-, 'Sa»
v ^w.\ CiCj*]'"'.'.1’- ’’ll "' ' 5^yt	®
St».'«. -
it	list sa	Ifsidairo. |?
asé&i3Biffiiijjg»gigsgag«a^^
Bsem»s88aeeemaMaB«m8@aa8BB^5:;
1 .fi. .irtei.1 *_«	^ jsa^g

p^vbm^y^-' '
Drač v nalili rokah.
'V nedeljo na vse zgodaj je eden naših bataljonov udrl v goreče mesto, — Pri Pevmi naši presenetili speče Italijane. — Na Trbiž je zopet padlo nekaj laških granat. — Francoska trdnjava Verdun cd Nemcev ogrožena, — Nemci zavzeli verdunsko predutrdbo Douaumont — Na tem prostoru je bil petkratni francoski protinapad odbit. — Dosedaj 15.000 neran-
jenih francoskih ujetnikov.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo.
Dunaj, 27, februarja.
Uradno se razglaša:
Unsko bojiSòe.
Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. " •
Predvčeraj, cine 25. februarja, je prišlo na primorski bojni črti ne samo do živahnega artilerijskega ognja, temveč na več točkajh tudi do hudih inf anteri j skih bojev v maji j Som obsegu.
Pred jutranjim svitom so napravili oddelki posadke goriškega obmosfja piri P e vi m. i izpad, so presenetili spečega sovražnika, zasuli eden jarek in ujeli 46 Italijanov.
Na robu D o b e r d o b s k e gorske planote je po hudi artilerijski predpripravi prodirala sovražna, inf anteri j a proti našim postojankam ob o--beh straneh gore S v, M i h a e 1 a in izhodno od P o-1 a č a. Italijani so bili z velikimi in krvavimi izgubami odbiti in so vrhutega izgubili, 127 ujetnikov, med temi je bilo 6 častnikov.
Včeraj, dne 26. februarja, je potekel dan veliko mirneje.
V Trbiž je zopet padlo nekaj granat.
Albansku bojišče.
D r a č v naših rokah.
Danes, dne 27. f e b r.u a r j a, zjutraj so n ake Bete z a v z e 1 e Drač.
Že včeraj je prodrla ena naših kolon v ognju italijanskih ladijsldh topov čez severno zemeljsko o-žino ; tekom dneva je prišla do P o r t o s a, 6 k i loin e t r o v severno od Drača, Cete, ld so bile poslane čez južno ožino, so bile v pričetku pri prodiranju ovirane po sovražni ladijski artileriji, vendar •se je posrečilo številnim oddelkom brodeč, plavajoč, in na splavih zavzeti zvečer most izhodno od D r a -č a ter vreči tamošnje italijanske zadnje straže. O b j u t r a n j e J» svitu j e udrl eden naših bataljonov v goreče mesto.
.Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höf er,
podmarral.
Najnovejše nemško utadno
poročilo.
Berolin, 27. februarja.
Francosko bojišče.
Na različnih mestih bojne črte go se odigravali živahni artilerijski boji in boji z minami.
'Jfužnoizhodno od Ypern a je bil angleški napad odbit. Na višinah desno od reke Može so Francozi poskušali v petkrat ponovljenem napadu s svežimi četami oklopno utrdbo Douaumont dobiti .zopet nazaj. Bili so krvavo odbiti.
Zahodno od te utrdbe so našie čete sedaj zavzele Champneuville, Cote de Talou in so v boju prodr-
le blizu do južnega roba gozda seyeroizhod.no od lamia Bras.
Izhodno od utrdbe so Nemci z naskokom zavzeli obsežne utrjene naprave kraja Hardaumont.
•V ravnini Woewre sie pomika nemška fronta krepko naprej v smeri proti vznožju Cotes Lorraines.
Kolikor se da posneti iz došlih poročil, znaša število nera,i jenih franccCkili ujetnikov sedaj 15,.000 mož.
V Flandriji so nemški zrakoplovni oddelki ponovili svoje napade na sovražna taborišča. V Metzu je bilo visled bomb, ki so jih metali tovražni zrakoplovci, ubitih ali ranjenih 8 civilnih oseb in 7 vojakov. Nekaj hiš bilo poškodovanih. V zračnem boju in z obramb].imi topovi sta bila sestreljena v trdnjavskem območju d/a francoska zrakoplova, Zrakoplovci, med temi dva, stotnika, so bili ujeti.
Odločitev pade v marcu'c Jf;
Iz Londona se dne 26. febr. poroča:
Brzojavke i, Rusije pravijo, da so Rusi pričeli z ofenzivo v Galiciji in na Poljskem.
Tudi delovanje Italijanov ob alpski, bojni črti se bo zviša 1; o.
Na balkanskih bojnih Črtah se poroča o predpripravah za bližnjo ofenzivo. Zaveznice so z a v e-1 i k o in splošno o f o n z i. N o popolnoma p r i p r a v 1 j je n '6.
• N e k : i p 1 o m a t je izrazil mnenje, da bo bržčas v mescu ma, r o' u padla odločitev, Na vsak način bo ta meseic bogat na dogodkih.
DobiSM velikih bank.
Ako kmet noče pri trgovcih in gostilničarjih zapraviti vsakega, vinarja, ampak skrbno zlaga težko pridobljeni denar in odplačuje dolgove, se hitro najdejo ljudje, ki vpijejo : Glejte, kako se kmet bogati! Pred pragom drugih pa ne zmetajo. Zelo hvaležna je n. pr, študija o dobičkih velikih bank,
Unionbanka je izkazala za lansko leto 7,300.000 K čistega dobička. Ni dvoma, da se bodo tudi druge velike banke lahko pohvalile z velikanskimi dobički. Začjetkcm vojne' so se vse banke bale, da jih zajdene-jo izgu a, izkazalo se je, da so se med vojno le u-trdile. Zlasti so zaslužile pri kurzih inozemskih menic in ri toc amah, ki delajo za armado. Lepe zaslužke . dosegle banke tudi s tem, da so znižale obrestno tr'CQ za vloge, ostale pa pri stari obrestni meri za posojila, clalje s tem, da so vojnim liferantom posojale velike svote in si poleg obrestovanje izgovorile tudi provizije in delež na dobičku, Z letu 1914 so velike banke računale z izgubami, ki da jim jih prinese vojna in so za to napravile posebne rezerve za vojne izgube. Tako sta Kreditni zavod in Angloban-ka ostar ovila rezervi po 5,000.000 K, Bankverein 8.7 mil., Länderbanka 8 5 mil.- Unionbanka 3.5 mrl. Ver-
kehrsbanka 2,2 mil., Merkur 2 mil. K. Iz teh rezerv so bile pokrite vse izgube in ostade so še velikanske svote. Zdaj se vrši za kulisami velik boj. Eni bi radi, da, bi se preostanki vojnih rezerv izplačali delničarjem, drugi se temu upirajo. Cuje se tudi, da vlada ne bo dovolila izpllačanja delničarjem, dokler ni vojna končana, češ, da bodo vojni dobički bank jako važen del -prihodnjega davka od vojnih dobičkov.
»Splošna
ofenziva spomladi?
Z napeto pozornostjo pričakuje ves svet bližnjo pomlad, ki bo, kakor zatrjujejo naši sovražniki, prinesla odločitev v tej svetovni vojski. Ministri in generali četverosporazumovih držav so tako trdno prepričani o četverosporazumovi končni zmagi, da bi mora .o vsakogar to prepričanje naravnost osupniti, ako bi n c bilo znano, da se dosedaj še ni izpolnilo prav nobeno prerokovanje glede napovedanih četverosporazumovih ofenzivnih podvzetij. Ce bi se pa naj smatrala ta prerokovanja za resna, naj velja tudi tem prerokovanjem, kakor vsem poprejšnjim, pregovor, ld pravi : Človek obrača, Bog pa obrne. O resničnosti toga pregovora so se vodje četverosporazu-movih glavnih stanov v tej svetovni vojski že zadosti prepričali, kajti Četverospohazumu se ni do sedaj posrečil nobeden načrt' tako,, kakor je bil zasnovan. Samo pri obeh osrednjih velesilah Avstriji in Nemčiji se sme smatrati kot pribito, da sta se umeli prilagoditi razmeram in sta torej bili v stanu doseči vse tiste smotre, katere je sploh bilo mogoče doseči. V-kljub temu, da, so četverosporazumove armade mnogo številnejše, kakor naše, smo vendar zanesli pozoriš-ča bojev v sovražnikove dežele, smo odvzeli Rusom približno 250.000 štirijaških kilometrov ozemlja, smo zasedli najbogatejši del francoske države, smo zasedli skorodane vso Belgijo, smo zasedli vso Srbijo in Črnogo ”o ter smo končno zasedli več kakor tri četrtine Albanije, kjer so se začeli Italijani kljub temu, da je bila fa dežela nepristranska, utrjevati in se pripravi iati - na odpor. Da smo vse to dosegli ter da moremo vse to tudi trdno obdržati v svoji oblasti, je trebalo :8 mescev vojne. In sedaj pa hoče četvero-sporazum prikleniti na-se vojno srečo z eno samo velikopotezen ofenzivo na vseh bojnih črtah in hoče izsiliti, odločitev v bližnji pomladi, do pričetka poletja, do 21. ranija Nobena Četverosporazumovih držav bi v bodoče ne smola pričeti na ialstno roko s kakim vojnim	! vzet jem, marveč morajo poprej vse četve-
rosjpora: vnove države odobriti vsako večje vojno pod-vzetje. Kakor se sliši, namerava, napraviti četvero-sporazim skupno glavni naval na vseh frontah v mescu maju. Vzemimo slučaj, da bi se ms f osrečilo čefvierasporazumu, spraviti vse svoje generalne štabe pod en klobuk in bi napravili skupen generalni naval i naše bojne črte, še vseeno vzbujajo nepo vedane :, mere gotove pomisleke, ki jih nočemo naslednje označiti.
Enotnost vojskovanja dveh ali več držav je odvisna v prvi vrsti od tega, kakšna je geograiična lega dotičnih držav, za kar dajeta obe osrednji velesili Avstrija in Nemčija najbolj' poučljiv vzgled. Obe o-srednji velevlasti ste tesni sosedinji in se držita s-kupai. Zelo veliko število železniških prog veže obe osrednji velesili, kar je glede enotnosti v vojskovanju K de prevažanja čet, municije itd., neprecenljive 'Tee osti Bolgarija in Turčija sta dobili še le tedaj ;ol iši zaveznici polno vrednost, ko se je posrečilo
Stran 2.
' i ii n . .r. ,'irn i m, t i--'
zasesti srbsko ozemlje in na ta način napraviti zvezo'med- osrednjima velesilama fer Bolgarijo in Turčijo. V strateg'jčnem oziru se gibljeta obe osrednji velesili na notranji črti, ki jima je bolj na korist, kakor pa v škodo, kajti omogočil j e najini armajdmm vodstvom v višji meri kakor armajduim ljudstvom na zunanji Črti se vojskujočih držav zbirati čete in jih pošiljati na tisto točko, kjer se nudi največ upanja, da se doseže največji uspeh. Notranje krajše z\eze dovoljujejo obema osrednjima velesilama poslati ojačeni v zadostnem številu v najkrajšem času na tisto točko bojne črte, ki je najbolj ogroževana, dočim sovražne države ne morejo storiti kaj takega v ravno taro kratkem času. Kajti pri četverosporazumu so tozadevne razmere popolnoma drugačne, Francija,^ Italija, Rusija in Anglija so druga od druge ločene m si deloma radi niso sosede. Morja, ki se razprostirajo med temi državami, so velika ovira za naglo prevažanje čet. Dejstvo, da meji Francija na suhem na Italijo, zmanjšuje le malenkostno te ovire. Iz navedenega razloga ’trpi tudi gospodarska enotnost četverospora-zumovih držav, kakor je razvidno iz razmer v Italiji. Podvzetja pred Dardanelami so se izjalovila, Srbijo in Crnogoro je četverosporazum izgubil, ker niste dobili zadosti in pravočasno ojačenja in pomoči. Pred Solunom niso mogli Angleži in Francozi zbrati pravočasno tako močne armade, da bi jo bili mogli po-1 slati proti Sjkonlju in iz sličnih vzrokov tudi Italija ne bo mogla držati Albanije. Iz vseh teh navedenih razlogov si je skupno veliko četverosporazumovo^ o-fenzivo v bližnji spomladi le prav težko predstavljati, vsaj ne v tem smislu, da bi se jo moglo smatrati za istočasno. Ce bi hotel četverosporazum doseči ta svoj smoter, bi moral imeti najmanj še enkrat toliko čet, kakor j,ih imajo Avstrija in njene zaveznice^ Opetovano so poskušali Francozi, Italijani in Rusi predreti in razbiti obroč obeh osrednjih velesil, toda vselej brezuspešno, pri čemur so imeli ogromne izgube. Odkod pa naj vzame četverosporazum potrebnih čet za glavni naval? Ali naj izpolnijo vrzeli v angleški armadi vojaški novinci, katere sedaj zbira lord Derby, ali naj izpopolnijo ogromne vrzeli v francoski armadi 171etni dečki, katere je sedaj poklicala Francija pod orožje? Pri tem se pa nikakor ne sme pozabiti Bolgarije kot novega činitelja ob strani osrednjih velesil, dočim ne more četverosporazum nič več računati na pomoč Srbov in Črnogorcev. Čeprav bi se posrečilo našim sovražnikom spraviti skupaj glavni naval in predreti bojno črto na enem mestu, potem bi moral dotični sovražnik zbirati več mescev svoje Čete in zastaviti vse svoje sile, da bi prišel kjončno tje, kjer je bil pričetek vojske. Nimamo torej najmanjšega vzroka, da bi v strategičnem oziru gledali s strahom v bližnjo bodočnost.
Katoliška cerkev na Balkanu
po vojski
Med Vatikanom in Bolgarijo se vrše priprave, da se sklene svoj Čas po končani vojski konkordat med Vatikanom in Bolgarijo. Sklenjeni konkordat in še več drugih cerkveno-političnih vpraŠianj, ki bodo na Balkanu rešena po končani vojski, bo bistveno s-ipremenil celokupni položaj katoliške cerkve na Balkanu. Dejanski Turčija že sedaj ne dela ovir in za-prek razvoju nemohamedanskih veroizpovedanj v Turčiji in je v tem oziru zelo tolerantna. Po končani vojski pa namerava Turčija ustavno določiti pravice drugih nemohamedanskih veroizpovedanj. Storila bo to ne samo iz načelnih, marveč tudi iz držav-nonolitičnih vzrokov in nagibov. Posamezna razkol-niška veroizpovedanja imajo v Turčiji v svoji narodnosti naravno opiraiišČe. Katoliška cerkev pa nima j Turčiji takega opirališča. Kot nekako nadomestilo ga je sicer hotela upeljati Francija s svojim protektoratom in ta francoski protektorat nad katoličani v Turčiji je skušala Italija v zadnjih letih izpodriniti in ga nadomestiti z italijanskim. Ker bo zmaga obeh evropskih osrednjih velesil preprečila, da Francija in Italija po končani vojski ne bosta mogli vnovič oživeti svojih političnih stremljenj in protektorata v (Turčiji, je nastala za katoličane v Turčiji nujna potreba, da bi mogli neposredno in naravnost občevati in biti v stiku s Sveto Stolico in sicer na ta način, da bi imel Vatikan svojega lastnega zastopnika v Carigradu, ki bi zastopal interese katoliške cerkve v Turčiji. Predno.bi se pa moglo to doseči, je treba, da se tudi med Vatikanom in Turčijo poprej sklene konkordat. Temeljna Črta za bodoči cerkveno-politični razvoj katoliške cerkve je torej potreba, da se poprej sklene konkordat med Vatikanom, med Bolgarijo in Turčijo. Božja volja je pač, da bodo zopet vodila pota za pogajanja med Vatikanom in med obema imenovanima balkanskima državama glede sklepanja konkordata čez Dunaj. Že enkrat in sifcer \ XVIII. stoletju so se stekale vse niti pogajanj med Vatikanom in Balkanom na Dunaj. Vatikan bo naletel pri
sklepanju konkordata med omenjenima državama na hud odpor od strani Francije in Italije. Toda ta odpor ne bo nikakor oviral uspešnega razvoja katoliške cerkve na Balkanu, k^ljti Sv. Stolica je v tej svetovni vojski že dovolj dokazala, da noče iz političnih ozirov zapostavljati verskih interesov.
Albanija,
Albanske sanje Italijanov se bližajo» koncu, Srednjo in južno Albanijo so Italijani smatrali že za svojo obljubljeno deželo. Eden konec te dežele, namreč Drač, jim je že padel — iz rok, sledil bo še tudi kmalu južni konec in na sredi ne bo ostalo nič. Pretkani Essad-paša je to že slutil naprej in zato je o-stavil Albanijo ter jo nameril svoja jadra proti mestu Brindizi, Sedaj mu iz Drača nagloma sledijo Lahi, kolikor se jih je rešilo. Nad Dračem pa vihra zma-govita avstrijska zastava,
Esad paša beži.
Essad-paša je na italijanski torpedovki zbežal iz Drača v Brindizi. To je najboljše znamenje, da je Drač izgubljen.
Italijanske izgube pred Dračem.
Italijagii «o že prve dni, ko so se pričeli boji za Drač, imeli 3000 mrtvih in 7000—8000 ranjenih,
Valona In Italijani.
Po grških poročilih so se Italijani umaknili iz sprednjih postojank pri Valoni in se utaborili blizu morske obali. Na postojankah proti severu so pustili le straže. Tudi ostanki srbske armade se umikajo v Valono. Italijani upajo, da se bodo mogli držati v Valoni približno 20 dni. Kaj bodo storili potem, se ne ve. Mogoče je, da se umaknejo naravnost v Italijo po morju, ali pa da se umikajo po morski obali proti jugu.
Iz Valone v Santi Quaranta,
„Journal des Debats“ javlja iz Soluna: Italijani so že vse potrebno odredili, da se umaknejo v Santi ^Quaranta, ako bi morali zapustiti Valono. V Santi Quaranti se nahaja sedaj oddelek italijanskega brodovj a.

Ob soški fronti zopet glasneje gromijo topovi. Infanterlijski boji se vršijo le v manjšem obsegu. Na Doberdobski gorski planoti se je poizkus italijanske infanterie proti Sv. Mihaelu in Polaču krvavo izjalovil, Pri Pevmi so pa Italijani predolgo spali in v-sled tega so, presenečeni od naših, izgubili eden jarek in 46 ujetnikov.
Nova ogromna zračna ladja.
„Secolo“ poroča iz Rima, da je amerikanska tovarna za zračno brodovje, Curtiss, izdelala za Italijo nov hidroplan, ki je 9700 kg težak, visok tri nadstropja, in ki lahko vozi seboj 3000 litrov bencina in 360 litrov olja, Motor novega hidroplana proizvaja 1000 konjskih sil, ki odgovarjajo brzini 120 km na 1 uro. To letalo lahko pluje 1(700 km daleč, ne da bi se med tem spustilo na tla. Na hidroplan s;e lahko spravi orožja za 1300 kg, tako da je lahko ta zračna ladja opremljena ne le z nekaterimi strojnimi puškami, ampak tudi z bogatimi zalogami Streliva in z malim topom.
D’Annunzio ranjen?
'Milanskim listom se poroča iz Benetk:	Poroč-
nik D’Annunzio je bil me!d nekim poizvedovalnim poletom v desno oko težko ranjen in »so ga morali s-praviti na kliniko. Zdravniki upajo, da mu bodo oko rešili.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču ni posebnih dogodkov. Zadnji Čas se opaža večje premikanje čet.
Ruski vojni minister govori.
V ruski dumi je govoril tudi vojni minister Po-livanov, Podal je pregled glavnih dogodkovj’ in dejanj ruske armade od mesca julija. Minister je opisoval veselje Nemöüe, ki je vsled uničenja dela ruskih
sil sklepala na bližajoči s®- konec vojne. V tem zelo kritičnem trenotku je prevzel vrhovno, poveljstvo car sam in s tem tudi težko odgovornost. Minister je rekel; Sedaj kažejo naše na zapadu se nahajajoče Če-te svojo odporno silo v epizjodiČnih bojnih činih ob Dvini, St'rypi in pri Cernovieah in se pripravljajo s tem neumorno na izpolnitev večjih nalog. Kavkaška armada je ovenčala svoje delo z osvojitvijo Erzeru-ma, turškega glavnega branika v Aziji. Vse naše armade na vsej fronti so močno izpolnjene in navdahnjene z zaupanjem v zmago. Neprestano prihajanje municije se bo vedno bolj stopnjevalo. Enako delovanje in razvijanje naših zaveznikov povečuje njihove silo v neizmernem obsegu. Kljub preobilici materijalnih pomožnih virov v Nemčiji, obstojajo za nas prav ugodna znamenja, da bo Nemčiji kmalu zmanjkalo človeškega materijala, dočim razpolagamo mi tozadevno še vedno z neizčrpljivimi viri.
Kuropatkin poveljnik severne ruske; armade.
Ruski car je imenoval general Kuropatkina za poveljnika ruske armade na severni fronti. Kakor že znano, je bil general Aleksej Kuropatkin leta 1904 vrhovni poveljnik ruskih armad v vojski med Rusijo in Japonsko.
Ruski zrakoplov sestreljen.
Na naši volinijski bojni črti so naši dne 23. t. m. sestrelili sovražni zrakoplov, ki je hotel prtepluti našo bojno črto. S strojnimi puškami so sovražnega ptiča kljub vstrajno viharnemu in sneženemu vremenu spravili iz višine.
14 velikih ruskih topov izkopanih.
Iz Ivangoroda se dne 25. febr. poroča:. Rusi so takrat, ko so se v naglici umikali iz trdnjave Ivango rod, izkopali v nekem bližnjem kraju velikanski — grob, navidezno kot skupen grob za padle ruske volane. Na grob so postavili velike križe, na katerih so napisali imena padlih, v skupnem grobu pokopanih vojakov. Na povelje naše armadne uprave so pa zdaj preiskali ta grob. Toda v grobu niso bili pokopani padli ruski vojaki, ampak zakopanih je bilo 14 velikanskih ruskih trdnjavskih topov, velika množina o* rožja, municije in bodeče žice.
Francosko bojišče.
Francozi so se že vendar začeli precej bati za Verdun. Tukaj je namreč njihova bojna črta Mia precej zategnjena proti izhodu in njih glavno opira-lišče je bila ta ogromna trdnjava, Nemci bi zdaj radi odsekali ta neprilični sovražni izrastek, kar bi ob enem francosko fronto potisnilo znatno nazaj. Zato so naperili svoj napad proti verdu n siki m utrdbam. Leta 1870 so s svojim napadom imeli srečo, po eden in pol mesečnem obleganju je prišel Verdun v nemiške roke. Tudi sedaj napreduje nemški napajd* Verdunska pred-utrdba Douaumont je že v nemški posesti in odtod s-kušajo Nemci prodirati proti izhodu in zahodu in obenem streljajo na razne točke verdunskega trdnjavskega pasu. Kako vroči so boji v tem kraju, se vidi iz tega, da so Francozi petkrat poizkusili Douaumont dobiti nazaj, pa zaman.
Bitka pri Verdunu.
I!z Pariza se dne 25. febr. poroča:	t
Bitka pri Verdunu se nadaljuje in še bo bržčas trajala več dni, da bo dosežen končno veljaven uspeh. Nemški napadalni armadi poveljuje nemški prestolonaslednik in bržčas tudi nemški cesar ter general pl. Haeseler, Nekateri francoski listi so mnenja, da bo napravila ta bitka skoro gotovo konec bojem za strelske jarke ter pomenja pričetek vojske z večjim gibanjem in z večjimi podvzetji. Vsled strahovitega obstreljevanja, ki že traja več dni, je francoskim vojakom nemogoče še delj časa vstrajati v teh strelskih jarkih. Nemci so zbrali v prav presenetljivo krateem času izvanredno številne čete. To je prisililo Francoze, da so morali istotako zbrati z veliko naglico svoje armade, da odbijejo naval nemških armad. Francozi morajo biti pripravljeni, da se bo nadaljevala ta bitka še tudi na kaki drugi točki bojne črte.
Utrdba Douaumont zavzeta.
Oklopno utrdbo Douaumont pred Verdunom so Nemci zavzeli. Nemško uradno poročilo imenuje to u-frdbo voglišče verdunskega trdnjavskega pasu, Douaumont je velika,, samostojna, utrjena točka, oddaljena 8 km od mesta. Ta važna postojanka leži na višini, ki obvladuje okolico. Oklopna utrdba je že bila v mirnem času zgrajena in so jo v vojni še bolj izpo-
polnila ter tako pripravila za napade. Samo en polni strel našega 42 cim možnarja je zadostoval, da je ta močna in navidez nerazrušljiva utrdba bila razbita. Brandenburàki polki so fakoj nato vas in utrdbo Do-uaumont z naskokom zavzeli. Z zavzete višine ogro-žujejo sedaj Nemci francoske postojanke na ravnini Woewre. Nemci streljajo sedaj celo v bok francoskih čet.
Nemški cesarjevič.
.JRetit Parisien“ poroča, da nemški cesarjevič čaka samo ugodnega vremena, da z velikansko silo napade Verdun,
Verdun učna knjiga obrambne umetnosti.
Vsi angleški listi prinašajo uvpclne članke o bitki pri Verdunu. „Times“ pišejo, da se nemški uspeli sedaj lahko vzame čisto mirno na znanje. Po naših informacijah, tako piše angleški list, so francoski zavezniki več kot zanesljivi in mirni in celo pozdravljajo z velikim zadovoljstvom nemški napad. Domneva se, da so Francozi za sprejem Nemcev dobro pripravljeni. Njih črta je, dasiravno so jo morali nekoliko pomakniti nazaj, nezlomljena in Francozi so dobili zaželjeno priliko, da prizadenejo Nemcem prav velike izgube. Bitka se je šele začela in še utegne mnogo dni trajati. Verdun je več kot trdnjava, cela okolica je učna knjiga za obrambno umetnost.
Trdnjava Verdun.
Verdun je najmočnejša francoska trdnjava v obsegu 57 km. Pod njenim varstvom se nahajajo bojne Črte ob (Mozi in zapirajoče utrdbe med Toulom in belgijsko mejo. Trdnjava ima 17 trdnjavic, 20 samostojnih utrdb in okoli 50 topovskih postojank. — Francozi so mislili, da za Verdun ni nobene nevarnosti, ker je nepremagljiv. Tam so zbirali vojaštvo :za vse ofenzive proti Nemcem. Francozi so splošno mislili, da se bo glavni nemški sunek izvršil gor v Flandriji, kjer bi zadel ob enem Francoze, Belgijce, in Angleže.
Angleška sodba.
Vsi angleški listi se bavijo z dogodki pri Verdunu. „Times“ mislijo, da nemški uspehi za zdaj niso vznemirljivi. Francozi' so slejkotprej polni zaupanja in mirni. Njihova fronta je nezlomljena, če, tudi so jo umaknili, da bodo lažje zadali Nemcem težke izgube. Bitka se je šele komaj pričela in še bo trajala mnogo dni.
Pariška sodba.
Z naraščajočo napetostjo, a tudi z velikim zaupanjem pričakuje Pariz izida krvave bitke pri Verdunu, Cela Francija se zaveda,, da se vršijo pri Verdunu veliki, usodepolni boji. Trdnjava se je v zadnjem času na novo utrdila in splošno je upanje, da bodo vsi nemški napadi odbiti. Sedanji boji so bolj ljuti, kakor svojeöasno ob Yseri, ko so Nemci poskušali priti v Calais.
jBetit Parisien“ piše, da se ljudstvu ne sme prikrivati, da se bije pri Verdunu velika in pomenljiva bitka. Vendar nemški uspehi ne smejo nikogar presenetiti. Prva bojna črta se nikdar ne more ustavljati napadalcu, ki svoj napad skrbno pripravi z mogočnim artilerijskim ognjem. Majhni porazi ne smejo nikdar vzeti poguma. Francoske rezerve, ki so pripravljene, bodo sovražnikovo prodiranje ustavile,
Način nemškega vojevanja.
Že približno tri tedne napadajo nemške čete na zapadnem bojišču s kratkimi, toda zelo močnimi sunki francosko bojno črto.
Na zapadni bojni črti vidimo, kar je razvidno tudi iz obojestranskih uradnih poročil, da se Nemci dosedaj niso trmoglavo zagrizli na samo eno točko bojne črte, kjer bi bili hoteli za vsako ceno izsiliti odločilnega uspeha, marveč napadajo skoro vsak dan na kaki drugi točki. Enkrat pri Ypiernu, potem pri Woewru, nato pri Arrasu, zatem v Champagni, nato zopet južno od reke Somme. V Franciji so takoj po prvem njemškem napadu izrazili mnenje, da nameravajo Nemci pri Ypernu predreti angleško-lrancosko bojno črto ter so takoj odposlali veliko število rezerv proti Ypernu, da bi odbili morebitni nemški naval. Ko so pa Nemci nekaj dni pozneje napravili nov nar pad, toda čisto kje drugod daleč proč od prve napadalne točke, in ko je tudi ta napad uspel, so napravili tretji napad in sicer zopet na drugi točki, si Angleži in Francozi niso mogli tega v prvem hipu razlagati. Francoski generalni štab je moral vsakokrat svoje rezerve pošiljati na druge točke. Vsled tega je nastala v sovražnem generalnem štabu zmeda in štrene so se mu' tako zmešale, da ni prav nič vedel, kaj Nemoi pravzaprav nameravajo. Sledila so povelja in protipovelja, katera so imela za posledico, da je popolnoma presenetil nemški napad na Francoze pri Verdunu, kajti kakor se zdi, ni pričakoval Joffre pri Verdunu prav nobenega nemškega napada. Njegove oči so bile uprte na severo-zahodno bojno črto na prostor med Ypernom in Arrasom. Pred Verdun ni več mogel spraviti pravočasno zadostno število re-
zerv, da bi bil mogel zabraniti nemškega uspeha na celem ozemlju severno in severno-zahodno od trdnjave Verdun, kjer je bilo ujetih čez 10.000 Francozov
Nemška strategija je dosedaj dosegla, sledeče: Sovražnik mora urediti svoja dejanja ta,ko, kakor mu narekujejo Nemci in ravno zaradi tega pride vsepovsod prepozno in francoski generalni štab ne ve, na kateri točki se bo vršil drugega jdne napad nemških čet. Ta popolna nejasnost o nemških namerah povzroča v vrstah sovražnikov veliko nervoznost. Napake v vrhovnem vodstvu postajajo vedno večje, zaupanje čet v vodstvo se zmanjšuje in prepričanje o končni zmagi postaja vedno manjše, četudi skušajo vojaštvo prepričati na vse mogoče načine, da bo končna zmaga na njihovi strani. Dosedanji nemški uspehi niso torej samo vsled pridobitve ozemlja, ampak so zlasti v Franciji v moraličnem oziru velike važnosti.
Srbija.
Srbija izgubila 200 000 mrtvih in tri milijarde.
Posebni poročevalec lista „Az Est“ v Barceloni poroča :
Bivši Srbski poljedelski minister Strijanovič je izjavil, da je Francija posodila Srbiji od izbruha vojske 700 milijonov frankov, torej mesečno 36 milijonov frankov. Ta svota je bila potrebna, ker so se državni dohodki mesečno od 20 milijonov znižali na 4 do 5 milijonov. Vse pridelovalne sile so (se namreč v Srbiji porabile za vojsko.
b„Mi smo mobilizirali“, je rekel Strijanovič, „700.000 mož. Z vpadom osrednjih držav smo imeli škodo, ki znaša približno tri milijarde frankov. Naša armada je v zadnjih dveh balkanskih vojskah in v sedanji vojski' izgubila skupaj 260.000 mož na mrtvih. A Srbija bo ostala, v to brezpogojno verujem. Dežela pa bo potem tako oslabljena, da bo potrebno delo pol stoletja, da se Srbiia zopfet opomore.
Vse to bi se bilo lahko preprečilo, ako bi nam četverosporazum verjel, ko smo opozarjali na bolgarsko nevarnost. Slepi bolgarofili, kakor je bil sofijski poročevalec lista „'Times“, Bapt'eher, in bratje Buxton, od katerih je bil eden predsednik balkanske lige, _so ogoljufali Evropo in sp lahko sedaj s svojim delom zadovoljni.“	r
Naši zrakoplovci zasledujejo srbskega prestolonaslednika.
Poročevalec lista „IGazetta di Venezia“ poroča iz Drača: Te dni so že zadnje ostanke srbske armar de odposlali iz Drača. Avstrijske čete so jim delale velike zapreke. Avstrijski zrakoplovci so metali dan za dnevom ob različnih urah bombe na srbske čete. Dne 25. jun. je padla bomba med množico, M se je v Draču vkrcavala na ladjo ter je usmrtila 20 in ranila 50 srbskih vojakov. Stalni cilj avstrijskih Čet je bil srbski prestolonaslednik Aleksander, Srbski prestolonaslednik se je dal v Skadru od zdravnika operirati. Ko je ozdravil, je prišel v Drač, kjer je izstopil v srbskem poslaništvu. Kmalu na to se je pričelo proti poslaništvu obmetovanje z bombami, ki kar ni hotelo nehati. Sosedne hiše so bile vsled eksplozij že popolnoma razdejane. Da bi ušel nevarnosti, se je prestolonaslednik preselil na drugo mesto, a zrakoplovci so ga povsod zasledovali. Prestolonaslednik se je končno vendar odločil, da pojde na ladjo. Francoski torpedni rušilec ga je srečno spravil na otok Krf.
Odrinski junak umrl.
Francoski list „Echo d;e Pariz“ poroča, da je v mestu Marseille na Francoskem umrl srbski polkovnik Ugrinovič, kateri je 4eta 1913 kot' prvi na čelu svojega polka vkorakal v Odrin.
Kako je v Belgradu.
Te dni sta se mudila v Belgradu predsednik zagrebške obrtniške in trgovske zbornice Vjekoslav Heinzel in tajnik Paskijevič-Cikera, da proučita trgovske in obrtne razmere v okupirani Srbiji. Naše oblasti so ju ljubeznjivo sprejele ter jima Šle povsod na roko. Funkcij,onarja sta spoznala, da razmere še niso povsem urejene in da se potrebščine prebivalstva za enkrat omejujejo na živtila, obleko, obutev in stavbni les. Vendar pa pripravljajo okupacijske oblasti razna večja dela, ki bodo dala trgovini in obrti kmalu večje in obsežnejše posle. Glavno pažnjo posveča okupacijska uprava cestam in železnicam ter drugim prometnim sredstvom. S 1. marcem se bode •pričel tudi redni privatni poštni promet med monarhijo in Srbijo. Za pospeševanje trgovine je ustanovljeno v Belgradu c. in kr. osrednje blagovno skladišče kot posredovalni organ med producenti in trgovci v deželi. Trgovina postaja živahnejša, obrt pa se še ni razvila. Vendar se vračajo polagoma tudi obrtniki, v kolikor niso obšli kot vojaki s srbsko armado. Etabliranje tpgovcev in obrtnikov iz monarhije je dovoljeno le pod gotovimi pogoji1, ki jih je prav težko prevzeti.
Belgrad ni tako v razsulu, kakor se splošno to misli. V notranjem mestu so le posamezne hiše razrušene, pač pa je industrijski del mesta pri Topčideru hudo poškodovan. Nekatere zgradbe popravlja vojna uprava v lastni režiji. Vddovod, klavnica, tramvaj, javna razsvetljava zopet redno funkcionirajo ; organizirana je tudi že gasilska in fijakerska služba in preskrbljeno je za redni dovoz trgovskega blaga iz monarhije. Apro vi zaci j a mesta je sedaj zadovoljiva in za javni red je vzorno poskrbljeno. Zaupanje v naše oblasti narašča in v Belgrad se vrača dan za dnevom več prebivalcev. Mesto jih šteje danes že zopet 55.000, — Edini srbski list „Beogradske Novine“ se tiska v 12.000 izvodih ter se bo kmalu spremenil v dnevnik (sedaj izhaja trikrat na teden). Uistaoiavlja se že tudi še eden list-dnevnik.
Portugalska zaplenila nemške
Ü
Prve dni po izbruhu sedanje vojske je večje število nemških ladij iskalo zavetja! v portugalskih pristaniščih, Zadnje dni prejštnjega tedna je portugalska vlada popolnoma nepričakovano zaplenila vse nemške ladje, ki so bile zasidrane v njenih pristaniščih. Nemško moštvo in nemške zastave so nadomestili s portugalskimi. Samo v Lizboni je zaplenjenih 36 ladij. Nemški kapitani so sicer ugovarjali, a ni nič pomagalo. Portugalska vlada, ki očividno drži z Anglijo in Francijo, je izjavila, da tu ne gre za vojski-no dejanje, ampak le za odredbo, ki jo zahteva javna korist.
Amerika vedno proti nam.
Severnoameriške države nam delajo danzadne-vom nove težave, S 1, marcem bodo naše in nemške ladje potopile, kakor so naznanili, vsako trgovsko ladjo, ki bo oborožena. Sedaj pa Amerika pravi, da se trgovske ladje .v svrho obrambe smejo oboroževati. Toda kje stoji zapisano, da so samo za obrambo oborožene? Amerika s svojim stališčem ščiti le četverosporazum.
Pomorska poveljstva četvero-
sporazuma.
»
Prvi lord angleške admiralitete Balfour je izjavil, da ima francoski admiral Fournier splošno vrhovno poveljstvo v Sredozemskem morju in da poveljuje vojvoda AbruŠki v Adrijf in dovodnih cestah. Angleški častniki imajo druga krajevna poveljstva. Balfour je dostavil:	Delo skupnega brodovja osvet-
ljuje najbolje uspešni prevoz velikih bojnih sil v Solun in v Valono, kakor tudi uspešno izpraznjenje Dardanel in prevoz srbske armade iz Albanije,
„Westburn“ razstreljen.
Nemci so zajeti parnik! „.Westburn“ razstrelili. Posadka se je vrnila v Teneriffo.
Mirovni shod v Bernu
Iz Berna se dne 23. febr. poroča: Prvi mirovni shod, katerega je sklical mirovni apostol Amerikance Ford, se je vršil v Svici in sicer tukaj v Bernu, Shod je bil izvanredno dobro obiskan. Tajnik Fordovega oddelka je v daljšem govoru predbacival nevtralcem. da so izkazovali premalo inicijative in ener-žije v prizadevanju, končati sedanjo vojsko. Na shod jo došlo na stotine izrazov simpatij.
Francoska In mir.
Socialist Herve protestira proti socialistom, ki preplavljajo Francosko z letaki o miru in zagovarjajo dva nazora, da je namreč Anglija zakrivila vojno in da sta Avstro-Ogrska in Nemčija nepremagljivi, Herve pravi, |da zlasti družba za človeške pravice podpira to početje, proti kateremu morajo nastopiti socialisti, ki so še ostali zvesti republiki.
^800 milijard vojnih stroškov koncem leta 1916.
Iz Rotterdama se dne 25. febr. poroča:	Nizo-
zemski vojaški strokovnjaki so izračunali, da bodo znašali vojni stroški vseh vojskujočih se držav koncem leta 1916 čez 300 milijard frankov.
Japonska.
Dne 23. febr. v Pariz dospeli japonski veleposlanik je izjavil, da Japonska ne more dati na razpolago vojaštva za evropska bojišča zaradi prevelike razdalje.' Zavezniki se morajo zadovoljiti z japonskimi pošiljatvami orožja in municijo.. Kiaučav bo Jan ponska po vojni vrnila Kitajski.
List „Novoje Vremja“ poroča, da je japonsjci * parlament odobril novo mornariško predlogo. Prihod- j nje leto bo zgradila japonska štiri velike vojne lad- s je 82.000 ton in po 15 topov, kalibra 38 cm.
Bolgarski kralj Ferdinand v Koburgu.
Dne 26. iebr je obhajal bolgarski kralj Ferdinand svoj rojstni dan in sicer v mestu Koburg. kot sedežu njegove rodbine. Kralj se je pripeljal v Koburg, Kjer so mu pripravili slovesen sprejem. Mesto je bile vse v zastavah. Kralju so od vseh strani prinašali čestitke. Ob 10. uri dopoldne se je vršfila v katoliški cerkvi sv. maša. Po sv. maši je v cerkveni grobnici bila pobožnost' z'a kraljeve stariše. Kralj se je udeležil obeh slovesnosti s p di nei in celim spremstvom.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. V sredo, dne 1. marca, bode inštaliran novi ljutomerski župnik, č. g. deželni poslanec Josip Ozmec. Inštaliral ga bo preč. g. stolni župnik in kanonik Franc Moravec. — Za provizorja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imenovan tamošnji kaplan, č. g. Alojzij Sagaj.
Odlikovan učitelj. Nadučitelj pri Sv. (Trojici v Slov. gor. Jožef Maurič je bil Odlikovan s častno kolajno za lOletno zvesto službovanje.
Našim društvom. Ko ni bilo vbjske, je bil čas od Božiča do aprila doba občnih zborov in raznih drugih prireditev naših društev. V vojsfcinem Času se le malokatero društvo toliko o ju nafti, da napove občni zbor. To ni prav! Ravno sedaj je treba na v-so moč delati na to, da naša društva ne zaspijo, ali da društvo, popolnoma, razpade. Slovensko ljudstvo in naša gospodarska in politična organizacija se je zadnja leta ravno radi tega tako ojačila, ker je imela za seboj dobrodelujočo izobraževalno organizacijo. Zbirajmo sile. ki so ostale doma in prirejajmo občne zbore, da se delovanje naših tolipotrebnih društev o-živi. Politična oblast nima ničesar proti društvenim občnim zborom.
Vseučlliški dijaki v fronti. Naučni minister je izdal za vsa vseučilišča odredbo, ki ima namen omiliti škodo, ki jo imajo vseučiliški slušatelji, ki so v fronti, nasproti kolegom, ki so ostali v zaledju. Odredba določa v temelju, da se omogoči juristom in filozofom skrajšati študijsko dobo za eno leto. Pri medicinah se omogoči hitro polaganje rigorozov, ker u-tesnitev tvarine ni mogoča.
Za naše častuike-visokošolee v ruskem ujetništvu. Ker se nahaja meid našimi častniki, ki so prišli v rusko ujetništvo, tudi veliko takih častnikov-visokošolcev, ki Lodo po končani vojski, ko se bodo vrnili v svojo domovino, nadaljevali svoje študije, bi bilo za duševni dobrobit teh ujetnikov velikega pomena, če bi imeli v ujetništvu’ knjig, da. bi mogli se tudi sedaj kaj učiti, ko imajo več kakor zadosti prostega časa, V to svrho se je ustanovilo na Dunaju podporno društvo za avstrijske ujete častnike-visokošol-ce, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. To* društvo sprejema znanstvene knjige, kompendlje, ruske, angleške in francoske slovarje, zbirke zakonov itd. ter tudi denarne darove, namenjene za imenovane čast-nike-ujetnike. Društvo pa ne sprejme časopisov, zasebnih pisem itd. Sedež omenjenega pomožnega društva se imenuje:	„Lektüre für K riegsg e f an gene in
Russland, Dunaj, IV., Karlsplatz“., kamor se naj naslovijo vsi tozadevni dama.
Devet sinov na bojišču. Pose stoik J. Jazbec v Planinski vasi pri Planini ima deset sinov; od teh se jih nahaja devet na bojišču. Dosedaj je bil samo eden njegovih sinov ranjen v Galidi ji, vsi ostali so še zdravi.
Prošnje za oprostitev 43—501etnfh črnovojni-kov na Ogrskem. V ogrskem državnem zboru je izjavil honvedni (domobranski) minister baron Hazai, da se želji, da bi se vpoklic 43—SOletnih črnovojnikov v interesu poljedelstva preiožil do konca aprila, ne more ugoditi, Minister pa ;e posredoval, da tisti črno-vejniki, ki so pri okraje i glavarstvih vložili prošnje za oprostitev, dobijo clo\ ljenje, da smejo čakati z v-stopom v vojaško službo tako dolgo, dokler se jim te prošnje ne rešijo. Nado.;e se je odredilo, da se kolikor mogoče zaposli mn o a sil, da se morejo tako še nerešene prošnje v najkrajšem času rešiti. Tudi ni> nobene zapreke, da osebe, Id se pečalo s. poljedelstvom in katerih prošnje su že bile enkrat zaradi kake formelne napake, ali ker njih zadeva ni bila pravilno presojena, odbite, še enkrat vložijo prošnjo za o-prostitev. Okrajni glavar ali veliki župan je opravi- j čen, da sme prošnjiku dati dovoljenje, da mu do re- j šitve prošnje ni treba iti k .vojakom, — Tako je na j Ogrskem.
Vojaški delovni dopusti. 'Od domačega domo- j branskega pešpolka se je pretečene dni odpustilo m- j nogo moštva na. sporni ad ni delovni dopust. Ker pa. so j sedaj poljska dela ter dela v vinogradih in sadonos- j
j likih radi snega zaprta, moštvo svojega dopusta ne bo moglo tako uporabiti v prid svojega gospodarstva, kakor oi biio želeti. Naj se dotični domobranci obrnejo na svoje stotnijsko poveljstvo fe dobroutemeljeno prošnjo, da se jim dopust podaljša ali pozneje, ko se bodo pričela poljska dela, na novo podeli. Prošnjo pa naj občinski urad potrdi in priporoča.
Poštni zavoji v Turčijo. Poštno ravnateljstvo naznanja.: Zaradi prometnih težkoč se do nadaljnjega, ne sprejemajo poštni zavoji za Turčijo.
Skrb za spomladansko setev. Okrajna glavarstva so po naročilu cesarske namjestnije izdala na občine, šolska vodstva in orožnike obširna navodila za spomladno setev, — Kakor izvemo, bo ministrstvo za deželno hrambo izdalo prihodnje dni obširna določila glede vojaških dopustov za spomladanska, dela na polju.
Prodaja plemenskih volov omejena. Mariborsko okrajno glavarstvo je odredilo, da se plemenski voli in voli za vožnjo brez dovoljenja okrajnega glavarstva ne ismejo prodajaiti. Ta odlok ima namen, da se voli ne prodajajo iz okraja.
Neohdačeni sladkor za čebelarje. Slovensko o-srednje čebelarsko društvo razglaša,: Cena neobdavčenega sladkorja za 100 kg 60 K, za 50 kg 31 K — pri 100 kg je vreča zastonj, pri 50 kg zahteva tovarna 1 K za vrečo. Vožnjo iz tovarne v Kolinu (na Češkem) do doma plača naročnik pri prejemu blaga. Blago razpošlje to pot zaradi sedanjih raizmer tovarna sama na nevarnost naročnika in sicer le v vrečah po 100 kg in po 50 kg. Ker tovarna zalitevp. plačilo naprej, zato sprejema odbor le taka naročila, ki se jim ob enem priloži tudi denar." Naročila in denar sprejema Hinko Zirkelbacih, tajnik in blagajnik Slovenskega, osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani najkasneje do dne 8. marca t. 1. Na poznejša naročila ali naročila brez denarja se pod nobenim pogojem ne bo oziralo, ker se dne 9. marca pošljejo v tovarno vsi naslovi in denar, Vsled sedanjih prometnih razmer na železnici odbor ne prevzame prav nobene obveznosti, kedaj da dobe naročniki sladkor; zato je tudi vsako povpraševanje ali priganjanje seveda brezuspešno. Tudi se odbor ne obveže, da dobi vsak naročnik toliko sladkorja, kolikor ga je naročil. Odboru je bilo dovoljeno le 130 stotov in to množino mora razdeliti tako, da dobi vsak naročnik nekaj v primeri s Številom panjev, pred vsem člani našega društva. Po določbi c, kr, finančnega ministrstva je namenjen neobdačeni sladkor le nepremožnim čebelarjem za vsak panj k večjemu le 5 kg za jesensko in pomladno pitanje skupaj. Pri naročilu je treba natančno navesti irne in priimek plačnika, kraj, pošto, železniško postajo, davčni okraj in število panjev, ter koliko je kdo dobil sladkorja že v jeseni. Število panjev in množino v jeseni prejetega sladkorja je treba posebno natančno navesti, da. ne nastanejo neprijetnosti s finančno oblastjo.
Crcslo za strojila. Vsled dolgotrajne vojne narašča pomanjkanje usnja za vojaške namene. Temu bi se dalo odpomoči samo tedaj, če bi se moglo zagotoviti dovolj strojil, ki so za izdelavo utemja neob-hodno potrebna. Ker pa prihajajo pri tem samo strojila domačega izvora v poštev — pred vsem eresio, t. j, smrekovo in hrastovo lubje — ki pa potrebam ne zadošča, je delati z vsemi sredstvi in močmi na to, da se pridelovanje lubja, oziroma, čresla, kar najbolj mogoče zviša. Ker se bliža pomlad in torej tudi čas, ko je mogoče dobavljati in napravljati čreslo, se je okrajnim glavarstvom v smislu razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 9. iebr. 1916, št. 6175, naročilo, naj vse lastnike gozc’pv —: tudi manjše — na pripraven način opozore in vspodbude k marljivemu napravi anju čresla, ki ima ravno sedaj tako ceno, da se delo pač vsakemu izplača. Pri dobavi ljubjaje treba paziti na to, da se mu strojilo ne zmanjša, oziroma ne pokvari. Treba ga je na laihko zviti in na suhem in zračnem kraju shraniti. Navodilo, kako se dobavlja in pripravlja čreslo, se najde v 44. številki lista „Oesteirreichische Forst- und Jagdzeitung“ iz leta 1915. Tam so tudi navedene cene ljubju. Varovar ti se je tudi prekupcev, ki človeka navadno opeharijo, Dobava Čresla je tudi vsled tega možna, ker se v-sled večje potrebe lesa mnogo bolj seka, kakor sicer druga leta. Seveda je pri tem v prvi vrsti gledati na to, da se ljubje dobavlja in pripravlja v takih gozdovih, odkoder ga je z ugodnimi prometnimi sredstvi lahk< spraviti na določeno mesto, da se porabi za strojilo. Tudi je v sedanjih okdlšfčinah dopustno sekanje gozdov eventuelno izven okvira sedaj obstoječih obr: lih ačrtov, seveda proti naknadni odobritvi te izp: omembe, v kolikor ni proti temu pomislekov iz gomnopolicij'sMh ozirov, odnosno v kolikor je to do-vo) io r dejanskega pravnega razmerja.
Kako izgieda car dandanes. BrusUjskl dopisnik »Neue F eie Presse« poroča: Kakor znano, je kralj Al. i. belgijski pred več mesci podaril svojemu ruski vezniku okoli 30 avtomobilov z oklopi in top vi. Gre se tu za neki belgijski izum, ki se je baje na zapadni fronti jak o dobro obnesel. V svrho oskrbovanja teh avtomobilov je odšlo preko Švedske v trov dvorec 120 belgijskih vojakov avtomobilistu e Ker si je car Nikolaj II. hotel ogledati avtomobile, je ruski vojni minister pozval ped vodstvom olkovnika Collona se nahajajoče Belgijce da ; ; "idejo v Carskoje Selo. Eden belgijsfc
vojakov, ki je bil navzoč pri pr hodu carja, je porota! sedaj o tem svojim v Bruslju se nahajajočim starišem slede Je: C sr je prišel ob 3. uri popoldne v uniformi polkovnika kozaškega polka telesne straže s čelverovprežnimi sanmi iz Carskega Sela na vežbališče, kjer smo ga pričakovali. Izgleda! je v splošnem jako dobro, bil dobre volje in zelo živahen. V celoti napravlja precej majhna postava mladosten izgled, toda kratko ostrižena polna brada, ki je bila prvotno rdečkasto-plava, je pričela postajati na koncu in ob straneh siva. Ko je stopil iz san, je šel car naglih korakov proti belgijskemu polkovniku, mu stisnil krepko v roke in nagovoril vsakega posebej izmed vseh 120 belgijskih vojakov. Car je hotel vstopiti nato v enega avtomobilov, toda stopnjica je bila precej visoka in ruski mogotec je imel mnogo truda, ko je hotel stopiti aa siopnjico. Belgijski brigadir, ki je naglo priskočil na pomoč, je bil od carjevega generalnega adjutanta uljudno odklonjen z besedami : »Ni dovoljeno, dotikati se cesarja«. Kljub tej prepovedi je bil ruski dvorni ceremonije! tega dne vendarle prekoračen, kajti car je pri prvem poizkusu, da bi stopil na siopnjico, padel in sicer naravnost v roke belgijskega brigadirja, ki se je nahajal za njim. Nadziranje avtomobilov je ob velikem mrazu trajalo nad dve uri.
Maribor. Za mariborsko okrajno glavarstvo se je proglasil poostreni pasji zapor.
Št. lij v Slov. gor. Bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. marca, v Slov. domu dve igri:	„Oh, ta Polona!“’ in ,/Prisiljen stan je zaniče-
van.“ Polovica čistega dobička se podari dobrodelnim vojnim namenom. Začetek po večernicah. Domačini in sosedje, pridite !
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Drug za drugim padajo tvoji upi, tvoje nade v grob, o domovina. Gorke kapljice krvi kapljajo neprestano iz tvojega telesa. Koliko let preteče, preden si zopet opomoreši? Tudi med onimi, Jd so ostali doma, si izgubila vrlega sina. Nemila smrt je pobrala v cvetu mladosti pridnega mladeniča Janeza Puh iz Oblačaka. Bolezen je premagala njegovo čvrsto naravo in mu tekom nekaj dni pretrgala nit življenja. Oh, kakšna sprememba! Fred nekaj dnevi še v cvetu življenja; a zdaj, kakor cvetka,, ki jo je umorila ledena slana. Zarosilo nam jo oko ob pogledu, spominjajoč se: vse, kar je tukaj zemeljsko, je minljivo, nestalno. Tebe krije črna zemlja; a tvoj spomin živi med nami dalje. Janez je bil priden, vzoren mladenič, desna roka in podpora svojim domačim; zato pa tem bolj občutimo ta hud udarec. Bil je poštena duša, odkrit značaj. Tovariši so izgubili z njim sila 'družabnega tovariša. Vrline in kreposti, ki bi naj dičile vsakega mladeniča, so bile združene ž njim. Ljubezen do Boga in Matere bo: je, ki mu jo je vcepila njegova mati (očeta je izgubil že v nežni, mladosti), je gojil z vso skrbjo. Njegov namen je bil, po strogo krščanskih načelih začrtanih načrtih uravnati rsvoje življenje, a Bog je prečrtal njegove sklepe in ga poklical v najlepši dobi 16 let k sebi. Vse ga je imelo rado. O tem priča njegov pogreb, katerega se je vse udeležilo, staro in mlado, in od blizu in daleč. Predragi Janez! V tebi smo Izgubili mladeniča nepokvarjenih načel, s teboj krije hladni grob neštetih upov in smelih načrtov. Ob tvoji gomili žalujemo domači, sorodniki, sosedi in znanci. Posebno pa Marijina družba, katere je bil vnet član. Tvoje telo spava smrtno spanje; a tvoj duh še živi. med nami, nas tolaži in krepča v tej bridki boli in nam ponavlja tolažbe polne besede:	Saj se vidimc
nad zvezdami. N, v m. p.!
If ARILO na
f redni občni zbor
Posojilnice v Vojniku
regi zadruga z neom. zavezo.
ki se vrši v nedeljo dne 12. sušca 1916 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih.
I3NBVNI BEH:
l.	Poročilo načelstva.
2,	očilo nadzorstva.
3.	spanje o uporabi čistega dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Ve ite v načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Nasveti.
K obilni udeležbi vab: uljudno odbor.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ob tfj uri ne zk; 'en vrši se eno uro pozneje drugi občni or,	brezpogojno sklepčen.