Leta LXXV., št. 216 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCIN1JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 — dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun pri postno ček. zavodu: LJubljana 10.351 Feindlkher AngriSf im ^tđitalien abgewiesen Am A£Owschen Meere gelandete Sowjetgruppen atsfgeri« tc» — ErEolglose feJndBcfcc Angri&e am Dnjeper Aus dem Fuhrerhauptquartier, 26. sept. Das Oterkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Eit so\vjetischer Landungsversuch an der Kiiste des Aso\\ meeres endete damit. dass die gesammte Landunjjsgruppe in der Starke iiber 800 Manu aufgerieben wunle. Bešdcrseits cle* Kuban scheiterten aut h gcst'rn al!e mit Panzerunterstiitzuns vonjetrauene it;ndliche Angriffe. Auch am mittleren Dnjeper blieben er-neutE Angriffe der So\vjeis gegen die deutschen Briitkenkiipfe erfolglos. Schwa-cher» feindliche Gruppen, die im uniiber-sichtlichen Gelande an einzelnen Stellen den Fluss ubersehritten hatten. \vurden im Gegenangritf ge\vorfen. Im mittleren Frontabsehnitt setzte der Fein 1 besonders im Ka ume « estlich des Bahnknotenpunktes ITnetscha und im Kampfgebiet von Smolensk seine Angriffe mit starken Kraften fort. Bei schuieri-gen VVetter- und VVeijeverhaltnissen wur-den die Angriffe im \vesentlichen abge-wiescn. An einipen Stellen halten die Kam^ife an. Di? LufUvaffc griff mit zusammenge-fasstcn Kraften besonders nordlich des Asowmeeres und ost\varts des mittleren Dnjeper fpmdšiche Truppenmassierungen an irrd fiigte ihnen empfindliebe Verluste zu. A m 24. und 25. September \vurden an der Os^.front 10.~i Sovvjetfluerzeuge vernieh-tet. Fiinf eieeno Flugzeuge werden ver-misst. Im Stiditalien stiessen britisehnordame-rikanisehe Krafte gegen unsere Stellungen zvvischen dem Golfe von Salerno und der Bueht Manfredonia vor. Der An^riff wur-de abgewieaen, erneute Bereitstellungen durch ArtiUeriefener zerschlagen. Die Luituaffe schoss gestern im Mlttelmeer-raum 6 feindliche Flugxeuge ab und traf einen Fracbter von 39O0 BRT durch Bom-bentreffer veraichtend. In der fcacht *um 25. September griffen deutsche Schnellboote an der englisehen Kiiste britisehe Bewacber an, von denen rineš versenkl wnrde. Zur Entlastung der schuer bedriingten Sicherrungskrafte eri f fen britisehe Schnellboote in den Kampf ein. Eines von ihnen wurde we-gen der ploetzlicb einsetzenden Siehtver-sehleebterung durch ein deutscbes Schnell-boot tre ram m t. Es sank SO fort. Ein deut-sches Sehnellboot erlitt sehwere Besen 5-digungen und wurde von der eigene Be-satzung versenkt. Britisehe Torpedo- und Zerstorerflugzeuge griffen sudwestlich der Sehelde ein deutscbes Gdeit vergeblich an. Seehs feindliche Flugzeuge wurden da bei abgeschossen. Ueber dem Atlantik. sowie bei Einflu-gen s( huarherer britisehnordamerikani-scher Flieirerkrafte in die besetzten \\estcebiete verlor der Feind weitere 5 Flugzeuge. Elnzelne feindliche Storflag-zeuge uarfen in der vergangenen Nacht im \vestdeutsehen Raum planlos einige Bomben, durch die nnerhebliche Gebaude-schaden entstanden. Att^w? nemico nell'Italia meridionale infranto TertatJvo soviet>co di sbareo sul mare di Azow fafjito — Att*cciii nemlci nel settore centrale Sel fronte respinti Dal Quartfere generale del Fuhror, 26. set-tembre. II Coni an do supremo tedesco co- niunica.: Un tentativo sovietico di sbarco sulla co-sta del mare di Azow fini cosi che 1'intero equipa/rgio di oltre 800 uomini sbareati fu totalni, nt.- distrutto. Anefie ieri fallivano tutti gli attacehi ne-mici, appoggiati da carri armati, sui due lati del Cuban. Anebe i rinnovati attacehi sovietici sul Nipro centrale contro le teste di ponte te-desehe furono vani. Piccoli gTuppi nemici che neil'immensa distesa tentavano di var-« ar« il fiume in singoLi punti, furono respinti nel oontrattaeco. Nel settore centrale del fronte, special-mente nella zona ad ovest del nodo ferro-viario di Fnecia e nella zona di guerra pre^so Smolensk, il nemico continuava gli attacehi con forze ingenti. Malgrado le dif-ficelta climateriche e del terreno, gli attacehi furono essenzialmente respinti. In certi punti perdurano i comhattimenti. L.a L.uft\vaffe con forze riunite attaecava i numerosi raggruppamenti di truppe ne-micle, inferendo loro perdite se ns i bil i. spe-cialmente a nord del mare di Azow e ad ©e**trte del Nipro centrale. D 24 e il 25 settembre sni fronte orien-tale venivano annlentati 105 aerei sovietici. 5 nostti aeroplani sono dispersi. N'eU'Italia meridionale forze anglo-nord-americane attaccavano le nostre posizioni tra il golfo di Salerno e la baia di Manfredonia. Lattacco fu respinto e le nnove posizioni furono infrante in seguito al fuoco di artiglieria. La Luftwaffe abbatte ieri in Mediterrane« S aeroplani nemici, distruggendo a colpi di bombe ona nave di transporto di 3000 tono. La notte sni 25 settembre rapidi MAS tedesehi attaccavano lun po la eosta bri-tannica vedette inglesi affondandone una. Per alleggerire le unita di difesa nel prave pericolo, MAS britannici en tra van o in azione. Uno di essi, in seguito alla nebbia crescente. fu centrato dai MAS tedesehi che lo affondarono. TJn MAS tedesco gra-vemente danneggiato veniva affondato dal proprio equipaggio. Aerosiluranti e distruttori britannici a sudovest della Seelda attaccavano inutil-mente un convoglio tedesco. 6. aeroplani nemici furono abbattuti. Altri 5 aeroplani il nemico perdeva suirAtlantico e nei voli di piccoli repa rti d'aviazione inglesi e nordamerieani che sorvolavano i territtori oecidentali oecu-pati. Singoli aeroplani nemici di disturbo gett a van o la notte seorsa bombe a easaecio sulla Germania oeeidentale causando danni poeo considerevoli sugli edifiei. leva Nemčija je kes vsaki nalogi Izredno visoke izgube Američanov pri Salenm — Roosevelt prevaral ameriško ljudstvo IAzbonat 26. sept. Najnovejši razvoj vojnih dog-odkov v It« H ji daje številnim angleškim listom povoi za ugotovitve, kako spretno je znalo nemško vodstvo obrniti spremembe v Italiji v svojo korist. Po Badoglievem padcu se je Nemčija izredno hitro prUagrodiia položaju. Udarno in dramatično je znal Fiihrer razvoj dogodkov v Italiji okleniti v ugodno smer za Nemčijo. Zadnji dogodki kažejo, da je Hitlerjeva Nemčija kos vsaki še tako težki nalogi. Madrid, 26. sept. TU. Približno slik«, o krvavih izgubah ameriških čet pri Salernu daje poročilo iz Gibraltarja, ki Pravi, da so bili med bitko množestveni pogrebi pad-dlih ameriških vojakov na morju. Na iz-krcevalruh čolnih in ob obali so bile cele gore trupel in ni bilo nobene možnosti pokopati jih na kopnem. Da bi preprečili epidemije, je poseben oddelek dobil nalog, da je trupla padlih s posebnimi čolni od-važai na morje, kjer so trupla povili v tenko platno, obtežili s kosi svinca in jih po kratki ceremoniji potopili v morju. Pri mlajših vojakih, ki so bili prvič v bitki, je bilo često opažati živčne zlome. Da bi doma ne izvedeli za atradne podrobnosti bitke pri Salernu, je bila uvedena stroga cenzura- Razumljivo je, da ima Roosevelt največji interes na tem, da ne p:-kle ničesar v javnost o krvavem poteku bilke pri Salernu. To bi njegovi propagandi, ki jo že zdaj vodi za zopetno izvolitev za predsednika, kaj malo koristilo. Morda ti se očetje in matere, čajih sinovi se morajo žrtvovati daleč od svoje domovine za židovski amerlSki rmperializem, spomnili Roosevelta na obljubo, ki jo je dal na volilnem zborovanju 30 oktobra 1940, ko je lovil glasove in ko je dejal: Ko govorim k vam, matere in očetje, vam dam zagotovilo: Nikdar ne bodo sli vaši sinovi v vojno za tuje interese. Roosevelt pa jih sedaj ne pošilja v boj le za tujo vojno, marveč dopušča, da tam izkrvave za stvar, ki ni stvar ameriškega naroda, Odbit sovražnikov napad v južni Italiji Ob Azovskem morju izkrcane sav|eUto ćete popolnoma uničene — Brezuspešni sovražni napadi ob Dnjepru Iz Fuhrerjevega glavnega stana, 26 sept. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: Sovjetski poizkus izkrcanja na obali Azov-skega morja se je končal tako, da je bila vna izkrcana skupina, nad 800 mož, popolnoma uničena. Na obeh straneh Kuhana so se tudi včeraj Izjalovili vsi z oklopnimi silami podprti sovražni napadi. Tudi ob srednjem Dnjepru niso prinesli ponovni sovjetski napadi proti nemškim pred most jem nobenih uspehov. Šibkejše sovražne skupine, ki so v nepregledni pokrajini na posameznih mestih prekoračile reko, so bile v protinapadu vržene nazaj. V srednjem odseku fronte je sovražnik posebno na področja zapadno od železniškega križišča Uneče in na bojnem področju pri Smolensku nadaljeval svoje napade z močnimi silami. V težavnih vremenskih in terenskih okoliščinah so bili napadi v bistvenem zavrnjeni. Na nekaterih mestih se boji nadaljujejo. Letalstvo je z združenimi silami, posebno severno od Azovskega morja in vzhodno od srednjega Dnjepra. napadalo množična zbiranja sovražnih čet in jim prizadelo občutne Izgube. V dneh "24. in 25. septembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 105 sovjetskih letal. Pogrešamo 5 lastnih letal. V južni Italiji so angleško-severnoameri- ške sile udarile proti našim postojankam med Sale ruskim zalivom in zalivom Man-fredonijo. Napad je bil zavrnjen, ponovne izhodiščne postojanke pa razbite v topniškem ognju. Letalstvo je včeraj sestrelilo v Sredozemlju 6 sovražnih letal in uničujoče zadelo z bornim SOOO tonsko prevozno ladjo. V noći na 25. septembra so nemški brzi čolni ob angleški obali napadli angleške strazne ladje, izmed katerih je bila ena potopljena. Zaradi razbremenitve zaščitnih enot v veliki stiski so anglr&ki brzi čolni posegli v borbo. Enega izmed njih je eden nemških brzih čolnov zaradi nenadno poslabšanega pregleda zadel naravnost tako, da se je takoj potopil. En nemški brzi čoln je bil pri tem hudo poškodovan in ga je potopila lastna posadka. Angleška torpedna in rušilna letala so južnozapadno od Sehelde zaman napadala nemški konvoj. Sestreljenih je bilo 6 sovražnih letal. Nad Atlantikom in pri poletih šibkejših angleških in severnoameriških letalskih oddelkov nad zasedeno zapadno ozemlji* je sovražnik izgubil 5 nadaljnjih letal. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so odvrgla preteklo noč v zapadni Nemčiji brez načrta nekaj bomb, ki so povzročile neznatno škodo na poslopjih. prijava aktivnih vojaških oseb bivše jagodo- Učinkovito sodelovanje nemškega letalstva v bojih na vzhodu Pomen Beograd, 25 s€pt Lfct »Novo Vreme« navaja glasove tujih listov o obisku generala Nediča v Fuhrerjevem slavnem stanu, kakor na primer »Essener Nat'onalzcituno« japonske agenciie Dcmei n »Neue Zuricher Zei-tung«r List navaja rudi Ned čeve besede pr prihodu v Berlin: »Pri^ei sem v Nemčijo, da b stvar mojeofl fudšrva n mojr lastno stvar zastavil v prid Srbije ter za srečnejšo bodočnost in boljše dm mojega ljudstva.« V tem je izražena Ned'ćeva politika Pretekli dve leti je porabil za pobijanje zmot rn za pnpravo ljudstva, ki je spoznalo sedanjo stvarnost- nadalje za uničevanje razdiralnih elementov, za urejevanje tjospodarstva in delovnih 6iI. za organizaciio prehrane in za boj preti emigraciji, k- n: mogla razumeri. da ?e odbila dvanajsta ura. ko mora Srb vendar enkrat začeti srbsko misliti Zadnji dogodki a obiska pri Fuhrerju so pokazali, da so rudi visoki nemški krogi priznali njegov trud. na kar je nemši tisk vedno opozarjal Dolg: negovori v Fuhrerjevem glavnem stanu in prisrčni ton uradnega ooročila jasno kažeta, da je Nedič naletel na veliko razumevanje pr" nemških vodilnih državnikih. Čeprav vsebina pogovorov ni znana, vendar nekatera dejstva kažejo, da se je Nedičcva naloga posrečila in da so se vodilni nemški činitelji prepričali o konstruktivnosti srbskega ljudstva Nobenega dvoma m. da bo imel bi obisk daljnosežne praktične posledice tem tel j. ker je Nemčija danes po odstranitvi ! italijanskega vptrva iz BAsm popolnoma n> j organizirala svojo balkansko politiko Pogoj ; pa je. da se ravnovesje ne bo podilo, da se j bo obranil mir in red in de se bodo mfn> • Uubni elementi zbrali okoli Srbije. To je na- Berlin, 27. sept. Z vzhodne fronte poročajo: Na srednjem Dnjepru, kjer Sovjeta' stalno obnavljajo svoje prodorne poskuse «0 napade na nemška mostišča, je bilo sestreljenih 12 sovražnih tankov. Na tem prostoru so borbe zadnje dni izredno ogorčene. Samo ena naša dni zija je na svojem odseku odbila m£ manj ko 23 sovražnih napadov. Pri tem So bile prizadejane boljševiskorn občutne izgubi. Nemško letalstvo podpira zlasti na južnem ockeku borbe naših čet. Skupine bojnih in strmoglavnih letal s<» uničile mnogo sovražnih tankov in obstrf jevale sovražne čete na pohodu. Zadetki ▼ polno so povzroč>li sovražniku velike izgube in zelo ovirali sovražno delovanje. Bojna letala se- včeraj ves dan z uspehom v nizk h poletih napadala sovražne postojanke ruat za prvo bojno črto. Uničeni in goreči vojni materijal ovira sovražno prodiranje. Scvernovzhodno od Melitopoia in vzhodno od srednjega Dnjepra letalstvo učin-^ kcvito podpira čete in bombardira položaje sovražnega topništva. Dve sovražni bateriji sta bili pri tem popolnoma uničeni. Bojna letala in letala za bližnje polete so učinkovito nastopila proti sovražnemu prometu na gornjem Dnjepru. Potopila so pet izkrcevalnih čol-iov in dva velika vlačilca, natovorjena s ćttami in vojnimi potrebščinami. Tudi na visokem severu letalstvo uspešno nastopa in napada sovražne položaje na kopnem in sovražno plovbo na morju. Tako je eno sama letalska jata potopila ali hudo poškodovala 63 soiTažnih ladij z nad 100.000 tonami. Neki izvidniški oddelek je na visokem severu izvršil svoj 2000. polet proti sovražniku. Uničeni sovjetski izkrcevalni oddelki Berlin, 27. sept. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu javljajo z vzhodne fronte: Pri izkrcevalnem poskusu bcljševikov v no£i na soboto, zapadno od izliva Kuhana v Azovsko morje, so bile sovražne čete do jutranjih ur popolnoma uničene. Nadaljnji izkrcevalni poizkus severno od Kubanove-ga izliva je bil včeraj pred večerom prav tako razbit. Izjalovili so se tudi ponovni sovjetski napadi na mostišča ob srednjem Dnjepru. Na srednjem odseku se nadaljujejo ogorčene borbe z nezmanjšano sHovitostjo ob stalnem poslabšanju cestnih razmer. Naše čete cdločno odbjajo sovražne napade ter so uničile mnogo sovražnih tankov. Na visokem severu so Sovjeti napadali brez uspeha, pri čemer so imeli hude izgube. Poskus izkrcanja na murmanski obal* je bil zavrnjen. Z bojišč v južni Italiji javljajo, da so bili zavrnjeni angleški in ameriški napadi na nemške položaje med zalivom Salerno in Manfredo. , Brezuspešfttost terorističnih letalskih napadov Stockholm, 27. sept. Neki angleški tednik se bavi z ang-IoameriSkimi ustrahoval-nimi napali na nemška mesta in hiše. Z bombnimi napadi ni mogoče sp a viti nem. loga sedanjosti in pot. ki zagotavlja bodočnost. Beograd 26 sept TU. Po obisku ▼ Fuhrerjevem glavnem stanu in po sprejemu pri nemškem zunanjem ministru von Ribbentropu ie srbski ministrski predsednik general Milan Nedič izjavil zastopnikom tiska naslednje: »Dne 18. septembra sem imel čast, da me je sprejel v avdijenci Fiihrer nemške države Adolf Hitler. Pred tem me je sprejel zunanji minister v. Ribbentrop. Pri tej priliki sem obema državnikoma obrazložil želje in potrebe srbskega naroda jn se razgovoril z njima glede bodočnosti Srbije Obenem sem se jima najprisrčne-je zahvalil za počastitev, ki sta mi jo izkazala s svojim sprejemom kot zastopniku Srbije in srbskega naroda.« Skega naroda na kolena. Kdor misli drugače, se moti. Nemci so pripravili nov način obrambe, ki je adružen z izrednimi žrtvarr' za Angleže in Američane. Jli letos nad Nemčijo Ze 2loo bombnikov Berlin. 25. sept. Angleški letalski minister je v spodnji zbornici podal prejjied o izgubah angleških in ameriških Dombnikov pri napadih na Nemčijo. Dejal je. da je angleško in ameriško letalstvo pri letošnjih napadih na Nemčije izgubilo 21 (K) bombnikov, čeprav je število sestreljenih letal dejansko mnego večje, je moral angleški letalski minister vendar priznati, da so bile zavezniške letalske izgube izredne visoke. Bitka brzih čolnov ob angleški obali Berlin, 27. sept. Vojno pcročilo omenja uničenje angleške stražne ladje in angleških brzih čolnov s strani skupine nemških brzih čolnov. O tem spopadu se doznavajo naslednje podrobnosti: Skupina nemških brzih čolnov je v borbi proU sovražrim pomorskim enotan prodrla do angleške obale. Sovražne ladje na to niao bile pripravljene. Naše brze čolne so začele obstreljevati angleške obalne ba. LJubljana, 27. septembra Vsi aktivni častniki. vojaški uradniki, orožniki In podčastniki se morajo javiti In to: 1. častniki m vojaški uradniki dne 29. U m. od 8. do 1?. ure tn od 14.30 do 17.30 2. aktivni podčastniki, orožniki in godbo, niki 30. t. m. od 8. do 12. tn od 14.30 do 17.30 na vojaškem uradu Pokrajinske uprave, Poljarska cesta 1. Kot dokument morajo prinesti s seboj osebno izkaznico. Opravičeni za rtu 1 i bolezni so samo tisti, Id predložijo zdravniško spričevalo po legitimirani osebi. Tri leta trojnega pakta Zavzete so pozicije za končno zmago Berlin, 27. sept. »Volkischer Boobaeh-terv objavlja ob tretji obletnici trojnega pakta daljši članek, v katerem piao med drugim: >Talcrat je nemški Reich v prvem letu vojne zlonrl odpor v Evropi. Italija je bila takrat šele par tednov v vojni, Japonska pa še izven vojne. Sklenitev pakta je predstavljala tedaj v prvi vrsti .svalilo imperialističnim s;lnm. predvsem pa svarila na naslov Washingtona, da vodi nadaljnje prikrito sodelovanje v vojni ns-lzoginno do konflikta z vsemi tremi mladimi narodi. Danes, tri leta pozneje, so fronte končno razčiščene in zavzete postojanke za končno zmago. Kakor so plutokracije in boljševiaeni v tem silnem spopadu našli pot drug do drugega, ker spadajo skupaj, prav tako tx*di trojni pakt ni običajen diplomatski insniment. nego simboličen okvir za vse narode in države, ki hočejo po novi poti.c Delovna služba v Italiji Rim, 26. aekt. Fašistična nacionalna vlada je razširila obvezno delovno shi/bo na vse letnike od 1910 do 1025. terije. Streljanje pa jt bilo slabo in negotovo ter ni povzročilo niti škode, niti izgub. Nemške daljnostrelne baterije so nato začelo obstreljevati sovražno obalno topništvo in so ga prisilile k molku. V tem trenutku so nemški bojni čolni s torpedi napadli sovražno st razno ladjo in jo potopili. Napad je bil izvršen tako presenetljivo, da Angleži niso mogli izvesti nobenih obrambnih ukrepov. Vidljivost, ki je bila sprva dobrat se je medtem naglo poslabšala. Nastala je gosta megla. Sovražnik je poslal za razforemen t »v napadenih angleških pomorskih enot brze čolne, ki so se nenadno pojavili iz megle. Prišlo je do trčenja z nemškim brzim čolnom, ki se je zaletel v angieški brzi ln ter mu dobesedno odrezal ves prednji dol z mo-stičkom vred, tako da se je sovražni brzi čoln takoj potop'1. Tudi nemški brzi čoln je bil hudo poškodovan. Ker kljub vsem ukrepom škode ni bilo mogoče popraviti, ga je posadka nato sama potopila. Skupina nemških bojnih čolnov je opustila nadaljnjo akcijo šele potem, ko nj bilo mo-geče ničessr videti. Boljševizem je smrtna nevarnost tudi za Dansko Kodam, 27. sept. TU. V svarilo pred tem. kar bi čakalo Dansko v primeru, da bi se razširil bolj^vizem, oojavlja list »Fadrelan-det« dopis nekega danskega trgovca, ki je doživel strahote boljševiške revolucije najprvo v Ljeningradu in pozneje v baltskih prestolnicah ter je dvakrat bi! oropan svojega 5metja in se je končno vmi! na Dansko Nerazumljivo mu je. pravi v svojem poročilu, da se št ni ves danski narod duhovno in materijalno do zob oboTožrl proti boljseviški smrtni nevarnosti. Na Lotiškcm je eno leto boljševiškega režima veljalo življenje nič manj kot 34.230 ljudi. Na Estonskem so odvedli 10 odstotkov prebivalstva ali pa ga pomorili. Kako šele bi se godilo Danski v primeru bolJNCviske proletarizacije. na katero sta Churchill in Roosevelt že pristala, ko sta priznala Stalinu njegova interesna področja. Kaj pač bi si mislili stotisoči najboljših Dancev, ki so že na črnih listah Sovjetov. čc bi izvedeli, kaj namerava z njimi Stalin v sodelovanju s Churchillom in Rooseveltom. * Komunistična nevarnost, kakršno upravičeno vidijo pred seboj I>anet, če bi so vojna končala, brez unicenjet boljševizma., je prav enaka za vse ostale evropske narode, prav posebej tudi za nas Slovence, fte mnogo bolj ko Danci in druga ljudstva. Srednje Evrope smo Slovenci že doslej na lastnem telesu občutili, kaj prinaša komunizem narodom in kaj vse jim se pripravlja. Se mnogo bolj morajo zato Slovenci napeti in strniti vse svoje sOe v borbi proti komunističnemu uničevalcu človeških dobrin. Vsako popuščanje ali omahovanje bi bilo zločin nad našim ljudstvom. Japonske zmage na južnem Pacifiku Tri ameriške križarke, dva rušilca in velika prevozna ladja potopljeni, več nadaljnjih poškodovanih Tokio, 26. sept. TU. Japonski lovci so področju Salomonskih otokov sestrelili 26 sovražnih letal. Japonsko protiletalsko topništvo je poleg tega sestrelilo še eno letalo. Sovražni od:le!ek je skušal napasti ozemlje, ki ga imajo Japonci zasedeno, pr: ton pa je moral pustiti petino letal, ki jih Je poslal v borbo. Japonci so izgubili samo dve letali. Tok/o. 25. sept. Japonski glavm stan je objavil o uspehih japonskega letalstva na Nov Gvineji naslednje poročilo: V Fintshavnu so se v sredo ponoči izkrcali oddelki amemkih čet Japonske čete so se takoj postavile v boj in so borbe še v teku Japonski Jetalsk oddelki se silovito napao"! sovražne transport« in izkrcane čete V ča^u od 21 do 23 septembra so dosegli naslednjt uspehe: potopljene 3 križarke 2 rušilca in 1 velika prevozna 'adja. zažgane in z bombam' poškodovane 4 kr žarke in 2 srednji prevozn-ladji. V letalsk h bitkah ie bilo sestreljenih 22 sovražnih letal Na japonski stran} se je 16 letal namenoma strmoglavilo na sovražne cilje ali pa jih pogrešajo. Sydney. 25. sept O bojih na Novi Gvinej objavljajo prvi seznam avstralskih izgub. Po tem seznamu pogrešajo nad 5000 avstralskb vojakov. šanghaj, 27. sept. Močni oddelki japonskega letalstva so bombardirali včeraj prednja oporišča v provinci Canki-jang. Na vzletiščih so bila povzročena velika razdejanja. Vsa japonska letala so se vrnila. Tisoči Indijcev umirajo vsak dan od lakote Lizbona, 26. sept Kakor poroča »Dailv E.rpress«. fe gladovna stisk*, v Bengaliji zavzela še resnejše oblike, saj zahteva vsak dan več človeških žrtev V KalkuF umira *a tisoče ljudi vsak dan in se smerom ni nobenih izgledov da bi se razmere v prehrani izboljšale. Izgredi v Kalkuti in BengaHji Delhi 26 sept V pristaniškem mestu Kal-kur in v Benga!iji se nadaliujejo hudi izgredi zaradi lakote. Angleške oblasti nameravajo proglasiti obsedno stanje nad prizadetim področjem. Bangfco*. 26 seot Angleže oblasti v m-d:jski pokrajini Bengaliji so odklonile, oa bi zaradi hude lakote to indijsko pokrajino proza gladovno področje. ^_ Stran 2 »SrOVENSfCT NARO D«, ponedeljek. 27. septembra 1943 Štev. 216 Priprave za trgatev na Dolenjskem Ljubljana, 27. septembra Dolenjskih vinogradnikov se pclaščata vznemirjenost in ne potrpežljivost. Obilno oble žene trte j*h vsak dan močneje vlečejo med sveje nasade: bi ža se čas trgatve. V sredo bo sv. Mihael, ki ga mnogi smatrajo za patrona trgatve. Vinogradniki se bojie predolge^?, čakanja. Prepričani so, d h jim bode. če bodo čakali predolgo, pt'ci in muhe pcžrli mnogo sladkih grozdnih jagod, da jim bodo večino grozdja pokradli sladkesnedi ljudje in da se jim bo grezdje pokvarilo. Veliko jih je. ki se še danes niso sprijaznili z mislijo, da je pravi čas za trgatev tudi za Dolenjsko okol«; 15. oktobra, ko goduje sv. Terezija. Tej svetnici so že na Štajerskem zaupali vinogrsdniki zaščito svoje trgatve in se jim prav dobo cbnaša. Skušnja kaže, da je sred'na oktobra primerja tudi za Dolenjsko in da so vsi ugovori neutemeljeni. S trgatvijo je treba počakati, dokler grezdje p-polncma ne dozori. Zaščito proti tatovom naj crganizrajo vinogradniki skupno kakor je to navada po vseh na-prednejš h vinogi adniških deželah. Stroški s tako zaščito bedo manjši kakor izguba, ki jo 'mamo s prezgodnjo trgatvijo. Proti gnitu se tudi lahko zavarujemo. Ce je grozdje začelo gniti :n pok-ti. naj se ^ped-bere. Kar je zdravega, naj se pusti dezo-reti do kraja. Iz gnilega grozdja je mogoče napraviti prav dobro vino. Ko se nam nabere za-destna količina takega grozdja, ga zmelje-mo ozirzma sprešamo in mošt nali jemo v zažveplao scd. Mošt naj prsde z žveplenim dimom Čim bolj v dotiko. Večje kol;čine v večji pesodi je pametno pri nalivanju za-žveplaU v presledkih dvakrat do trikrat. ĆJez tri dni mcAt pretočimo in prezračimo skozi razpi-silnik, vsedlino pa odvrzemo. Za žvepla nje se upcrablja azbestno žveplo, natrijev bisulfit ali kalijev metalb:sulf*t. Nestrpnost, s katero čakajo vinogradniki na trgatev. udu;"ijo tako. da se nanjo čim temeljiteje pripravijo. Ker je snaga pri trgatvi prvi pogoj uspeha, se naj lotijo te tli i temeljitega snaženja kleti. Najboljše je. če jih prebelijc. Osnažiti morajo orodje. Snaženje orodja naj bo suho. žele ko je dodobra očiščeno, ga naj umlje-o dvakrat ali trikrat z vrelim sodinim lugom in potem cplaknejo z mrzlo vodo. Zor te v grozdja traja tako dolgo, dokler pecelj grozdja ne oleseni in dcitler listje ne p:rume~i. Vse do tega časa raste v grozdju količina sladkorja in se zmanjšuje kislina. Med glavnim zorenjem pridobiva grozdje ob lepih sončnih dneh do četrt odstotka dnevno na sladkorju. Sladkor je za grozdje najdragocenejša snov. Ne vpliva samo na kakovost in moč mosta, temveč tudi na njegovo ceno. Ob času trgatve naj si pripravijo vino-gradn ki pravečnsno tudi potrebno količino mošta iz čistih droži. Mekaj dn\ približno en teden pred trgatvijo, naberejo nekaj škafov zdravega grozdja. Po iztisnjen ju pustimo mošt vreti na °gnju približno 5 m'nut in med vrenjem yone posnemamo. Moštu primešajo, ko se chladi, Čistih droži. Cisto kipen'e ki se je udemač lo že v vseh napredrejših vinogradniških deželah, ugodno vpliva na pridelovanje brezhibnega vina. Ci.ste droži ne vplivajo samo na dober potek kipenja, temveč tudi na kakovost pr:delka. S količino mošta iz psr Škafov zdravpga grozdja pokipimo estali pridelek 0*0 50 hl. DNEVNE VESTI — 80.000 slušateljev je bilo vpisanih, kakor poročajo iz Berlina, na vseh nemških vseučiliščih. — 3 kg težak kovanec, švedski poslanik Rcuterswaher je poklonil te dni bolgarskemu narodnemu muzeju star švedski 3:cvanec, ki tehta 3 kg. Na kovancu je vtisnjeno ime kralja Adolfa Friederika II. z letnico 1753. — Prem°g je zgorel. V Liridcsbergu na Švedskem je zgorelo 400.000 metrskih sto-tov premoga, vrednega 1,5 milijona švedskih kron. — Električni tok .jo je ubil, 261etna posestnikom hčerka Pavlina Taubbck iz vasi Friihsiorf na Zgor. Avstrijskem se je peljala na kolesu v Arbing. Pri tem je zadela na žico droga, ki je ležal preko ceste. Tok visoke napetosti jo je ubil. — Na smrt obsojeni. Na smrt so bili obsojeni in justificirani 611etni trgovec Erih Ruhin iz Metza. 601etni Richard Buchveald iz Konigsberga in 491etni Erich Verband tudi iz Konigsberga. Na smrt so bili obsojeni zaradi nedovoljene propagande. IZ LJUBLJANE —lj Smrtna kosa. Umrl je bivšj gostilničar in posestnik Ivan Jaklič. Doživel je visoko. Častitljivo starost 86 let. Danes ob 14.30 bo pegreb iz kapelice sv. Jožefa na Zalnh. Blagemu pokojniku časten spomin, žalujočim svojcem naše globoko so-žaljc! —lj Zadnja pot dr. I*reTa gospa je moja prijateljica in ve vse: naprosila sem jo, da je prišla z menoj. Gospa Fordova sem in prahaj^m semkaj takoj po prejemu vašega pisma. Mislim, da ste najbolj završeni malopridnež, ki se je kdaj skrival policiji, a* zdaj ne gre za to. Prihajam, da se pomeniva o poslu, gospod Fisher. zato lahko pricneva brez uvoda.* Do grla sit večnega zamenjavama s Samom, sem odgovoril: • »Vraga vendar, saj n'sem Smooth Sam Fisher!« Nato sem se obrnil k vozu: »Ali bi bili tako dobri in bi ji povedali, kdo gem. gospa Prassilis?« Ta je sedela kakor okamenela in me denelo gledala. Nazadnje je vzkliknila: Tak kaj zlomka pa delate tu, kjer bi moral biti tisti Fisher? Povsod sem vas iskala. tcd»a nihče .. .« Gospa Ford ji je segla v besedo. Zbujala mi je vtis ženske, ki Jte vajena imeti povsod prvo besedo, ne da bi jo bilo mar. kako pride do nje. Tako je tudi zdaj odrinila gospo Drassilis, ali bolje, pometla jo je s poti, kakor bi val odnesel smet. l*|t|:TtiMn.TOM k I rVCM AT0GR AFI KINO MATICA Telefon »2-41 NajpriljubljenejSa dunajska igralca Hans Moser in Paul Hbrbiger v tipični valčkovi veseloigri. Komika, vesele popevke in ples! VABIMO NA PLES Predstave dnevno ob 15. in 17. uri. Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. «7-30 ZarOh Leander v usodi globoke in nerazumljive ženske duše v svojem najboljčem pevskem filmu VELIKA LJUBEZEN Izviren nemški film s slovenskimi napisi! Arije iz raznih oper iii romance. Velike plesne revije. Sodelujejo: Viktor Staal, Paul Horbiger. Predstave ob 15. in 17. uri. V nedeljo pa še ob 10.30. KINO UNION Telefon '22-21 Mlado, ljubko in samozavestno dekle izpremeni postarnega, čemernega samca v simpatičnega starega očeta ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu ... ODMEV MLADOSTI Emil Jannings, Maria Landrock, Viktor de KO\va Predstave ob 15.30 in 17.30 uri V Drami so začeli Ljubljana. 27. septembra Glavni dogodek včerajšnje nedelje ie bila otvoritev dramskega gledališči. Naši priljubljeni igralci so se nam po poč'tni-cah predstavili v skoro polnem številu v demači igri, Jurčičevem - Desetem bratu«, ki ga je dramatiziral Pavel Golia. Naslovno vlogo je igral Milan okrbinšek režiral pa je igro Sest. Igra, ki je že lani zbudila pozornost, saj so ^o igrali za vse abonmaje, je privab;la obil> hvt'ežnih gledalcev in poslušalcev. Tako je pivi kulturri hram začel svejo novo sezono. V kratkem se bodo odprla še vrata opere. Ni dvema, da bosta cba tudi letos vedno polno obiskana, sa; so ljudje že zelo potrebni vsaj skromnega razvedrila. To smo občutili pesebna ob zadnj'h nedeljah, ko smo bili navezani skoro samo na kirem?.tografc, kavarne in gostilne. Včerajšnja nedelja ni bila s svojim spremenljivim vremenom in dolB3ta<\ piano I. Per. ci6 tutte le persene di naziorabta itala-na. abitanti a Lubiana. dovrann "esen-tfrri a questo uff'cio nelle ore d'uff cio del 27 corr. in poi. -— Lubiana, il 25 set-tembre 1943. Zaobljuba KOLEDAR Dane*: Ponedeljek, 26. septembra: Koz-ma in Damijan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vabimo na ples. Kino Sloga: Vel.ka ljubezen. Kino Inion: Odmev mladosti. Kino Moste: Dekle med zvermi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Kl-Jijšček Dia. Cesta Aneu; Kea 4; Bohince ded., Cesta 29 oktobra. 31. Zlsgčvrica št« 43 a — be — ce — cem — ci — če — če — čr — čr — da — dar — de — de — do — do — dro — e -— ek — el — fi — gnad — go — go — hi — ig — in — ja — ja — je — je — ka — kov — la — led — lež — ii — lib — lis — me — m en t — mo — mor — mum — mus — na — na —■ nac — ni -- ni — ni — nje — no — no — o o — o — ob — par — pe -— pi — po — ra — ra — 1 a — ran -— rav — raz — ret — ro — rov — sa — sel — si — sla — stra — su — ti — ti — U v — tor -— tri — un — ve — vi — vin — vo — vo — za — ze. Iz teh zlogov setavi 29 besed s pomenom: 1. kraj v Kamniškem okraju: 2. otok v severni Dalmaciji; 3. prežvekovalec; 4. mesto v Zasavju; 5. del glave; 6. osvežilo; 7. mornarslu izstrelek; 8. narodno zastcpniStvo (tuj.); 9. rovar. šču-vac; 10. afriška država; 11. slovenski slikar: 12. glagolska oblika (tuj.); 13. pokrajina bivše Jugoslavije; 14. svetopisemsko mesto; 15. vi£ii žiraf; 16. ruski general v Napoleonovi debi; 17. ljubljanski park; IS. ncdpornik slovenske protestantske književnosti; 19. del Sredozemskega morja; 20. judovski prerok; 21. francoski astrolog prerokovalec; 22. reka v Afriki; 23. puščavski vih:ir: 24. mesto v severni Afriki; 25. Horaklejrva žena; 26. lisa j. izpuščaj (tuj. i; 27. mesto na Hrvatskem; 2S. moško ime; 29. gia\*no mesto na Balkanskem polotoku igl. 13.). Prve in nato zadnje črke. brine navzdol, povedć navedek iz Prešernove pesmi. Rešitev zlocovnice £t. 42 1. Kredarica. 2. Dido. 3. Oražen. 4. Ru-perčvrh, 5. dromedar. 6. rajčica. 7. ujna, S. Gvatemala. 9. Edv.n, io. nvmikrija, 11. Uranus. 12. Jesenice, 1.3. Aleppc, 11. Muljava. 15. ošpotelj, 16. k iciin. Kdor drugemu jamo kcpljj, sam vanjo prce. NA ULICI — Gospod, usmilite so me, dajte mi kaj! Nimam doma! — Blagor tebi, če nimaš doma, ti go- r|"o"ar vsaj no more zvišati stanarine. RLOBIĆARNA „P A J K" 'am strokovno osnaži, preoblika in prebarva VaS klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K . LJUBLJA-NA, PETRA CESTA ST. 38 T ILOMCEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) SV. AIch je kupil v mestu konja- Zadovoljen • kupčijo, je jahal proti domu. Čim bolj se ie pa oddaljeval od mesta, tem bolj se jc bližala huda ura. Svinčenosivi oblaki so se z vso naglico in z rastočo grozo ponvkal: po nebu. Zavladala je strašna nevihta, kakaine krnet Aleš dotlej >e ni do/ivcl. Ognjeni bič je pokal skozi noč od zvezd do zemlje. Zdelo se je. kakor bi &e spustile nad človeštvo \sc divje zveri, da ga kaznujejo s svojim tuljenjem Kr> je zopet treščilo, to pot prav v njegv»\o bližino, se jc kmet Aleš z dvignjeno roko zaobljubil da bo svojega krasnega konji takoj prodal in VCS i/kupiček podaril revc/cm, če uide zdrav in čil grozotam tc Strašne ure. In glej! Čez nekaj minut je posijalo sonce z neba in beli oblački so se svetili nod kakor beli b:scnii zobje za poredno smehljajočimi se ustnami mladega dekleta. Kmet Aleš se jc oddahnil, \ideč krog sebe pomirjeno naravo, a jc pri spominu na svoje zaobljubo hitreje zadihal. Da se je bil rt>:! bobneCcga ognja, ga je veselilo, toda /arbljuba. ta ga je tc/ila. Da ni bil počakal v.sjj It nekaj minut! Kaj mu jc bilo treba obljubovari. Dolgo je brska! njegov duh po temipi in ta%al po zmedi. Nenjaoma pa se jc t;d!i>čila njegova razdvojena duša, kajti pred seboj je žc zagledal pot do rešitve. Obrnil je konja zopet proti mestu. Pri vhodu na trg )e prodajal kramar na stopnici razno drobnarijo: zaponke in fige. jermena in milo. Kmet Aleš je kupil nekaj jermenov, prijel jih skrbno z OCtniCOi z levico pa peljal konja na ograjeni trg. Krasna postava konja je privabila \e!iko sejmarjev. Toda kupci s«, pc \rsri /majevaJi z glavami, ko 60 čuli smerne pogoje Ale^a, da preda konja le. ec kupi kupec tudi jermena od njega. Brez jermenov ni kupčije. Kmet Aleš je bil stanoviten, v/trajal jc trmasto pri tem. za kar se jc bil odloči. No. slednjič se jc debil vendarle kupce. k; se jc vdal prečudnim zahtevam neki Uko zmešanega prodajalca. Kmet Aleš je namreč zahteval 7* konja tri desetice, za par jermenov, brc/ katerih konj ni bil naprodaj, pa tri tisoč. Muzajoč >c, je vtaknil kinet Aleš tisočake v listnico, desetice pa t^Cal v p«. Ko jc kmalu nato. vračaj« j \ -t-cča1 starega berača, ki si je. stoječ < h cesti, spremljal s hretčečo lajno pesmi ^"ic duŠCi mu ie vrgel tri desetice v klobuk, rekoč: »Desetico so bile za kenja, tisočaki pa /a jermena. MjIo se pozna moj dar v tvojem k!<>buku, herj toda več ko izpolniti zaobljubo nc morem!« Ves vt6el in žvižgajoč si poredno melodijo je stopal kmet Aleš proti domu. Rešen z vislic iNckejra dne si jo doj.vl omejen Človek: ^Neumen sem: čc začnem prebrisane tig^i-njati. ne bo živ krst mislil, da .sem jaz' Začei je torej krasti- Toda že pri prvi tatvini so ga. prijeli in mu jo dokazali, ker je bil ukradel zlato uro. jo imol ^ri mriM in vsak hip gledal na njo NekaVri *-'n k< so menili, naj bi p'»"iipali z r.j »n milo-Je. ker jc omejen in naj bi K gloaUa ■ dno nekako na leto dni ječe. Tako , so dejali drugi, »ali ni dovolj. J a Uganja toliko pi brisar.ih faiotov svoje lumpnr.je ? Ali n*J razpišemo 2.3. i ebce se nrNa vislice m<*ra!< Ko mu je rabelj na lastvici vrat prelakel1 mu fe dejal: Ljubi moj. tule okrog; vratu j h imate več kakor za ušesi. EfeoraJ U btl mo:al vzeti daljšo vrv.« Siromak je imc-1 nc-mreč brado precej arnalO 2 vratom. K o mu jo rabelj vrv nerodna ovil in ga minil z lestvice, mil jc smuknila glav:i 3lt£Zl zanko. Obešcnjak je pndel z vislic na tla Nekaj gledalcev se jo smejalo, po veČini po. so se ustrašili in zavpiii rta. £1*9, ko da bi se bali. da ne bi zločinec, ki bi ga bili rotli videli umreti, trpel SrftrJ škode na zdravju. ToJa rabelj $2 obatal reka J hipov kakor olcamenel na lestvici, nato pa je dejal; : Kaj takega so r.-a še ni pripetilo U In obeaenjak se je oglasil spodaj na tleh s hladnokrvnini, piakajoclm glasom: ?Meni tudi ae ne« fn vsi, ki so to slišali, so pozabili na resnost položaji ln da gre preko vislic uboga grcSrta duša. Morali so se smejati- S 'ju rabelj si je t;žča,l robec pred usta in je Srl st'*an. Milejši so miki pa so prlgovJU jali strožjim: Pustite ubogega grešnika, naj gre. Na vislice je bil obešen, ver ni£rtc zahtevali in smrtni strah je tudi prestal.« In sj reveža izpustili. Izšel ie navi roman DK: „Pokojni Matija Pascal" >.Oh! - je vzkliknila in uprla vame svoje oči. ki niso bite več tako zaničljive. oblastne pa še zmerom. *Pros:m za zamero: zmotila sem se. Imela sem vas za Sama Fisherja, tega lopova. Upam, da mi oprostite. Dogovorjeno je bilo, da se snideva bas tukaj: in ko sem vas zagledala, sem mislili, da Je on.« »Bi mogel za trenutek govoriti z vami v štiri oči ? sem rekel. Gospa Ford je cČ:tno znala kaj neprisiljeno ravnati z ljudmi: in kadar je b lo govora o njenih lastnih željah, je smatrala njih uresničenje že naprej za dovoljeno. >Vczite proti hiši, Jarvis,« je ukazala, šofer je ubogal, in preden se je gosna Drassilis zavedala, kako in kaj. je bila že onkraj ovinka, ki g^i je delal drevored. Nato se je gospa Ford obrnila pioti meni in nadaljevala: >Nu?« »Moje ime je Buras.* sem dodal. >Aha! Zdaj razumem. Vem. kdo ste.c Prekinila se je. Prič-2koval sem pohvale za svojo viteško pripravljenost, da ji storim uslugo, a v tem ie že izpregovorila: »Ne vem. gospod Bums, kako da niste mogli storiti, kar vas je Cintija presila. V vsem tem času bi bili pač lahko ... In potem, da ste si ga dali izpred nosu odpeljati od Fisherja, tega lopova! ...« Ošinila me je z nezmerno zaničljivim prgledam: in ko sem pomislil na vse trpljenje in vse nevarnosii. ki sem si j h bil naprtil zaradi njenega zeprnega sinka in pi temtakem nji na ljubo, sem začutil, da je pr šel čas, ko moiam izpregovoriti. »Ali vam smem povedati, kako sem dovolil, da so mi izpred nosu odpeljali vašega sinka"' sem odvrnil. Nato sem ji s primernimi besedami opisal, kako se je bilo zgodilo. Seveda nisem pozabil podčrtati, v kakšnih okoliščinah se je bil Ogden svojevoljno preda! sonažn'ku. Molče me je poslušala. »To je Ogrlen res napak napravil./ jc rekla s prizanesljivim glasom, ko sem končal svoje dramatično poročilo. Meni sc je zdelo to vse premalo, a v tem je že nadaljevala ^Oggie je bil zmer:m vratolomno predrzen. To ste gotovo ^ami opazili.« »Kolikor toliko.« »Zlepa ga je moči voditi, zgrda nikoli. Tisti večer ste se. z najboljšim namenom kakopik, uprli in niste hoteli zapustiti kenjušnice. da bi se vrnili v hišo, pa je v užaljenosti storil po svoj* glavi.« Prekinila se je in pogledala na uro. »Imate uro? Koliko je? Sele? Mislila sem. da Schriftleiter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ozira — Fur »Narodna tiskarna A. G.« ale Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot riskarnarja — Per la »Naredna tisk Fur den Inseratentell verantwortlich — Za inseratnj oddelek odgo varja — Responsabile ptt la parte pubbUcitaria: Ljubomlr Volčič je bolj pozno. Potemtakem sem zgodnja. Prejela sem pismo, v katerem me ta Fisher vabi na snidenje ob tej uri in na tem kraju ... Pravi, da je pisal tudi gespocru Fordu in ga povabil na isti sestanek.« Namršila je obrvi, nato pa hladno dodala: >Nedvomno pride tudi on.« -»■Morda je to njegov vez.t sem rekel. In res se je bližal po drevoredu drug avtomobil. Ko nas je opazil, se je začulo glasno, oblastno povelje, in šofer je ne-utegoma zavrl. Moški jc skočil iz voza. Zaklie-31 je nekaj šofeiju, in avtomobil se je oddaljil proti hiši. Bil je obilen, širekepleč mož srednjih let; ko si je snel avtomobilske naočnike, sem videl, da nalikuje kateremu koli tistih petih ali šestih rimskih cesarjev, ki so se njih obrazi na novcih in kipih ohranili do naših dni: cbrit, s štirikotno, na-padljivo spodnjo čeljustjo. Kakor njegova bivša žena. ki je zdaj negibno stala in ga ošabno merila z očmi. se je tudi njemu na prvi pogled poznalo, da je rojen zapove-dovalec. Začutil sem, da je moralo hiti njuno zakonsko življenje izmed vseh zakonskih življenj najbolj podobno tridesetletni vojni. B^rba teh dveh volj je bila očitno nekaj takega kakor trkanje med negibno gmoto in nepremagljivo silo. a, a.« quale stampatore: Fran Jeran —