Leto XXIV., šL 77
v'pnvnitnu mudi unii ilminiltw aUa 9« Telefon it il-22 il-23 11.24
asenicru jddeiek uubliana HmoaiRH «H» a 5 - Ieletoo fe. $1-23. 31-26 Podruintca Nove mesto: liobliaosk» cesta 42 tiknucoc cutopsrvt a igla** a haül« te toggw VPt \ A. MILANI._
tucani a Ljubljanske pokra ime pn pohn»
čekovnem a vodu it 17.749, n ostale letale
Italije Servizio Conti. Con Post No I1-3118
Ljublana, torek 4* aprila 1944
Preis — Cena t- X
Izhaja vsak . dan razen ponedeljka.
Uredništvo : Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5, Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
54 USA-Flugzeuge vernichtet
Die schweren Kample im Süden der Ostfront — Hervorragender Abwehrerfolg zwischen Dnjeor und Tschaussy — Schwerste Mutige Verluste der Sowjets — Neuer Sowjetangriff bei Pleskau abgewiesen
Aus dem Führerhauptquartier, 3. April. I >.\ B. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Westlich Otschakow vrorden übersetz-versuche des reindes vereitelt, wesrucn ISeresowka stärkere Angriffe der Sowjets abgeschlagen. In einer Einbruchsstelle sind noch schwere Kämpfe im Gange. Zwischen Dnjestr und Pruth und im Raum von rschernowitz, nördlich des Dnjestr, dauern die schwere Kämpfe an.
Bei Stamslau warfen ungarische Truppen feindliche Kräfte im Gegenangriff zurück. Die Besatzung von Tarnopol hielt weiter schwersten feindlichen Angriffen stand und vernichtete zehn feindliche Panzer, Dabei hat sich Leutnant Hoepfl, Bat-terieführer in einer Sturmgeschützbrigade, durch besondere Tapferkeit hervorgetan.
Wiederholte Angriffe der Bolschevvislen sjegen die Stadt Kowel scheiterten an dem entschlossenen Widerstand der Verteidiger. Im Raum nördlich der Stadt nahmen unsere Truppen mehrere wichtige Höhen-stelhitilgen. In den Kämpfen der letzten Tage haben sich hier der SS-Obersturm-führer Nikolussilek, Kompanieführer in inem Panzerregiment, und der Obergefreite Pollack, im Stabe eines Grenadier-Kcginients besonders ausgezeichnet.
Zwischen dem Dnjepr und Tschaussy Itaben file unter dem Befehl des Generals Her Infanterie von Tippeiskirch und des Venera 1s der Artillerie Martinek stehen-
den Trappe» in siebentägigen schweren Kämpfen Durchbruchsversuche von 17 feindliche« Schützendivisionen, einer motorisierten und zweier Panzerbrigaden vereitelt und damit einen hervorragenden Abwehrfolg errungen. Die Sowjets hatten schwerste blutige Verluste. In diesen Kämpfen hat sich die schlesische 18. Pan-zer-Grenadier-Division unter Führung des Generalmajors Zutavern besonders bewährt.
Südlich Pleskati griffen die Bolschewisten mit neu herangeführten Divisionen, von zahlreichen Panzern und Schlachtfliegern unterstützt, erneut an. Sie wurden un ter hohen blutigen Verlusten abgewiesen und verloren 57 Panzer. Schlacht- und Kampfflieger unterstützten mit besonderem Erfolg die Abwehrkämpfe des Heeres. Allein in diesem Raum wurden 32 feindliche Flugzeuge in Luftkämpfen, zwei weitere durch Flakartillerie vernichtet.
Wachfahrzeuge der Kriegsmarine schössen im Finnischen Meerbusen wiederum sechs sowjetische Bomber ab.
In Italien fanden auch gestern keine Kampfhandlungen von Bedeutung statt.
Bei einem Angriff nordamerikanischer Bomber auf Orte in SüdosUUmtschland wurden in heftigen Luftkämpfen 54 feindliche Flugzeuge, darunter 50 viermotorige Bomber, vernichtet. In Stcyr entstanden Schäden.
Izjava madžarske vlade
>V tem zgodovinskem boju moramo mobilizirati vse sile naše države«
Budimpešta, 1. apr. Madžarska vlada e objavila naslednjo izjavo:
Na vzhodnem bojišču se b: jejo odločilni o.ii, ki bedo za stoletja določili potek ev-opske usode in s tem tudj madžarske zgodovine. Madžarski nared je zato nujno zainteresiran, da se ta boj konča z mago nad boljševizmom, ker bi sicer prijel naš narodni obstoj v največjo nevarnost.
Tej smrtni nevarnosti se madžarski na-od sam ne more upreti, čeprav bj v tem gigantskem boju žrtvoval poslednjo kap-jo svoje krvi. Boljševizem lahko uniči le naš najmočnejši zaveznik, Führer veliko-nemškega Reicha Adolf Hitler, čigar vojaka je že v sedanjih petih letih vojne dokazala, da je zmožna naravnost nadčloveških dejanj, ki jih doslej v zgodovini še nihče ni mogel storiti.
Naša dežela je prijateljsko zvezana z velikonemškim Reichom, z njegovimi vojaki pa se danes bori ramo ob rami proti skupremu sovražniku. Ker je potrebno, !a sodeluje madžarski narod za zagotovitev uspeha skupnega boja z vsemi silami v tej borbi na življenje in smrt, so prišle na podlagi medsebojnega sporazuma v deželo nemške čete. ki bodo enako kakor na Finskem in v drugih državah pomagale, da >omo skupno obvarovali naše meje, Evropo in kulturno človeštvo. Zato se morajo vse zdrave sile madžarskega naroda obrati okrog vlade, ker je potrebno, da ljudje z vso voljo, z vsem zaupanjem in z vso odločnostjo pomagajo pri zagotovitvi | '•spelta samoobrambnega boja. To je tučfi j
volja prvega Madžara, državnega upravitelja madžarskega kraljestva Horthyja. S to voljo, odločnostjo in s tem zaupanjem bo vlada lahko izpolnila svojo dolžnost tako glede uspešne izvedbe samoobrambnega boja kaikor tudi glede nujne ustvaritve znosnejših, pravičnejših in bolj zdravih notranjih razmer. Zagotovila bo delo, m r, notranjo varnost ter vse pogoje za čim uspešnejše delo. Ustvariti hoče pravičnejše socialne odnose v vsem družabnem in gospodarskem življenju in hoče pravilno razdeliti neobhodne vojne težave v -smislu izenačujoče pravičnosti. V duhu harmoničnega narodnega sodelovanja se bo podrobno bavila z upravičenimi gospodarskimi in socialnimi zahtevami vseh družabnih slo-iev ter predvsem z industrijskim in poljedelskim delavstvom, ki ustvarja pretežno večino narodnega dela. V vsem madžarskem življenju hoče ustvariti zdrav, čist, pošten in zanesljiv čut za skupnost ter izvesti vse ukrepe, ki so nujni za povečanje narodnega dela ter za ustvaritev varnega notranjega življenja.
Vlada trdno zaupa v uspeh svojih naporov in poziva za to vse verne sinove naroda, naj se strnejo in enodušno pomagajo pri rešitvi domovine ter pri ustvaritvi srečnejše Madžarske.
V zaupanju v naš junaški honved ,n v pripravljenost naroda za žrtve gleda vlada s polnim mirom in odločnostjo v bodočnost, ker neomajno veruje v končno zmago, ki bo zagotovila Madžarski mesto v novi Evropi, vredno njene velike in slavne preteklosti.
Terorističen napad na švicarsko mesto
Kako so divjali ameriški letalski gangsterji v Schaffhausnu
Bern. 3. apr. Poneddjfki jutranjiki objav-: >ajo številne fotografske posnetke iz Schaf f-hzusna, ki vsi pričajo o tamkajšnjem grozovi-'cm opustošenju. Slike prikazujejo velike požare, pogorele razvaline sredi mesta in ul;ce-n</ine vsakovrstnih ruševin Zelo težko je bii poškodovan muzej »Vseh svetnikov«, ki spada med najlepše !n najbogatejše v Švici. V njem je bila uničena galerija slik. Močno je bila poškodovana zlasti zbirka starih mojstrov v kater so bile tudi slike Lucasa Cranacha.
V listu »Basler Nachrichten« podaja nje-:rrrc vojaški sodelavec, v Schaffhausnu stanujoči polkovnik Frey, poročilo o napadu na -voje rojstno mesto, ki ga je sam dož"vel V t jem pravi, da so ameriška letala priletda nad Schaffhausen delema preko Flur! ingena, deloma pa vzdolž Rena Vreme je bilo popolnoma jasno in so prebivalci letala dobro videli. Polkovnik, ki sc je vračal iz Neuhausna v Schaffhausen. je videl, kako eo letala odvrgla cele vrste bomb k- so nato druga za drugo eksplodirale. Takoj zatem je videl požare v Müh-ienquartierju in v okolici Stockarberquartierja. Ceste So bile polne razbitega stekla, na tleh •ao ležale žice električne cestne železnice skupno z ruševinami m podrt*inami Ljudje so pričeli nositi svoje pohištvo na cesto da bi ga rešili iz gorečih hiš V notranjosti Mühlenstrast-sc je gorela skoraj vsaka hiša. Tud' na Renski cesti je bilo mnogo požarov. V samostanu Vseh svetnikov je b'la povzročena velika škoda Ob vseh cestah, ki vodijo na Glavni trg, je bilo mnoge hiš v plamenih V predmestju sta izmed večjih poslop'j zgorela župnijska hiša ter dom katoliških cerkvenih društev Protesta ntska cerkev je b*la težko zadeta Nekaj posameznih požarov je divjalo tudi v ->faiem mestu Bombe so razbile več sto oken in izložbenih šip.
Ob koncu nšše očividec, fo imaš oač nepr-jeten občutek proti onim. ki so vrgl- bombe Saj je bilo r>r' bombardiranju popolnoma jasno vreme I z višine so nedvomno videl- reko Ren Polkovnik pravi, da bi prav za prav lahko že pričakovali, da bi 'etnici iz daljnih celin mcrali preden pridejo nad Evropo, razpolagati vsaj s takim zemljepisnim znanjem, óa bi ločil' tako značilne pojme kakor So n pr Ren Rodan ali Donava ter .ij'h odnos do nevtralnega m zavezniškega ozemlja, »oda te ittm.fi m spokcvaoje oo<vt»le«T e* jo t Se vet
obujajo prj zaveznikih preveč pomislekov in jim ne delajo nikakih ovir.
Protest švicarskega
poslanika v Ameriki
Stockhohn, 3. apr. Reuter javlja, da je odšel švicarski poslanik v Washington« v soboto v ameriško državno tajništvo, kjer je protestiral zaradi bombardiranja Schaff-hausna.
Bern, 3. apr. Uradno objavljajo: Politični oddelek je takoj obvestil švicarskega poslanika v Washingtonu o bombardiranju Schaffhausna in mu naročil, naj podvza-me pri ameriški vladi vse potrebne korake. Poslanik bo dob'1 točnejša navodila, čim bo dospelo končno poročilo o škodi.
Bern, 3. apr. Vsi švicarski listi izražajo svoje zgražanje m svojo žalost vsled bombardiranja Schaf fhausna. »Der Bund« piše: »Mnogo protestov smo že poslali v London in v Washington, nj hov rezultat pa je bil za èvico zelo razočarljiv. Tega vsled ruševin in mrtvecev v Schaffhausnu ne more nihče zanikati.«
Ogorčenje po vsej Svio]
Bern, 2. aprila, švicarski listi ugotavljajo v svojih nedeljskih izdajah, da še vedno ni mogoče ugotoviti končnega števila žrtev ameriškega napada na Schaffhausen. Po zadnjih vesteh še izkopujejo mrtve in ranjence izpod ruševin.
»Tribune de Lausanne« piše: »O okoliščinah bombardiranja, ki je povzročilo smrt v mirnem renskem mestu, ne moremo še ničesar reči, pač pa že lahko izrazimo bolest, ki jo je izzvala ta katastrofa v naši deželi. To je bil najtežji atentat na našo nevtralno državo, odkar se je vojna pričela.«
»La Suisse« izjavlja: »V vsej Švici vladata bolest in ogorčenje. Od pričetka vojne Švica še ni doživela nobenega tako krvavega dne. že to, kar smo doslej zvedeli, zadostuje. Nad 50 mrtvih, nad 100 ranjenih, porušene cerkve in stanovanjske hiše ter sploh uničenje kulturnega dela več generacij v nekaj minutah. Grozna ironija je pač, da je londonski »Times« šele te dni priznal našo nevtralnost, ameriško letalstvo pa je zato takoj uničilo naše slikovito mesto,«
Pemčija bo zmagala
geneva, 2. aprila. Nemški vojni ujetniki, ki ' so se peljali v koloni tovornih avtomobilov preko Tishominga v Oklaho-mi, so metali, kakor poroča »Times«, primitivno izdelane in v slabi angleščini sestavljene letake z naslednjo vsebino: »Ameriški narod, adi si hotel to vojno? čemu žrtvuješ svoje življenje za židovstvo in za kapital? Tvoji možje, očetje, bratje, sinovi in zaročenci padajo, a ne vedo, za kaj. Nemčija bo zmagala. Hitlerjev svetovni nazor bo zavladal po vsem svetu.
Na pati k enotnemu
evropskemu času
Berlin, 2. apr. Istočasno z uvedibo poletnega časa v Nemčj! ao uvedli poletni čas tudi v večini evropskih držav. Ure so premaknili v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, na Danskem, Norveškem, Finskem, v Italiji in na vsem jugovzhodu. V špan;ji bodo uvedli poletni čas sredi aprila. Skupnega evropskega časa nista uvedli le Švica in švedska, ki se držita normalnega srednjeevropskega časa. Poleg njiju je Portugalska edina evrepska država, ki nima poletnega časa. Njene ure zaostajajo dve uri za našimi urami.
Izmenjava v vojaškem
vudstvu švedske
Stockholm, 1. apr. S 1. aprilom nastopi, kakor je bilo sklenjeno lani ob kcncu leta, izmenjava v zasedbi mesta vrhovnega poveljnika švedske oborožene sile. Dosedanjega šefa generala Thoernella bo zamenjal general Jung. Nadalje je zamenjal poveljnika vejske generala Homlqiu-sta general Douglas.
Stavke v Angliji
ženeva, 3. apr. »Daily Te.egtuph« javlja, da se je stavka vajencev v angleških ladjedelnicah in strojnih tovarnah močno razširila. Sedaj so iz simpatije do stavku-jočib v Tynu pričeli stavkati tudi vajenci i^tih obratov v Glasgowu, Greenocku. Hud-dersfieldu in M ddleburnu. Skupno stavka 26.000 ljudi, ki jih vodijo deicma i izredna dobre organizacije«.
O stavkah v premogovnikih južnegp. in zapadnega York?h:ra poreča »Daily Telegraph«, da počiva sedaj že 75% vseh premogovnikov. 95.000 mož je prenehalo delati.
Po »Timesovi« vesti se še vedno ni končala stavka v belfaških ladjedelnicah in v severnoirskih letalskih' tovarnah. Tamkaj se 20 000 stavkajočih delavcev ni odzvalo niti poz vu severno'rskega ministra za delo Granta, ki jih je prosil, naj se vrnejo v tovarne, ker njihova stavka močno ovira vojno proizvodnjo."
Kriza iranske vlade
Antakvja, 2. apr. Nova iranska vlada je morala odstopiti že na prvi seji parlamenta. Min. predsednik Mohamed Sued je dobil mandat za sestavo nove vlade.
Wingatesova smrt
enaka japonski zmagi
Stockholm, 1. apr. »Nya Dagligt Alle-handa« poroča iz Londona, da smatrajo tamkaj smrt gverilskega strokovnjaka za nesrečo, ki jo je možno primerjati z veliko japonsko zmago, čeprav je letalo, v katerem je bil general, strmeglavilo že pred osmimi dnevi, so odlašali objavo Wingatesove smrti, ker so hoteli preprečiti, da bi Japonci v severni Burmi izvedeli, da so padalske čete izgubile svojega poveljnika.
Imphal popolnoma Izoliran
Tokio, 2. aprila. Japonske edinice so se osredotočile okrog sovražnikove postojanke Imphala, ki je sedaj popolnoma izoliran. Po bojih za cesto iz Imphala v Kočimo dne 28. marca so japonske čete 29. marca pričele korakati proti Imphalu. Japonske edinice so popolnoma zaprle cesto Impilai —Kočima, ki je življenjsko važna sovražnikova oskrbovalna črta. Istočasuo so ogr ozile Imphal s hrbta. Neka druga kolona je zasedla 29. marca važno postojanko, 30 km severno od Imphala. Sovražno vrhovno oo-veljništvo je moralo priznati, da so japonske čete pognale v zrak mostove na cesti Imphal—Kočima.
Stockh°lm, 3. apr. Reuter je moral priznati, da so japonske čete odrezale cesto Imphal—Kočma, kj je glavna oskrbovalna pot za čete, ki branijo Imphal.
Švicarski tisk o Reuterjevlh lažeh
ženeva, 31. marca. »Courier de Geneve« graja pomanjkanje resnicoljubnosti v britanski poročevalski službi in obsoja predvsem neresnične vesti, ki jih često razširja agencija Reuter. List piše:
»Dne 20. marca je objavil Reuter, da so hudi boji za Cassino tik pred koncem. Popolna zasedba tega kraja naj bi bila po njegovem »le še vprašanje ur«. Dejansko so od takrat že pretekle ure in dnevi, pa še vedno ne izgleda, da bi se bil boj med Nemci in Američani za cassinske razvaline že končal.
1. marca je trdil Reuter, »da bo Finska v nekaj dneh prenehala z vojno«. V resnici pa je Finska moskovske pogoje odklonila ter nadaljuje svoje bojevanje.
V	zadnjem času so dali dogodki na Madžarskem povod za najrazličnejše vesti. Javljali so, da je državni upravitelj Hor-thy ujet v Führerjevem glavnem stanu, dočim koraka nemška vojska v njegovo državo. Dne 20. marca pa je prinesel Reuter poročilo iz Ankare, ki pravi, da je bil Horthy o vseh načrtih poučen in da je bil z njimi sporazumen.
Končno so domneve, ki jih razširja Reuter o miru, enako številne kakor različne. Kljub temu je zelo nenavadno, da bi kaka vojska v kratki dobi objavljala popolnoma različna mnenja. To pa je storil nedavno general Mountbatten.
V	vsem tem spletkarjenju se zrcalijo gotove angleške namere, toda Švica ni voju-joča se država. Ne ie, de ae ne sme udeleževati političnih kampanj drugih narodov, temveč ji niena lastna korist narekuje, dn catane mirna ln raaltatlfina.
Uničenje 54 ameriških letal
Težki boji na jugu vzhodnega bojišča — Sijajen obramben uspeh med Dnjeprjm in causi — Zelo težke sovjetske izgube — Zavrnütev novega sovjetskega napada pri Pskovu
Führerjev glavni stan, 3. aprila. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Zapadno od Očakova smo izjalovili sovražnikove prekoračitvene poskuse, zapadno od Berezovke pa odbili močnejše sovjetske napade. V nekem vdoru so še v teku težki bojL Med Dnjestrom in P rut« m ter na področju pri Cernovicah, severno od Dnjestra, se nsidaljujejo težki boji.
Pri Stanislavovu so vrgle madžarske čete sovražnikove sile nazaj s protinapadom. Tarnopolska posadka «i je še nadalje upirala najtežjim sovražnikovim napadom in jc uničita 10 sovražnikovih oklopnikov. Pri tem je pokazal posebno hrabrost poročnik Hoepfel, baterijski vodja v brigadi naska-kovalnih topov.
Ob odločnem odporu nemških branilcev so se izjalovili ponovni boijševiški napadi na mesto Kovelj. Na področju severno od mesta so zavzele naše čete več važnih višinskih postojank. V bojih zadnjih dni »ta se tu posebno odlikovala višji krdclni vod.iu SS Nikolussilek, četni vodja v oklopniskein polku in desetar Pollack iz štaba nekega j grenadirskega polka.
Med Dnjeprom in Causi so čete pod poveljstvom pehotnega generala von TippeIs-kircha in topniškega generala Martineka v sedemdnevnih težkih bojih preprečile pre-bijalnc jMnzkuse sedemnajstih sovražnih streiskih divizij, ene motorizirane in dveh uklopniških brigad. S teni so dosegle sijajen obrambni uspeh. Sovjetske čete so imele najtežje krvne izgube. V teh bojih se je posebno odlikovala šlezijska 18. divizija oklopiiiških grenadirjev pod vodstvom generalnega majorja Zutaverna.
Južno od Pskova so boljševiki s svežimi divizijami in s podporo številnih oklopnikov ter bojnih letal ponovno napadli. Z velikimi krvnimi izgubami sinu jih zavrnili. Izgubili so 57 oklopnikov. Bojna letala so posebno uspešno podpirala obrambne boje vojske na zemlji. Sarau na tem pedročju smo uničili v letalskih bojih 32 sovražnikovih letal, dve nadaljnji pa je zbilo protiletalsko topništvo.
Stražne edinice vojne mornarice so v Finskem zalivu znova sestrelile šest sovjetskih bombnikov.
V Italiji tudi včeraj nI bilo nikakih pomembnih bojev.
Pri napadu severnoameriških bombnikov na kraje v južnovzhodni Nemčiji smo zbili v silovitih letalskih bojih 54 sovražnikovih letal, med njimi 50 štirimotornih bombnikov. V Steyru je bila povzročena škoda.
Rumunrko vojno poročilo
Bukarešta, 3. apr. Rcmunsko vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje vojno poreč:lo:
S Krima in z obale Òrncga merja nc javljajo o nikakih posebnih dogodkih. V srednji Besarabiji so nemške čete včeraj s protinapadom zavrnile sovražnika, k: je znova prodiral proti železnici Jasr—Kišiniev. Severno od Ja-sija so naše čete z za nosno akcijo skoraj povsod vrgle sovražnika nazaj preko Jij'je. V odseku Tedi reni—Nord—Dorohoi—Storož;nec je prišlo *lc do izvidniških akcij. Nemške čete so r. velikimi izgubami za sovražnika odbile njegove napade na mesto« Hotm.
Finsko vojno porcaio
Helsinki, 2. apr. Vojno poročilo z dne 2. aprila ne javlja z bojišča nič posebnega.
Hudi boji med Dnjeprom in Causi
Berlin, 2. aprila. Tudi četrti dan obrambne bitke med Dnjeprom in Čausi, ki se je pričela 25. marca, se je z nezmanjšano silo nadaljeval množestveni pritisk sovražnikovih oddelkov na tem ozkem odseku, še v noči na 28. marca so močne sovjct&Ke napa dalne čete navalile na nemške postojanke in dosegle nekaj manjših vdorov, ki pa so jih nemški grenadirji takoj zopet očistili ali zajezili. Podnevi so svoje brezuspešne prebijalne poskuse nadaljevale. Boljševiki so izgubili osem oklopnikov. Nemci so pri čiščenju nekega gozdnega ozemlja vdrli v sovražnikova izhodišča, pa so ob koncu boja našteli najmanj 830 boljševikov. Dočim so izgube prisilile sovražnika, da je v tem odseku preuredil svoje oddelke in je moral prenehati napade, je na raznih drugih mestih vseeno izvršil nekaj silovitih sunkov na nemško obrambno fronto, vsi pa so se ob junaštvu nemških čet enako izjalovili.
Dne 30. marca so napadi postali zaradi težkih sovražnikovih človeških in tvarnih izgub precej slabši. V jutranjih urah je strnjen ogenj nemškega topništva uničil močnejše sovjetske napadalne sile že v njihovih zbirališčih, šele popoldne so boijševiški bataljoni in polki s-podporo oklopnikov napadli neki kraj, a so bili odbiti. Neka nemška napadalna skupina je pri proti-sunku uničila nad 100 sovjetskih vojakov, ujela pa enega častnika in štiri može. Tudi vsi nadaljnji prebijalni poskusi so se brezuspešno razbili ob odporu šlezijskih in spodnjesaških oklopniških grenadirjev. Boljševiki so imeli znova zelo velike izgube.
Boji v južni Italiji
Berlin, 2. aprila. V soboto je prišlo na južnoitalijanskem bojišču do obojestranskega izvidniškega in naskakovalnega delovanja, ki ju je spremljal manjši sovražnikov topniški ogenj Nemški grenadirji so deloma v bližinskih bojih odbili več nasprotnikovih naskakovalnih čet. Padalci so v severnem delu Cassina iztrgali sovražniku dve oporišči in so pri nekem izvidniškem sunku v južnem delu mesta pognali v zv?k hiso, ki si jo je sovražnik na področju pri
kolodvoru izgradil v oporišče.
•
Neomajno zaupanje Romunov
Bukarešta, 3. apr. »Timpuk p:še o dogodkih ob rumunski vzhodni meji: »Naša vojska se junaško upira sovražniku, ki akuöa uničiti nafle meje V<* narod gleda
nanjo, vsa srca Rumunov pa preveva neomajno zaupanje. Dežela laže diha, k^r ve, da njeni sinovi v tem trenutku ne drže rok kržem, temveč so v zavesti narodne evropske dolžnosti pograbili za orožje, da bi z njim branili domačo zemljo a,li pa padi: v boju. da bi po njihovi žrtvi nared v zgodovini še naprej ž vel. Mirno i*n z zauDa-njem v svoje postojanke, se upiramo sili boljše vi àk e ga kolosa«.
-Curentui' izjavlja: >SovjeLska Rusija se bori proti Evropi in poizkuša zavzeti njena vrata, angleški m ameriški za p ad pa n kakor noče razumeti položaja. Ne branimo le svoje države, temveč tirJi oblike njene civilizacije. V tem trenutku se umikajo vse druge misli in gre le še za rešitev našega narodnega ž vljenja. Naperi, ki jih zahtevajo od nas. ne piesegajo naš h zmožnosti. Tudi duhovno smo pripravljeni za težke trenutke in se borimo dalje z orožjem, ki ga sovražnik nima. namreč s svojo pravico.
»Capitala« pa je zapisal: »Zgodovinski trenutek, k: ga prež vi jamo, je tako mogočen in njegova senca pada ta toliko milijonov ljudi, da bi vsak odstop od smeri, ki jo narekujejo okoliščine prinesel žalostna izku.9tva. Za Rumune velja danes eno samo povelje, namreč: Naprej v bo;!-.
Ostavka rumunsks^a
missrstra
Bukarešta, 3. apr. Rumunski finančni minister Neagii je odstopil. Za njegovega naslednika je bil ime: ovan profesor Geron Netta, ki je bil dolgoletni vodja rumunske-ga crnspodarskega znanstvenega zavoda in už;V3 sloves bančnega strokovnjaka.
Kc gre sa p3litiko!
Ce povpiašaš teipn ai. onega o njegovem odnosu do komunizma in njegovega ubi-jajočega početja pri nas, še ve.in« naletiš na marsikoga, ki se skuša izogniti jasnemu odgovoru z izgovorom, da se ne spozna na politiko, da. sc v njo ni nikdar vmešaval in da se tudi eedaj ne vmeéava. Skoro neverjetno si- sliši, ca se še «Lines najdejo ljudje, ki se hočejo izviti s to frazo, a je vendarle res. Zlasti ženske se rad<* izgovarjajo, da se jih poLvika ne Uče, a tuoi med moškimi se še dol»e taki deijeitci. Ta ovinka£ski izgovor dobiš ra -£ okra t za odgovor tudi. ka ar nanese po-menek na- podpisovanji» boiiene uuruv-iie p. c.iKO;snuiistifne spomenice. Nalet.š na ljudi, ki razvijajo svoje mnenje, da j? tudi podpis tc spomenice »politika«, pa da f-o zato v dvomih, ali naj jo podpišejo ali ne.
Pri veliki večini onih, ki se zi.ck.ijo k izgovoru o nevmešavanju v pcl.tiko, kadar gr<» za kakršenkoli pojav borbe proti komunizmu, je utemeljen sum, da so tudi sami komunisti ali vsaj njihovi pomagači. Teiu bi bua v K.ka tK s^d^ odveč. Znari.no pa je* vendurie, da sc zdaj komunisti in njhovi simpaliierji že skrivajo med 5>neop-cdeljen-ce«, saj še ni daleč ča*, ko so oni sami tako struhovali j*vvno«t, da si marši k:; K protikomunisf ni upal jasno pokazati sv<v-jegra mišljenja. Bolj oi vsakega drr^-g-t dokaza predočuje to dejstvo, kako globok miselni prvoloici se jc izvrši! v našem javnem mnenju.
Poleg pr-krivajoéih se pristašev in sim-patizerjev OF pa se skrivajo za frazo, da, se nočejo vmešavati v politiko, res t«di mnogi, ki sami niso komunisti in niti ne shop a ti z i raj o z njimi. So to kratkovidni in bojazljivi ljudje, Kj so se uaü ustrahovati od komunistične agitacije in še vedno no_ /ejo spregledati, tla gTe pri sedanji borili za. vse, tudi za nje same. Celo taki so med njimi, ki morda res verjamejo, da gre za politiko po zgledu nedavne naše prošlosti, pa da j« »zìi vsak slučaj« bolje, a,ko ost i-nejo ob s-lra.nL Vsi ti morajo že enkrat spoznati, da je njiho\a špekulacija v temelju zgrešena in da lahko j »ostane za ne same usodna. Uvideti morajo, da kopljejo svoj lastni grob, če dajejo s svoja pasivnostjo komunizmu potuho. čeprav k* indirekt no.
Akcija komunizma ni najiarjena proti tej ali oni politični stranki in ne proti temu ali onemu nazorskemu taboru. Naperjena je proti vsem ljudem, ki hočejo ostati ljudje in nočejo postati roboti, sužnjL Njegovo uničevanje velja pri nas vsem Slovencem, ki se nočejo ali ne morejo z dušo in telesom vpreči v p rotimi rodni komunistični jarem. Te so komunis.i v množicah pobijali že doslej, jih še pobijajo in bi j;h v še mnogo večjih množicah, če bi imeli pomoč1. Nad 20.000 je že žrtev komunističnega morilskega besa samo v ljubljanski pokrajini, na tisoče je že požganih domačij, na ti sc če iu tisoče razbitih družin. Komunisti so v Ljubljanski pokrajini tudi že odvrgli zadaj» krinko in danes njihovi agitatorji že kar odkrito priznavajo, da jim ne gre za kako »narodno osvolMKiKev«, temveč za komunistično revolucijo. Kdor je lani to ugotavljal, so ga komunisti proglašali še za narodnega izdajalca, danes to sami cinično potrjujejo.
Protikomunistična deklaracija je zato s polno upravičenostjo pribita, da »danes boj proti komunizmu ni poli.ika, ampak osnovna človeška jn narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov, še posebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarodni komunizem naj: i olj besni.«
Res, pri borbi proti komunizmu ne gre za poUtiko, temveč gre za življenje vsakega posameznika in vse naše narodne skupnosti. Zato ne sme prav nihče ostali ob strani, nihče se izgovarjati, da se »v politiko ne vmešava!«	A. Ki
Zatemnitev sd 20.30 do 6.
...........«1111MI MUMW MI lUWWWWHIItMW»
Priprave za invazijo
»Neues Wiener Tagblatt« objavlja naslednji dopis iz Berlina:
Al: stoj'mo pred invazijo? Ako bi sodili po tem, kaj Angleži pripovedujejo in pisarijo, kaj razširjajo po vseh svojih poročevalskih agencijah in kaj napovedujejo z vsemi svojimi pod-valami. potem b' si lahko mislili, da je stvar dozorela in da se bo vdor vsak čas sprožil. Bilo b: zaslužno delo. če bi se enkrat zbrale vse domneve, napovedi, obljube in prerokovanja. s katerimi so Britanci svetu skušali dopovedati. da je bl'/u »največja vojaška operacija. ki jo doslej pozna vojna zgodovina«. Angleži so obenem pod vzeli tudi razne ukrepe, ki naj bi napravili v svetovni javnosti vtis» kakcr da stroj za invazijo že deluje s polno paro. Najprej so prepovedali vsak izvoz angleških dnevn:kov z edino izjemo jutranjih liotov, ki pa so očitno podvrženi posebno strogi cenzuri. Ta ukrep utemeljujejo s tem. da se ne sme prav nič zvedet; o pripravah za vdor na evropsko celino. Število govorov, v katerih se omenja vdor. gre že v stotine in zmeraj se še najde kak odgovorni politik ali celo general, ki napoveduje bližnje bojne operacije ter že govori o njih kot o velikih junaštvih in sijajnih zmagah.
Besedičenje o vdoru naj ima dvojni namen. Predvsem naj nasprotnku vcepi bojazen in ga omeji v njegovih ukrepih, razen tega pa naj opogumi domače prebivalstvo, kar je verjetno tudi najvažnejša naloga tega besedičenja, ter vlije zavezniški Sovjetski zvezi naclo da bodo Anglija in Zedinjene države vsekakor, čeprav gotovo ne cb določenem reku. izpolnile svoje obveznosti Ni dvoma, da so na angleškem otočju znatni oddelki britanske in ameriške vojske. Tudi ni dvoma, da so dobro oborožene in v neprestanih vajah izvežbane. dejstvo pa je tudi, da glede bojnega izkustva, vojaških sposobnost: in žilavosti nikakor irso kos mnogokrat preizkušenim nem:kim vojakom. Celo to se lahko reče da anglosaški vojak ni niti od daleč dorasel nalogi, ki ga čaka v borbi z nemškim vojakom. Za to trditev je mnogo dokazov. Britanci in Američani so se v Afriki, na Siciliji in soclaj v južni Italiji bojevali vedno z veliko premočjo' proti številčno manjšim nemškim oddelkom Pri Cassimi se že mesece zaman zaletavajo proti mali nemški skupini, ki je izpostavljena vsemu težkemu modernemu orožju sovražnika in vsej silovitosti njegove tehnične zmogljivosti. V takem boju pač ne odločuje stroj, ampak moštvo z vojaškimi vrlinami
Kljub raznim razglabljanjem o vdoru se po posvetovanju v Teheranu neka téma vsekakor ni več načela. To je invazija z jadranskega
prostora na Balkan. Postalo je tiho, o tem se več ne govori, o tem se ne kujejo nikaki načrti več. Zakaj neki? Odgovor na to bi utegnil biti članek »New York Timesa«, ki našteva vse mogoče inačice za invazijo in b pravi da je splošno znano, da sta Roosevelt in Churchill v Teheranu privolila v to, da opustita vsak načrt anglosaškega vdora preko Balkana. To pa zaradi tega. ker je vzhodna Evropa prepuščena Sovjetski zvezi kot vplivno področje. Zato pa je Stalin zahteval otvoritev »večje fronte v zapadni Evropi« in sta mu, kakor pravi list, Roosevelt in Churchill tudi to obljubila. Ako je stvar taka, nadaljuje »New York Times«, je s tem pojasnjeno mnogo tega, kar se je zgodilo v Italiji in v Sredozemlju. To bi bil tedaj odgovor na vprašanje zakaj so Angl osasi od Mihajlovica prešli k Titu, zakaj so> često naglašali, da so njihovi glavni cilji v Sredozemlju že doseženi, in zakaj so prenesli vrhovno ooveljnistvo in po vsem videzu tudi cele armade z bojišča v Sredozemlju na angleško otočje. Iz istega razloga uporabljajo Angleži in Američani pri Cassinu in Nettunu premalo svojih razpoložljivih vojnih sredstev.
Kar tu pripoveduje ameriški list kot nepotrjeno in nedoločno mnenje, je za evropske države, ki stoje v obrambi proti boljševizmu, že davno popolna gotovost Rocsevelta :n Churchill sta v Teheranu pred Stalinom kapitulirala tako brez pridržka, da sta morala opustiti cclo svoje vojaške načrte da bi ustregla Stal:nu. Poslej se vsi naperi za vdor osredotočajo v smeri z zapada.
Res je, da bi polom vdora pomenil smrt, kakor je nedavno zapisal neki britanski general v listu »Evening News«, res pa je tudi, da bi predolgo odlašanje popolnoma izčrpalo sovjetskega zaveznika, kar je omenjeni general tudi priznal. To »največje vojaško dejanje zgodovine«, kakor imenujejo invazijo Angleži, pomeni zanje največjo prezkušnjo. Zato ie razumi j vo da vlada v Londonu zelo resno razpoloženje, ki se stopnjuje tem bolj. čim bolj se približuje kazalec dvanajsti uri. Kakor je Henderson. podtajnik v angleškem finančnem i ministrstvu izjavil, kaže ura sedaj pet minut ; pred dvanajsto. Za sedaj se Angleži tolažijo , s tem, da letalski napadi na Nemčijo niso samo priprava za vdor, kakor so govorili doslej, marveč že začetek same akcije, kakor je označil poveljnik ameriških letalskih sil zadnje teroristične napade. Po njegovem 90 to prve bitke ogromne borbe. Kako so se iztekle, je : znano. Velike izgube anglo-ameriškega letalstva pri nočnih in dnevnih napadih so to dovolj pokazale.
Poziv za oddajo pnevmatik
V smislu naredbe Šefa pokrajinske uprave Vin. St. 1153/2 z dne 17. marca 1944. (SI. 1. št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati dne 5. aprila med 13. in 18. uro pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.00 krat 15, 4.50 krat 15, 5.00 krat 15 in 5.50 krat 15.
Oddajo se tudi pnevmatike vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: »Javna skladiSča«; Ljubljana, Ciril-Metodova (bivša TyrSeva) št. 33, skladišče št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili pozivi.
Prcfesorji
Zborovanje Židov v Moskvi
Stockholm, 3. apr. V medeljo popoldne je bilo v Moskvi že večkrat napovedano veliko židovsko zborovanje, ki je na demonstrativen način prepričajo ves svet, da sta židovska rasa in boijševiška kuga enota in da se je iz ž;dovskega boljševizma percdila ta vojna, ki jo boljševizem sedaj vedno znova neti. Tri ure so se vrstili židovski zastopniki na govorniškem odru ter so v ruščini in v židovskem narečju slavili Stalina in boljševike. Središče zanimanja je tvoril govor moskovskega rabina Schliperja, ki je klical milost božjo in pomoč Jehove, ki tudi Mojzesa ni zapustil, za bojevnike boljševiške armade, »v katere vrstah se ramo ob rami z boljševiki bore tudi sinovi hebrejskega naroda«.
Da bi dokazali svoje junaštvo in število »sovjetskih junakov« židovske narodnosti, sta govorila dvakratni odllkovanec Gold-berg in »junak Sovjetske zveze« Wainstein o junaštvih židovskih borcev.
Clan vrhovnega sveta Sovjetske zveze, zastopnik židovske republike Beribišan, se je v svojem govoru navduševal nad sposobnostjo svojih »bratov In sester«. Z neumornim gobezdanjem je pozival Žide vsega sveta, naj zberejo vse sile za uničenje meščanskega sveta, neki židovski pesnik pa je sporočil pozdrave ameriških Židov Židom v Sovjetski zvezi. Nato je sredi zborovanja zadonela sovjetska himna. Potem se je pričelo novo neumorno govoričenje. Vsi govori so se pričenjali s pozdravom »dragi bratje in sestre«, končavali pa z vzkliki »naj živi Jožef Stalin!«.
Zadnji govornik je bil prosluli ščuvalec Ilija Brecburg. Končno so prečitali poslanico Stalinu, ki je bila sprejeta z velikanskim odobravanjem. Njena vsebina je polna obljub in priseg, da bodo židje žrtvovali vse sile za svojo ljubljeno domovino.
so najvidnejši nosilci in posredovalci naše ustvarjalne kulture. Izobrazba mladine sloni na izob.azbi in razumevanju profesorjev. Najlepšo vez me«i profesorjem in študentom pa splete njuna največja prijateljica: lepa knjiga. Težko si predstavljamo šolo brez knjige. In še težje slovensko šolo brez slovenske knjige. Vsi vemo za dolžnost profesorjev, da morajo vprav oni najprej in najbolj spoznati vsako novo domačo knjigo. Težava je v tem, da si večina knjig ne morejo kupiti. Knjižna tombola Zimske pomoči pa bo profesorjem zastonj (saj 10 lir danes skoraj nič ne pomeni) podarila nekaj na novo natisnjenih, nekaj pa prirejenih slovenskih knjig.
Profesor bo moral imeti v svoji knjižn:ci Jurčičev »Cvet in sad« v novi izdaji. Roman je priredil priznani slovenist in jezikoslovec prof. France Jesenovec, uvod pa je napisal temeljito in široko izobraženi kulturnik Božidar Borko. In povrhu b .do v romanu še ilustracije prof. S šantla. Profesor bo moral spoznati novo izdajo Gregorčičeve pesnitve »Oljki«, ki bo izšla v posebni knjižici in v bogati opremi. Profesor, poslanec Lepote, bo užival ob Debe-njakovih bakrorezih v res lepem Dularje-vem romanu s>Krka umira«.
Gospodje profesorji! Mogli bi vam govoriti še o nadaljnjih knjigah, ki jih boste prejeli pri knjižni tomboli Zimske pomoči. Vemo pa, da ste se že sami povsem prepričali o velikem pomenu knjižne tombole. Veste tudi, da tako po vsebini in obliki bogatih knjig slovenski knjižni trg še ni imel. Vemo, da ste v toh riueh, ko ste po šolah razdeljevali tablice za knjižno tombolo, vi sami kupili prvi in največ cablic. Ves trud, ki ga imate z razdeljevanjem ta-' blic med dijaštvo, vam bodo povrnile knjige, ki jih boste prejeli pri knjižni tomboli.
V Zeàìnjcmh državah se jasni
Ženeva, 3. apr. Naraščajočo bojazen zaradi sovjetske politične premoči v zvezi s pomanjkanjem lastne ameriške zunanje politike jasno izraža v nekem članku ameriški list »Time«, ki piše: Ameriški javnosti se sedaj polagoma odpirajo oči in spoznava popolno nesposobnost vlade Zedinjenih držav, da b: vodila ameriško zunanjo politiko, ker se že sedaj pripravlja na v olivno kampanjo za četrto Rocseveltovo izvolitev. V Zedinjenih državah so končno le opazili kako tiho so pokopali atlantsko listino. Zato so prišli Američani do prepričanja, da tudi druga svetovna vojna ni rodila nikakih pozitivnih uspehov. V dokaz tega navaja ameriški list izjavo washingtonskega dopisnika »Newyork Timesa«, o katerem je znano, da je dober prijatelj zunanjega ministra Hulla. Dopisnik Arthur Krock je namreč zapisal: »Le jasna in odkrita izjava predsednika in zunanjega ministra bo lahko odpravila bojazen, ki &e je pojavila v zadnjem času. Zameglitev naše politike je povzročila diplomatsko nedelavnost. Sovjetska zveza bo obvladala povojno obnovo, oziroma že danes obstoja neko sovjetsko prvenstvo.«
Podobno piše Anne Me Cormick, ki opozarja na stalno slabšanje medzavezniških odnosov vse od Teherana dalje
Londonski dopisnik »New York Timesa« ima iste skrbi kakor njegovi tovariši v domovin: in pravi, da je Amerika popolnoma pasivna, dočim je Moskva politično aktivna.
Angleški tednik »Spectator« je mnenja, da je nujno potrebna nova angloameriško-sovjetska konferenca zunanjih ministrov, ker so se po moskovski konferenci v oktobru pojavila mnoga nova vprašanja Sporazum med glavnimi zavezniki pa je tem bolj nujno potreben, ker bo morala zavezniška enotnost prestati v bližnjih tednih težke preizkuse tako na diplomatskem kakor na vojaškem polju.
Židovski izkoriščevalec v koncentracijskem taborišču
Bukarešta, 1. apr. Z osebnim posegom maršala Antonesca je bil izrečen roki pravice neki židovski izkoriščevalec. Okoristil se je s težkim položajem rumunskih beguncev iz severnovzhodnega rumunskega operacijskega področja in za en sam transport evakuiranega blaga iz Jasov v Bukarešto zahteval 3 milijone lejev. Oba tovorna vozova, s katerim je prevažal blago, sta bila zaplenjena v korist vojaštva, žida pa so odgnali v koncentracijsko taborišče. Rumunska javno9t, ki je v zadnjih dneh imela večkrat priliko zvedeti o sličnih izkoriščevanjih Židov, z zadovoljstvom odobrava dejanje državnega vod j«, M naj bo svarilen zgled «ličnim izlkorišče-valeem.
Kratke vesti z vsega sveta
Madrid, 3. apr. Newyorski uopisnik EF-eja Lucientes podaja interesantno poročilo o pričetku predvolilnih bojev v Zedinjenih državah. V njem poroča, da pomagajo ameriški komunisti Rooseveltu, da bi bil še enkrat izvoljen.
Ženeva, 3. apr. Naraščajoča bojazen pred politično premočjo Sovjetske zveze zaradi pomanjkljive ameriške zunanje politike se vidno odraža v članku v Zedinjenih državah izhajajočega »Timesa«.
ženeva, 30. marca. Krogi poljske izseljenske vlade označujejo pred kratkim v Londonu osnovano begunsko organizacijo »Zjednooenie Poijskie« (organizacija za poljsko enotnost) kot »malo komunistično manjšino, ki nma nikakega pomena.
Stockholm, 30. marca. Reuter javlja, da se rudarska stavka v Yorkshiru vedno bolj širi. Sedaj stavka že nad 70.000 delavcev in vajencev v kakih 50 premogovnikih.
Stockholm, 30. marca. Urad za preiskavo državi nevarnih pokretov v Zedinjenih državah je po vesti »United Pressa« podal posebno poročilo, v katerem ugotavlja ca uvaja politični akcijski odbor delavskih uaružanj CIO v Zedinjenih državah podtalno komunistično rovarjenje. Odbor jc ugotovil, da se polit'čni nazori in »filozofija« komunistične stranke v vseh podrobnostih strinjajo z nazori političnega akcijskega odbora CIO-ja.
Berlin, 30. marca. V aprilu bo izvedla SA v vseh pokrajinah velike Nemčije strelske vaje, na katere bodo pozvani vsi nemški moški.
Berlin, 30. marca. Nemške državne železnice so trenutno preobremenjene, da bi bil mogoč še poseben promet ob praznikih. Zato bodo morali imeti vsi potn ki v času od 5. do 12. aprila posebne dovolilnice.
Stockholm, 30. marca. »Afton Tidm-gen« javlja iz Washingtona, da se tamkaj resno bavijo z govoricami o Edenovem odstopu in o njegovi nadomestitvi z lordom Cranbomom. Menijo, da bi v tem primeru postal Eden britanski pcslanik v Moskvi.
ženeva, 28. marca. »News Chronicle« javlja, da bodo morali Nemci, ki žive v južnozapadni Afriki, v bodoče plačevati posebne takse, da bodo tamkaj sploh smeli bivati. Po uradni objavi bodo morali plačevati poseben davek od glave.
London, 28. marca. Javljajo, da je več tisoč vajencev iz simpatije z britanskimi rudarji stopilo v stavko. Britanski minister za pogonska sredstva major Lloyd George je objavil, da je Anglija v polletju, ki se je končalo 12. marca, izgubila zaradi stavk 1.5 milijonov ton premoga.
Zatemnitev od 20.30 do 6.
Zimska mmsš
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli:
Ker je s 1. aprilom Zimska pomoč likvidirana, se odslej prošnje več ne sprejemajo.
Ii»"an*ar Jurij, mlinsko-strojno podjetje v Ljubljan-', poklanja za svoj rojstni dan znesek 500 lir Social"' pomcči.
Za informacije g v de »Zimske pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Zimske pomoči« so na Gcsp03vetski cesti 2 I. Denarne prispevke pošiljajte po čekovn'h položnicah na »Pokrajinski podporni zav-d — Zimska pomoč — ček. račun 16.5f "s!
Novo nemško rrožje
V »Berliner Illustrierte	podaja
vojni poročevalec Hertmann zanmive podrobnosti o novem nemškem pritlikavem oklep iku, k: nosi naziv »GoUr.t«. To nevo ciožje se ia pr merjati torpedu, ki ga vodijo in ravnajo iz dalj-ive. Napolnjen e s tako uč nkovitimi razstrelivi, da razbije na.krepkejš: bunker in najdebelejši tankov oklep. Na kraj uporabe pr peljejo »Golia-tee v pese-bn h vozilih, od ko."er jih spustijo proti sovražniku. Razstrelivo, s katerim je napolnjen mali oklopn k, je nemška tajnost ter ima izredno probojno silo. Beton in jeklo se ne moreta ustav t i učinku tega razstreliva, ki ma razen tega še izredno velik akcijsk: polmer.
Hartmann podaja tudi nekoliko zelo poučnih slik o tem pritlikavem vozilu. Ena izmed slik kaže, kako se »Gol at« z znatno brzino, voden iz daljave, bi ža velikemu sovražnemu topu in ga popolnoma razbije. Prednost novega oklopnika je tudi v tem, da je majhen ter zelo okreten in ga so-vražrdk zaradi tega iz daljave né more opdzit', marveč ga odkrije šeie na kratko razdaljo, ko je že prepozno. Na drug' strani pa je zelo nevarno poskušati s strelom uničiti »Goliata«. V primeru točnega zadetka je tudi napadalec sam v veliki nevarnosti zaradi izredne probsjne s le razstreliva. s katerim je napolnjen »Gol at«. Ti pritlikavi oklopniki so se na vzhodni fronti že zelo dobro izkazal' in so r.em-Pkim vojakom olajšali mars kak težak boj.
Orlando živ
Tržaška »Deutsche Adria-Ze'tung« poroča iz Milana: Britanska porcčevalska služba je javila, da je bil italijanski državnik Viktor Emanuel Orlando ustreljen na povelje nemških vojašk h oblasti, sedaj pa je rimsk' radio prinesel razgovor z Orlan-dom. Bivši italijanski predsednik vlade je izjavil, da ga sicer Nemci n so ustrelili, pač pa so Anglosasi njegovo stanovanje razb li z bombami in se je pri tem komaj otel smrti.
Boijševiška nevam:st
za britanski imperij
Bukarešta, 30. marca. Nevarnost, ki jo predstavlja za angleški imperij Sovjetska zveza, prikazuje v svojem članku list »Viat-za«, ki opozarja, da se taktične metode Moskve sicer menjajo, da.pa je njen glavni cilj še vedno ist': namreč svetovna revolucija tn prevrat vsega svetovnega reda. Vsi dogovori, ki jih je Stalin sklenil, so služili le prikrivarju teh revolucionarnih namenov Nikakega dvoma ni. da bi Stalin po porazu Evrope napadel postojanke Velike Britanije na azijskem področju, kjer je že sedaj s privolitv jo, če ne naravnost s pomočjo Zedinjenih držav, pridobil precej ozemlja
»Kratkovidna angleška politika«, ugotavlja ob kcncu rumunski list,« je priznala Sovjetski zvezi izhod na Vzhodno morje in preko Črnega morja, že sedaj lahko vidimo sovjetsko ekspanzivnost, ki se razvija v smeri Perzija v smeri Perzijskega zaliva Indije in Kitajske «
Gospodarstvo
70 let uradniške kreditne zadruge v L jubilant
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani,
bo zaključil svoje 70. poslovno leto z redno skupSčino, ki jo sklicuje za soboto dne 15.
t m. Konzorcij je bil na osnovi zadružnega zakona iz leta 1873. ustanovljen leta 1874. pod imenom »Hranilni in posojilni konzorcij L uradniškega društva avstrijsko-ogr-ske monarhije«. Do leta 1874. je obstojala v Ljubljani samo nekaka ekspozitura največje tedanje zavarovalne družbe »Prvega uradniškega društva« na Dunaju.
Konzorcij je ostal v zvezi z dunajskim društvom kot svojo gospodarsko centralo in je opravljal vse lokalne posle centralnega društva, predvse življenjsko zavarovanje. Društvo je zato dajalo konzorciju v tekočem računu potrebne kredite za dajanje podpor in cenenih posojiL V primerjavi z drugim; tedanjimi konzorciji, ki so enako nastali in živeli v enaki zvezi z dunajsko centralo, se ljubljanski konzorcij ni posebno razvijal. Med drugimi lokalnimi zadržki so neugodno vplivala narodnostna trenja in pristranost. Ker je bilo v tedanji dobi vse delo za razna stanovska in gospodarska vpn-šanja državnega uslužbenstva osredotočeno na krog konzorcijevih funkcionarjev, so se v konzorciju kljub vsem drugim neprilikam ustvarjali že v prvi dobi solidni temelji za vse kasnejše uradniške organizacije v Ljubljani in na deželi.
Leta 1901. je v konzorciju nastopil preokret. Nekaterim novim funkcionarjem, ki so pričeli z intenzivnim načrtnim delom, je kmalu uspelo razširiti delokrog konzorcija in preustrojiti notranje delovanje. Konec leta 1908. je bila slovenščin i proglašena kot službeni jezik konzorcija. Vojno dobo 1914.—1918. je konzorcij prestal brez vsakršnih materialnih izgub. Po pieviatu leta 1918. je konzorcij postal samostojen. Uspelo mu je z domačimi večjimi vlogami ne samo da je odplačal ves dolg pri centrali na Dunaju, temveč tudi, da je z urejenim dajanjem posojil začel v resnici pomagati zadolženemu uradništvu. Z letom 1921. se je pričel razmah, ki je kmalu, zlasti pa od dobe članstva pri Zvezi nabav-Ijalnih zadr.ig, privedel do zadovoljive .«talne višine.
Leta 1931. si je korzorcij zgrad'1 v centru Ljubljane, Verdijeva (prej Gajeva) ul. 9, moderen lastni dom, ki je stal z opremo vred nekaj čez tri milijone dinarjev. Kljub težkim današnjim gospodarskim razmeram, ki ovirajo uspršno napredovanje v zadružnem delu, stoji konzorcij na trdnih temeljih in bo lahko obnovil svoje prejšnje uspehe na zadružnem polju v korist državnih uslužbencev in upokojencev.
= švicarfki uvoz nadalje nazaduje. Zaradi angloameriških blokadnih ukrepov in omejitev pri izdajanju dovoljenj za pomorski prevoz blaga, namenjenega za Švico, jc švicarski uvez že lani občutno nazadoval. Celotna količ>na uvoza je lani padla pod 4 milijone ton, medtem ko je leta 1939. znašala še 8.9 milijona ton. Letos se je švicarski uvoz še nadalje zmanjšal, kar ie razvidno iz nazadujočih švicarskih carinskih dohodkov. V februarju s> znašali šv carski carinski dohodk: le 81 milijona frankov nasproti 11.2 milijona frankov v stem mesecu lanskega leta. Nazadovanje znaša torej 28«/0. Iz tega nazadovanja se da sklepati, da je v enakem obsegu nazadoval tudi uvoz blaga v Švico.
— italijanska oskrba s sladkorjem. Italijansko sladkorno industrijo lahko prištevamo v vrsto redkih industrijskih panog, ki zaradi vojne n so bistveno trpele. Ker v zasedene. ,i delu Južne Italije ni sladkornih tvornic, je sedaj vsa proizvodnja sladkorja na razpolago za potrošnjo v svobodni Italiji. Prej se je Južna Italija oskrbovala Izključno iz sladkornih tvornic Severne in Srednje Italije. Prav zaradi tega vlada v zasedeni Južu: Italiji sedaj veliko pomanjkanje sladkorja in se sladkor na živilske izkaznice sploh ne dodeljuje, na črni borzi pa je cena dosegla fantastično viä'no. Najbolj južna sladkorna tvornica Italije je bila v Littor.ji za predelavo pridelka sladkorne pese na bivš h Pontinskih močvirjh. Ta tvoru1 ca danes sicer ni več v obratu, kar pa malo pomeni v okviru celotne italijanske sladkorne proizvodnje. Pridelek sladkorne pese v Italiji je bil lani manj zadovoljiv, deloma zaradi pojava rastlinskih škodljivcev, deloma pa zaradi pomanjkanja umetnih gnojil, pa tudi zaradi tega, ker so kmetje raje pridelovali druge bolj rentabilne pridelke, pri čemer je igrala važno vlogo tudi okolnost, da sladkorna pesa ne more biti predmet črne borze. Zaradi nizke prodajne cene sladkorja rentabilnost italijanskih sladkornih tvornic v zadnjih letih ni bila ugodna, cena pa je bila v oktobru lanskega leta primerno zvišana.
= štednja z električnim tokom v Italiji. Republikansko fašistično ministrstvo za korporacije je izdalo nove predpise k omejitvam v potrošnji električnega toka. Ze prej je b lo odrejeno, da morajo podjetja en dan v tednu ustaviti obratovanje, odslej bo morala proizvodnja v teh podjetjih, koli-■kor leže v pokrajinah Piemont, Lombardi-ja. Tre Venezie, Ligurija, Emilija in Romagna mirovati dva dni v tednu, ne da bi b'lo zaradi tega dovoljeno ostale dni podaljšati delovn' čas. Te omejitve pa ne veljajo za prometna podjetja, plinarne, vodovodne naprave, hladilne naprave, mline, pekarne in druge živilske obrate.
= Svedske izgube trgovinske mornarice v i vojni. Po švedskih uradnih podatkih je Švedska od izbruha sedanje vojne izgubila v zvezi z vojnimi doKvdk; 218 ladij z 875.000 brt, pri čemer je izgubilo življenje 1183 Švedov. Izgube zaradi nesreč in zarvlembe so znašale vrhu tega 36 ladij s 97.000 brt
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Filmski pregled
Tednik,- Pesnik B. pl. Münchhausen na svojem gradu. Potapljač preiskuje potopljeno ladjo. Pet let svobodne Slovaške. Ba-dogli o zavezniškem glavnem stanu. De-grelle govori sobojevnikov. Francoski prostovoljci so prisegli. Nemški povratniki iz Amerike. Žene in otroci pošiljajo po radiu pozdrave svojcem na vioskem morju. »Go-liat« — tank brez posadke ie novo nemško napadalno orožje. Z vzhodne fronte: dopolnilna oskrba gre nemoteno svojo pot. Estonski prostovoljci se bore ramo ob rami z nemškimi vojaki. težko topništvo in tanki v akciji Zanimivo in skoraj dra-matsko naneto je prikazan polet težkih angloameriških bombnikov nad Berlin: od pivih prsd«Jarmov ob obali preko alarma v prestolnici do same zračne bitke ned mestom.
Uni°n: »Paracelsus« (Bavaria). Prastara je težnja človeka po onem čudežnem napoju, po idealnem, univerzalnem zdravilu, ki bi izlečilo vsako bolezen, ki bi dalo človeku večno zdravje, morda celo večno življenje... Seveda je to utopija, a ravno za take reči je bil človek v srednjem veku najbolj dovzeten. Paracelsus — Teo-frast pl. Hohenheim (1493—1541), po poreklu Svab, a rojen v Švici, je iskal tak lek, seveda ga ni našel v obliki eliksirja, marveč v spoznanju, da je ta moč ljubezen in vena, vera v čudežno samopomoč narave Bil je pravi ljudski zdravnik, ki je ljudem rad pomagal. Za svojo dobo je bil novotar, zato je imel mnogo nasprotnikov med »zdravniki« in »lekarnarji« tedanjega časa. — To bi bila v glavnih obrisih osnova filmu, katerega označuje reklama pravilno kot vizijo ali privid. Saj nam je tisti čas že vse preveč odmaknjen, da bi bilo možno ustvariti filmsko biografile po vzorcu »Roberta Kocha« ali »Rudolfa Diesla«. Take časovno odmaknjene snovi je pa zelo težko inscenirati. še težje pa času odgovarjajoče podajati. Zato se nam zde figure, čeprav vsaka poedina igralski izklesana in umetniško dognana, malce prepatetične. saj se je pri taki snovi sila težko ubraniti gotove mere teatralnosti, k se pa odru bolj poda ko platnu. — Dejanje filma se vrši v prvi polovici 16. stoletja v svobodnem me?tu. mišljeno je mesto Basel, kjer ie Paracelsus deloval kot profesor na univerzi in kot mesini zdravnik in bil v stiku s tiskarnariem Frobenom in humanistom Erasmom. Prav na lahne jo volete! avtor ljubavno zgodbico, ki pa ostaja le obrobna skica. Težišče Mma je vsekakor Paracelsus — Werner Krau«, ki je eden najmočnejših nemških karak-temih igralcev zrelejše generacije Koreografija plesalca Kreutzberga, ki podaja glu-mača Fliegenbeina. je precej »sodobna«. Film preveva mestoma nadih surrealizrna in simbolizma, kar podčrtava mračno srednjeveško noto. Slikooperater je to noto podkrepi! tudi od svoje strani s skopim doziranjem luči. — Tako smo videli po daljšem času zopet resen zgodovinski film. čigar umetniška raven stoii nad povprečjem.
Malica: »Tonelli« (Bsvaria). Slaven vrvohodec Tonelli zaloti svojo ženo s svojim kolegom... Iz tega vsakdanjega konflikta je avtor razprede! snov tako. da ie nasta' zabaven in mestoma napet senzacijski film iz življenja artistov. Pri sledeči poslovilni predstavi pade Tonellijev dm g raz vrvi. Osumljen Tonelli pobegne s svojo malo hčerko iz mesta, čeprav se ne čuti krivega. Rešiti hoče otroka, katerega zaupa zasebnemu vzgajalisču, sam se pa napoti s trebuhom za kruhom, kot neznanec, pod tujim imenom. Pri potujočem cirkusu dobi delo kot klovn in kaj hitro naveže stike z dobrosrčno in simpatično ar-tistko Neli. Ko opazi nekoč med gledale svojo hčerkico, se brž maskira. da ga otrok ne bi spoznal in nepripravljeno improvizira na-top na vrvi, ki žanje splošno priznanje in ki mu vrne prejšnjo slavo, toda sedaj pod imenom Joro. (Mi=-el je lepa in svojska. da pripomore o+rok s svojo slučajno navzočnostjo očehi do uspeha in slave.) Ko pripelje pot Jora po letih zopet v Monakovo. ga skuša njegova žena zcpei pridobiti zsse. toda Joro ljubi sedaj Neh in se hoče zato ločiti od svoje žene, v kar pa ta ne privoli. Zvečer i o najdejo utopljeno. Zopet pade sum na Tonellija. sedaj Jora. toda na razpravi prizna njegov bivši poklicni tovariš in tekmec, da je on morilec njegove žene in sodišče oprosti Tone! 1 j a-Jora vsake krivde. — Izhodni konflikt filma sicer ni nov, a je v za-pletkih in inscenaci!i dovoli močan. d£ pritegne pozornost občinstva. Svojstven ps je moment, ki je senzacija razprave: zakaj ub'je Tonellijev drug ženo, a ne moža. ki je vendar njegov tekmec v ljubezni in poklicu? Zato, ker spozna v zadnjem hipu iz razgovora med Tonelliiem in njegovo ženo vso podlost in prevejanost ženske, ki mu je dolga leta hlinila ljubezen in zaradi katere je postal nespodoben za artistično delo. — Tonelli je Ferdinand Marian, njegova žena Mady Rahl. artistka Neli pa Winnie Markus.
Slcga: »Čudno naključje« (Terra). Znanstvenik. eleganten veseljak in zapeljivec v eni osebi je Hans Söhnker v prisrčni ljubavni komediji, ki se odvija in zapleta v kemičnem laboratoriju za preiskovanje tropičnih strupov, na palubi oceanskega parnika. v kabinah, v barih in monden h zabaviščih v Hamburgu in Genovi... _El-fie Mayerhofer je ljubka študentka Kristl. katero dr. Winhold s svoi im donžuanskim nastopom na mah osvoji in ki hiti za svojim dragim kar na Južno morje. Tako daleč pa ne prideta, kajti že v Genovi se obrneta, on na brzojavni poziv predstojnika, a ona na ukaz očeta. V Hamburgu se potem komedija nadaljuje in tudi srečno zaključi, čeprav je po raznih »čudnih naključjih« že vse kazalo na to. da ne bo nič iz te velike »ljubezni na prvi pogled«. — Geza Bolvary je z izkušeno roko zrežiral film, ki docela izpolnjuje svojo na-logo — uro in pol prisrčno zabavati.
Dotrpel je naš ljubi mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc BRESKVAH
posestnik
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 5. t. m., ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. IV. 1944.
Globoko žalujoči: FRANČIŠKA žena; FRANCI, STANKO, EDI, MILAN, sinovi; brat ln sestre ter ostalo sorodstvo
Kronika
*	57 milijonov mark za Zimsko pomoč.
Cestne zbirke za Zimsko pomoč v Nemčiji so letos prinesle nad 57 milijonov mark.
V	primeru z lanskim letom pomeni to lep napredek, kajti lani je bilo nabrano samo 44 milijonov mark.
*	Osemdesetletnica soustanovitelja nemških državnih železnic. V Bebenhausenu pri Tübingenu je dovršil 80. leto svoje dobe upokojeni državni tajnik dr. h. c. Kari Stiel er, ki je bil od leta 1908. do 1919. predsednik glavnega ravnateljstva državnih železnic v Würtembergu ter si je stekel zgodovinske zasluge kot soustanovitelj nemških državnih železnic.
*	Smrt znanega francoskega generala.
V	Parizu je umrl 93 letni general Edouard de Castelnau, eden najbolj znanih francoskih vojskovodij v svetovni vojni. Udeležil •e je bitke za Lotarinško, bitke ob Marni ter bil v francoskem generalnem štabu pomočnik generala Joffreya. Po svetovni vojni se je posvetil politiki ter bil izvoljen tudi za poslanca.
*	Smrt znanega higienik». V Monako-vu je umrl upokojeni državni tajnik prof. dr. J. Kaup. Pokojnik se je narodil leta 1870 v Mariboru in se je že v svojih mladih letih začel baviti z vprašanji socialne in rasne higiene. Leta 1912 se je preselil v Nemčijo, kjer je postal med svetovno vojno svetovalec za zdravstvo pri vrhovnem poveljstvu nemške vojske. Posebne zasluge si je pridobil kot raziskovalec: koleričnih in tifusnih obolenj. Predvsem se je dr. Kaup bavil z vprašanji konstitucijske higiene ter si je v tej stroki pridobil naravnost pionirske zasluge za Nemčijo.
*	Stiri žrtve snežnega pl»zu. V Palfauu se je primerila v noči na 28. marca huda nesreča. Ob 23. se je utrgal z Gamsteina mogočen snežni plaz, ki je odnesel s seboj veliko množino drevesnih debel. Plaz je drvel proti dolini in popolnoma zasul neko šolsko poslopje. Ker so bili v zasuti hiš ljudje, so začeli šolo odkopavati in iz nje rešili še živo 39 letno naduči-teljevo ženo Karolino Perovo, ki ima moža na bojišču, žena pa je kmalu potem, ko je bila rešena, umrla. Poleg Perove so našli mrtva dva njena otroika. 7 letno deklico in 4 letnega sinčka ter 15 letno služkinjo. Snežni plaz je ugonobil tudi hlev z dvema kravama. Listi pripominjajo, da se je pred 50 leti na istem mestu zgodila podobna nesreča, tedanji plaz pa se je ustavil nekaj metrov pred prostorom, na katerem je stala tedaj šola.
* Za pisanice boste sinu ali hčerki z maihnim denarjem pripravili velikansko veselje. V knjigarni ali pri upravi Jutra
mu kupite knjigo, ki jo navdušeno prebira staro in mlado. To je indijanska povest zBrzonožec in Puščica«.
Iz LJubljane
— Novi grobovi. Po kratki in mučni bolezni je preminila ga. Minka Vu-ga, rojena Zaje. Za njo žalujejo soprog inž. Odon. starši in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnico spremili v torek ob 17. uri izpred kapelice Leonišča na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. — Za vedno je zapustila svojce učiteljica v pokoju in posestnica ga. Pavla Suhadolnik, rojena Götzl. Za njo žalujejo soprog Fra-njo, brat Adolf in drugo sorodstvo. Pogreb blage soproge bo v torek ob pol 16. iz hiše žalost' na farno pokopališče v Borovnici. — Dotrpel je trgovec g. Jos i p Mahnič. Zapušča soprogo, hčerko in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožaije!
u— poletni čas. Uvedbe poletnega časa smo se v vojni dobi tako navadili, da nam je bil včerajšnji premik ure razumljiv sam po sebi. Nič več ni treba ljudem dopovedovati, zakaj je uvedba poletnega časa potrebna, vse to že dobro vemo in ni nikogar, ki bi temu nasprotoval. Sončne luči je že v zgodnjem jutru dovolj, da lahko gremo na delo. ne da bi potre -
NOVO IZŠLO! Delo slavnega pisatelja Aleksandra Dumasa
Trije mušketirji
Dve knjigi nad 800 strani, vezano 180.— lir. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založbi
KNJIGARNA ANT. TÜRK NASL. LJUBLJANA, PRAŽAKOVA ULICA ŠT. 12
bovali elektrike. Zato pa lahko zvečer prej ležemo k počitku in s tem spet šte-dirnrio električno energijo. Bolj kakor kdaj koli prej je Ljubljana letos prešla povsem nemoteno iz zimskega v letni čas. Zadostovala je samo kratka objava in že se je življenje v ponedeljek zjutraj razvijalo dalje po novi časovni ureditvi.
u— Lepo vreme imamo, odkar se je marec za slovo stepel z aprilom da so kar cunje frčale. Sneg, ki je zapadel v noči na L aprila, je skopnel že v soboto dopoldne in zabrozgane ulice so bile kmalu spet povsem suhe, kakor da ni kanila niti kaplja z neba. Še to presenečenje nam je pripravil prvi april da je v soboto dopoldne sredi najlepšega sončnega vremena začelo za kratek čas deževati iz redkih oblakov. Poškropljeni so bili samo nekateri predeli mesta. Noč na nedeljo je bila jasna, polna mesečine. In cvetna nedelja se je pritsrnejala tako vedra in sončna, da sd. lepše nismo mogli želeti. Kakor da so iz najfinejšega marmorja, so se razkazovale planine čeprav je ves dan pihal lahen veter, se je vendar ozračje ogrelo do 12° C in si videl mnogo ljudi posedevati po klopeh, ki so že nekaj časa razmeščene po naših parkih in trgih. V jasnih nočeh pa živo srebro še rado zdrkne za kakšno stopinjo pod ničlo, čemur sledi potem spet jasen in sončen dan. Tako je bilo tudi včeraj, v ponedeljek.
OBIŠČITE VELIKO
VELIKONOČNO RAZSTAVO
V OBERSNELOVI GALERIJI
Ker so nepredvidene ovire onemogočile mnogim obiskovalcem obisk razstave ob nedeljah dopoldne, bo razstava od danes dalje odprta vsak dan do 20. ure zvečer
tako, da bo vsakemu obisk omogočen.
u— Živilski trg je navzlic toplejšim dnevom še vedno v znamenju poslavljajoče se zime. Zelenjave ni, samo čebule in česna je še dovolj naprodaj. Pri semenih vlada razumljiva živahnost, kajti kdor se ni preskrbel s semeni prej, skuša sedaj nadomestiti, kar je zamudil, kajti dnevi za pomladno setev so vedno bližje.
u— Drevi ob 18. uri bo v mali filhar-monični dvorani VI. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nastopilo bo 17 gojencev iz klavirskega, violinskega, solopeyskega oddelka in oddelka za flavto. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili gojenci Olge Kolaričeve, Viktorja Sonca. Bože Černivčeve in Majde Bonsackove. Violinski oddelek bo zastopan z gojenci Avgusta Ivančiča in Karla Sancina. Oddelek za flavto z gojenko Slavka Korošca in oddelek za petje z gojenko Vande Wisting-hausnove. Opozarjamo, da je začetek točno ob 18 uri in ravnateljstvo najvljudneje vabi vse. ki se zanimajo za glasbeni pouk. da posetijo to produkcijo. Podrobni spored ie na razpolago v knjigami Glasbene Matice.
Oglejte si VELIKONOČNO RAZSTAVO prof. SAŠE ŠANTELJA, ki razstavlja 18 SVOJIH IZBRANIH DEL V PREHODU NEBOTIČNIKA — SALON KOS
u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani,
Kongresni trg 7, posluje od 3. aprila dalje vsak delavnik dopoldne od pol 10. do 12., popoldne pa od 3. do 7. S tem popravljamo notico v nedeljski številki, češ da je knjižnica te ure zaprta.
u— Prvogolci-lke in drugošolci-Ike, prijavite se z aprilom v tukajšnji korepeti-torij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2.
u— Prigode malega Murenčka je naslov novi mladinski pravljici, katero je bogato ilustrirala ga ing. arh. Vogelniko-va. Knjiga izide za Veliko noč v založbi L. Schwentner. Prešernova ul. 3.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo
4. in 5. aprila. Modema strojspisnica, de-. i
setprstna metoda. Pouk dopoldne, popol- 1 dne ali zvečer po želji obiskoval ee^. Vpisovanje dnevno, učnina zmerna Informacije in prospekte daje: Trgovsko u^Hš*" »Chirstofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Dijaki.inje srednjih šol, prijavite se z aprilom v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole Kongresni trg 2-II.
u— Srednješolcem-lkam in posebej vf-sokošolcem-lkam se priporoča, da izkoristijo prosti čas za priučitev strojepisja. Praktično znanje vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 4. in 5. aprila. Učne ure po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«,
Domobranska 15.
Z Gorenjskega
Osemdesetletnica celovških gasilcev. Letos obhaja prostovoljno gasilsko društvo v Celovcu 80 letnico svojega obstoja. Za veliko noč leta 1864. je imela ta ustanova svojo prvo javno produkcijo, za katero je dal pobudo Celovčan Ferdinand Jergič. Gasilsko društvo je štelo leta 1864. štirinajst gasilcev.
Iz Kranja. Meseca aprila bo v Kranju več prireditev, med drugim se obeta gostovanje koroškega kvarteta, dva pestra večera in še nekaj zabavnih prireditev. Nedavno je obiskal Kranj višji skupinski vodja Müller-Seifert, ki ga je župan Mörth prisrčno pozdravil. Častni gost se je vpisal tudi v spominsko knjigo mesta Kranja ter se zanimal za dokaze iz kranjske zgodovine iz dobe Gotov in Langobardov.
Nov občinski komisar v št. Vidla. Po smrti šentviškega župana Lovrenca Mau-rerja je imenoval deželni svetnik za kranjsko okrožje novega ko-misaričnega vodjo šentviške občine, ki bo upravljal tudi občino Medvode. Za novega župana obeh občin je imenovan g. Knaupp.
Nesreča na avtomobilski vožnji. 33 letna Marija P šingerjeva iz Celovca je padla iz drvečega avtomobila ter se hudo poškodovala. Zdravi se v celovški bolnišnici.
S štajerskega
Sestanek obratnih zaupnikov v Mariboru. Okrožni vodja Strobl je sklical v Maribor sestanek obratovodij v okviru on-dotnega Heimatsbunda. V svojem poročilu je podal pregled o trenutnem vojaškem in političnem položaju ter pozval navzoče, naj vplivajo na delavstvo, da bodo storitve v obratih še večje kakor dotlej.
Obisk vojaške bolnišnice v Radgoni. Predstavnice ženstva iz Ljutomera, Ver-žeja in Radencev so te dni obiskale vojaško bolnišnico v Radgoni, kjer so razdelile vojakom pecivo, cigarete in slične drobnarije. Obenem je dekl ški pevski zb-r iz Ljutomera ranjencem zapel nekaj vzpodbudnih pesmi.
Razstava o letalskih strahovalnfli napadih v Trbovljah. Potujočo razstavo o stra-hovalnih napadih terorističnih bombnikov so nrenesli najprej lz Celja v Ptuj, zdaj pa jo imajo v Trbovljah, kjer si jo ljudje ogledujejo z velikim zanimanjem.
Združenje malih vrtnarjev se je ustanovilo v Mariboru. V torek 4. aprila bodo imeli člani društva svoj prvi sestanek, na katerem bo dajal strokovne nasvete vrtnarski mojster Kogerer.
Praznični večer v Mariboru. Taboriščna skupina ženske mlad'ne v Mariboru je priredila v petek 31. marca ob 17. mariborski domačinski večer z igro, petjem' in plesom.	<
Imenovanje v SA. Po smrti voditelja brambovske Standarte za vzhodni del celjskega mesta Seppa Eggerja. ki je padel kot žrtev tolovajev, je prevzel vodstvo Standarte SA vodja Studentschnigg.
Odlikovanja. Z železnim križcem 2. razreda je bil odlikovan vojak Anton Penič iz celjskega okrožja. Nadalje sta prejela isto odlikovanje grenadir Martin Zumer iz ptujske okolice ter desetnik Stanislav Pfajferič.
Nezgode. 30 letni Jožef Cerapniik se je polil z vrelo tekočino po nogah in se nevarno popar l. — 43 letni železničar Franc Trobenta iz Maribora se je spotaknil ter si zlomil desno nogo. — 8 letna Anica Per-narjeva iz št. Ilja v Slovenskih goricah je padla lz vagona in se ranila na glavi. — 23 letna Matilda Pintarjeva iz Maribora si je zlomila nogo. Imenovani se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Trsta
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora.
Pokrajnski upravni odbor v Trstu je na svoji seji 30. marca odobril proračun pokrajinske uprave za leto 1944. ln razen tega proračune občin Trst Bukovje, Ko-šana. Gradež. Fogliano. Tržič. Repentabor, Milje, Ronki, Postojna, Sv. Peter na Krasu, Sv. Peter ob Soči, Dolina, šmihel pri Postojni, Sežana, Zgonik, Turjak in Slavino.
Spremembe glede prijavnih predpisov.
V smislu odredbe Vrhovnega komisarja operacijskega pedročia Jadransko Primor-
je so bile uveljavljene nekatere prijavne spremembe. V smislu odredbe se mora vsaka oseba, ki biva na omenjenem področju ali ki se mimogrede mudi na njem, prijaviti v 24 urah. Vsaka oseba, ki je obvezana k prijavi in ki ni tega doslej še storila, se mora prijaviti v enem tednu po objavi novih predpisov. Odredba vsebuje še druge podrobnosti in predvideva za kršitve globo do 20.000 lir ter zaporno kazen do 3 mesecev.
Pomoč ubožnega zavoda v februarju. V letošnjem februarju je nudil tržaški ubož-ni zavod denarno ili drugo pomoč sirotam in starčkom, skupno povprečno dnevno 1743 osebam. Kakor znano, nudi omenjeni zavod revnim slojem tudi brezplačno prenočišče. Tako je prenočilo v feoru-arju v ljudskem prenočišču Scipiona San-drinelll 8818 oseb, dnevno povprečno 304, v ljudskem prenočišču v ulici Gozzi 7275 oseb, povprečno dnevno 251, v ženskem prenočišču v Pascolijevi ulici 2412 žensk, povprečno dnevno 83, v moškem nočnem zavetišču pa 1629 moških, povprečno dnevno 56
Smrtna kosa. Te dni so umrli v .Trstu 57 letni Alojz Sverc, 72 letni Anton Stare, 74 letna Josipina Albrecht, vdova Stoka, 67 letna Katarina Gardevič, 84 letna Helena Furlani, vdova žigon, 72 letna Frančiška Mozetič-Piščanec, 79 letna Josipina Kravanja, 78 letna Katarina Ivolič, 85 letna Marija Rupnik vdova Sandrin, 82 letna Antonija Godina vdova Zubin, 48 letni Rafael Jerončič, 96 letna Antonija Mijofiič vdova Zekan, 56 letna Josipina Bernic, 49-letni Franc Mevlja in 401etni Peter Suško.
Smrt bivšega japonskega častnega konzula. Umrl je bivši japonski častni konzul v Trstu Robert Schnabl. Bil je navdušen prijatelj sporta in planinstva. V Trstu je bil zelo znan.
Skvadristova smrt v borbi. Na operacijskem področju Zgornje Italije je padel v borbah proti tolovajem skvadrist g. Maltinti, po rodu iz Trsta.
Vsak dan nezgode. 66-letni delavec Boštjan Bortoluzzi je padel z voza in se pobil Po levem kolenu. 35-letni električar Mirko Rovan iz Milj je padel z višine 5 metrov in obležal z zlomljeno desno nogo. Oba ponesrečenca sta zaposlena v obratu »Ilva«. 49-letni Dismonoša Anton Bari je padel in se poškodoval po levi rami 30-letni vojak Jože Superina je dobil pri nesrečnem padcu poškodbe po vsem telesu. 44-letni uradnik Viktor Baldini iz Zoruttijeve ulice 4 je padel s kolesa in se poškodoval po hrbtu. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški boln;šnici.
Streli v Grinjanu. V Grnjanu v vili številka 225 se je pripetil razburljiv dogodek. Bivši višji strojnik družbe Cosulich Guido Montanart, star 80 let, je posetil, kakor navadno, svojega sna, ki stanuje v omenjeni vili, dočim stanuje oče v Ro-setijevi ulici. Oče je prejemal od sina vsak mesec določen znesek. To pet je zahteval od sina spet denarja. 52 letni sin Gustav je očeta povab-l, naj ostane pri kosilu. Po kos:lu, ko sta se odstranili sinova žena in svakinja, pa sta se oče in sin sporekla. V naslednjem hipu je stari Montanari potegnil samokres in streljal na sina, ki so ga prepeljali v tržaško bolnišnico.
Iz Gorice
Ljudsko gibanje. Dne 30. marca so bila v Gorici 3 rojstva. 7 smrtnih primerov in 1 poroka.
Nesreča v Krombergu. 14-letni Ivan Pin-ter je našel v bližini domačije nek naboj. Pri eksploziji si je ranil levico. Slična nezgoda je doletela malega Andreja Bajca iz goriške okolice. Oba ponesrečena dečka se zdravita v goriški bolnišnici.
Nezgodi pri Sv. Luciji in v Trenti. 34-letni posestnik Ivan Kragelj iz Sv. Lucije je delal v gozdu. Pri tem sta mu zaradi hudega mraza zmrznili obe nogi. Zatekel se je v goriško bolnišnico Brigata Pavia. Verjetno mu bodo morali amputirati obe nogi — 34-letna Josipina Lorh iz Trente je padla s poljskega voza in si zlomila levo nego. Tudi Lorhova se zdravi v goriški bolnišnici
Usodna nesreča v Dornbergu. Dvojno življenje je terjala eksplozija neke bombe v Dornbergu. 66-letni posestnik iz Rihem-berka je šel s svojo hčerko peš v Gorico. V Dornbergu je zadel starček z nogo ob ročno bombo, ki ie ležala na cesti. Bomba je eksplodirala, številni drobci sp zasuli očeta in hčerko Starček je bil pri
priči mrtev. Njegova hčerka 38-letna Albina Karesa ie obležala s številnimi poškodbami Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. kjer pa ie kmalu po prevozu izdihnila
. Tat ustrelil okradenca. V Krm;nu stanuje 34-Ietni delavec Evgen Peršolja. do-
ma iz Brd. V njegovo stanovanje je vdrl neznanec in zahteval od njega denarja. Med obema je sledil spopad, v kateiem
je tat ustrelil Peršoljo. Ustreljeni je v bolnišnici podlegel za poškodbami Tat je izginil.
30 let ječe, ker je umoril policijskega ag^ta. Pred posebnim sodiščem v' Gorici se je moral zagovarjati 30-letni železniški delavec Bruno Baravelli zaradi umora policijskega agenta Licinija Fritza. To se je zgodilo dne 19. oktobra zvečer. BaraveJh je bil obsojen na 30 let ječe in plačilo globe 2.000 lir.
Beleinica
KOLEDAR
Torek, 4. aprila: Izidor.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tonelli. Kino Sloga: Čudno naključje. Kino Union: Paracelsus. VI. produkcija šoje Glasbene M«tlce ob 18. v mali filharmonični dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Dane8: Dr. Kmet, Ciril-Metodova ulica št. 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 20.30 do 6. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Dnevna blagajna v Operi na veliki četrtek ves dan ne bo poslovala. Pred prodaja vstopnic za velikonočne praznike za Opero in Dramo bo od veL petka dalje: od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Na vel. soboto popoldne bo blagajna, zaprta.
Gg. godbeniki, ki so se na oglas vodstva Opere prijavili za operni orkester, naj se blagovolijo zglasiti v sredo 5. t. m. ob 12. uri v Operi k avdiciji.
DRAMA
Torek, 4. aprila, ob 18: Razbiti vrt. Red Torek.
Sreda, 5. aprila, ob 18: Lepa Vida. Red Sreda
Heinrich von Kleist: »Razbiti vrt«. Vsebina igre je zgodba o tistem sodniku, ki je svoj lastni tožnik. Pri njem iščejo pravice zaradi vrča, ki ga je razbil on sam, kot se po dolgem, veselem prerekanju izkaže. Osebe: Walter, sodni svetnik — VL Skrbinšek, Adam, vaški sodnik — Cesar, pisar — Peček. Marta — P. Juvanova, Eva, njena hči — V. Juvanova, Vid, kmet
—	Korošec, Rupreht, njegov sin — Na-kerst, Brigita — Kraljeva, služabnik — Verdonik, Liza, dekla — Pugljeva, Meta, dekla — Verdonikova, birič — Pfeifer. Režiser: prof. O. šest. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
OPERA
Torek, 4. aprila, ob 18: Gorenjski slavčefc.
Red B.
Sreda, 4. aprila: Don Juan. Red I.
A. Foer*ter: »Gorenjski slavček«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Majda, vdova
—	Zamejčeva, Minka, njena hči — Vida-lijeva, Franjo — Lipušček, Chansonette, pevski učitelj — Janko, Ninon, njegova soproga — Kržetova, Francozinji — Bau-kartova in Sancinova, štrukelj — Betetto k. g., Rajdelj — Banovec, Lovro — Dol-n čar, krčmar — Gergorin, sel — Pianec-ki. Dirigent: S. Hubad. Režiser: E. Frelih. Koreograf: P. Golovin. Scenograf: iuž. E. Franz.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 4. APRILA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.001 Jutranji pozdrav, vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.00— 12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45— 14.00: Vedra glasba; igra Radijski orkester, vodi D. M. Šijanec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: četudi poznamo zelo, vendar zanimivo bo. 18.45—19.00: Zdravniška ura: Dr. I. Bonač: Infekcijske bolezni. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Športni pregled. 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorni koncert — Ljubljanski godalni kvartet. 22 00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Pikanterije.
Kuiiura
Iz operne kronike
Ponovna uprizoritev Mozartove operne mojstrovine »Don Juana« ne preseneča, saj sodi to delo v železni repertoar, ki se z umljivo upravičenostjo vrača v večjih ali manjših presledkih v vsa gledališča Mozartova glasba je ostala tudi v tej zamračen." dob svetovnozgo-dov'nskih odločitev dragocena vrednota evropskega kulturnega življenja in si brez nje komaj še lahko mislimo vse to, kar se nam zdi v evropski kulturi nadčasovno in občečloveško žlahtno in neminljivo v svoji dragoceni človečnosti »Don Juan« je predober znanec slehernega zvestega gledališkega gosta da bi ga bilo treba predstavljati, označevat in uvrščat1 na vrednotno lesfrco evropske glasbe Podoba nenasitnega v svojem pogumu drznega in skoraj že demeničnega uzva'ca k- ie vso svojo človečnost strnil v neutešljivo slo erotične strasti, je prav preko glasbe prešla z poezije v široko popularnost in se uvrstila med najbolj znane človečke tipe Mozartova glasba je obdarila Da Pcnte jevo doka i srečno besedilo s tolikim melodičnim bogastvom s take, potratnim domislek: gemalne glasbene fantazije da je ta onema skladba ljuba vsakemu količkai dovzetnemu prijatelju mur'ka'ne dramatike in da ne ie ko* »opera vseh oper«, kakor io je imenoval neki skladatelj, uvrstil? med dela. o katerih obstoji zares že cela literatura
Zadnjo uprizoritev (1937-381 v ljubljanski Operi je zrežiral tedanji ravnatelj M Polič n nje premiera je b'la v zvezi s proslavo 251et-nice umetniškega dela tega za ljubljansko Opero nedvomno zaslužnega glasbenika Takrat je pel naslovno vlogo Robert Priroz'f izmed tedaj nastopajočih ie ostal v nov zasedbi sa-mo J Betetto kot nfprekoriflvi Lepors'Jo Tako nam je sedanja uprizoritev, katere pripravo in uspeh sd delita inž. P. Golovin kot re-
žiser m A N e i t a t kot dir.gent, prinesla dokaj sprememb V prejšnjem scemčnem okviru nž Franza je režiser, ki je prevzel koncept pokojnega Primožiča nekoliko zgostil obe de janji razdeljeni sedaj v 9 sl'k. a v glavnem je ostal zvest izroč;lom in dognanjem mozar tovske stilne interpretacije Najboli spreme njen je finale: don Juan se ne nogrezne v globino. v sika joči ogenj peklenskega žre ia mar več se po'em kr se noia\iio maščevaln duhovi prevaran:h ljub:c od strahu zgrud mrtev na tla Tako je posta! njegov konec mani fan tastičen. zakaj pojav duhov je samo nadaljevanje tiste vizionsrne mistike, ki se vme«a v don Juanove zaplet'jaje no prizoru pred kon-turjevm grobom Odnadel na ie tudi zaključni prizor, ko nastopajoče osebe ;ščeio don Juana in pripovedujejo o svojih ocRoc'tvah S samo smrtjo don Juana je drama njegovega strastnega življenja len«e in učinkov '"te jše zaključena kakor pa s tradicionalnim epilogom, le izzveneva z znanim sekstetom v moralen nauk o potrebi pokore za greh Sedami predstava se odlikuje tud- po nekaterih skrbneje stilu primerno izdelanih kostumih po osnutku Jele V i 1 f a nove
Pevski plat: te opere je pred sedmimi leti vtisnil markantno obeležje pokom R Primo žič. ki je bil po junaški barvi svojega baritona kakor tudi po nostav in značilnost h svoje igre malone predestnn-an za tako vlogo Tokrat poje naslovno vlogr Ber s Popov *igar interpretacija in glasovni 'zraz" donhuanske nature nimata sicer neke. dejal bi monumentale linije, kakor je bila znač:lna za Primožičeve najboliše *loge. vendar je njegov lik v celot in v posameznost'h skrbno izdelan v pev=kerr pogledu pa ie Popov na višini svoiih najboli šib partij kar smo 'ih vedeli na našem odru Niegov don Tuan ie poimovan bo,J reaHsričn« kakor romantično* ie dovoli tvrenrčl iiva podoba lahkomiselne« uf valea ki s« z cfrai ostjo in izzivajoč© iron-jo reiuje \t zagat in protislovij, v katere ga zapleta njegova neubranljiva
strastnost Obsežna ir težka vloga pomeni lep> uspeh B Popova Tedanji slovstveni n posebej še opern mod- sta libretist :n skladatelj ustreg !a z vlogo Lepcvrella. sluge-zapelj:vca in neke vrste »knjigovodjo« don Juanovih liube7en«kih uspehov Ta važna vloga je izdatno udeležena pr vseh zapletijajih Odveč b bi'o posobe' no udarat dajeJ Betetto v graWcem in pevskem pogledu mojstrsko kos zarletemm na 'ogam neahke vloge n je vprav občudovanja vredno, kako se na« vod:lni nevec drž' Se ved no na višin Delikatno vlogo donne Ane. v katero je Mozart pc vsej verjetnost- -»olož svoi ideal duševno č;ste n blage lepct'ce. ma mo tokrat — za razliko od preišnie uprzo-ritve — v posebno dobri zasedb'- poi?» 'o V Hevbalova in ii daje tisto tenkočutno lepoto kokor odl:kuje mene naiznač:'ne;št nar tije Drugačen tip ženske orcd-ta -lja donna F.I-v:ra. ta pasionirmi žrtev don Tuanove strasti, ženska k se bori za ljubezen Mozart je s svojimi glasbemm' sredstvi nreleno naslikal raz-1'ko obeh ženskah tipov M M ' e j n i k o v a je kfkor ustvarjena za donno Elviro to zra-zito južnja^ko strastnn ženo. k tvori najoč:t neišo dramatsko in nev-ko nrotitežie don Jua-novi vlogi Izmed mo-'k'h vlog še stopata v ospred'e F L u p 5 a kot Kontur in J Lipušček kot Anin dobr in nožrtvovalni ženm don Otavio. das: je Linušček v tej vlogi manj izrazit 'n zlasti pevski man učinkovit. <caknr b- si želeli Kmečko dvoj;co Zerlino in Masetta predstav'jata M Patiko\a nM Dolni-far Patikova. k* pnhaja iz »Slogine« operne šole pod vodstvom ge Pavle Lovšeto-ve je imela v tej vlogi svoj debut zato je nastop mlade pevke vzbujal no6ebno pozornost Patikova ima lep n solidno šolan glas ki pa se oh te- pr'ik: n- pokaza' v svojem polnem 'aznonu zlast v nižjih 'egah -e ostal bolj ibak kar se ie futi'r na mesth kieT se ie mlada pevka borii» r orkestrom T««cta P*tik<m ie n« rlobri r»rv~in noti ln 'ahko pričakujemo njenih bodečih uspehov. Igralsko je bila sicer
dokaj razgibana vendar tud tu še ni posebno trdna Čeprav debutantka glasovno m pokazala izrednih kvalitet, je vendar spričo njene muzi-kalnosti n nevske kulture pnčakev" da bo prav uporablj'va v vlogah ki ne zahtevajo :z-■•edn h <i asovn h nanorov D o 1 n i č a r ie kot Masetto docela ustrezen in simpatičen
Poleg solistov režiseria m zbora (Te-ta se odlikuje v nekaterih slkovito lep h scenah zlasti v zadnj sliki) ima dobršen delež na uspehu uprizoritve orkester pod vodstvom razgledane^ ga in tenkočutnega muzikalnega interpreta mnogih onern'h mojstrovin cfrgenta A N e f -fata Orkester je v Mozartovem »Don Jua-nu« tem važnejši, ker je instrumentalna stran opere zrazno sila bogata n pestra — Vsi sodelujoči so bili na premieri deležni priznanja in posamezn med njimi zlasti debutantka, obdarjeni s šopki.
*
V Gregorčevi operet: »Melodije srca« se je preizkusil v vlogi tenorista Marijana Barilida mladi pevec A Beštjančič. Pod sedanjim iniciativnim in velikopoteznim gledališkim vodstvom se mladim talentom odpirajo na široko vrata k tstim preizkušnjam, ki edine odločajo o uspehu ali neuspehu gledališke kariere V znamenju te konjunkture debutantov je nastopil tud" Boš-tjančič m pokazal da ima dokai lep glasovni matenat. a je sedaj še sredi tistega pevskega razvoja, ko se tehtnica umetniške zmogljivost še ni prevesila tja. kjer je teža resničnega in trajnega uspeha Če torej Boèt-jančič ne preseneča ne s silo svojega glasu n ne z naravno lahkoto 'gratekega nastopa, pa keže z druge strani ugodne nastavke, ki obetajo ob smotrnem šolanju in strogi avtokritiki uspešno prihodnost na gledaliških deskah.
Razstsva slik Saše Šantla
Bo veliki retrospektivni razstav prirejeni tanako lato v prostorih Jakopičevega paviljona ob priliki Šanilove SesitdeseUetnice, naš dvo-stranski umetnik ai vat nzfatmil evojih dèi
Slikar :n skladatelj Saša Šantel pa je še vedno delaven, tako na upodabljajočem kakor na glasbenem področju. Njegovih preizkušenih sposobnosti ni prezrl odbor za književni spored knjižne tombole in mu ie zaupal iiustrna-nje Jurčičevega romana »Cvet in sadw. N: dvoma, da bodo Šantlove jxxlobe. k. se odlikujejo Po izvirni in dovršeni izdelavi, v vsakem pogledu ustrezale zahtevam. Njegova sedanja razstava v izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika obsega 18 slik :n sicer 15 oJj in 3 radiranke. Na ogled postavljene umetnine so nastale večidel v novejšem času in samo potrjujejo slikarjev sloves. Značilni in pestri so tudi motiv-! sami. saj zgovorno prikazujejo dvojno umetniško dušo. V »Oikentrain' vaji« (št. 1) je prikazan prizor v dvorani Glasbene Matice med vežhanjem Siiančevega oikestm. Pod naslovom »Apage satana»« (št 2) pa je Šantel upodobil znam satanov nastop na Oljski gori. ko je izkušal samega Krista. Tretja slika je »Portret hčerke«. »Trnovo pozim:« (4) se uvršča med značilne ljubljanske motive. Zanimiv motiv te vrste je tudi »Bičevje v Ljubljani« (16)» doslej menda še neobdelan. Nadalje So razstavljeni motivi »Kmetija pri Metliki« (5). »Motiv iz Mestnega loga« (7). »Pot v gozdu« (9) »Pospravljanje sena« (12). »Go-zdni motiv« (13) in »Hlev v Grahovem« (17). Pozornost vzbujajo tudi podobe »Etuda« (15), »Povodni mož« (14) »Velenjski lončar« (18). »Mladi kovači« (6) in »Pr starinarju« (8). Malo a izbrano in pestro zbirko slik zaključujeta »Tihožitje I« in »Tihožitje II«
S svojo sedanjo razstavo je prof Saša ŠanteJ potrdil, kar je že znano: da lahko tudi številčno manjše razstave zadostno osvetljujejo umetnikovo osebnost, če so dela kakovostno na višini in skrbno izbrana Šantlove podobe v Kosovem salonu bodo občinstvu na ogled do Velike noči m te same do »ebi priporočajo prtiatfMww «lmrcw*kf umetnost5
Zatemnitev od 20.30 do 6. ,
» JDTRO« R. TT
■p—
Tortk, 4. tr. i9U »
SPORT
Šest domačih golov
Lepa je bila prva aprilska nedelja in samo zaradi vremena bi bila lahko imela od jutra do večera en sam spored v športu, toda pri nas se letos športniki prebujajo z .neko zagonetno počasnostjo, ki pa gotovo ne gre vsa na njihov račun. Dobro voljo so pokazali in ž njo bodo polagoma prišla tudi dejanja.
M nula nedelja je bila še enkrat posvečena pripravam — za naslednje tedne, ko bo menda le že šlo nekoliko bolj zares To pot sta poskusili svoje igralce vodstvi Mest in 2abjaka in vsaj prvi so bili z zaključkom v stev-lkah gotovo zadovoljni. 6:0 (1:0) je bil končni izid m že ta pove več ko preveč, kdo je gospodaril na igrišču in kdo ie moral samo čuvati, da ni bilo hujšega. Glede nogometa na splošno ta igra seveda ni bila na posebni višini, dosegla pa je svoj namen kot poslednja pre'zkusnja moči za spored o praznikih, ki bo že nekoliko stvarnejši m tudi ognjevitejši.
Športno občinstvo ki ea ie b'«lo precej, je imelo med igro -svoj užitek tudi na toplem pomladanskem soncu.
•
Prejeli smo in objavljamo: SportnlRe opozarjamo, da prične Radio Ljubljana danes dne 4. t. ni. oddajati športna poročila s pričetkom ob 19.45, m sicer o najvažnejših športnih dogodkih zadnje nedelje. Vsako soboto ob 19.45 bo oddajala postala tudi pregled dogodkov prihodnje nedelje.
ŽSK Hermes — nogometni odsek, V torek od 18 dalje bomo vežbali na dva gola! Udeležba strogo obvezna! Po vežbanju sestanek. Prinesite s seboj vse dokumente! ■—■ Načelnik.
Iz Hrvatske
Tretja obletnica. Dne 10. t. m. bodo
slavili Hrvati četrtič dan ustanovitve Neža visne države Hrvatske. Hrvatsko časopisje prinaša oklic vladnega šefa ustaške-ea gibanja dr. Ivana Muse, v katerem pravi med drugim : »Na pragu četrtega leta obnovitve Hrvatske je potrebno, da izpolnjuje vsak Hrvat svojo dolžnost in če Zahtevata Poglavnik in domovina, da žrtvuje tudi svoje življenje za obrambo hrvaške aemlje.« Ta dan na Hrvatskem ne bodo delali. Pripravljajo razne slavnosii.
Nov načelnik. S Poglavnikovo uredbo je bil bivši šef propagande dr. Vilko Riemer imenovan za načelnika političnega oddelka hrvatskega zunanjega nrnistrstva.
Na nstaškem zborovanju je govoril dr. Ivan Krajač o geopolitičnih temeljih Hrvatske. Višek njegovih izvajanj je bila ugotovitev, da je hrvatski narod svojo deželo in svoje interese vedno trdovratno branil.
Nova policijska ura na Sušaku. Na Su-
šaku in na Reki je bila policijska ura podaljšana od 19. na 20. uro zvečer. Javne lokale zapirajo ob 18. uri in pol.
Urejen šolski Poduk v Dubrovniku. V I>ubrcvn"ku zadnje mesece ni bilo mogoče obnoviti šolskega pouka, ker so bile na poti razne ovire. Zaradi tega go šolske ustanove v tem mestu uveljavile posebno po-u če vaino metaio. žo1 obvezni otroci morajo priti enkrat na teden v šolo, kjer jih učitelji izprašajo, nato pa j;m dajo nove naloge za dobo naslednjega tedna. Novi način pouka se uspešno obnaša.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Ljubavna drama iz varietejskega življenja. Senzacionalne atrakcije na vrvi
TONELLI
V glavnih vlogah: Ferdinand Marian, Winnie Markus, Mady Kahl Predstave ob 15., 17. in 19. uri
KINO SLOGA	TeL 27-30
Krasna glasba, zaljubljena srca, mladost in lepota je vsebina zabavnega in finega humorja polnega Terra-fil-ma v mojstrski režiji Geye v. Bolvary
ČUDNO NAKLJUČJE
Elfie Mayerhofer, Hans Söhnker, Maria Koppenhöfer, Lisa Lesko L dr.
Predstave ob 15., 17. in 19. uri,

KINO UNION	Telefon 22-21
Grandiozna filmska vizija lz življenja slavnega zdravnika, dobrotnika trpečega človeštva
PABACELSUS
Werner Kraus Mathias Wiemann, Annelies Reinhold, M. Ii rte 1 i. t. d.
Predstave ob: 16. in 19.15 urj
Branka Musolinova Je koncertirala v
Gradcu. V ponedeljek, 13. marca je priredila v Gradcu glasbeni večer znana zagrebška tenoristka Branka Musolinova, Za svoj spored si je izbrala Bachovo »Francosko sui to«. Brahmsove intermezze. dve sonati-ni Domenica Scarlattija ter Cezarja Franka preludij, fugo in koral. Na koncu je izvajala še neko Chopinovo skladbo, ter je bila za svoje dovršeno podajanje nagrajena z burnim odobravanjem.
MAU OGLASI
K.Ü01 iä(« službo plača aa vsafco oeseoc L —.30, za drž in prov takso —.60, za dajanje naslova aU éilro t. 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. - Za ženltvt in «»opisovanja Je plačati za vsako besedo L	za vse druge oglase L —.60 z» be-
sedo. za drž. ln prov takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—.
Obvestilo
Cenj. oglaševalce obveščamo, da prinašamo danes tiste male oglase, Id so zaradi tehničnih razlogov izostali v nedeljski številki »Jutra«.
Ponovno prosimo, naj naši cenj- oglaševalci oddajo naročila za nedeljsko številko »Jutra« že med tednom, najkasneje pa v petek. Upoštevajte, da bo bodoča nedeljska številka že velikonočna številka »Jutra«.
Službe išče
cevljak. pomočnik
izurjen v vso h čevljar, delili, ižče delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif o sPlutOvlna«.	7783-1
Službo dobi
HLAPCA H KONJEM
in za druga hišna dela ter služkinjo takoi sprejmem. Domobranska cesta 7.
7303-ta
KUHARICO
restavracijsko in gospodinjsko pomočnico, išče za takoj kAvama »Eino na« v LJubljani. Zglasiti se vsako dopoldne m popoldne od 17. do 19- ure istotiim.	7719-la
bolniška strežnica
zdravo in pridno dekle, dobi takoj stalno službo. Vsa oskrbo v 2»! vodu. Plača po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek s Jutra«. 7741 1a
m1zak. pomočnika
sprejme J. Zndnikar, Ljubljana — Milč nskega št. 20.	7751-la
POSTREŽNICO sprejme k tričl nski družini Zurlini. Bleiweisova št. 46'4.	7755-la
FOTO POMOČNIKA sprejmem takoj. N slov v oglas, oddelku »Jutra«.
7764 la
DEKLE
veščo kuhe, išče 4član ska družina sa takoj Pleča Po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	7765 la
POSTREŽNICO sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v oglis. oddelku »Jutra« 7767 la MIZAR POM0ČNTKA sprejme proti dofor olači Zorman. Breg 14. 7799-la
DEKLE ki zna kukati, pospravljati in opravljati dmga h;šna dela dobi službo Naslov v oglas, oddelku »Jut-a«.	7797-la
UPOKOJEN. MIZAR J \ sprejmem kot pomoč v mizarski delavnici. Naslov v ogl. Odd. Jutra.
7778-la
SLUŽKINJO
za malo družino v Trstu iščem z» takojšen nastop. M-lo dela in dober zaslužek. Zglasiti se v Tr stu, Via Commerciale 5 II. nadstr.	7774-lo
SLUŽKINJO ali postrežnico * tričlanski družini iščem za ta ko j. Naslov v ogl. odd. Jutra.	7809-la
Zaslužek
PROFESORICA
instruira srednješolce po zelo ugodni ceni Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
7753 3
NEMŠČINO in francoščino poučuje prvovrstna moč, gospod z dolgoletno učno prakso Naslov v vseh, poslov 1-nicah »Jutra«. 7780 3
Prodam
SPALNI DIVAN
prodam Hianilniška ul št. 5/n., levo. 7082-6
STENICE, ŠČURKE in podgane zanesljvo uniči za ved za pokonče vanje mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavča-jeva 4. ITI. nadstr.. levo. 7343-6
ZNAMKE Kompletno zbirko ali po-.amezne partije, tudi p e-feomorske, razven pokra-tinskih. kupim Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Znemke«. 7148-6
Pločevinaste POSODE zelo močne, iunaj pocin kane, na obeh straneh koničaste, plava: oče (boie), ca. 150—200 litrov vsebine, proda Ljubljanski športni klub. Velika čolnarska 20.
7526-6
šrVALNI STROJ
r>ogrezijiv, ugodno prodani. Nova trgovina, Dunajska cesta 56 (nasproti Gospodarske zveze)	7360-6
ŠIVALNI STROJ salonski, pogrezljiv, skorai nov, ugodno prodam. Gostilna pri Martincu, Po lianska c. 55.	7^59-6
Salonska GARNITURA francoski stil, v odličnem stanju, ugodno naprotraj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7674-6
BIRMANSKO OBLEKO
z-a deklico, lepo. poceni proda To.-nc, Resljeva C. štev. 29, II. nadstr.
7717-6
BLAGO
za damsko obleko, rabljene gojzerje štev. 37, moško obleko in čevlje prodam. Naslov v ogl-s. oddelku »Jutra«. 7725-6
PIDŽAME letne, in razne domske obleke malo post vo, proda m Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7730-6
OVNAČKO plemensko 10 mesecev staro proda K obal, Novi trg lflll. desno 7731 6
ŠPORTNI VOZIČEK lep, bel, ohranjen — posodim aa globokega, lepega, ali »menjam. — Ogrinc, LJubljana Zelez-nika je.va 20. 7732-6
ČRN KOSTUM iz finega predvojnega blega, za visoko vitko postavo, skorjj nov — ugodno prodam- Ilirska ulica ètev. 12,T, levo.
7733-6
SPALNICO
iz trdega lesa — dobro ohranjeno, proda mizarstvo Arfcnek, Jenkova 7.
7735-6 ZAJČJI HLEVČEK šestdelen, soliden in praktičen, proda Cek. černetova 6.	7736 6
KRASEN KOSTUM črn in športni, pomladni plašč, čevlje štev. 38 in razno blago, vse predvojno. prodam — Sv. Petra št. 14, dvorišče I.
7737 6 PRODAM IGRAČKE: punčko, medvedka, voziček. Zglasiti se popoldan med 3. in 5. uro. — Naslov pove ogUisni od delek »Jutra*. 7738-6
KREDENCO tridelno, dobro ohranjeno, ugodno p-od m. Po-izve se v Slomškovi 23. v nedeljo med 8. in 12. uro pri Petek Ma-tinu.
7740-6
NOVO MOŠKO KOLO
proda F. P.. Pavš čeva ulica št. 3, Zg. Šiška — pred remizo.	7082 6
SPALNICO in kuhinjsko opremo — moderno, iz mehkega lesa, še ne pleskano. p o dani Zg. Élàktt. Mntla-nova pot 13.	7747-6
KUHALNIK električn , ne dva grelca, skoraj nov, eden z enim g-elcem nap oda i. Naslov nove oglas, oddelek »Jutra«.	7752 6
OTROŠKO POSTtL ICO majhno, stajico s padalom in žimn co, ugod no p-odom N slov v rgl oddelku »Jutnn 7753-6
MLADE PA. IGE za učenje — in dobro ohranjeno damsko kolo prodam Krekov t g 10 lil. nadstr.	7758-6
RADIO INGELEN tricevni, stareiši model, prodam za 2000 lir. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
7673-6
GNOJ
prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jut:a pod »S«ež«.
7804-7
. PLINSKI RESO
na 2 grelna, proda Koren čan. Kar lovska c. 2.
7724-6
VALILNA JAJCA
belih keki kern, ac, proda Martmec Lenart, Zg. Šiška, Vodnikova c. 91.
7770-6 GLOBOK VOJČEK Izvrstno ohranjen, pro. dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7771-6
OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro oh-anj en. proda Klemenčič. M klo-šičeva cesta 15. 7761-6
2.AJKLO orjakinjo, zo pleme, prodam- Glinška ulica 7.
7762-6 GLOBOK VOZIČEK v najboljšem st nju — prodam. — Zaloška cesta št. 40.	7763-6
RADIO-APARAT popolnoma nov »Geloso« prodam- Ogledati med 1. in 2. uro. Naslov v oglaò. oddelku »Jutra«. 7766-6
GOJZERJE ST. 43 sko aj nove. prodam. — Židovska steza št. 6 — ▼ mlek rni	7768-6
600 KG SENA orodam. Kopališka ulica št. 5.	7801-6
EKSOTIČNE PTIČKE in nekaj večjih kletk — prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutr-«. 7800-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, malo rabljen — prodam. Moste. Vodmat-ska ul. 14.	77946
KROMPIR IN FIŽOL pred saditvijo razkužen, da za tretjino večji pridelek. Razkužilo z navodilom pri: inž. Prezelj, Wolfovn ul ca 3. 7792-6
PRODAM po zelo ugodni «eni p"tw-mezne serije znamk- — Poizve se v ogl oddelku »Jut-a«.	7789-6
NAMIZNE PRTE (Dnmasfc), nove prtlče (predvojno blago) in nove želske čevlje 39—40 prodam. Naslov v 0"las. odd. Jutra.	7781-6
VRTALNI STROJ ročni, na stojala, ugodno nnp-odaj. Renčell Ivan. Rimska 19. dvorišče.
7777-6
DREVESA
jabolka. najboljša, visoka in nizka, hruške, marelice. breskve, vrtnice ovi jalke. ribes, koßmulja, le. potano grmičje. špnski bezeg za oeraje itd., pro daia ceneje vrtna- Zg Šiška. Pod h-ibom 40
7775-6
KO"* ARCE boljše in nav-dne. dobite pri »La Mercantile-. Trst, Via	S. 7773-6
OTROŠKI VOZIČEK športni, skonj nov. prodam. Ulica na Grad 8. I.
7772-6 NEMŠKO PTIČARKO z rodovnikom prod im. — Pavlič Anton. Domž-lski Uli.'* 15.	7812-6
MOŠKI POVRŠNIK, i svetel, za zelo visoko po- j st^vo (1.95). prodam. — | Predvojno b'a^o. N"s!ov v o?I. odd. Jutra 7C06-6
TRI H^MON'KE, klavirska (60 basov). k«ro-m»Ttična i 2 registroma (120 basov) in dl>tončna Hohner s poltonl — na-pr< d-j. Naslov v ogl odd. Jutra.	78C8 6
BLAGO za moško obleko pro "am Ponudbe na og' odd. Ju-trta pod »Predvoino«.
7805-6
Kupim
PREDMETE
umetniške vrednosti tud srebrne, kupuje in prodaja trg. »Umetnost« v Kolodvorski ul. 30 7592-7
SLOVENSKE
RAZGLEDNICE umetniške, voščilne. pokra-iinske itd., sta,re (tudi že rabljene-pouisane) m nove. kupi uredništvo »Umetnosti«, Ltubliana, Pod turnom 5 (poleg tivolskega gradu)
7-559-7
STEKLENICI! različnih rrst kupujemo.. Dobro plačamo Na Vašo željo iih prevzemamo na domu 8 Guštm. Vodni kov trg 2.	(-318-M-7
ItJN-jiUf... CA!>Oi-lSK
in REVIJE.
raznovrstne. Kupuiemo Knjiga.' na Janez Dolman Ljubljana Str tir ieva 4	J-375H
PISALNI STROJ dobro ohranjen, po možno-ti boliše znamke, kupim Gerovac. Kolodvorska 8.
J 379-7
VREČE
prazne cementne in sličnt .animate, kupuiemo. PE TRONAFTA. Ciril Meto lova (Tvrševa) 35a.
1-380-7
IZSTEJf AC za p ep oge, nov ali dobro ohranjen, kupim — Miklošičeva cesta 1611.
7727-7
POMLAD. PLAŠČ
obleko al* blago, kupim za bodočo mmi-x) — Lahko tudi z^imen m zi nove čevlje. Ponudbe na oglasn- odde es »Jutr i« pod »Dobro blago«.
7718 7
STEKLENICE
unionske kupuje po najvišji ceni gostilna Lovsm, Gradišče 13.	7723-7
VunSKO ivlSUNO kupi kemična industrija v malih, celotnih partiiah. Ponudbe nasloviti : Cassetta 13636 Z Unione Pubblicità Italiana Milano.
J-383-7
BLAGO
sivo. volneno, predvojno, za zimski kostum, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čisto volna«. 7754-7 ENOLETNEGA KOZLA sanske pasme kupim. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	7769-7
AKTOVKO večjo še dobro ohranjeno ter večji kovčeg — kupim. Naslov v og ae. oddelku »J"tra«. 7786-7
STARE URE z pestne. žepne in budilke. samo prav dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec, Miklošičeva 12.
J—384—7
SIXTUS C
in stojalo za filmanje kupim. Plačam dobro. IV kojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P lm«.
7779 7 Bel GRADL ali RIPS kupim »i fino haljo. Ponudbe na ogl odd. JuVa pod »Za farmaoevtko«. ^	7810-7
VELIKO SKLADISCE
v sredini Ljubljane — pripravno za pi-a* ne ali karkoli, takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem Oddelku »Jura«. 7798 17
NJIVO v bližini Most vzamem v najem ev. dam semenski krompir. Pavlič Ant., Domžalska 15. 7811-17
S llRl STANOVANJ SKO
enonndstropnico z več-Jrm vrtom — v oialn.1 tramvaja, prodam za 550.000 lir. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod »Trnovo«. 7742-20
«STANOVANJ. HIŠO novozidano, aa Bežigradom. z manjšo hipoteko, prodam zu 700.000 lir. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif o »Gimnazija«. 7743-20
STAVBNO PARCELO z« enon-idstropno vilo. v i aneri 550 kv. m. prodam za 70.000 lir. Dopise na oglas, oddelek Jutra pod »Soince in zrak«.
7744 20 STAVBNO PARCELO z» enonadst opno vilo, v T novem prod m za lir 180.000. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod »Lei kraj«.	7745 20
HIŠO
ve-ist.movanjsko. solidno zid no, z lokali in dvoriščnim poslopjem — v s t rog f-m centru, prodam za 1 600.000 lir. Prevzem manjìe hipoteke mog č-Ponudbe na ogtesni od delek »Jutra« p~d šifro »Druž:nske razme e«
7746-20
PRAZNO SOBO
s štedilnikom ali a uporabo kuhinje. lšče miad poročni par. Najraje v Šiški! Pismene ponudbe na ogl- oddelek »Jutra« pod »2elje4niö»r«.
7750-23a
LEPO SOBO
opremljeno, sončno, blizu opore, nujno išči član opere Bor« Popov. Ope-a	7734-23a
SOBO ZA TAKOJ b dvema posteljam« ali otomano, iščeta dve gospodični, po možno-ti v bližini glavnega kolodvora. Cenjene ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Celi dan od o'ne«.
7716-23,1
Ženitve
INTELIGENTA,
resnega, do 33 let. želim spoznati v svrho možitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Značaj — diskreci-Ja«.	7814-25
ukuzabnika - co
Radi večjega nakupa blaga in povečanja trgovine potrebujem večjo gotovino za nakup dobro ido-čega življenj kegi predmeta. Lep zaslužek »si-guran! Vzamem tud. po soj ilo na trgovsko hišo v Ljubljani do cca. 300 do 400.000. Kapitala zmožnim osebam se nudi lep zaslužek. Delo solidno! Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
7721 37
MOSKO URO,
sreb-no. znamke »Ur«, ci-1 inde-co. z monogrannm M. P., sem izgubil. N ij-ditelja lepo prosim. jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	7788 37
ovčarski pes
mlad, »vetle sivo Jave barve, se Je »tekel. — Vprašad: Lepi pot št. 3 (poleg tobačne tovarne) 7729 37 MODRA PAPIGA ne vratu ima 4 črne pike sliši na ime »Pikee«. se Je zatekia. Oddati Jo Je proti nagradi n« naslov Nežič. Belja ška ul. 20.	7760-37
UŠLA JE GRLICA h komur se je zet< a. se prost, da Jo proti na gradi odda pri Mencin-cer. Cankarjevo nabr. 1.
7790-37
IZGUBLJENA
je bila dodatna bolniške živilska nakaznica za apr 1 15M4 na lu« Delsinger, in sicer kuponi št. 35-789, dodatna za kruh št. 1605 dodatna za meso št. 5102 (mesar Novak). Najditelja lepo prosim, da odda p-oti n.i grad i pri Deisin-eer, Bleiweisov« 4ß'T
7795-Ž7
DENARNICA
s 500 litam' je bila iz^ub-ìjena 3. aprila zjutraj ob 8 30 na P"ti od Gledališke ulice do Narodne ti-sk rne- Najdite'j je vljudno naorošen. da najdeno izroči v upvi »Jutra« proti nag adi. 7793-37
NALIVNO PERO k vgraviranim polnim imenom Dr. S. V., sem izgubil N.iidtelja 'epo prosim, da ga p-oti visoki nagradi v ne v Le"sti kovi ulici 2. H- 7803-37 PES,
beli kode-, sliši na ime »Boby . se je izgubil. — Najditelj naj <za oddi proti nag-adi: Moč^ik-va ulica 6.	7807-37
INSERIRAJ
v .JUTRU44!
t
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče in tast, gospod
Bogomir Fegic
ač'telj
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 5. t. m., ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv Križu.
Ljubljana, dne 3. aprila 1944.
Globoko žalujoče rodbine: FEGIC — POLIH — DECMAN in ostalo sorodstvo.
SUROVINE in KONČNE IZDELKE za
slaščičarne In sladcledame
prodaja
FIORAVANTI, ITtST, VIA CAMBINI 29 teL 90-746
STANOVANJE ali 2 prazni sobi s souporabo kop niče «h garsonjero, po možnosti v oentru, iščem za čimprej. Posredovalca nagradim z do 1000 lirami. — Ponudbe na oglas ..dde-lek »Jutra« pod »Scmo-stojn?. dam..«- 725o-21»
iiANUVANJE enosobno. iščem za dve osebi, ali isto zamenjam kjerkoli. Nasrmda v denarju ali protivrednosti. Naslov v oglasnem odde.-ku »Jutra«. 77J.8-21a
100 L R NAGRADE dam onemu, ki prizkrbi dvosobno stanova n e s soupo-.ibo kuh nje in kopalnice. Sem poročen in brez otrok ter ves dan odsoten. Ponudbe na ozi. odd. Jutra pod »l'-že-njer«.	7813-21a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
tikoj oddam gospod čni. Bozna ulica 19. '720-23
LEPO SOBO opremljeno, s posebnim vhodom, o d d n m samo bolj .emu gospodu N vi trg 1/11. desno. 773*-2 J
KAB NET oddam 06«-bi. ki bi dopoldan pom gala pn gospodinjstvu. Ale.evčeva št 38	77^9 23
OPREMLJENO S0*>0 oddam v centru, solidni gospodični. Naslov v og! oddelku -. Jutra« T78<" 23
OPREMLJENO ali pralno sončno sobo. s posebnim vhodom, od dim Naslov v oo^ rdd-Jutra.	73C2-23
Umrla mi je danes moja draga, ljubljena soproga gospa
Pavla SuhadoLiik
roj. GÖTZL
učiteljica v p. in posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v torek dne 4. aprila t. I. ob 15.30 popoldne na farno pokopališče v Borovnici. Borovnica, 2. aprila 1944.
Franjo Suhadolmk
žalujoči soprog Adoli Götzl, brat in ostalo sorodstvo
Dotrpel je naš dragi mož, oči, sin, brat m svak, gospod
JOSIP MAHNIČ
TRGOVEC
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 4. t. m. ob pol 15. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah.
Ljubljana, Sen ožeče, dne 2. aprila 1944.
ŽALUJOČA SOPROGA S HČERKO in ostalo sorodstvo

Ml
PRAŽNO SOBO s pcsebmm vhodom — iščem v Zelen. Jami. Po nudbfe na oglas, cdd-lek >■> Jut a« pod šif-o - Zelen i Jama«.	77ö2-23a
ZAHVALA
Tekom težke bolezni m ob rešiteljici bledi smrti naše zlate žene in mamice, gospe
PiRNAT PEPICE
žene žel. uradnika v pokoju
ji je bilo od vas dobrih, ob nesreči zvest" h ljudi, izkazane toliko ljubezni, da je mogla junaško prenašati usodno bolezen in da se vam je njen sproščen duh lepo zahvaljeval za podarjene ji ljubljene rožice, za prijateljsko spremstvo na zadnji poti in za srce božajoče petje.
Vsem globoko občutena srčna zahvala!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 5. t. m., ob 8. url zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 3. aprila 1944.
ŽALUJOČI OSTALI.
tj
Za vedno nas je zapustila po kratki mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, moja srčnoljubljena zlata ženka, naša hčerka, sestra, snaha, svakinja, nečakinja, gospa
MINKI VUGA
roj. ZAJC
Predrago pokojni co bomo spremili k večnemu počitku v sredo 5. t. m. ob 15. uri izpred kapelice Leonišča na pokopališče k Božjemu grobu v šte-panji vasi.
Ljubljana, Milano, 3. IV. 1944.
In£. ODON, soprog;
MTNKA in ANTON ZAJC, starši;
SLAVKA, ZVONKA por. ing. SLOKAN, sestri;
JUSTINA VUGA, tašča;
TITI, svakinja
in ostalo sorodstvo

A, E. Weirauch:
VELIKI GOSLAČ
19
Roman
Seveda tudi ni prišel niti za dan prezgodaj. Priletel je iz Kodanja, z letališča je bilo do mesteca še dve uri brze vožnje, tol'ko, da se je utegnil preobleči za poroko. Stoje je popil skodelico močne kave, 2>da se predramim«, je smehoma dejal, s kajti od sile mučno bi bilo, če bi me morali zbuditi, kadar bo treba reči ,da'!<
Poročna obred je bil kratek, slovesen pa tak:sto, kakor ga je vsakdo občutil. Ničesar. kar spada zraven- niso bili zanemarili, zvonovi so zvonili, orgle go donele, in v cerkv so bili ljudje, ki so prelivali solze globoke ganjenosti, ljudje, ki so šušljali in opravljali, in taki, ki so zehali. Nekateri so bili navdušen4, da nikoli tega. drugi so grajali to tet eno. skratka, bilo je tako, kakor povsod in pri vsakem dogodku.
Oče Garws je bil ves prevzet ob misli, da je to trenutek, ko polaga usodo ljubljenega otroka neomejeno tujemu možu v roke. Inge je komaj čakala, da bi bilo vse končano, vsak h:p je opazila kako reč, ki •je utegnila po njenih mislih smešno vplivati na Maria. Toda ves&la je bila, ker je mogla s čisto vestjo priseči, da mu bo zvesta žena ... po krivem ne bi bila prisegla, ona že ne.
Po poroki je bil zajtrk v mestni Kleti.
Inge je bila že v potni cfoleki, z vozom sta morala ujeti stransko železnico, a stran sko že.lezn:co spalni voz ;n s spalnim vozom letalo — potovanje- ki ju je čakalo, je bilo kaj zamotana, do minute izra6unana stvar, in vsa vesela je bila, da ji ni duo treba nosit4 odgovornosti zanjo. Kadar je kdo vstal, da nazdravi novima poročen cerna, se je vsakiikrat bala in trepetala, da se ne bi bilo treba vzdigniti sredi dobromi-seln5h besed, in jedla hlastno in brez už t-ka, samo zarad! občutka, da jo utegne na- j pasti slabost, če se bo morala štiri in dvajset ur voziti in stradali. Poslov la se ie v hlastni prenaglic'. brez potrebe priganja je sebe in druge, arce jI je nestrpno razbijajo, m žele, ko je b'la vožnja z avtomobilom in vožnja po stranski železnici za i jo in sta sedela v spalnem vozu, se je nekoliko oddahnila. Ako bo imel brzec zamudo in ne ujame letala, ne bo več njena krivda. S tem vlakom bi se bil Mario peijal tako in tako, in če zdaj zamudi koncert, ji vsaj ne bo mogel oč'tati. da ga je zamudiš zaradi neumne ženitbene istorije.
»Hvala Bogu!« je vzdihnila Inge, ko so tfli kovčegi srečno v mreži. »Vsa vesela sem, da je to za nama!«
» Jaz tudi!« je razigrano rekel Mario. »Veseli me, da si niti misliti ne moreš kako... a adaj sem lačen kakor volk! Ti tudi ? AM se ti zdi morebiti nepoetično?«
Inge se je zasmejala. »Nepoetično kakor
le kaj, toda zelo razumljivo! Nepoetična sem tako, da bi b la kmalu zbesnela od zavesti do drugih, ki so lahko mirno naprej sedeli n se ma.stili z mojo poročno g >sti-jo! Ogorčena sem bila! Prav za prav hotela vzeti od vsake reči s seboj! Niti sladoleda nisem dobila!«
»Sramota! In to naj bo svatba? Nu. majceno nikar ne jokaj, sladkaj je M kar preveč načičkan takisto lep in p san, da so ga bile tvoje oči gotovo bolj vesele, kakor bi ga bil jez k.. na postajne m hodniku ga najbrže tudi prodajajo... ali naj grem 'n pogledam?«
»še tega bi se manjkalo, da zamud'va vlak!«
»Tudi jaz rajši ne bi hodil ponj.« Za kratek utrip se mu je cbraz zresn i, in ena rama mu je čudno trznila, kakor da se skuša nečesa otresti. »0e ti torej ni mnogo do tega...?«
»Steklen ca alat ne bi bila prav tako dobra, samo da je mrzla.«
»Ali pa Šampanjec, na ledu shlajen Ki ga tu gotovo imajo! Bi šla rajši v jedilni voz ali ri dava postreči kar tukaj?«
»Meni je vse eno.«
»Tedaj ostaneva tu. Ko je že tako, da sva na svatbenem potovanju Povej, ali se zd tud- tebi nekam čudno?«
»Da sva poročena? Blazno, ne samo čudno!«
i Ne, tega ne bi rekel, narobe. A to, da *
sva se šele danes poročila... Najbrže je prismojeno: morda te sploh ne poznam ìn bom doživel še n^ibolj neprijetna presenečenja ... toda domača si mi tako, kakor da sva že nekaj desetletij mož 'n žena! Morebiti sva bila kdaj "na kaki drug; zvezdi zakoniki par... ali ni tudi tebi takisto pr duš ?«
»Prej b: dejala, da sva bila dvojčka,«, je zamišljeno rekla Inge. »In jaz sem zmerom tekala za teboj, da te obvarujem P'J-sled c tvojih nespametnih nagod ... nekaj takega se mi spominja.«
Reči ki si z njimi lahko utolaž š lakoto ìtj žejo, je mnogo na svetu- in tako sta kar prijetne jedla in kramljala, povsem tako. kakor že prej nekaterikrat, kadar sta po uri sku^a, večerjala. Govorila sta o vseh mogočih stvareh, 0 ol žnjih in daljnih, in časih se je Inge spozab la m ga je vikala, čeprav ji je bila spet sleherna črtica njegovega obraza domača, mnogo boij kakor vse zadnje tedne, ko si je v spominu obujala njegovo sliko.
In kar na lepem je mahoma zbralo pogum in vprašala: »Povej mi. zakaj s* me prav za prav vzel? Zdaj mi pač tanko mirno priznaš!«
Trenutek ali kaj je osuplo strmel vanjo nato je planil v glasen smeh: »Zakaj sem te vzel? To vprašanje v tem hipu spada v žaljiv list. nikamor drugam! Menda s; si s tem že večkrat bel'la glavico! Zakaj
9em te neki vzel, kaj praviš? Da s tvojo doto poplačam dolgove? Ali nemara zato, ker se tako neznansko bojim tvoje konkurence, da sem te hotel storiti neškodljivo? Ali pa, ker sem si hotel zagotoviti tvoje bodoče dohodke? Vse mogoče prjsmojena vzroke tehtaš 'n rešetaš, samo tisti, ki jo najbolj preprost, ti ne pride na misel. Zato, kožica, ker te imam rad!«
Inge je stisnila kotičke ust in odločno odkimala: j.To še davno ni vzrok kajti potem bi b;l že desetkrat oženjen. A če ne maraš povedati, te ne bom več vpraševala.«
»Da, čuj, ko se že lotevava takih čudnih vprašanj: zakaj si pa prav za prav ti postala moja žena?«
Jasno in čvrsto mu je pogledala v oči in tiho, drhteče vzdihnila: »Da ti storim veselje.«
»Veselje!« Kar unestì se ni mogel od smeha, objel jo je in jo prešerno stisn i k sebi »Da, veselje si mi storia! Veselje pa takšno, da zlepa nihče nikomur enakega!«
n.
Inge pi. Holvay je sedela pred trodelnim zrcalom, s krasnim ogrinjačem breskove barve okrog golih ramen, in si z usnjem drgnila rožnate nohte med tem ko je stal za njenim hrbtom frizer, ki ji je že vso večnost urejal lase v kodrce in valove, jih obdeloval s kleščam, in jih Škropil z lakom
SehrtTtleitcr ♦ Urejuje? Davorin Bavljeo. —
fto da» Konsortium »Jutro« si» Verlas Pni
Za konKorcij »Jutra
kol i/da Miflja *t»iiki> v irani lm
Piti «Niirmin» rtokarn* A (£.« ala tfabmmdt FaIM
PrualiatoUe - »Maroda®
c am im*