1 bik Ivana Žefra-na iz Gotne vasi, 1 bik Ivana Nardina iz Sel pri Toplicah po 29 točk; bilji Rofliič Neže iz Tomaž je vasi, Jakše Jere iz "OrchonMcc, Pavlic Antona iz Orfthovice, Zagore Franca iz Smo-le-nje vasi so dosegli po 27 točk. V obče je bil materija! še dosti dober. V Žužemberku jc dosegel župana Ivana Šinkovca z Anibrusu 1. b;il 30 točk iu to je • 5' VSI VI cen'eni odjomald. ki ste nas že ubijali, ste GLASNE PBiCe o iz -edno dobri kvarteti i« nizki CS&II Pevtlev STANDARD piuca stb. (l-i lo bila zadnje dneve uufa prodajalna vedno polna in smo bili prisiljeni njnrosili SSbf »a« OTUOSKr, v ra'.nih bnrvali In lati od Din 411'- do 711 - ŽENSKI, (-rili ali rjavi.......od Din 1(10'- do 110'- ZENSKT na špango kombinirani . od Din 150"- do 190-ŽENSKI razni, moderna oblika • . «1 Din 16(1*— do 20(1.- MOSIU polfievljl, črn! .......od Din 110'- do 180'- MOSICt poicevtji, rjavi in kombln. od Din 150 - do 200-MOSKI razni, modernaobllko . ■ od Din 170'- do 210 -pole« teh v«st razprodajam« še razno obutev po izredno »XKIker je v našem Interesu, da se vsakdo posluži te velikonočne phodaje. To priliko Vfltn nudi samo naša detajlno prodaja čevljev znamke »STANDARD" tov. Cm* Pollak d. d. Ljubljana, DunajsRa cesta 23 Stran 202 D O MOLJUB Stev. 16 Mjtcijž iai. v " - »vi- Vite-riU: e '■'" r:.j ■» -. I.T: : t o' k ■■ - oe-p-ti* -i iaVi ptC:r Žtiw«!«:i ts rB£t2k> šsev&> 1 ,vo*. Ž... .^.i; - - s. : * mi 4 icie »••tllfv-O«' r k": - - st S.-r-- t\rmi " j-i * - •- k-o^er z.- in u.. i-eč ji ! o ;s >»7* iiaje S> Kr-J pri L.:... Ti I&i rvi J t ?:. • eSE ieb TSuUt. »n ptKKaili ii cni-.- • i!.:-: ; ii »i- r.'M3t ;■.- - t » • r::: ; :• nisr: ,.r. - • < TKM.7I.TT 1 1; ~ • • .: v. • jsau ■ Ivi- >:■ —a * '- £« -ji L: ■ :: t:; ^■'»a ««-11 ■ K'"; 1.1 •»:•!! t '»»(K ' 4.: r * firnsuih/ firm:: J i' J r "M I l n j .--i-aiu.:"'.! — Ss-! j« mai - r - <: 1 - 3ir 's;i r. ■ ■ . ceilcik k:i>j-: .o:. : tet i r- - Zenici is : a iK-pres k r> Zaradiic-t kapeiee sm..:. ;■>: .i t zijeiTErvsi -i,,,:,-!■ skv.-.iV: v-a-afr pndaSiie Ju i i> pos$s »»TClia I Lji: ;JL k. . slačfcrE Tocrc-bf- IK- rodš tJ: dala trei-ne Uii V ovije Tli -V. - - . ■ii 4ia "i- -a ka' iSt> deic t r -i. '■ T;t : ! :»o.. V . - dosKvfB ' Ii > - - " kttsmatkrr 7c:.tai-iaaaii-15 dclavcresi clcV^i .. m \ -tet« brac^uni -t- je >■■:■ ~ V "* . ,-v T=r'IH ^... r IV-- i ;; v -. ; ; v ■ ■■ r L s — af r-j—ri.;":1 ■ n. ftfi. i- t:k ti-•;■ k-- ; 1 : v.-;, t - tr-kiin-i ?i u—; :!r: drek jr.i pririrai lia rr ■ _ Tu i? Iteljn r-fc jc i,n: - po:rr-. e .»-'ir ii ;.-?čjctt cik .» :. r,- r: s:- i/-ir ■ ~rzb i * 5v-r ^ ; ' L " " ut£j y. .. t i- , . - . sjieiii.; k:,:. .. . , «a?os".: Jt- wL J-'. ^ :4l :vSk> Ilfi-i. l-l-i-i L T^ 1.,. • i ,( -, i-i. i:irsi.*ri. ii > v^; ... . ■ i- ■. • - " . _ iii:- ■ ' i Ii. - t g®:::.t ŽTT>«£ i - •• • >firr r Vi- i;.=. -- ^^ L " P«.".: .Bi ; --i r f btnt šridi t msvam P J f It«! Trii', i«-—- jJ, ■ an. ?<3.: .E^v-ci ri,- c~i ... tf-riict ssSiiK-T",?."; i.:" ,-.2, T.t j n ■ - X II 7 ■ i i i. . J .... , ... ti *- u-Tri-š. :je; ^ .7 ;.- - .i.,. trf c. . .. «iii,si. I itii ItiVjs soattit;!, iKVTi-i^ ( r» Trna!. .. ? T "'•••<•• 3W. ki !<■ Bi-.ili.aJ £ fc* ^rš- šv-ii.;-,-si.; Ja^la, 4 u, " M-."--; .-t • r.iv" orre o&j«k«. , hri»Uici - ;„- .v«!". !t-k,m Cte»H tfWa:. it ooin^.vtl^ i.-, M» TT:i ITUK-U ; c t jtar.koiB _ CVesie: >?» damai-im kmetij- ■. ■■:(■ v korist . • iKisraJili je ., f i ' >'•'• : r.i p-. -k-tice J nniu bj Bng le-i. bn in.li ne--csn šifii ki jo je oiičina ... ii.lske^i odboia. je ■ > : Mi: -i- \;cli ^.^njo .r r .-.e ho i.' ifoJilo » ii da h lo imeli ve; V-.-k:?. P -ebno li-ia V 1 -I-t !.••.%. !'ro-'■< " . .. -n * 01. h . iei ie "«W din. kjer se je 4 *«■> iiibi m«« v Ore!j .-■i' Di.rraffifl je fcik> r, i. r -. \- re1:koooc-m Orc'»:ni; aonz^rjeM bur-<-■ i; n T.-a Ne ki'H i je ni ' . nedeljo rtf n k« so jo »•-l") "ke Marijine dru?be 5 F' '-ii-ietj dru>tvn. ii n s Veri :>(*n i^anedel jek v ' ii n«kar o-^rarjaioo m li - : u Meie. ««e»-v». Trf i/ u i *■> ! -n.-r.la i Gafcrrjeiih ■ 1 -.ri evam. •e nov ie 1. 1922. " 1 -••i t'-.. - C: ; ' f- -1 ,1 Jiii;.! .. a -"- t. <-rlu k' sta to / " T!''"V?-'n 'i-nje 1 n IT':::1 rerk.-morni vaeb delili »vela, lako se je nas ie tudi !(,'•„; selilo lepo Mevilo slovenskih fantov in niuž ki "a' večinoma lajjcsleni v omenjenem rudniku ' ItuiK je že jako razširjen in globo«, giemo pa seveda ' Se na globočji dol. Kakor trdijo učenjaki, , zemlja okrogla; potem ne bi bito izključeno nn bi nekoč prebili čez to kroglo rov morda prav k lam pri iMrni peči. Pričakovati je. .la bo poleni ludi vožnja v Kanado mnogo cenejša Porcčanio V am, kako »e tudi drugače gj|) Ijemo tukaj. Ustanovili .-1110 pred kiatkim .K-e (|™" Stvi in -i ijr Kranjsko slovensko katol - :o pr,:Ij>ur. 110 .ednoto in Pevsko diuV.vo. Prvo nam nudi po! meč v primeru ntsreče in bolezni. Pet-k , t P r uSt vo na-obfudu- \tl O » ? W t* selence*. Ii F r-je. - ■' . ■ -, j;. --ads-^taosii ii ■ «T-Tr \ r• f rn crx r— ' - -t .. d-c ip .31 i--'' T " : '.H. (5 JL-^i . - : s i s .11-i. . .-i v » " š»» «• ver e Ktrik Ms V,-? Bi,1 Fr K« isk AB:.-B. rif is i.« s.-;.: s- r - _ E^psackofan. 1 ' '- >- • ;r 'e m. vern onci^iv a » Te d iili dfia r in;- de f.uo icpasleaj j.ri ^ ri 1; .ar o* ince e raisi ii.i»;-. h i.-- r - bf-e fc-i pr;v.ri-—s; x b: denf ns sira« t" « »'»a. Te;-.,-. rd Vraja ' -- - ~ e» B! »wj isnuHvPga jerika - • ■ - s- * i.-it "epa \reme. ^ p-^rl tort «Dfcc iu ma, ■--:•?■-- -i is-or• ?ff trsT.- ke Mimo _lc-k;v-re Pinjkih te^liodi; ijiic: Irebsif icJtrn. Kr-Nko; t -:sV! jt-ri F~*m>t in kisede. . , »t=s.-.jan» 'skrene p.jdr:ve vara fcthieiiem ■r. auif tram -Pcmt^vim- ij na ci-a -"- Resi s*. Pred irslko dobo ie .u V dftffi.-riCi meiTC-d«. Pred so pa «.-•-: -irfr ,: of.b,i®rs:-,i; bakrf. rists in rsasi --n^e rede Ti kaiar mleSi stu kranjskega M.«it-et ie p,-> nam pa daie rarve>lrila nam in ljudem druze rodnost i. Kadar vzdignemo kakšna tuji i obči joi postajajo poslušajo ter -prašujejo, ka; in odkod ta nepoznani narod, ki tako lepo prepeva. Zalo smo Slcvenci pri lujeih jako pril.ubljeni. še eno grdo napako ima ta krani>ki Jauez tudi tukaj; kadar >e ga mil, oacuka. r.-1 pakaže -vojo korajžo-. začuje se Auftiil:~ . zatem na slede tepež, kri in klobase. Pozdravljamo Va- še enkrat ter Vam želimo ves?le VelikcilOČne praznike. Avbar Ji ško, l'e. čarič Frar!-. Dngovon Jciko, Oregorič Jože ii Rus Frank. Eveleib. Mina. U. S. Ameriia. Večkrat čiiici kak dopis > Domoljubu ; posebno iz Kcn:de se vedno kdo ogissi Kikur vi-dim. so tudi tam dflsvske razmere bol. nestalne. Tu v Združenih državah se ofc-tajo 1» • t;i f?si, kot so Na !;s>?e ljudi brea dela. tovarne zspirajo, s tem pa se tudi delavcem zapre delo in zuluidt. V našem m-s-ecu obratujejo trije rudniki; z--rs -rnih j- >..r t:s:{ mc-ž. plsče nitk". : - i pitna pa prrt vrjaška. Skoro «?*Jnji dan droiafe. tako da se ,'' c-t) bela. da bc-mo imeii predn-bie glave, če iximo hote'i obraniti vse v spc.miriu. kar 11-m zipot e k). Vzrok temu je veliksnska br^zf -elncst. : Bl:ža se spe mlad. Pri ras U:> sv. Jurij že v jelen a. ko bo Iu v tej »ibir»ki MjEaes -.i še vse v • t-cis s-.iaajn. Tu zičae zeler:- .. š-le -redi junija, ko v starem ira.u ie kose brus Kako.- se sigi. prirrav"j«jo naši ljudje za poleti; ii!e< v Jugcsiavijo. V daafš-.jih rezmerah to b: r1 vs~iiogir. ker sc, «kr:msie piafe. draginia f« vel'ktnsi? Ž-eiša j;m veselo zabavo t njihovih rojstnih krajih Ž<«;3io ttthtr in veseie praznike či{a!e-;eiri >DcaDo!joba-. poaebso pa svojim draem. Skotiia Jc>n. Vfsei Akjz. Peterim Mate«, Lovšin Frank. Strah John. fe. Ta}» je. da se še precej is.-a.a. samo v koiarec se ae sme preveJ clob. ko gledati. Nahajanso se na raboiner. koncu Karale in delamo v jireroojiovnikih. ka4;or vc-tina Sovenrev. ki se nahajajo i Kaoadi. smo srečno pnetaii. Ni fcila baš preslaba, cjiroma prcninla. Delalo >e je pciHmi bolj »iabo. oziroma se deli še sedaj samo S do 5 Jni r.i tt-Je.i. Želim3 vsem čitsfeiiem. rr.aneem in sorodnike® pjsebno pa dekletom vesele velikonočne prataike. Smole Anton. Rebolj Franc. Mirna: Lavrif Ak.vij. Levslek s. eS.lraHi-a: Kaste'i.- Aston. Vr' R"» Alos. IVkojni.-a; lVvh Frank. Trebr, J.unšek Frank. Trbovlje: Juvanc Frank. Cikata: Proceniir Frank. l.,-s\ev<-,-; Ancfia in Frank Sopnik. Idrija iltnlijal; \V11tej ianet, Vid i kaiaede. No\a»Ja mine. Qucbcc. ■■ >'- »ivkiai riiiinhi dopise naših r0" jakov i.> I.i.nih nasrUiin. iito uaj tu.-ii Pe .»ost.ij.im let nekoliko -^vpišem »aV življenje-1 ukaj v,- nabaja ie pevrj leno šteti! nasili rojakov /aio vo je naša »aselJtina rnamo 1»; večala 1 „ se H> danes sliši ali«ab domači »j\i»o t zadotoll- Ke: stvu toda nekaj 'e "" v vsakem srcu, iu to je misel na rodno grudo knkor smo slišali, je v t_,ospote Cerkve in si je pridobil častno ime med vsemi farani. Končno pošiljamo srčne pozdrave m želimo vesele praznike vsem fantom in dekto-tani očetnan in materam, ini sploh vsem bralcem' Domoljuba«. Martin Vidctič. Suliov; An-f(,n Slu l iha. Sulior; Frank Pecurič, Curile; jvan Snoj. Ljubljana; Atitoniju in Ludvik Sop-fič, Anton Brodurič, Josip VVeiss, Frank Mehak, Metlika; Martin Gosencu, Martin Vi roda, Ni,ko jlorviil. 1'adovica: Anton štefanič, Priinostek; 1'iunk Perhaj, Frank Strnad, Josip Grnndovec, Janez kostelec, Dobro polje; Frank špendal, Miru« peč; Janez Bajuk. Križevsku vus, Anion Govcdilik. Jože Dragovan, Lokviea; Josip Caiuhič. Frank Vesel, Josip Vesel, Jakob Mo-tlic, Anton Bartol. Loški potok; Josip Aubar, Mirna peč: Josip Koplenik, Mirna peč; Barbara Pelhišič, Drašiči; Josip DejaJs, Ribnica. Radio. Vsak delavnik: 12.50 Reproducirana glasba, I", časov na napoved, berza, re prodne. glasba; t"."mi I/ današnjih dneviuikov; 17.30 Koncert Radio-orkestra. Četrtek. 1". aprila: 10.30 Zgodovina procesije in Cvetno nedeljo I. 20. Večer katoliške cerkvene glasbe: I. Stolni cerkveni z,bor poje pol vodstvom kapelnika Stanka Premrla post-ne pe-.nii. II. Zbo-r ljubljanskih bogoslovcev poje Joreinijeve žalostinke. 111. llnvdn: Sedem De->etl. izvaja lladiio-kvartol. Peterk. 18. aprila: II. Versko predavanje, dr. II. Tnminef. 11.20 Jerenujeve žalostrake. J l-4'• '/.golov ina procesije na cvetno nedeljo II. Sobota, 19. aprila: 16 Prenos vstajenja iz ijuhlj. stolnice. IT Reprodnc. glasba. IS Prenos zvonenje i/ trnovske cerkve. 20 Prenos iz Bel-% rti (In. Nedelja, 20. april«: 10 Prenos cerkvene slaslie i/ stolnice. 10.50 Tedenski pregled. II Koncert Itudio-orkestra. vmes pojeta gg. Janko in Molir.no. 13 Reproducirana glasba. 15 Velikonočne recitacije. 16 na eitre igra g. I.oske. I" Koncert Radio-orkestra. 20 Koncert godbe Dravske divizije. Ponedeljek, 21. upala: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. t(i Versko predavanje. 10.20 Kuj se učimood čelmlov, kmetijstva. II Koncert Radiov orkestra vmesne speve poje g. Pavtiž. 15 Velikonočni popoldan v Gurjali — prenos. I" Kuharjev šramel kvartet. 20 Brandl-trio. šlagerje I>"je g. 1'remlč. .. Torek. 23. aprila: 18.30 O telovadbi deco. " Italijanščini). 19.30 Ruščina. 20 Prenos iz Zagrebu. p ,S,r('<1!1- ->4- aprila: 18.30 Otroškii kotiček. 19 oitobe I/ slovenske literarne zgodovine. 19.30 rraitenščjna, 20 Klavirski večer g. Marjana Li-povskn. 21 Koncert Radio-orkestra. PO SVET« NAZNANILA. Blagoslovljene norih zvonov. (Nova Oselica.) van, ^ P®tek pred Belo nedeljo pripeljemo iz li-.,„„ v st' Vldu nad Ljubljano dva nova bronasta il;,,""1* ki tehln 405 kg in srednjega lezo 711 kg; velikega težkega 1771 kg pa že mamo. Blagoslov bo izvršil presvitli škof dr. Roi-,() ',"" «'lo nedeljo. Slovesnost se bo začela ob ,h'f«,°m° e * sv- inaSo in cerkvenim govorom tol»,i g,a. škoia' Zvonove si lahko vsakdo že v livarni v št. Vidu nad Ljubljano. llml" ""silno društvo v Ponovi vasi pri Gro-PooolT Pnredi na velikonočni ponedeljek ob 3 Prosil-u Vrt?° veselico z bogatim sporedom v . riiai.t" ianeza Sipelj v Ponovi vasi št, 11. £ gasilstva vljudno vabljeni, prosi) rOT?ica' Na velikonočni ponedeljek bo S društvo uprizorilo ob 3 popoldne "konoeno itfro »Vstaj*nje,. Vabljeni. Katoliška cerkev. s Razno. Za škofa v tirolskem Brik-snu, ki pripada za enkrat Italiji, je imenovan semeniški profesor dr. Geifiler, po rodu Nemec. Nov dokaz popolne nevdvis-nosti sv. stolice. -- Papež je imenoval nedavno mons. Olaf Offerdhala za škofa na Norveškem. Je prvi višji cerkveni dosto-janstvenih-domačin. — Na Angleškem se je izpreobrnil protestantski pastor Peter Walter. Postal je katoliški duhovnik in javno na prižnicah preklicuje svoje prejšnje zmote. — V vatikanskih krogih se govori, da bo papež odpotoval koncem tega leta v Padovo, kjer bo prisostvoval veliki svečanosti 700 letnice sv. Antona Padovan-skega. Italila. s Razno. Po 15 letih se je oglasil s pismom iz Rusije Ivan Pavlin iz Ravince nad Grgarjem. Živi v bližini sibirskega Omska. — V Goveku na Ledinah je umrla 65 letna žena gostilničarja Neža Bogatajeva. —■ V Pedrinjah nad Rihembergom je preminula gdč. Ivana Joganova. — V Šmarjah je izdihnil dušo Milan Anf, bivši tajnik.' Indija. s Posledice (»andhijevega proglasa. Pisali smo že, da je nastalo med Indijci silno., gibanje proti angleški nadoblasti. Na čelu tega gibanja se je postavil Mahat-ma Gandhi, ki je najprej opozoril indijskega podkralja (Angleža), naj napravi konec izkoriščanju indijskega ljudstva. Ker je dobil Gandhi nezadovoljiv odgovor, je 12. marca začel agitacijski pohod po deželi. Pri tej priliki je Gandhi naslovil na narod proglas, ki pravi med drugim; >Pod-kralj je imel priliko, da naredi mnogo dobrega. Sedaj je prepozno. On zastopa narod, ki se zelo težko vda in ki se nikoli ne kesa.. Angleži ne spoštujejo drugega nego silo. Angleži opazujejo lahko z največjim zanimanjem boksanje (boj na pesti) in se cele ure ne utrudi. Nori ob navdušenja pri nogometu, čeprav se pri tem lomijo rebra in noge. Anglež poskakuje od veselja, ko se pripovedujejo krvavi vojni dogodki. Od milijonov, ki jih sesa letno iz Indije, se ne more ločiti, naj bodo razlogi, da se Indijci ne smejo tako izkoriščata, še tako prepričevalni. Edini zakon, ki ga indijski narod čuti nad seboj, je volja angleških uradnikov, edini mir, ki ga narod pozna, je mir državnih ječ. Indija je danes neizmerna ječa. Zaničujem angleške zakone in smatram za svojo dolžnost, da zlomim ta grdi »mir«, ki pritiska na narodovo srce in ga duši, ker mu manjka svobodno dihanje.« Po tem pozivu je šel Gandhi v par sto kilometrov oddaljeno mesto Jala- n Planinska goni. Tistim, ki bodo Sli na Planinsko goro velikonočni ponedeljeik s skupnim seznamom, se dodatno sporoča, da morajo ta seznam romarjev dati vidirati obmejnemu komlsardjatu na Rakeku in ga potem pri prehodu državne meje pokazati italijanskim stražnikom pur ob morju, kjer se nahajajo državne soline. Kot protest je Gandhi zajel iz morja vodo, potegnil iz nje sol in jo razdelil med prebivalstvo, kar znači neupoštevanje angleškega zakona in upor proti angleškim oblastem. Angleži so zaprli nekaj Gandhijevih agitatorjev in tudi njegovega sina, samega Gandhija pa puste za enkrat na svobodi. Ganrlhijevemu gibanju za neodvisnost se pridružujejo zlasti komunisti, ki imajo seveda druge namene kot indijski »prerok«. V Kalkuti je sklenilo 10.000 dijakov stavko, da podpro Gandhija. V Bombayu je 1000 prostovoljcev prodajalo prepovedano Gandhijevo sol. V Lahori je 10.000 Indijcev korakalo po mestu, pojoč revolucionarne pesmi. V Bombayu je bilo ranjenih več oseb, ker so eksplodirale bombe, položene na železniški postaji itd. Nekaj je gotovo: v Indiji vre in nihče no ve, kaj prineso bodoči dnevi. Drobne novice. 10.000 glav živine je pokončala zadnja velika povodenj v Franciji. 2 milijona 760 tisoč dinarjev je daroval angleški kapitan Rouston nemškim invalidom, »ker je tudi po njegovi krivdi kakšna družina nesrečna :. 2 in pol milijona priimkov hočejo ma-djarizirati na Ogrskem. Palačo za 24 milijonov dinarjev so postavili češki socialisti v Bratislavi. 1800 telefonskih zvez vodi v Vatikan. 1 milijon 150 tisoč Amerikancev pride letos na izlete v Evropo. Smrtna avtomobilska nesreča se prigodi v Ameriki vsakih 17 minut. Uporno gibanje v Indiji se širi. Do krvavega spopada med invalidi in vojaštvom je došlo v romunski Bukarešti. Strupeni plini so se vneli v rudniku Monsa v Franciji. 15 rudarjev mrtvih. Pri brzovlakih med Rimom in Parizom bo na razpolago potnikom tudi kopalnica. 45 jezikov je govoril Emil Krebs, ki je umrl te dni v nemškem Berlinu. Nov petrolejski vir, ki daje na dan 1000 ton surove nafte, so odkrili v Rusiji. 80.000 uovih stanovanj bodo zgradili v Parizu. Nemško potniško letalo je na povrat-ku iz Anglije zgorelo. Štirje mrtvi. Republikanske demonstracije so bile v španskem Madridu. Davke hočejo zopet '/nižati v Franciji. Hude nevihte divjajo v severnem Atlantskem oceanu. 20 besarabskih poslaneev je izstopilo iz romunske kmetske stranke, vendar hočejo podpirati Maniujevo vtado. Berlinska policija je zaprla komuniste, ki so imeli tajno tiskarno; med njimi je tudi nekaj uradnikov sovjetskega poslaništva. 10.000 bivših nemških vojakov bo obiskalo bojišč« v Franciji in protestiralo proti vojni. Vodstvo avstrijske krščansko-socialne stranke je odložil bivši zvezni kancler dr, Seipel. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Lurška ozdravljenja. Od 1 1892. pa do začetka svetovne vojne je bilo glasom Urada za zdravniško preiskavo v Lurdu 4400 čudežnih ozdravljenj, vsega skupaj pa se računa do 17.000 ozdravljenj. Ozdravljene so bile od 1. l»o». do 1908. sledeče bolezni: slučajev jetika..... srčna hiba . . . itcžne bolezni . . otekline . . . . rane..... rak ...... bolezni v členih in kosteh . . . , 747 50 38 111 45 25 320 Živčnih bolezni (padavice, nevrasteni-je itd.) je bilo ozdravljenih v letih 1892. do 1904. samo dvanajstina vseh ozdravljenj, od 1904 do 1914 pa samo trideseti del, danes pa jih zdravniška preiskava sploh več ne jemlje v pošte v. Kar tiče načina, kako s: czdravljenja vršijo, nam zlepa ne ve povedati zgodovina človeštva kaj podobnega. Tudi način zdravniške preiskave ie izreden. Ko se dogodi kako ozdravljenje, tedaj so hitro določi gotovo število zdravnikov, da piogledajo ozdiavljenca. Najprej preiščejo zgodovino dotičnega: proučavajo vso spise o bolniku, zdravniška izpričevala, istovetnost osebe, pa jeli res nastala izpre-m< mba, kaj pravi bolnik sam itd. Ko se vso to izvrši, tedaj se prične v veliki dvorani razprava zdravnikov. Tu najdeš na stotine zdravnikov vsake vere, vsake narodnosti. Vsakdo sme svoje nazore svobodno povedali. Vsakdo sme ugovarjati, vsakdo na svoj način sklt pati, slednji se trudi, Sa je spoznala starica. Kri, šin-i'"0 Je Se bil'° v izstradanem telesu, ji je do"" V ,iee' °Priien,f>j°e se ZIC'U je šla (lična dobra - koliko s Gospod Hudi,« ga je ogovorila in vsa se je tresla. Gospod se je oklenil in jo srepo pogledal. Gospod Rudi,« je ponovila in dvignila roke izpod rute proti njemu, »To je že vendar od sile; toliko, da me ne tiče ta ženska,« je zamrmral skozi zobe in je hitro odšel v vežo. »Nič me ne pozna več, je pomislila. Je pa še vedno vihrav in prevzeten.« Šofer je stopil k ženski in ji dal krono. hrato je prijel gubernal in se odpeljal. Kam? Da bi se odprla zemlja in me objela _ se ji je spet vzbudila želja. Pa saj se noče. Tudi zemlja ne mara starega človeka. Mladi mrjo, kar na lepem, žene, možje — in za njimi jokajo. Stara ženska -- sama — o, nobena suha veja ni tako odveč, kot smo me. Toliko smo jim stregle, jih toliko prepestovale — oj, še vse druge reči so zahtevali od nas, ko smo bile mlade — in sedaj smo suhe veje. Pa še slabše. Suhe veje se usmili sneg in jo odlomi. Nas ne mara ne zima — ne zemlja — nihče. Tesno ob zideh se je plazila po ulicah. Ljudje so hiteli mimo nje. Živa reka življenja je dre vela po mestu. Nihče je ni pogledal. In če se je kdo ozrl mimogrede nanjo, mu je brala v očeh: Kaj hodiš na ulico, da si nam v napotje. Doma bi bila ostala. Doma! Kdor ima dom, naj ostane doma. Moj dom! Saj ne vedo ljudje, kako se prebiva v podstrešni izbi, mrzli in vlažni, kjer so gole sive stene, kjer niti postelinjaka ni, ko sem ga prodala, svoje zadnje bogastvo. Kam? Po stezah bevačice — prvič v življenju. Ne morem. — Pa moram, ko ne morem umreti — umreti. 'Tramvaj je prizvonil. Za telefonski drog se je morala prijeti, tako jo je vleklo pod kolesa. Nato je tipala dalje, kakor stara zver, ki se guga ob obrežju 1111 vodi in va-lovjo plove sredi reke brezbrižno dalje. Zinka — je bil njen cilj in nada. Daleč je bilo do lep« hiše, kjer je prebivala ona, žena begatiuova. Prav na stopnice je že slišala glas gospe. Ona je, tako zveni njen glas kot na poročni dan,. Vsa mlada je še. Sredi'stopnic jo je zaslišala in glas jo je vlekel s čudežno močjo kvišku. Gospa je stala vrhu stopnic, napravljena za promenado. Gospa Zinka! je vzdihnila starica in je vsa srečna gledala v tiste oči, ki so sijale še danes kot nekdaj iz otročjega vozička in izpod poročne mirte. : Kaj pa hočete?« Gospa, ali me več ne poznate? Vašo Špelco?« "Špelca?« se je začudila gospa. Strašno ste se postarali.« Gospa vsega hudega me mora biti konec. Ničesar nimam. Vsi prihranki, vse, kar sem imela — vse je šlo — in danes nimam ne peščice moke, ne enega krompirčka — in ne vinarja. Zato sem prišla, če bi mi pomagali.« Ah, ti moj Bog in ti berači! To je strašno,« se je nejevoljno odzvala gospa in nato zaklicala kuharici: »Mici: Dajte tej ženi krompirja! Z Bogom Špelca, meni se mudi.« Žašumela so krila mimo Špelce, vonj po dragocenem parfumu je zavel od rutice, ki si jo je pritisnila dama k ustom, ko ji je ob Špelci zadišalo po plesnobi in zatohlosti. Mici, oholo dekle, ji je prinesla tri krompirčke. -Nate, pa nikar ne nadlegujte naše gospe. Kaj mislite, da bom jaz zato vlačila krompir s trga, da ga potem pojedo takele postopačne ženske. Delali bi.« Špeli se ni ganila roka, da bi segla po tri drobne krompirčke. Za kljuko se je držala, da ni omahnila. Tak vzemite no! Jaz nimam časa,« je silila Mici vanjo. Špela je začutila v sebi hipoma grozen stud- Roka se ji je sama od sebe iztegnila za darom, pa njena misel je bila, da ga prime in ga vrže Mici v glavo. Ko ga je pa prijela, ni bilo več sile v njej. Solze so ji zamračile oči, jecljala je za Mici, ki jo je odrivala od vrat in ji svetovala, naj hitro edide: »Tudi jaz sem bila mlada, tudi jaz sem bila lepa — lepša od tebe — in vendar nisem bila taka — Mici — če boš učakala moja leta —« »Sitnica,: je zagedrniala Mici in zaprla za Špelo, Starici so se razklenili prsti, krompirčki so se strkjjali po stopnicah: Tok-tok-tok. V veži se je pojavil hišnik. »Kaj pa je to?« Pogledal je krompirčke, ozrl se po stopnicah in zavpil na Špelo: : Aha! Takile ste, berači! Darove ras-čete, poberi se.« Špela se je priplazila po stopnicah. Kolena so se ji šibila, da se ni upala pripogniti in pobrati krompirčke. Ušli so mi,« je skušala pomiriti hišnika. Ven!« ji je odprl vrata in pokazal na ulico. Špela je šla, hišnik je pobral krompirčke in jih vrgel na smetišče. Starica ni šla več ob zidu.' Po udih ji je gornazelo, nekaj je začelo v njej vreti in se dvigati grenko kot zeleni žolč. Kaj jo je brigala gneča. S šilastimi komolci se je prerivala skozi množico, dokler ni kot prikovana obstala pred oknom. Gniati so visele v njem in zvrhane sklede kiobasic so dišale prav skozi steklo. Naslonila je čelo na šipo, roke so ji s suhimi prsti grabile po jedeh in praskale po steklu. Ko bi imela sedaj le moči, da bi prebila steklo s suhim čelom, da bi ga.pre-praskala s prsti! če me vidijo — vseeno — če me ne vidijo — vseeno — tatica — vseeno. Zeleni žolč vre v meni. — Špela je udarila s čelom. Okno je8 za žven-ketalo. — Po čelu se ji je uliTa kri, ljudje so zakričali, iz trgovine so pritekli uslužbenci. Špela se je ozrla po ljudeh, curek krvi ji je prečrtal prsteno lice. Z izbuljenimi očmi jih je gledala, nato se je razlegel cvi-leč smeh med množico in starica se je se-sedla ob zidu in umolknila. K njej sta stopila dva stražnika. Ko je pridrdral rešilni voz po njo, je kričal za vozom poba, prodajalec časnikov: Socialna reforma! — Vlom pri belem dnevu! — Tatica prijeta. iSratiiSiiica m Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Val denar Uraduje vsak delavnik od 8,—12. in 14.—17., v nedeljo od 15.—17. ure. 9l Nove knjige in skladbe Rožnivenske šmarnice — Marija in Jezusovo presv. Srce. Spisal župnik Valentin Bernik, 247 strani. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezani z rdečo obrezo 28 Din. Marija nam je po sv. Dominiku podala molitev sv. rožnega venca in baš pobožno premišljevanje v čast Srcu Jezusovemu po skrivnostih sv. rožnega venca so našla največ spremljivih duš. Pisatelj šmarnic dokazuje, kako tesna je vez med Jezusovim presv. Srcem in brezmadežnim Srcem Marijinim. Po zaporednih skrivnostih sv. rožnega venca si bodo majniški častilci ogledali neizmerno lepoto teh dveh src. Berila so primerno kratka (za 20 minut), zgledi pa, vzeti iz domačih in tujih virov, bodo gorečnost še podžgali. Knjižico toplo priporočamo. Iterfniem za mešani zbor. Zložil Anton Grum. Resna in solidna glasba, ki bo lepo izvajana, naredila globok vtis. Brez dvoma eno najboljših in najskrbneje pripravljenih Grumovih de'. Sicer je pri nas razen na Vernih duš dan redko prilika peti cme maše četverogiasno, vendar bodo zboli hvaležni tudi za enkrat v letu, da morejo izvajati lepo domače delo. Cena ni na-zns-V-na. Skladba se dobiva pri založniku na Vrhniki in v knjigarnah. Blažena jutra. 12 obhajilnih pesmi za mc??:o zbor z orgiami. Uglasbil A. Mav. Samozaložba. Prodaja Jugoslovanska knjigama po i.2 Din. Mavovih pesmi smo zmerom ve.-.eii. Melodijo ima, da je je človek ve:;e'. In pri tem ni banalen, ni težak, ni izhoiei!. Zeori in posamezni g-asovi ter eno.f asnos; se prijetno menjujejo, kar naredi ikladbe živahne. Tisk je čeden, toda na nekaterih mestih pomanjkljiv. Zbirko naj topleje priporočamo. Pretrgano zagrinjalo ] Da, Mira, vrnila si se v našo hišo... Ona ni odgovorila ničesar. Cemu jo je pcmiloval.; saj do nje, tatice, ni mogel imeti umgih občutkov kot pomilovanje. Toda cn je dcdal: Mira, jaz vem resnico! Ona je dvignila proti njemu svoj obraz in videla, da so njegove besede iskrene. Vedel je. da je bil Lucijan edini krivec ... Kako ie moral trpeti! Naenkrat je objela Andrata ter se tesno pritisnila nanj, kakor da bi čutila potrebo, da jo brani in varuje. Saj je ni samo v drugič danes iztrgal iz bede, temveč ji je tudi zncva rešil življenje. Arnat jo je vprašal: »Zakaj si se obdolžila tatvine? • Mira se je obotovljala, da bi odgovorila. Ni se hotela pokazati kot junakinja, in vendar so Arnatove oči prosile za cd-gcvor. < Šlo je za vašega sina, za pošteno ime vaše družine. Mislila sem si, da zame to ni tolike važnosti.« Arnat je bil globoko ganjen, sedaj j,e 8ele jasno spoznail Mirino velikodušnost in 1P' njeno zlato srce. Pobožal jo je po črnih laseh ter ji dejal: 3 In da odvrneš cd nase rodbine sramoto, si se žrtvovala ter odšla v bedo.. x Za trenutek je prenehal, potem pa je nadaljeval: »Sedaj pa ostaneš tukaj za vedno.« Ona ga je razumela, čeprav od izmu-čenosti ni mogla še jasno misliti. Zadeva s ponarejenim čekom je bila zanjo urejena. Vse to je bilo samo še neprijeten spomin, ki bo sčasoma izginil. Od sedaj naprej je imela pravico, biti srečna, kot vsi drugi ljudje. Pozabila bo svoje trpljenje. Spet bo postala gospodična Mira Ar-natova in Cecilija in njena mati jo bosta zncva vzljubili. Arnat ji je pripovedoval, kako jo je bil zasledil na klopi na ulici: Ne vem, ali je bila to radovednost ali slutnja, da sem stopil k tebi in ti {»gledal v lice.;: Ona ga je vsa srečna poslušala. Pripovedovala mu je nato o svojem bednem življenju, tcda zadnjega večera v Arnatovi hiši ni omenila, ker ni hotela izgovoriti ime Klavdija, svojega zaročenca. Mira je govori'a polglasno kot bolan otrok. Lucijan, ki za zastorcm ni mogel razumeti vsega, kar sta se pogovarjala, je menil, da je sedaj najlepši trenutek, da vstopi. Odgrnil je zaveso in z rokami v žepih prešerno vkorakal iz pisarne v mali salon, rekoč: »Dcber večer!... Ali vaju motim?' Mira in Arnat sta se presenečena obrnila. Arnat je pa takoj obvladal svojo zmedo. Vstal je in z mirnim, a osornim glasom vprašal: »Kaj iščeš tu ob tej uri? Lucijan tako odločnega odgovora ni bil pričakoval, zato je osupel odgovoril: >Čakal sem, da se vrnete.. .« Arnat si je mislil, da Lucijan menda spat nujno rabi denarja, zato je nadaljeval še bolj resno: Nikakor na ju ne motiš-... nasprotno, baš prav prihajaš. - In zravnal se je, divje pogledal svojega ničvrednega sina ter mu dejal: Sedaj vem resnico. Tat si bil tik Oba moža sta si stala nasproti ter si gledala v oči. Mira ju je opazovala od strani. Trenutek je bil resen. Lucijan, ki ni umaknil oči pred očetovim pogledom, se je skušal smejati: »Ali vam je Mira tole natvezla? Obupan je Arnat prijel svojega sina za zapestje, rekoč: »Ne, ne ona... Prosi jo odpuščanja, pa takoj, zakaj radi tvoje krivde je po nedolžnem trpela.f Lucijan je odkimal z glavo, toda oče ga je za roko potegnil pred Miro: »Na kolena, ničvrednež! Na kolena, ali si me razumel?« Ker se Lucijan ni ganil, ga je cče zagrabil za i a me in ga je z vso ležo svojega telesa prisilil, da je kljub svojemu odporu zdrknil na kolena pred tresočo se Miro V tem trenutku se je pa izmuznil očetovim rokam. Bil je bled in tresel se je od jeze Oče je divje vzkliknil: sStrahopetnežI Tat! Lenuh!,.. Od Li- zije sem izvedel... po kavarnah pripove. duje okoli o tvojih junaštvih... ti in ona sta res lep parček. Odkar si postal polno-leten, si globoko padel!« Radi Arnatovih besed je Lucijan izgubil svojo hladnokrvnost. Bolj hudo mu je bilo izvedeti, da ga je Lizija izdala, kol da je prišla na dan njegova tatvina. Ta ženska ga je izdala, med tem ko je zanjo vlomil v očetovo blagajno. Hotel se je csvetiti očetu in zato mu je zaklical: »To kar sem storil, ni nič manj podlo kot to, kar delaš ti, če pobereš tole ciganko na cesti, zato da jo boš imel za ljubicok Pri teh besedah je Mira kar poskočila. Spet so se ji vrnile moči. Stopila je grozeče k Lucijanu, toda Arnat jo je prijel za roko, potegnil proč in zagrabil Lucijana za vrat. Bil je mnogo bolj močan kot njegov sin. Stresal ga je kot mačka miš in kričal: »Kaj? Ti se upaš svojega očeta blatiti na njegovem domu? Ali še nisi dovolj vlačil mojega imena po blatu v umazani družbi, v kateri občuješ? Ali ti ni bilo dovolj, da si izdajal Miro za tatico? Lucijan se je komaj otepal, bil je že brez sape. Zaman je bil njegov odpor. Oče ga je še vedno držal. Med tem se mu je pokazal pri prsnem žepu mali Mirin robček, ki ga je bil vzel iz očetove blagajne. Oče je takoj spoznal ta robček, vedel je tudi, kje je bil spravljen in takoj mu je bilo jasno, kaj se je zgodilo. Vzel je robček, vrgel Lucijana na tla ter skočil v pisarno'. Lucijan se je s težavo dvignil. Vedel je, da bo njegov cče odkril vlom in spoznal je, da je edina rešitev v begu. Stopil je korak proti vratom, toda Mira je spoznala njegov namen. Hitro je zaklenila vrata in vtaknila ključ v žep. Lucijan je začul vzklik očeta v sosednji sobi, moral je zapaziti, da v blagajni manjka ves denar. Bil je zadnji trenutek, da zbeži. Skočil je k oknu in ga odprl, pa Mira ga je prijela za suknjo in ga zadržala. Krepko jo je sunil s pestjo, da je odletela v bližnjo omaro in ne da bi se nadalje brigal zanjo, je skočil dol na vrt, poleg gr-mičja, v katerem je še vedno čakal mladi delavec. Ko je Arnat začul šum v sosednji sobi, je prihitel, a je našel Miro samo na tleh v nezavesti, kjer je bila padla, ko jo je bil Lucijan sunil nazaj in je bila zadela z glavo v cmaro. Arnat je bil silno vznemirjen, pozabil je na sina in na denar, ki mu ga je ukradel ter mislil samo na to, da v drugič oživi ubogo Miro. Lucijan je mislil, da je njegov sodrug že odšel, toda temu to niti na misel ni prišlo, zakaj hotel je dobiti polovico plena. Lucijan se je skušal dvigniti, da odide za vedno iz očetove hiše, toda ni mcgel vstali. Začutil je. strašno bolečino v desni nogi: bila je zlomljena. Položil je roko svojemu tovarišu na ramo in je z njegovo pomočjo skušal hoditi. »Ali me boš lahko tako nesel doma?« Možak je pomislil, potem pa je dejal! Boi že šlo, samo strašno počasi. Voza pa ne moreva vzeti, bilo bi zelo neprevidno. ; štev. 10 DOMOLJUB dirtui M l Vprašal je Lucijana: Brezdvomno vas je moz zasačil, — kajne? . Da.? >No, in denar?« Ga imam... Ne ustavljaj se vendar, saj pride lahko vsak trenutek dol, midva pa še nisva dospela do vrtne ograje.« Delavec se je ustavil od začudenja. »No, ta je pa dobra: vi ne morete hoditi, mož pa bo vsak trenutek tukaj 1 To so pa res zamenjane vloge!« Ker pa ni hotel Lucijana žaliti, je dodal malo bolj prijazno ter šel naprej: »Sicer pa imate denar, in to je glavna stvar!« Tcda spet se je ustavil. Ravnokar se je bil pripeljal velik avto pred vrtna vrata. Nekdo je prihajal. Delavec nikakor ni hotel, da bi ga zasačili. Porinil je Lucijana v gosto grmovje, rekoč: Ostanite tu in ne ganite se, jaz pa grem. Kaj hočete, vsak je samemu sebi najbližji. Potem je odhitel v senci hiše nazaj ter se skril tik zida, in samo počakal, da bi mogel, kadar bo nevarnost mimo, preplezati zid. Nemogoče mu je bilo odvesti Lucijana s seboj. To mu je bilo žal, zakaj ta gotovo ne bo hotel deliti denarja z njim, ker ga je pustil na cedilu. Mož je pomislil na brezkončne minu- Karr\garn za moške obleke se dobro kupi pri B. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana te, ki jih je moral čakati v grmu ter si je ozlovoljen dejal: »Nikoli več ne bom hodil z začetniki. Lepo bi bil lahko naletel.« XVI. V Klavdijevem avtomobilu so se Cecilija, njena mati in njen zaročenec vračali iz gledališča. Ves čas je Cecilija klepetala o krasni igri, ki so jo bili videli, in tudi mati je dejala, da je z večerom izredna zadovoljna. Klavdij je brezbrižno poslušal dekletovo govorjenje, enako kot se ni bil brigal za igro v gledališču. Avto se je ustavil. Klavdij je pomagal oibema damama izstopiti. Voščil jima je lahko noč. Predno je »pet sedel v voz in se odpeljal, je gledal za obema damama, ki sta odhajali po drevoredu preko vrta, ki ga je le slabo razsvetljevala luna. Naenkrat je slišal, da je počila v bližnjem grmu suha veja. Prisluškoval je. Počile je drugič in začul je ječanje. Nekdo je moral biti v vrtu. Klavdij je vstopil, šel proiti grmu ter prižgal žveplenko. V svoje veliko začudenje je spoznal Lucijana. »Kaj pa delate tukaij?« ga je vprašal. Tega je bilo sram, da ga je Mortin zasačil, iu zaprl je oči. Ni mu hotel odgovarjati na vprašanja, bal se je pa tudi svojega očeta. Strah in mrzlica sta ga tresla in silno ga je bolela noga. Klavdij si ni mogel razlagati, kaj dela mladi Arnat tukaj. »Ali ste ranjeni?« »Da- Desna noga je zlomljena. Nisem mogel iti dalje... Zebe me.« »Zakaj pa niste poklicali svoje ma- tere, ko je šla mimo vas?... Obvestiti hočem gospoda Arnata. Saj vendar ne morete tako ostati tukaj.« »Ne! Pustite mojega očeta,« — je za-klical. »Vas bom pa nesel v vašo nekdanjo sobo; mati in sestra vam bosta stregli.« »Ne, ne recite jim nič. Odpeljite me rajši na moj dom. Poizno je že sedajo in vsi v hiši so zaspani, ne smeva jih motiti. — Odvedite me rajši s seboj, to bo boljše.« Toda Klavdij ga ni poslušal, temveč je hitel proti hiši. Lucijan je utrujen padel na tla in zobje so mu šklepetali od mraza, Utrujena od razburjenja te noči, je Mira v salonu sedela poleg svojega kruši-nega očeta in naslonila glavo na njegovo ramo. On jo je pa božal po laseh. V tem trenutku je vstopila Arnatova soproga. Mimogrede je bila videla, da ima njen mož še luč. Ko je vstopila, ji je kar kri šinila \ glavo, kajti videla je, kako je njen soprog držal v naročju ono nehvaležnico, ki je zbežala, potem ko je bila okradla svoje dobrotnike, in ki se je sedaj vrnila, da očara NAJCENEJE se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke domačega izdelka pri JOSIPU OLUPU, LJUBLJANA, Stari trg Itcv. 2 (na vogalu). _ V zalogi ima veliko izbiro kamgarna, aukna, hlače-vine, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah. Moje geslo fe, dobro blago, nizke cene! — Obenem priporočam svojo gostilno »Pod Trančo«, v kateri se točijo prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Za praznike se toči vino čez I ulico en dinar (1 Din) ceneje. 29 RAZNO Velejjomembna iznajdba m čiščenje vode. Nemški inžener dr. G. Krause je iznašel način, po koterem je mogoče v teku ene ure očistiti in razkužiti vsako množino vode, in lo skorej brez stroškov. Vsi povzro-čevalci griže, pljučnice, lesarja, škrlatinke in dru-Kih kužnih bolezni so v teku ene ure brezpogojno uničeni in voda popolnoma sposobna za pitje. V ta namen ni treba dru-sega, kakor da se doda vodi skoraj neskončno mata množina srebra, to je i ni pol grama na deset milijonov litrov vode I Vsekakor mora biti to srebro na poseben način priprav-'jeuo. Krausejevo srebro se imenuje »Katadyn«. oldrugi gram zadostuje ^ fiori navedeno količino vc''e za 13 mesecev. Kam »e skrivajo najbolj nevarni tolovaji mesta Du-Dunaj ima 2700 km PMzemeljskih kanalov, ki ('ZI1° 7 do 12 m globoko, so visok! l in p0l melra II meter šikori. Po kanahh odtekata iz milijonskega velemesta voda nesnaga v Donavo. Vseh adttat Lorenski učitelj Roman. w "up ^ 'm 'M* Zdaj so znova jako burno zaploskali, tako da so poslancu lica kar zardela. Oči so mu švigale po dvorani, iščoč krivcev. Najprej kaj delajo nune? Videl je, da so pokonci: roke so jim prekrižane ali položene na klopeh in ustnice se nekaterim pregibljejo, najbrže v molitvi. Pogledal je na »gospe in goepice« in opazil, da jim je Baltusov nastop oprostil duše. Same si ne bi bile upale povedati tega, kar je Baltus izrazil, a so ga neustrašeno odobravale. Vse so se obrnile v Baltusa, ki jih ni gledal, ampak je nepremično zrl v predsednika Pergota, kateremu je rekel samo »gospod«. Lorenski učitelji so zadovoljno mrmrali med seboj. Nekateri, ki so prispeli iz drugih okrajev, niso nasprotovali Baltusovim besedam. S svojim vedenjem so celo molče pokazali, da ima prav, ko je rekel: »vsa Lorena«. Kakih šest nasprotujočih mladičev ni moglo izpremeniti položaja. V velikem hrupu so kričali: »Proč z Baltusom!« a so jih krepko zavračali, tako da se ni nihče zmenil za nadzornika, ki je krilil z rokami, mireč: »Pomirite se vsi, vsi, vsi!« Med hruščem se je vajeni Pergot kazal vedrega. Več minut je čakal, preden se je dvignil. Kakor igralec ob klavirju, ki šteje utripe, da bolje i>ogodi z naslednjim glasom, in ko je vstal, so vsi utihnili. »Ni nam treba razpravljati o načelih, gospod Baltus in vi, dragi tovariši I Načela so naše skupščine ze proglasile in mi se po njih ravnamo. Kar želim in kar bi rad dosegel, ni samo vaša pokorščina, ki je itak zagotovljena...« Skoro povsod so zmajevali z glavami. » ... ampak vašo naklonjenost za nove misli, ki še niso prav pojmovane. Nevtralna šola nikakor ne namerja pobijati vero, ki jo imate. Njeno ime jasno govori, da je v sredi med nazori, da se ne izreka, da ne sodi in da ne vsiljuje...« Tem vsakdanjim besedam je dodal še druge, tako da ni nobene izpustil. Da bi znova zbral razkropljeno četo, se je govornik nato spomnil, da bo pohvalil Lo-reno. Zares jo je začel hvaliti, a se ni jasno izražal, da je vedno hrepenela po svobodi in da je že kar trpko kazala svoje stremljenje po neodvisnosti. »Zato ni sposobnejše pokrajine, ki bi tako razumela naša načela.« Besede so se mu tako rekoč kar same vsiljevale, brž ko je stopil na politično polje. Govoril je o monarhiji, o srednjem veku, o revoluciji, o inkviziciji, o človekoljubju, o strpnosti, o enakosti, o tote» tizmu, o Feliksu Pecautu in o Lamartinu, ki ga je »enako« občudoval; o ljudski duši, o brezkončni bodočnosti, o bratstvu in o konferenci v Hagu. Ker so mu bili ti »nazori« po ceni in tudi izrazi domači, je na licih in v očeh poslušalcev lahko bral, kako so sprejemali to ali ono misel. A bil je čedalje bolj presenečen. Tolikokrat rabljene besede- zata jevanje, pri-digovanje in nizko laskanje ljudstvu: vse skupaj ni nič zaleglo; vse te puščice, ki so vendar bile dobro merjene, so se skrhale in zarjavele in niso zadevale. Ni prepričaval, ampak dolgočasil. Ker ni imel drugega besedišča in mu je zaloga pošla, je uvidel, da je zaigral in je smatral Lorence za tepce. Naenkrat je umolknil. Ta molk je pozdravilo mnogo ploskanja in je bilo raditega najbrže malo laskavo. Na koncu dvorane je star učitelj s prstom {»kazal na poslanca in Baltusa na tihem vprašnb ' vrtran 208 DO M O LJUB Štev, 16 iOLJUl najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20"-. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA - JUGOSL, TISKARNA s svojo "cigansko umetnostjo njenega soproga. Zaprla je vrata ter slepila naprej. Ko je Mira videla svojo krušno mater, je vetu lo kliknila, ter ji stopila nasproti. Toda ta jo je hladno in zanicljivo pomerila od neg do glave, ter nato divje dejala svojemu soprogu: Torej ni dovolj, da te je ta ženščina okradla.: Arnat je ugovarjal ter ji hotel vse razložiti, toda prekinil ga je Klavdij, ki je kot vihra pridrvel v sobo. Mire niti videl ni. Stopi! je h gospe Arnatovi ter ji razburjeno dejal: i Ko. stni vas zapustil, gospa, sem sli-.* al šum v vrtu. šel sem noter in našel Lucijana ležečega v grmovju. Ne more hoditi ... Arnat se ni ganil. Njegov sin ni več obstojal zanj, njegova žena pa je skočila k oknu, mislila je samo na svojega sina, in pozabila je lastno bolečine. V temi ni videla ničesar. Odhitela je iz sobe in tu sre- čala Cecilijo, ki sta jo privabila iz njene sobe ropot in govorjenje. Bila je še v večerni obleki. Kaj pa je mama? -Lucijan' leži ranjen na vrtu. Ogrni plašč in pojdi z menoj.:. Hitro sla odšli po stopnicah navzdol ter pustili Klavdija z Arnatom.in Miro. Mladi inženjer je vprašaje gledal Miro in Arnata. Ni se bil motil. Ženska, ki jo je bil videi pred gledališčem, je bila Mira. Toda kaj .je sedaj iskala tukaj? Ali je prišla prosit odpuščanja? Ali pa je hotela zopet denarja? Klavdij ni vedel, kaj naj misli. Molčal je in se na tihem izpraševal, ali je ganjen od veselja, sočutja ali kesanja. A-ri^it ga,je opazpv%l. Vedel, jeK da stp so oba mlada človeka nekdaj ljubila, Hotel je zagotoviti .Miri srečno bodočnost. Klavdij je .bil sedaj Gecilijm zaročenec, . toda samo zaradi tega, ker je; bila Mira izginila. Pravično bi bilo, da odide sedaj ia z njim, ker nr mogla več .živeti pri Afn&vtih. Gp-ciliji ne, bo težW$ajti nw$a med nek.^aiijj-mi oboževalci in kmalu se -bo patetožila. I LOVEN EC katoliški dnevnik, pisan v duliu katoliške akcije. — Vsako nedeljo hna prilogo sli!; na 8 straneh v bakrotisku. — Stane na mesec 25 Din. Pišile, da se Vam noši je na ojded, Naslov: »SLOVENEC«,LJUBLJANA, J U G O S L O V A N S K A T t S K A U N A |JiS~S> Br-Si NEDEUSftfl Naslov: • ^SLOVENEC«. Ljubljana, Jugoslov. tiskurna. 10VINIC na 10 velikili struueli iii 5e s prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. — Najboljše lie-deljsko "čtivo, — Stane zn eno. četrtletje samo 30 Din piijel je inženjerja za roko ter ga peljal k Miri. 'Martin se ni upiral. Arnat je govoril s tihim, tresočim se glasom, ko mu je dejal: : Tu imate svojo Miro. Odvedite jo daleč proč od te hiše. : Klavdij s? je obotavljal. Kako bi mogel oditi tako, ne tla bi še enkrat govoril s Cecilijo, ter odvesti Miro, ki je bila sicer :vsega obžalovanja vredna, lci.je pa ni mu-igel vzeti za žene, saj ie bila tatica. Arnat je ugani! Moriinove misli. Položil je svoja to-:o na inženjerjevo ramo, mu pogledal v <.51 ter rekel .s svečanim giiiaom: .•Klavdij, Mira je nedolžna, prisegam vara to! In da ga prepriča, je dodal: : Zasluži, tla postane srečna. Hotela je rešiti čast našega imena in se je zato žrtvovala za nas. To noč sem vso izvedel. Ko je videl, da se jc Mortiriovo obličje iiazjusniio, je ponovil: .Odvedite jo. takoj s seboj! Pri teh besedah je Mira spet oblekla žalosten in zmešan govornik! Ali je to tista Francija, ki je premagala Nemčijo?« Ne, 'dragi moj, to je le njena uradna cmeba! A kje je prava, lepša Francija?« Baltus je položil roko, na srce in rekc-1; ■Tukaj in v tvojem tudi!« V tistem hipu in še predno je kdo sobo zapustil, si je g. Pergot obrisal čelo in z levico pokazal na ta dva učitelja, ki sta se pogovarjala. Gospod Baltus, prosim, ostanite nekaj hipov z mano, ko se razidejo naši tovariši... Zborovanje ie končano!« Znova so se pogledi obrnili proti kriškem« učitelju, ki ni bil videti razburjen in mirno čakal, da odklejo pred njim. Šli so mimo poslanca, ki je bil je bil stopil iz katedra in se tako ustavil, da so morali vsi mimo njega. Pozdravljali so g. Pergota in rnu stiskali roko. Nekateri, a redki učitelji so porabili to priliko in se priporočil mogočnežu. Eden izmed njih je s prisiljeno dobrodušnostjo rekel in se smehljal: ■Vidite,, gospod minister, jaz poučujem v šoli verouk, ker ga moram; a kadar bodo rekli, da ga ni treba, ga pa ne bom ■ • • Plača mi ostane kljub temu ista, kaj ne?« ; Seveda, dragi .moji Vi ste razumen možakar!« -Nisem samo jaz tak!« Za njim je šel neki prav mlad učitelj in glasno rekel: Gospod minister, tudi zame nekaj govori: moj oče je zahteval in imel pogreb brez duhovnika ...« Poslanec ni prikrival, da se mu vse to gabi. Obrnil se je h Baltusu, ki se je bližal zadnji, odkazal mu je mesto na koncu pirve klopi in se sam vsel poleg njega. Pozorno in četo z nekim porogljivim občudovanjem ga je motril, kakor se podobnim možakarjem godi pred človekom, ki se ne da podkupiti. 9' Gospod Baltus, živahni ste bili, le. priznajte k : Priznam, gospod!« Poslanca je iznenadilo, ker mu je suho in kratko rekel gospod«, in to v. okraju, kjer je bil gospod minister splošno v navadi. Toda tega ni hotel pokazati. Vidim, da se nisva razumela.?, . >Res je.- Rekli ste mi, da država žali Loreno, ako na:m> rava izvršiti že napovedane načrte.« 1V dno- duše.« . aIii brezdvomno ste culi, da tak mož, kakor sto vi, jako vpliven, jako zmožen... gotovo, saj vem, nikar se ne branite pohvale... ne bi hotel posluti ali ostati vodja na nevtralni, ali če hočete, na posvetni šoli.« Baltus je čutil, da se je izpostavil nevarnosti. Preden je odgovoril, je počakal, da se je oddaljil voz. ki je drdral mimo šole. Brez priče, brez pomoči, ki bi jo lahko našel pri svojih prijateljih iz sosednjih vasi, je nato rekel: Ne maram, da bi šest ur na dan Boga tajil!;; G. Pergot je dvignil roki: Saj ne zahtevam od vas, da ne bi verovali; zahtevam, da ne govorite o tem, kar verujete!« , Sami se obsojate.« »Prosim, razlika je velika.« : Zame ne dosti.« Poslanec se je nekoliko oddaljil, tla bi bolje videl, kaj razodevajo Baltusove oči, kajti pri tem polomu mu ni bilo obstanka. »Poznam vaše življenje in njegove težave, gospod Baltus, in vaše trpljenje.« »Res je veliko,« »Sina so vam ubili v nemški armadi...« vhodov v kanale je 14.000. Od živih hitij se zatekajo v t« cevi polog .. (!<)f.lyan najbolj nevarni lolovaji, sleparji in sploh prosluli zicčtiic'. Obstoja posebna c.iyaiiiza<-i,i jajc Ielue produkcije. Koliko znaša povprečni pridelek pri na--'-1 Mvi mara jesti, kar bn iam. Uudimpešlansko sodišče je v procesu za ločitev zakona nekega želez-ničavia izreklo, (In Ivan okoliščin,i., če mož odklanja jedi, ki mu jih »kuha žena. vzrok za lrčitev »• Ucns. ker to odklanjanje ponižuje dostojanstvo ž«ne. Zadnja neumnost. Grof Vasilevski je bil «elo potraten in razsipen. L. 1""-se ie poročil z. "eko Košato pleinkinjo. Ko sls se jvoj borni je blaženo na- smehnil zopttf najdeni zaročenki. Pozabil ic na Cecilijo. Svetle Mirine oči so mu raz-{cčrieje govorile kot vse besede, kako zelo ta ljubi- ... Dol je Miri roko in nato se je naslonila nanj. Arnat je bil srečen, ko je videl srečo obeh mladih ljudi. Stopil je k Miri, jo poljubil na čelo ter dejal: Bodi srečna, in moj blagoslov naj te spremlja na vseh potih tvojega življenja!« Na to je obema prisrčno stisnil roke ter se od njiju poslovil. Ni hotel inženjerju pokazati kako silno mu je hudo. Vrata so se zaprla in Arnat se je uničen vrgel na divan. Ihtel je kot otrok. Ostal bo revež vse svoje življenje, ki je bilo od sedaj naprej brez ljubezni. Mira je bila odšla s Klavdijem, njegova žena ni mogia Imeti več zaupanja vanj, njegov sin je bil navaden zločinec, njegova hčerka pa ga je morala od sedaj naprej sovražiti, saj ji je vzel zaročenca, zato da osreči tujko. Bil je sam. Predstavljal si je, kako hladno in žalostno bo od sedaj naprej njegovo življenje. Kako zelo se je bil motil, ko je mislil ,da bo spet vzpostavil lepo preteklost, ko bo privedel Miro nazaj domov! Sedaj ne bo smel več izprcgovoriti njenega imena in se je ne več spominjati. Naenkrat je zapazil na tleh Mirin robček, ki ga je bil iztrgal Lucijanu. Vstal je in ga pobral, pritisnil si ga je na ustnice ter z zaprtimi očmi skušal pozabiti žalostno sedanjost. Tu je začul, kako so se Klavdijevi in Mirini koraki oddaljevali po glavnem drevoredu vrta proti avtomobilu. Obadva sta molčala. Klavdij je bil ves srečen ob misli, da Mira ni bila nikoli kriva. Lahko se bo brez sramote poročil z njo. Mira se je iz- praševala, ali jo Klavdij po dveh letih odsotnosti še vedno ljubi. Stopala sta skozi vrtna vrata. Mira se je smehljala: topot je za vedno zapuščala Arnatcvo hišo, toda ob strani svojega bodočega soproga. Klavdij ji je odprl avtomobiloma vrata ter jo pustil vstopiti, nato je povedal šoferju, kam naj zapelje, ter sedel Miri nasproti. Motor je zabrenžal in avto je odhitel. Trenutek sta se gledala, potem pa je Mira tiho zaklicala: »Klavdij!.: Sedel je k njej ter jo prijel za njene mrzle in suhe roke. Spoznal je, da ga je Mira še vedno kot nekdaj ljubila. Mehko ji je dejal: Mira, nikdar te nisem pozabil.« Pri teh besedah je izginila vsa njena bojazen. Sreča te minute je odtehtala vse njeno trpljenje. Bila je tako srečna,, da je plakala. n Sodražica. Na velikonočni pondeljek ob 3. uri se vrši v dvorani igra »Deseti brate. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. d Gospa — spomladi ko zlati šolnini žarki obnavljajo privodo, boste tudi Vi izrabili njihovo blagodejno moč. Kot običajno boste pod-vzeli splošno snaženje hiše, pri čemer bo seveda Vaše perilo prvo na vrsti. Da pa ne pozabite, Vas zopet spomnimo, da Vam bo za to najboljše služilo priznano pravo terpentinovo milo Gazela. d čatežko prostovoljno gasilno društvo ima na sv. Florijana dan, 4. maja, ob 10. uri na prijaznem Zaplazu sv. mašo. K počastitvi društvenega patrona so vabljena tudi druga sosednja društva. Po maši bo prijateljski sestanek pri g. načelniku Antonu Urbančič na Čatežu, kjer se bo točilo društveno domače vino in Ih> preskrbljeno za mrzel in gorak prigrizek. Pridite vsit Na pomoč! 30 vrafela ia cerkve, inu je nevesta rekla, da bo treba začeti drugačno življenje. »Prisegam, da sem danes naredil zadnjo neumnost,« je rekel grof. Kam gre denar delavcev v Rusiji. Po j Prerodu« posnemamo: Delavska zbornica v Pelrogradu je poslala delavcem tozadevne vprašalne pole ter prejela foz 100.000 odgovorov. Iz njih je razvidno, da zapravi polovica teh delavcev v starosti od 15. do 20. leta 15-50% (I) za-»lužka za pijačo (pivo in iganje). Mnogi pa izdajo ludi za tobak in sladkali e (zadnje so namenjene I' letom kot »pogostitev < j v ;ike vsote, nekateri do ''■■'/„. Mladina malo čita. 1 i samskih delavcih v 8l»"osti nad 20 let požre P! ča Se več denarja. Pri 'Mletih je nekoliko dru-Rače: do 20% zaslužka pe za dišave, mazila, šminko itd. Tudi porabijo dekleta v splošnem 10% » knjige, medtem ko moški skoro nič ne čilajo-Delavci zaslužijo v Rusiji mnogo več kakor pov-Prečni izobraženec. Žico iiiiie v kalioii. V reškem kraju Podelšani je zaklal nedavno kmet staro aakoš. Ko jo je žena raztelesila, io s črevami po- Baltus je moža tako divje pogledal, da se je poslanec zbal tega orjaka, ki je bil preveč blizu. »Da.« »In žena vam je jako bolna, kakor so mi pravili?« »Mati, ki se ne da utolažiti.« »V takih okolnostih bi se jaz za vas bal preme-ščenja...« »Kaj govoričite? Siliti me, naj zapustim šolo? Zato je treba disciplinarne preiskave! Tu nas ščitijo in sodijo naši sodniki!« Baltus je prebledel od razburjenja; poslanca je prijel za roko in ga divje potresel: »Tega ne! Tega ne! Čujete? Če me premestite, mi žena umre!« , _ G. Pergot, ki je še vedno igral, si je mislil: »Dobiček!« Beseda mu je bila na ustnicah. Nato je potegnil pri suknjiču rokav čez zapestnik: »Kdo vam govori o disciplinarni preiskavi, gospod Baltus? Vaši predstojniki Vas lahko uradno premestijo, »iz službenih ozirov«, z napredovanjem.« »Zato je treba razlogov.« »Zdi se mi, da jih sami nudite.« »Katere neki?« »Kaj hočete, da nai ukrenem? Hote ali nehote ste se pravkar obnašali kot votlja upornikov. Ko bom o svojem potovanju poročal v Pariz, bom imenoval vaše ime in ponovil nazore, ki sto jih izrazili v javnosti in pravkar branili pred mano. Sami jih jasno priznavate in še ploskali so vam. Če povem, kart sem čul, vam ne prikrivam, da je ta posledica verjetna: vaše premestitve »iz službenih ozirov«, to ponavljam, ne bom mogel preprečiti.« »Ta izraz bi zakrival krivico,« »Recimo, če hočete, pravično odredbo. Že večkrat so ga porabili za to.« Baltus je v duhu gledal, kako zve Marija, da mora zapustiti ta kraj, kako obupuje in bržkone... Kako bi jo ločil, ne da bi jo umoril, od tega kota, kjer je vsak dan pričakovala svojega sina? »Edino na ta način se morete rešiti, ako mi obljubite, da se ne boste več protivili, če se lorenska uprava zamenja s francosko. Samo to Vas prosim, ne podpihujte upornosti!« Jakob se je obotavljal... neko jutro bodo našli Marijo mrtvo na polju ali utopljeno v Bistrici, ki jo je vsak dan prebredla ... Obrnil se je in rekel skoro brez glasu: »Danes se ne bi mogel odločiti...« »Dam Vam časa.« * »Koliko?« »Še kak teden bom popotoval po Loreni. Obvestim Vas, kdaj pridem sam po odgovor na Križ. Je li prav?« Baltus bržčas ni zapazil, da mu poslanec nudi roko. »Dušo ste mi zbegali, gospod, tako da nimam potrebnega poguma, da bi Vam v tem trenutku odgovori) da ali ne.« »No, nadejam se pač, da ne boste šli s Križa in da boste eden tistih vernikov, katerih pametno nasprotovanje mi razumemo in je celo dragoceno za naše delovanje, ker ga brzda.« Dvignil se je: »Dragi gospod Baltus, na svidenje! Gresta z nami na kosilo?« »Ne, gospod, moram odpotovati !< »'ftrej na skorajšnje svidenje!« Na tlakovanem hodniku ob učnih sobah je učitelj zapustil velmoža, ki je bil vesel, da je užugal Lo-renca. Baltus je karal samega sebe in gredeč preko 8* Malo pokramljajmo. »Pa je ravno ta napredek kriv vsega brezverstva,« boš morebiti potožil. »Kajti napredek rodi ošabnost, ošabnost pa prinese greh, greh pa je korenina vsega Im-dega.e Prepričan sem pa, da je tudi med izumitelji današnjih dni še mnogo takih mož, kakor je bil siavnoznani zdravnik Pasteur, ki je svetu odkril ponioček zoper strup pasje stekline. Menda so ii znane njegove besede: >Dobro sem se učil, pa sem ohranil vero« bretonjskega kmeta; če bi se bil pa še bolje učil, bi bil pa imel vero bre-tonjske kmetice.« Ce se pa drugi ljudje bahajo z iznajdbami in z izumi, s katerimi imajo ravno toliko skupaj kakor midva, in v svoji pu-hloglavosti odstavljajo Boga, pa novi izumi niso tega prav nič krivi. Brezverstvo je zajelo v svoje območje, zlasti tako zvano' napolrazumništvo. To so zlasti mestni ljudje, ki bi bili radi učeni in izobraženi, pa so z učenostjo komaj malo v sorodu. Njih največja učenost je zabavljati zoper Boga, zoper Cerkev, zoper vero ... V tem so mojstri. Povodenj brezvestva je poplavila tudi deželo. Ni sicer mogla povsod izpodkopati globoko vkoreninjene vere v Boga, ali v mnogih dušah ie 'e vzbudila dvom. mnogo mlačnih je Z87iba'a v brezskrbno otopelost in posledica tega je bila in je pomanjkanj e ž i v e v e r e. To pomanjkanje žive vere ima za po-gipilico zanemarjanje najvažnejših zapovedi. božjih in cerkvenih. Kjer manjka vere, mora odnehati tudi življenje po veri. V tem pomanjkanju vere ima svoj izvor tudi nezmernost v pijači, razbrzdanost v spolnem življenju, razbito življenje po družinah, pomanjkanje smisla za lepoto božje službe in za praznovanje praznikov. Pri nas ima zadnje čase tolikokrat imenovana katoliška akcija, sodelovanje vseh katolikov za napredek verskega življenja, ravno v tem pogledu silno dosti dela. Samo da bi verniki res začeli sodelovati! - Kadar bodo nedelje spet nedelje, in ne dnevi popivanja, noža in hoja in kletev v vseh mogočih jezikih, kadar bomo videli po družinah več medsebojnega spoštovanja in več ljubezni, kadar bodo naše cerkve proste tistega nepotrebnega obleganja moške in deloma že tudi ženske mladine in starine — upam, da veste kam streljam, — takrat bomo lahko rekli, da smo že precej dobro razumeli klic iz Rima: »Vsi na katoliško delo!« Prijatelj! Upam, da sem vsekal zmaja na pravo glavo in si pokazal pravi vir splošne pokvarjenosti v brezverstvu in v pomanjkanju vere. 9. Sklepna beseda. »Hvala Bogu!s boš rekel, kaj ne? Dosti dolga je bila pridiga. Zadnjo besedo bom dal spet tebi. ICarfi Mey - 5. zveiek, s katerim se začne kniida : »Po divjem iCur-distanu«, je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Stane Din 13.— »Pripomočki k prenovitvi sedanjih lostnih razmer so le-ti: Nekdanja preprostost in pametna ponižnost in skromnost, dobro in pa. metno duhovno vodstvo, dobri zgledi duhovnov v vseli rečeh, ž i. v a vera in strah božji. Ko bi bil jaz mesto tebe, bi na prvo mesto dejal vero in koj za njo strah božji. Vera mora prekvasiti ljudske množice in Bog mora zavladati nad njimi v mestu in na deželi, v tovarni in na travniku, po rit-dokopih in po delavnicah, po delavskih domovih in po kočah siromakov ravuotako kakor v domovih bogatinov. Kdaj je že pel naš Gregorčič: Izgubljen človek je zemeljski raj, Adamova deea v pregnanstvu se joči in prosi, naj sreče zapravljene kraj cdpre jej na novo dobrotljivi Oče. Nespametno ljudstvo! Čemu ii tvoj slok? Na delo! Ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnosrt nazaj in nažlo povsodi prvotni boš raj! Poslušal je svet njegove pesmi, pohvalil jih je, da so lepe, da se lepo in gladko berejo, a ker je pozabil na Boga je preslišal tudi njegov opomin v zadnjih dveh verzih, ki hoče doseči primeroma ravno isto, kakor je tvoj nasvet k preprostosti, ponižnosti in skromnosti. Bojim se, da bo svet tudi naju dva preslišal. K lepemu zgledu duhovnikov v vseli rečeh bi jaz lepo tiho pritisnil še 1 e p zgled vseh družinskih članov, zlasti še odraslih in na prvem mestu zgled očeta in matere. Duhovni- trga ponavljal: Baltus, bil si mutast pes, ki najprej ' nato pa ufii^ne. ker se zboji udarcev! Pes! P-?.'< Stopil je na pošio in telefoniral najprej bratu fciardii: Tvoja navzočnost nocoj na Hornji po- 1 : bna- računam naie!« in nato Leonu, katerega je oVve.viil, da se mlajša brata sestaneta ponoči s sta-vtjUiu. Pok in je zašel kolo in se vrnil na Križ. 8. Posvet na Hornji. Le kratko veselje je bilo ta večer, ko se je pojavi! Jako!) Baltus, bližajoč se. .Ovčji Hornji. Šel je po strmi siezi čez veliki travnik ob gozdu in prav tukaj je G!osinda, ki je zadaj za kuhinjo ob zadnji svetlobi poletnega dne pletla, skozi okno zapazila brala svojega gospodarja. Izpregovorila je dovolj g asno, da se je slišalo v kuhinjo, kjer je gospodar ob pospravljeni mizi pregledaval kolarjev račun: Glejte gospoda Jakoba v vznožju travnika!« Takoj se je začul debel gospodarjev glas in istočasno šumenje zmečkanega in po tleh vrženega papirja. / Že vem.« »Pa niste meni povedali!« »Zdaj ti moram vsako stvar povedati?*' »Prav on je in kako gre hitro! Komaj je imela toliko časa, da se je obrnila in zopet približala oknu, že je znova zavpila in stopila v kuhinjo. >Gospodar Leon! Gospodar Leon!« »Kaj spet hočeš?« »Gospodar Leon, kaj pa je nocoj?* »Nič takega, kar bi brigalo tebe!« * »Glejte: zdaj prihajajo gospod župnik. Vaš brat!« »Pravi Naj le pridel« »Noč je že skoro, pa sem jih spoznala po postavi. Kakor bi se grm premikal! Pojdite jima vendar nasproti; za tri pluge nista vsaksebi!« Gospodar se je polagoma dvignil. Najprej je pr.ivil svetiljko, da bi bilo več svetlobe in da bi bolje videl nova prišleca. Po petih korakih je bil na hišnem pragu. Zahodni veter in po poljanah pojemajoči dan sla obenem pobožala obraz, ki se je tolikokrat prav na tem mestu nasmehnil zasoplima in Hornji se bližajočima bratoma. Leon Baltus se je nasmehnil, a človek, ki se mu je bližal, se ni nasmehnil, Jakob je gologlav, kakor po navadi, in z rokami v žepih nepremično zrl starejšemu bratu v obraz. Tako mi pogledujemo v skromno in prijazno tišino drugih, kadar jim prinašamo žalostno novico. »Kaj poreko? Nič ne slutijo, kaj jim povem. Še dva trenutka, en trenutek in miru ne bo več in jaz bom tisti, ki ga razderem.« »Dober večer, brat Jakob!« »Bog daj!« »Roke mi ne daš?« »Pozabil sem.« »Kaj ti neki je?« Oba sta stopila k oglu mize in starejši je prav po tihem znova poprašal: »Jakob, ali je Mariji slabo?« »Ne; na srečo ni njej nič znanega o tem.« »Že vem: zvedel si, da je tvoj pogrešani sin mrtev?« »Ne, Leon; še važnejše je, ker je nesreča za vse.« V tem hipu se jima je približal Gerard in ju ločil, nudeč obe roki: «Dober večer, Leon! Dober večer, Jakob!« In takoj se je obrnil k učitelju: »Opoldan si mi telefoniral. Pravkar sem izpovedoval za jutri in sem šel domov. Naš trgovec z žitom tegnila na dan tudi živo pišče, zavito v tanko kožico. Pišče so poslali muzeju v Prago.. Pač redek primer. Med ročnim in Irnjevim vencem. Pred par meseci je pariško predmestje sv. Sulpicija bilo priča pretresljivega prizora. V cerkvici sv. Sulpicija je slavni pesnik iz Alzacije Jurij Chepfer vodil pred duhovnike k oltarju belo-oblečeno kandidatko za nuno. Pred oltarjem sla ležala dva venca: rožnat in trnjev. Nov.icijatka. ki ni bila nihče drugi nogo slavna pariška pevka Su-prin, je poljubila in si dela na glavo trnjevi venec. Njenim tovarišem in prijateljicam, vsi umelni-j(i in pisatelji, so se solze pokazale, ko je pev ka Su prin, 7,da.j sestra Marija Dijana, izginila »kozi zakristijo v samostan za vedno. Varčen vsepovsod. Skopuh je sedel zvečer z ženo na balkonu. Pri; pravljajo se le k nevihti in ko je prvič zagrmelo, je padla ženi, ki jo pletla, igla na tla. Rekla je svojemu možu, naj posveti z vžigalic«, da bo iglo našla. On pa: >Ali se ti ne sinili denar? Počakaj, da se zopet zabli-ska, potem boš lahko našla iglo.t kov otroci ne vidijo vsak dan, dom pa imajo vsak dan pred očmi in njegove prebivalce tudi. In plevela, ki ga marsikje na-seje domača hiša v mlada srca, tudi najbolj zgleden duhovnik ne more zatreti. K skupnemu lepemu zgledu duliovnikov in očetov in mater bi dodal še skupno bo delovanje obojih. Tega še marsikje manjka. Duhovnik reče tako, dom njegove ukrepe presoja, obsoja, izpodbija, morebiti naravnost zabavlja. Kje more potem iz te godlje kaj dobrega priti! Kjer pa dom podpira duhovnika v cerkvi in v šoli, tam se je pa že mnogo dobrega naredilo in se bo še. Spominjam se neke družine. Mož je bil protestant, žena katolikinja, otroci so imeli pismeno zagotovljeno katoliško vzgojo. Gosp. katehet je zahteval, da morajo vsi otroci prihajati'v nedeljo k službi božji. Gospa je bila precej v ognju. Naši da bi hodili? Pa naši! Pa skupaj z vsemi drugimi! Pa naši! Nikdar!« Mož je pa vprašal: s Ali gospod katehet to zahteva?« Da.« Potem bodo hodili.« Kdo je imel bolj prav, on ali ona? Koliko katoliških staršev pa še govori: Zdaj pa nalašč ne bo tako, kakor Ženske obleke in rute v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke! R. Miklauc »Pri škofa«, Ljubljana župnik hoče, nalašč ne! Bomo videli, kdo je gospodar!« In pri tem krepko zatrjujejo, da so dobri katoliki... Ne pozabi prijatelj, da je lep zgled vzgojiteljev tudi kamen k stavbi katoliškega sodelovanja, k stavbi izboljšanja člo-i veške družbe. Dobro in modro duhovno vodstvo. Lepa beseda! Prav hvaležen sem ti zanjo. Samo spet imam strah, da naju bo svet preslišal. Duhovnega vodstva smo vsi potrebni, stari in mladi. Ali mladina v tisti dobi, ko bi bila vodstva najbolj potrebna, najbolj beži pred njim. Mesto da bi duhovnega voditelja poslušala v spovednici, v šoli, na prižnici, pa se mu izmika, oklepati bi se ga dalje morala pri shodih, v društvih. Ne rečem, da mnogi tega ne delajo. A dosti težak je še vedno odstotek tistih, ki govore, kakor je zapisal že modri v stari zavezi: »Njegovo življenje je različno od drugih in njegova pota so vse drugačna. Nas ima za lahkomi-šljene in se ogiblje naših potov kakor nesnažnih reči.« In odrasli? Koliko jih je spet, ki bodo pametnemu in modremu vodstvu nasprotovali! Na misel mi prihaja tisti prizor, ki ga je nam ohranil sv. Matej. Jezno je prišel v Nazaret. Učil je v shodnici. Pa kako! Vse je strmelo nad njegovo besedo. In vendar so se spotikali nad njim. Zakaj? Takole so dejali: »Odkod ima to modrost in te moči. Ali ni tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? "In njegovi bratje, — bližnji sorodniki — ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod ima vse to?« In danes naletimo marsikdaj na govorjenje: »Več sem že poskusil kakor ta; pa bo ta mene učil!« Kakor bi samo tisti vedeli in znali, kaj je prav in kaj je dobro, ki so res veliko prestali! Vidiš, prijatelj, tako je z duhovnim vodstvom. Lepo je, potrebno je, koristno je; ali za vodstvo je treba dveh. Tistega, ki vodi in tistega, ki se da voditi. Pa bi velikokrat le drugi rad prvega vodil. In če se ne da voditi, pa zadenemo na užaljen ponos... Zdaj pa z Bogom, ti moj prijatelj, pozdravljeni vsi, ki ste najinemu kramljanju prisluškovali. Vsi smo imeli najboljši namen, dvigniti človeka in dvigniti človeško družbo k višjim ciljem, k veri, k CerKvi, k Bogu. In ta naš namen naj blagoslovi Oni, ki je mogočen in čegar ime je sveto... J. V.: Kal je silobran. (Premišljevanja o novem kazenskem zakonu.) Spoznali smo pogoje, pod katerimi moremo nekomu, ki stori neko kaznivo dejanje, to njegovo dejanje šteti v krivdo oz. mu to storiti v odgovornost. Imamo pa še dva slučaja, v katerih tudi popolnoma vra-čunljivega storilca, pa naj stori sicer kaznivo dejanje še tako premišljeno in namerno, ne zadene kazen; to so primeri si-lobrana in dejanja v skrajni sili. Kaj je silobran? Že beseda sama 31 Kikdar prekatno. Nikoli ni prekasno za uče nje. Poglejte na vzgledih velikih mož! Slavni rimski senator Katon je imel 80 let, ko se je začel "žiti grščine. Modroslovec Sokrnl se je v visoki starosti oprijel glasbe. Plu-tarlt. eden največjih zgodovinarjev starega veka, se je spravil nad latinščino, ko je imel že osem tolik v na plečih. Pisatelj Bocaccio je v svojem 38. letu začel pisateljevati. Ameriški predsednik Franklin je imel 40 let, ko je začel študirati fiziko. po:em je šele izumil strelovod. Skladatelj Iffin-jlel je. imel tudi okoli 50 let, ko je izšla njegova prva skladba. Bone so sestanki, na katerih trgovci in predstavniki bank določujejo cene denarju in blagu. Borze so v vseh večjih mestih. Tam se vsak delovni dan sestanejo trgov-« i» predstavniki bank ■er kupujejo in prodajajo največ inozemski denar Jn vrednostne papirje (efekte), to so razne za-loziuce, delnice, srečke in podobno. Itazen tega obstoje tudi borze za razno ™»f?o (les, žito, jajca, bla-ud.) . Seveda prineso m berzo samo uzorce. Pri so borze za denar v se mi je ponudil in me zvečer spremil do tu; samo tale breg sem prekoračil. Nekaj resnega mora biti; povej vendar!« Nekaj se je sprožilo in zapah je zaropotal ob lesenih vratih. Bratje Baltusi so spoznali, da služkinja ne mara poslušati pogovora. Glosinda je zginila kakor navadno: zaprla je vrata med hištono, kamor se je umaknila, in glavno sobo, kjer so bili trije Baltusi. Tesno so stali drug ob drugem; svetilka jim je odspodaj svetila v lica in srce jim je kar plalo od razburjenja. Jakobu zato, ker je vedel novico, ostalima dvema radi tega, ker je nista vedela. Župnik je z glavo nadkriljeval visoka vrata in rekel: »Tukaj nam ne bo prav.« Gospodar je nasršil obrvi, iščoč, kako bi ukazal. Nato so se mu obrvi polegle, prijel je za svetiljko in rekel: »Idimo v sobo za župnike-strice! Tam nam bo prav. Mladina spi daleč od tam.« V kotu skupne sobe je bilo starinsko hrastovo stopnišče kakor hodnik in vodilo v prvo nadstropje. Po dvajsetih stopnicah so šli bratje po vrsti, najprej starejši, ki je svetil ostalima, in so prišli na hodnik, ob katerem je bilo več sob. Prva je bila gospodarjeva; v drugi, ki je bila že davno prazna, so bili odrastli hornjski otroci; tretja je bila pa za prijatelje. Hodili so ob podstrešju, ki je bilo daljše nego vse ostalo in to jim je bilo na desni proti zahodu in proti poljani. Toda na konci hodnika in na levi, tik hlevov, ki so stali na drugi strani in jih je le debel zid ločil od stanovanja, je nekak štirioglati stolp gubančil hornj-sko pročelje. Odzdolaj v utrdbi z ozkimi, strelnim linam podobnimi okni so shranjevali stare sode; zgoraj so pa predniki priredili stanovanje za »strica župnika*, kajti prav pogosto jo kak duhovnik v velikih lorenskih družinah. Leon Balius .fe obrnil ključ v ključavnici in svetiljko postavil na črno leseno skrinjo, na kateri je bila mala, zaprta knjižnica, polna starih in malovrednih knjig. Na knjižnico in na skrinjo se je naslanjal stol, ki je že dolgo »čakal obiskovalca. »Sedi semkaj, Gerard; tukaj je tvoj sedež!« reče starejši. Lam je prijel za drug stol, tretjega odkazal Jakobu in vsredo postavil mizico, na kateri je bila brivska priprava, v papir zavito milo in svečnik. Pri vratih je bila vojaška postelja, ob hlevskem zidu klečalnik in nad njim razpelo. »Razloži, Jakob!« je spregovoril starejši. »Kaj je tako važnega?« Jakob je zrl v okno, kakor bi klical deželo za pričo. V jasnih očeh mu je trepetala luč iz svetiljke. »Draga brata, Francija ni mož beseda!« »Ni mogoče!« de kmet. »Narobe govoriš, ubogi Jakob,« izpregovori duhovnik, »tvoje besede so pravilne!« . Nikakor ne! Pravične so! Ni mož beseda!« »Tako bi jo lahko grajal, ako bi bili načrti že izpeljani. Za sedaj so pa samo še načrti.« »Torej so znani tudi tebi, Gerard?« »Zakaj hočeš, da jih ne bi poznal? Vsi časopisi govore o njih. Minister je govoril 17. junija in danes smo 26 ...« »Kaj je rekel?« vpraša Leon. »Jaz ne čitam vsak dan časopisa. Kaj je rekel minister?« Leonu Baltusu je rimski obraz kar žarel od pozornosti in radovednosti. Zoper Jakobovo sodbo se je skliceval na župnika, ki je bil najmlajši, a je oba presegal pred Bogom. Duša mu je bila v očeh: zvedela bo nekaj, kar je brez dvoma pomembno za vero, za Loreno, za ve« hornjski rod, f.igar poglavar je e« pove: obramba v sili. Država edina je upravičena (in dolžna), da po svojih organih brani našo telesno varnost, čast, imovino, svobodo itd. Toda primerijo se slučaji, v katerih država te svoje zaščite ne more nuditi; popotnik pozno v noč potuje skozi šumo; nenadoma ga napade ropar; žive duše ni blizu, da bi klical na pomoč varnostnega organa, je izključeno — braniti se more edinole sam. In zakon mu to pravico tudi daje — država mu tako rekoč posodi svojo obrambno pravico za slučaj, kjer je sama ne more izvršiti, Silobrambena pravica pa ni prepuščena na milo voljo posamezniku, kajti na ta način bi mogla biti prepuščena največ-jil zlorabam; zato je vezana na stroge pogoje in sicer: 1. Obstojati mora v resnici neki napad ene osebe na drugo ozir. napad ene osebe ria neko pravno dobrino druge (osebe); katera je ta prava dobrina, je vseeno, bodisi da je to življenje, zdravje, svoboda, čast, imovina itd. Način ozir. oblika napada je, seve, lahko različna. 2. Ta napad mora biti krivi č e n , to je, tisti, ki napada, ne sme biti upravičen do tega napada. Če pa je napad pravno dovoljen, uporaba silobrambene pravice iii'dovoljena. Primer: orožnik vzame zločincu Svobodo; uradni organ zarubi neki fjredftet'. : • 3. Obramba mora biti istočasna kot napad; uporaba silobrambene pravice po že končanem napadu ni dovoljena. Primer: ropar napade popotnika, zahtevajoč od njega'deliar, grozeč mu z nastavljenim samokresom. Napadenec hitro potegne svoj Moder gospodar si nabavi TRHVERZE že sedaj, da ne bo imet spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov. - Traverzc v vseh dolžinah in profilih, in TRBOVELJSKI CEMENT v papirna'ili vrečah ima najceneje v zalogi STUPICA FRANC železnina - LJUBLJANA - Gosposvetska cesta 1, samokres in rani roparja; roparjevo orožje slučajno noče delovati, zato napadalec iiitro pobegne. Nedopustno bi bilo v takem slučaju teči za njim in streljati nanj — tako postopanje bi značilo maščevanje, ki ga pa zakon ne dopušča; zakaj silobrambena pravica sme služiti le v obrambo, nikakor pa ne v maščevanje I 4. Obramba mora biti tudi res potrebna, to se pravi, silobrambena pravica se sme uporabiti le tedaj, če se res ne da napadena pravna dobrina (življenje, zdravje, svoboda, imovina itd.) na noben drug način očuvati. Ne bil bi tedaj upravičen do silobrana, kdor bi mogel še pravočasno opozoriti državne organe ali si pri-baviti drugačno pomoč. (Nadaljevanje.) Rrinšek: Ko sem prišel v Ljubljano, sem imel en sam goldinar v žepu in s tem sem pričel.« Drenšek: In kaj ste napravili s tem goldinarjem?« Brinšek: Domov sem brzojavil, da mi pošljejo denar.« Mihec se je celo popoldne potepal jn ko je prišel, je mati obupno vzkliknila: ,)a Mihec, kaj pa si počel, da imaš vsepovsod preluknjane hlače.« »Prodajalno smo se šli igrat,« je pojasnil Mihec. 5 Kako pa to, da imaš toliko luknjic?« »Vsak je morat biti nekaj. Eden je bil bala blaga, drugi salama itd., no, in jaz sem bil pa sir.« V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! PR 3ATELD! Zakaj so francoske linije naj, krajše v Severno in Dužno Ameri- Ico. — Zat > ker je francosko pristanišče Lfi Havre najbližje New-Yorku in Liub- | Pouči, me, gospod župnik?< , Duhovnik je dobro vedel, da bodo njegove besede bratoma segle v dno duše in se tu zarisale. S sklenjenimi rokami na kolenih je pokončno sedel na naslonjaču in bil ves nesrečen, ker je moral slabo govoriti o tem- kar je ljubil. Oči so mu preko bratov iskale razpela, v polsenci viseče na zidu. Trudeč se, da bi kot sodnik govoril naravno in ne ogorčeno, je pokašljat: Res sem brat, da je bil izjavil minister, da bo odstranil poslaništvo pri sv. očetu, da bo odpravil ; Verouk iz alzaških in lorenskih šol, da bo znova pre-: gtthjal redovnike/ Leon Baltus je stegnil roko in s stisnjeno in vso kosmato pestjo udaril na sredo mize: »Ni mogoče, kar tu pripoveduješ, gospod! : . . ; »Žal, preveč je res ., .•:: ; Temu možu so torej storili nekaj žalega? Ali so ga razžalili? Ali so mu grozili?« >Ne, Leon.« »Tedaj mi ga nikar ne imenuj, da ga ne bom črtil!« Kmet je umaknil roko z mize. Jakob ga je opazoval in majal z glavo, kakor bi hotel reči: Vidiš, da se ne motim.« Duhovnik je pa zatisnil oči, da ne bi videl, kako trpita oba poštenjaka. f'ez dolgo minuto je Starejši prekinil molk. Oh, kako se mu je v hipu spremenil obraz! Ubogi, zvesti prijatelj je priznal, da je ranjen! Ubogemu Rimcu je upal pogum! 1 Ubogemu gospodarju so stopile solze v oči in jih je skušal zadržati! Odkar mu je umrla žena, ga ni nihče Več videl ganjenega. Treba je bilo odgovoriti: najprej je'samo potožil: K® Vendar smo toliko trpeli za Francijo! Tega nismo zaslužili!« »Da, trpeli smo!: je povzel Jakob. . Več kot štirideset letk je rekel duhovnik. »Ti, Gerard, še več ko midva.s ■ Radi smo trpeli zanjo, draga brata, in smo dno srca čutili, da trpimo radi Boga in da jo Prus sovraži radi njenega poklica..." Radi njene zgodovine,« reče Jakob. Radi njene vere," reče kmet, »in moje, ki so me je naučili francoski starši in v kateri so vsi naši predniki umrli. Toda če zdaj taji svojo in našo vero...« Duhovnik ga je prekinil: Ne, Leon, saj ni odpadnica. Ne morem dovoliti, da tako govoriš!« Hornjski gospodar je vstal. Jeza mu je narasla. Ves rdeč se je obrnil k vratom, kakor da išče sovražnika, da bi ga pretepel, a ni nihče vstopil. Povzel je: »In tako deželo sem vedno branil!...- > Brani jo še enkrat!« je rekel duhovnik. »Nikdar!? Saj Francija ne dela tega, ampak njeni oblastniki. Sedi! Odločil se boš, ko nama Jakob dopove. Če mi je danes telefoniral, vem, da je imel zato važen, ne vsakdanji vzrok. Ne bi bil rekel po telefonu: ,Nemudoma potrebujem tvojega sveta!' ako mu ne b"t bil kdo izmed višjih namignil, m upisal ali ga obiskal...« »Zares si uganil,« reče učitelj. »Kdo? praša kmet. »Šolski nadzornik?« »Še višji.« ..v:.' »Iž Pariza?« /Da.' - ' . »Si ga poslušal?«' Ljubljani, Zagrebu in lici-gradu. Borze za blago so v Zagrebu (vino, les), v Ljubljani (les) in v Novem Sadu (velika žitni borea). . Indijski romarji. Pribil-i žna ' vsako dvanajsto letu i pride veliki praznik očiščevanja za vse Indijci. Verski predpisi pravijo, da kdor se tedaj oltoplje v sveti reki C.anpi, is očiščen grehov. Poročajo, da se je dvignilo štiri milijone vernikov na pot t sveli reki. Kakšno versko navdušenje! Kaj nam lo mar. UCitelj je pripravljal otroke letni izpit in z njimi Ponavljal poglavje iz ft0.™' ko obupa Judež ISkanjot in vrže velikim duhovnikom 30 srebrnikov pr« noge in kliče; 0»" »eni. kri nedolžnega sen prelil,« in mu nato odgovore duhovniki: >Kaj to mar?« _ Kavno P« tem stavku pa je zapustil vprašano učenko spomin, in ni Slo naprej. 1» je vil roke in kričal. > Kuk izpit bo to? Gospod na'" zornik bo mislil, da se nismo vse lelo me ufu-< _ Tačas se je pos«^ učenki prgledali v knjig" in rekla jo urno: >*« nam tp mar? Ti sam I . „,. prvo-podmormeo /< ™ redil že lela 1031. Holan-dce. Drobel. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pošlje nam takoj Vaš naslov! Dnevno Din 200'—, 300 — in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domaČem okraju. Znamko za odgovor. »TEHNA« družba, Ljubljana, Me-stni trg 25/1. se išče za kmetska dela. Biti mora pridria in poštena. Starost od 20—40 let. Jos. Tolazzi, Logatec. Puhaste jierje 3^up° razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Uica 82. MBsarsHsga usisnea sprejme takoj Alojz Breceljnik, Sp. Šiška, Celovška 93 Manjše posesfao ali hišo, kupim na Gorenjskem. — Cena do 50.003 Din. V ponudbah je navesti ceno in krajevne razmere. Naslov pove upravništvo Domoljuba št. 4353. Senc sladko - 1000 kg —--- se proda na Skaručni št. 31. liČE!li!£ z? vrtnarsko . obrt se sprej- me. J. Pančur, vrtnar, Mekinje pri Kamniku Mj{S 14 ^tnega šole -- prostega za kmečka dela sprejmem. Anžič Franc, Škofljica št. 12. SiiftareiiBgin?3jM sprejme Franc J e m c na Bledu. 30 opgiioa.li drosc prodam. Jožef Remic, Šoštanj. 10 IL-Ž panjso čshej zelo močne prodam i Din 570. — Pet ovšek Jožef, Rečica 22, Bled jesenove, hrastove, brstove, brezove, jelše ve in bukove kupim vsako množino. Ponudbe na F. Rorna, kolarstvo, Zg. S ška 50 dosmrtna ssftriio se sprejme dekle ali mladenič, ki bi pomagal pri hišnem in poljskem delu, - Več se poizve pri Fr. Zaj c, Udje 14, p. Crosup je. UČBSU3 * dežele —--spreimem za krojaško obrt. Oskrba v hiši, — M. P„ Ljubljana, Ižanska c. 23 novo, enodru----žinsko ob Tržaški cesti proda Jernej I.anpret, Kožarje 14, dolgi most. Mai^i ualenes sc sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo sinovi revnih in poštenih stari ev. Isto-tam se sprejme ČEVLJARSKI POMOČNIK samo za finejša dela. Alojzij Negro, ročno čevljarstvo, Ljubno p. Podnart. Slovenija. HiaPBG iraY km.eiki —--lant, vajen konj, priden in pošten, vojaščine prost in ki zna sam popravljati domače orodje, se takoj sprejme za prevažanje. Stalna služba, do ra hrana ia plačilo po dogovoru. A. Zidan, Ljub-jana, Vodmatski trg 7. Bencin motor ;'Pora- ■—--— ben za manjšo obrt ali kmetijstvo, skoro nov, proda prav poceni Lamovec Josip, kolar. Polhov grjdec p. Ljubljani. Naročajte »Domoljuba" Vajenec čevljarske obrti, dobro vzgojen, poštenih starišev, se sprejme. Travnik, Trebnje. Čeiillarsk! polnočnih >v«žbai>-se.sPre>me ——-!----takoj ali pozneje z vso o krbo, Na dopise senc odgovarja. Travnik, Trebnje dobro izvežbana, se sprejme. - Travnik, Trebnje. Čudežni Balzam Vaš Radio Balzam mi jc kurja očesa in trdo kožo v štirih dneh popolnoma odpravil, za kar se Vam najtopieje zahvaljujem, piše g. Mihael Heimbrmtf, posestnik, Ponikve 11, p. Jesenice ob Savi, Dol. — Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd, Lonček 10 Din (predplačilo), ali 18 Din na povzetje pošlje R. C o t i č , Ljubljana VII, Kamniška ulica 10./a. Brii ii lin -----'--_~L. Ljubljana, Dunajska t. 36 e 1 i z o e olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chtorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, Id ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljiteje z Chlofodont-ščetko, Poskusite najprej z malo tubo Cliloro-dont-pasfe, !;i stane Din. 8-—. Chtorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenera omotu z napisom Chtorodont. Dobiva so povsod. — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Ohlorodont, Maribor. 57 32 Pu mu jc povedala, j Učitelj jc slopil h Gra- ■ parjevim, da |>oizve, zakaj fanta že dalj časa ni | bilo v solo. Kani je star j ie trinajst let in mislim, i <)a je že dosti dolgo trgal | hlače po šolskih klopeh,< i je dejala Graparca. .Kaj, zadosti dolgo?;: se je raz-koračil učitelj, »jaz sem se učil vse do dvaindvajseta leia.. Graparca' je premerila učitelja od nog do glave ter dejala bolj liho: Seveda, nekateri smo bolj I rde glave kot drugi.: Ilrihlni sloni V Indiji, kjer imajo dosti slonov, so pred kratkim ustanovili Družbo slcnovih prijateljev . Družba ima namen nastopiti proti lovu in pobijanju slonov. Pra-"K da je slon še bolj talilna in zvesta žival kot Ms. Da se tudi izvežbali '■a različna iežka dela, kjerbi Sicer porabili večje slevilo konj. Na lelo pobijejo lovci za 125 milijonov dolarjev slonov: če H-slone pustili žive. bi petkrat več dobička, iorshi modrost. Dva « ca, (.a5per in joža sla e Ida za mizo ter se korali- r«kih, Iažeh' Ka-i pravi*. ,jozai katerega psa ?. »I« bolj boji, belega lic črnega?, vpraša Ga-^ lega pa ne vem,t Sem morala« »Povej!« reče krnet in se vsede. Povem ti, kaj jaz mislim. A najprej povej, kaj je prav za prav s ieboj?« . Trije možje so se sklonili drug k drugemu, ker je Jakob nehote potihem govoril, boječ se, da bi se culo na hodnik ali v sosednje sobe, kar mora ostati tajno. Mar ni pravkar njegov brat, mar nista oba brata govorila preveč glasno? Draga brata, upalili so me.« ::Kaj pomeni to?«. Odslovili ali premestili? ; Ah, to je težko! : Nisem hotel biti ,laik', kakor pravijo. Prav si storil!" de Leon. Plemenito si ravnal!« veli Gerard. Baltus si!« reče Leon. »Kristjan si!« pohvali duhovnik. »Čemu si torej potrt?! Ponudil mu ie roko, a Jakob jo je odklonil. Nato je Jakob polagoma pripovedoval, kako so bili učitelji prišli v šentnaborski trg, kaj je bil povedal g. Filibert Pergot in kako se je bil sam pomenil, celo pričkal z ministrskim poslancem. Od tisetga razgovora ni pozabi) ničesar. Vsaka beseda mu je še še živela, ne sicer v navadnem spominu, ampak v spominu ranjenega srca, ki sluša tako voljno, tako zvesto in ki muči še tedaj, ko ponavlja, kar zahtevajo od njega. Pripovedoval je in Sodil brez silovitih izrazov! Preteklo je nekaj ur in njegov hladni značaj in navada, govoriti pred šolanji, sta se znova uveljavila. Bral je tako rekoč natančni in popravljeni zapisnik, a zlasti je sebe obsojal radi slabosti in zato govoril ponižno. Samo Leon ga je prašal. S komolci na mizi in z glavo v dlaneh je kmet spregovoril: Zakaj pa nisi Parižana takoj zapustil?... Kakšen mož si vendar? Glej, videti je, da si star vojak, a si komaj novinec!... To ti je moral biti zadovoljen! In ti lahko prenašaš, da ti tako govori o veri? ... Sklicujem se na župnika: ali sploh smemo poslušati take besede in vzbuditi videz, kakor da omahujemo? ... Grozil ti je, da te premesti s Križa? ... Ti bi bil moral privoliti, ne pa oklevati; kazen bi bil moral zaslužiti, ne pa vere zatajiti, ti, ki si Baltus!s: Ker je Jakob molčal, je Leon povzel: Zdaj so bili vsi trije bratje pokonci. Župnik in cozov! Res smo se jim radi pridružili,, a dajo naj nam mir! Sicer jim povem, da smo mi najprej Lorenci, Lorenci, Lorenci!« Zdaz so bili vsi trije bratje pokonci. Župnik in učitelj sta rinila hornjskega gospodarja k vratom brez suvanja, a strogo, hoteč mu dopovedati: »Tako • se ne govori!... Proč s teboj!... Noriš!... Takih besedi ne moreva poslušati!« Tedaj so se vrata napol odprla in k bratom v poltemi se je sklonila mlada glava s prijaznim obrazom in trdnim vratom, pod katerim se je docela videl razpet ovratnik pisane srajce. Martin'hlapec je zaprosil: Gospodar Leon, radi čohe, ki bo teletila...« Se li mudi?« Menim, da!« Kmet je počakal trenutek, da se ne bi zdelo, da je tak gospodar, ki nič ne premišlja, in je odvrnil: Idi! Pridem.« Ni se okrenil. Stopil je za mladeničem in tudi koraki so se čuli z drugega stopnišča, ki je bilo prav blizu in je držala prav do hlevskih vrat. Župnik in učitelj sta sredi sobe stala nepremična, dokler so odmevali trdi koraki. Duhovnik je mnogo pretrpel, ko je poslušal Jakobovo poročilo. NajnspeSnejie sredstvo za rejo domače živali je brezdvomoo »MASTiN« ki pospešuje rast, odebelifev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenlnve vrednosti Mastina so brezštevilna jahvaloa p»ma! Cena: 5 škat. 46 Din, tO .» ••« luue« VMM." K: . mri i) s:n"<- Hin 'runko. Oi- v,- < i r.:ii Mioši t: n-.iiuvj; l.o i:uv/.t; .--s i)in Dobiva -j.-j ... I, K ■: r mre:,te ni irl t';:: i: !v.\ :e%ar«ar c; Ds ^'-i.irž Št. 16 Poravnajte naročnino! L L»«bijar«, reesmi trž 15 Na malo If OltllšS M lislancvijeno 1839 ieltlon 2282 KLOBUKE v najnovejših barvah in oblikah Vam nudi v veliki izbiri samo Mirko Begata! - pre! Pol« KLOBUČAR - LJUBLJANA - STARI IRC 14 Cer.e zn-erne .' Solidna postrežba ! Mica in Jože sta lovila muhe po sobi, »Koliko si jih že vjel?« je vprašala Mica! »Šest, tri samce in tri samice,« je odvrnil mož. -Kako pa moreš to vedeli?« se je začudila Mica. 0, prav lahko, tri so bile na ogledalu tri pa pri vinu.« 1 * Štibernik je prišel na sejem v mesti ter v prodajalni nekaj kupil. Ko je prodajalec opazil, da ima Štibernik telovnik v slabem stanju, mu je prigovarjal, naj si kupi novega. »Ne bo nič,« je odvrnil Štibernik, stara mi bo prisila nov sprednji in nov zadnji del, luknje bodo pa že še nekaj časa vzdržale.« ie dctafci z-ved drr-Tske bsrovine, ki jamči za vloge z svoja davčno močjo. svojim premoženjem in Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje mzvzzm® m aeaano H fes eirilss Bisera d£i»lK&. Dovol u;e kred te oroti vlnjr-H na prvem mestu i tekočem računu in proti amortizcv-i". daje menična pi- j.ila, vrši vse konloUcrtutae posle. Račun 1'ottne hran. Ljubljana šle- /W» Ii^liul mnm nlMfen šmimmi Dežela bo torej še vedno trpela? Znova se bo treba boriti? T-i ••laj so»-F.:.nikl na ,;iijatelj.ski strani?! IV. -: <■■ 'n r-iride.-f-imi leti so govorili: Kdaj s-vrhnjo Irf.nco !:i časi? Kdaj bomo svobodni? Kdaj bomo med tistimi, ki to z nami istega duha? Tako se je ta dolgoletna želja komaj spolni-a; mladeniči ii: dekleta in mlade žene so z radostnim srcem pričakovali obljubljeno blaginjo; starti so še vedno z veseljem pripovedovali spomine iz let pred 1870. in nr ametnejši so karali nepotrpežljivce: . Ni še vse, kakor bi moralo bili, a kmalu boste videli!- in zdaj že vidijo, kako preganjajo vero in snujejo zaroto zoper otroke! Kako to pojasniti? Kako preprečiti jezo, kakor se je pravkar Rimee razjezil? Kakšno zaupanje naj imajo razočarani? On, ki je bil velik župnik doma in poprej ujetnik v nemških trdnjavah, je lahko ločil Francijo od tistih, ki ji dajejo zakone in od ministrov, ki pišejo odredbe, toda večina Lo-rc-ncev je bržkone mislila: ..Naši očetje so nam lagali!"' Ali se ne bo nekaj njegovih vrlih župljanov ločilo od Francozov? Kam bomo šli? Iz Leonovega odgovora se je dalo slutili. Celo Jakob je vznemiril župnika. Povedal je, kako ie pariški gosi grozil in ni nikdar dostavil: Mar mi je vse to! Grem, kamor bo treba, tudi v najmanjšo lorensko vas ali kam drugam, a zato, da bi še ostal na kriški šoli, ne dam toliko, kolikor zahtevajo! r Župnik ni dvomil o svojem bratu; ie temu se ie čudil, zakaj ni odločnejši. Zakaj ni naravnost povedal: to bom storil in ono opustil? Gerard je. položil roko Jakobu na ramena in ga peljal k oknu. »Pojdi!« je rekel. , Nekoliko se oddahneva!« Imel je svoj načrt in nežno prijateljstvo do Jakoba mu je narekovalo premirne besede. Ko sta bi'a pred oknom z golimi šipami, ie žop-Uik potegnil zgornji in spodnji zapah iu krili sla se odprli, kakor bi se nc>kr.j zlomilo. Po lesenih zarezali že udomačene stonoge so zbežale po vidu in gozdni zrak je zavel v sobo. S komolci sta se brata naslonila na zid; na i< i duhovni!;, ki so mu roke segale v praznino. Pod seboj sta videla okrogle in neenake sence, na vrtu hruške in zelje, nekoliko naprej vrhove kipečih dreves, nad seboj pa nebo, posejano s smehljajočimi se zvezdicami. Pokojna noč nad pre-pirajočimi se ljudmi! Jakob, razumeš, Pa vara vendar ni slabo?, vpliva brivec ves prestrašen. --Xe, samo poskusil bi rad, ci- usia še drže vodo.< Prm železnica *?>"n se je pripetila 8. inoja 1842 na Francoskem. In tisti priliki se je smrtno ponesrečilo 51 oseb, i>» lela 1807. je bilo vsega «3 večjih železniških nesrer, pri katerih ie bilo. 2957 nivl vih in 37G7 ranjeni«-Jiajvež nezgod o-Jpado "a Ameriko. „ Od mrtvil, vsi"!. V mehiškem mestu (Hierelniu -- tam so ustrelili fp^-ia Maksimilijana - so ne- se krši a odpre in i . « » se skobaca rajnik, ki 1« bil le na videz mriey.ro ljeni mrtvec jo Je 'J krač pobrisal s P01 šča. Pozor oinoiiradtflKf! Solidno in trpežno izdelane škro-pilke lastnega izdelka ima vedno v zalogi FERDINAN ) KMET, kle-parski mojster, TREBNJE (Dolenj.) Priporočam se tudi za izvržltov vseli v kleparsko stroko spailajoGih del, kakor tudi m pokrivanju cer .veuili stolpov. Edino najboljši šivalni stroji in pletiini Svit. »Diibied" stroji ter kolesa ■ggS&Ujl «® rodbino, obrl in industrijo so le Petellnca Tm>Jw Orainer, Articr /uffe^iHj !,iaiai'zi0 1!e,ie' Tudi na obroke' l.|ui»ifaj!a h"7'u PrR*ornovPl?a spomenika. ^^PaRhiiil Pouk v vezenju brezplačno. noVtočla rrarancija. Za veifko prodajno organizacijo PREKLIC. Podpisana preklicujem vse žaljive besede, katere sem izrekla dne 16. marca t. I. nasproti vaščanom iz Palovič, obč. Leše. — J e r a proti proviziji, kateri bi morali stalno posedati kmetovalce gospodar e. Možnost zaslužka velika. — Sposobni zastopniki se bodo posebej izvežbali v poslovanju — Ponudbe na oglasni oddelek lega lista pod: »Zaupljiv«, •ans'(a paroplovna družba PREKLIC Podpisana Helena Habjan, okrajna babica v Selcih nad Škofjo Loko, obžalujem in preldicu-jem vse žaljivke, katere sem razrašala o gosp, rrancetu Hafnarju, posestniku in kovaškem mojstru iz Selc nad Škofjo Loko ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kaz, postopanja proti meni. — Selca nad. Škofjo Loko, 3. aprila 1930, _______________HELENA HABJAN. Pouk prikrojevanja Krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg št. 19, sc prične 1. maja. Revnejšim znižano. Ugodni pogoji. Svetovnoznane, na modernejše motorne vclcliid.e »SATURNU« n »VULUANIA« Najhitrejše in na udobnejše zveze za SEVERNO in JUŽNO AMPR1KO. brezplačna pojasniia daje: Dravsko banovino : v skupni vrednosti več tisoč dinarjev razpisujemo za pravilno rešitev sledečih vprašanj: 1, Po čem se spoznajo najboljše strange in drugo vrvarsko blago7 2. Katero vrvarsko blago je priporočala za kmetovalce kmetijska šola na Grmu? 3, Kakšne štrange, uzde in drugo vrvarsko blago boste zahtevali od Vašega trgovca, da boste dobili za Vaš dober denar tudi dobro blago? 4. Kateri trgovec v Vašem okraju še nc prodaja Jfrang in vrvarskega blaga s privezanim rdečim listkom, z naslikanim pajkom v mreži in napisom Grosuplje? Za rešitev zadostuje dopisnica za 50 par. -Rešitev naj se pošlje na naslov: Tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje pri Ljubljani, in to najkasneje do konca aprila. - 1. maja sc bo izžrebalo 100 rešitev in imena izžrebanih, kateri dobe nagrade, se bodo objavila v tem listu, nagrade pa poslale takoj po izžrebanju. — Tudi Vas čaka lahko velik dobitek! Pišite takoj! LJUBLJANA - Miklšolčeva cesta 3-1 pri glavnem kolodvoru miM razprodaj urnim pri tvrdki A. B REMEC - CELJE Miklošičeva ulica 2 ko bo vsa Vaša hiSa blestela in ko boste na snežnobelem prtu delili kolač - se spomnite, da je k tej čistoči mnogo pripomoglo tudi pravo terpentinovo MILO GAZELA Ure, zlatnino in srebrnino Kupite noiiion$e in najcenejše - pri siori prlmanl Jvrdhl II. S MINER LJUBLJANA 1 Prešernova ulica Stev. 4 Največja in najsolldnejša razpo-iljalnica - Razpošilja v vse kroje tu- in Inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk 'KO - OMIKO - AXO ZAHTEVAJTE »PK^aLAClVI CENIK J Chinn srebrno jedilno orodje St 122. Kosinasta unker-Hoskopt. s sc-kuiidnlm kazalcem. dobro kolesje, radi-um svetlikajoče 6e številke ln kaiT.loI samo Ui1' Sv— St. 122-3. Isto brez sekund, kazalca Dl i M'- St. 125 Budilka otn vls„ in 16,000,000' Podružnice; Marlbci, . ^iSad, Sombor, Spilt, Šibenlk, Bled, Celje, Djakovo, Koievje, Kranj. / ^ n prodajalna DUNA3SKA C. 14 UUBHANA POLEOTBGOVINA SCHNEIDEfttVESOVŠEK Jljdoua moka Din 4— Polenta, zdrob . . . < . Din 3 — Koruzna činkv moka . . . Din 2 75 Razpošiljam vsako množino od 25 lig naprej. PAVEL SSDEJ, umetni mlin. Javornik, Gorenjsko. ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH^ ■i ii—pTiiii m iiiiiiiiiiiiiiiilirTr1 Izda'nleli: TIr Frant Kiduvec, 1' Uredniki Franc Zabret Prodaja obveznic 7% drž. inrest. posojila ter 2'h°l» vojne odškodnino in vseli vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Za Jugoslovansko tekamo: Karel čefc