Pofttntna plagaM* t gotovini. Leto LXIV., št. 9 Ljubljana, torek lj. januarja 1931 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—» večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN I7PRA VNIdTVO LJUBLJANA, KnaUjeva ulica Štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. 5t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. ■-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. t V INDIJI ZOPET VRE Jnstifikacija štirih indijskih nacionalistov je izzvala po vseh večjih mestih Indije krvave izgrede Bombav, 13. januarja- Vest o usmrtitvi Štirih indijskih nacionalistov v Pooni, ki so se udeležili nemirov v Solapuru, se je razširila ot blisk po vsej državi te- izzvala med indijskim prebivalstvom silno razburjenje in ogorčenje, tako da je prišlo v številnih večjih mestih do velikih demonstracij in spopadov s policijo. V Pooni je skuša' več tisoč Indijcev naskočiti zapore. Pohcji se je le z največjo težavo posrećilo pregnati demonstrante. Položaj v Pooni je kljub temu zelo resen. V Bombavu. Karachiju, Ddhaju in dn-gih mestih so demonstranti napadli policijo. Prišlo je do resnih spopadov, v katerih je bilo na stotine ljudi ranjenih, med njim« najmanj 100 težko. Tudi veliko število stražn;kov je dorvlo težje in lažje poškodbe, V Bombavu in Karachiju so demonstranti prisilili policiste, da so sneli čelade z glav ki tako počastili spomin štirih usmrćenih Indijcev. Poiskus demonstrantov, da bi onemogočili železniška promet, se je za e .rat izjalovil. V ^ayu so množice ustavile več voz cestne železnice ter jih prevrnile. Na policijo, ki je prihitela na pomoč, so zmetali ogromno množico kamenja. Policija je oddala ...ed razburjeno množico več salv iz pušk. Nemiri so se med tem -jzširili tudi že na evropski del Bombaya V prestolnici vlada silno razburjenje Zaradi čim prejšnje izpostavitve miru in r*da so bile povzvani močni vojaški oddelki na pomoč. Bombav, 13. januarja. Od povsod ? -Ijajo v velikih nemirih in krvavih protestnih demonstracij. V pooni je razjarjena množica napadla zapore. Policija je morala streljati ter je ran I a več oseb. V Karachi;' s<, bili nemiri izredno krvavi. V bojih med policij in množico je bilo 50 ose' težk^ in več sto lahko ranje* ^ ^1:xni prizor sr se dogajali v Bombavu, kjer je razjarjena množica uničeva' ^e kar M je prišlo pod roke. Število aretiranih je zelo veJiko. Ker so nem^ zavzeli ^evaren obseg 'n Pred sestankom sveta Društva narodov V Ženevo bo odpotoval tuđi predsednik bolgarske vlade — Važna seja nemške vlade Pariz, 13. januarja. »Matin« poroča iz dobro informiranih krogov Društva narodov, da bo splošna razor oz it-vena konferenca sklicana za 14. fetrj-ar 1932 in sicer bržkone v Ženevo. »In-transigeant« doznava, da vprašaje predsedstva konference sploh še ni rešeno in da se o tem sploh še niso vršila nikaka pogajanja z prizadetimi državami. Sofija, 13. jao. V soboto zvečer je povabil ministrski predsednik gosp. Ljap-dev k sebi novinarje ter jim izjavil, da odpotuje tudi on sam v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov. Z LjapČevom potuje tudi minister zunanjih poslov Burov, do čim bo moral ostati minister za finance Molov doma, da reši razne finančne težkoče. Informirani krogi spravljajo odhod Ljapče-va v Ženevo v zvezo z novim poizkusom. da bi Bolgarija dosegla večje stabilizacijsko posojilo, ki bi edino utegnilo popraviti bolgarske finance. Berlin, 13. jan. Na današnji prvi seji Bruningove vlade p« novem letu se bo obravnaval program ženevskega zasedanja. Zunanji minister dr. Curtius bo na seji poročal o izidu diplomatskih priprav za to zaseda.nje. Jutri bo odpotoval v ženevo, da se udeleži seje evropskega odbora Sovražno stališče desnice proti državnemu kan-celarju Bruningu, ki se je posebno izrazito pokazalo ob njegovem potovanju po vzhodni Prusiji, je razčistilo situacijo iako, da bodo sedaj stranke sredine, posebno centrum, ostrejše nastopale proti nacionalistični opoziciji kakor dosleg Danes no pričel tudi proračunski odbor državnega zbora svoje delo. Avstrijski zvezni predsednik Ameriki Tudi avstrijski zvezni predsednik Miklas je govoril Američanom po radiju, da bi ojačil ugled avstrijske republike Dunaj, 13. jan. Zvezni kancelar je v nedeljo govoril po radiju amer narodu. Njegove besede je tolmačil tukajšnji po* slanik Zedmjenih držav Stockton. V uvo* du je izrekel pozdrav ameriškemu prebi« valstvu ter nato poudarjal, da je avstr jska država sicer majhna v primeri z veliko severnoameriško unijo, kaikor tudi v druž* bi evropskih velikih držav, toda dve dej« stvi ji dajeta poseben pomen. Predvsem je očuvala Avstr ja staro in znamenito kultu* ro kot dragoceno dedščino svoje slavne preteklosti tudi v letih stiske ra jo razvi* jala dalje, na drugi strani pa jo veže cen* tralni položaj, ki predstavlja Avstrijo kot srce Evrope, z vsemi velikinr duševnimi hi političnimi strujami starega kontinenta in nič manj z gospodarsko usodo evropske celine. Ko je po propasti velike stare monarh:* je nastala nova Avstrija kot republika, je bila v početku politično in gospodarsko v skoro brezupnem stanju. V trdem delu se je posrečilo postaviti državo na sigurne ustavne temelje, zaustaviti razvrednotenje denarja, stabil žira ti avstrijsko valuto ter doseči finančno ravnotežje v državnem go» spodarstvu. Avstrijci so izvršili obnovo ter konsolidirali svojo državo kljub težkočam, ki jim je bila država izpostavljena zaradi silnih socialnih pretresljajev evropskega kontinenta. Zvezna vlada je uspešno nasto* pila proti grozečim nevarnostim, ki se jim j je up rala zdrava pamet naroda Sad tega I obnovitvenega dela je notranja okrepitev države ter mednarodni ugled avstrijske re* publike. Vse to se seveda ni posrečilo popolnoma brez tuje moči. Zato se zvezni predsednik s hvaležnostjo spominja dragocene podpo re, ki jo je Avstrija uživala od Evrope tn v veliki meri tudi od Amerike v dneh svoje najhujše stiske Zlasti se spominja velike podporne akcije Zedinjenib držav, ki je bila izvedena pod sutGtrenim vodstvom sedanjega predsednika Hoovra, oziroma sedanjega poslanika Stocktona. ki je bil v teb težkih časih Hoovrov zastopnik. V pripravljenosti za podporo, ki so jo izkazale Zedi-njene države, je bila poosebljena univerzalna misel solidarnosti vseD narodov. Nemški Avstrijci, ki so živeli stoletja z drugimi narodi mirno skupaj, imajo za to posebno razumevanje in vidijo zaradi tega v pomo« či, ki jim jo je nudila Amerika, več kakor navadno minljivo sočutje, v njej vidijo manifestacijo temeljne ideje človeške solidarnosti. V tem duhu je zvezni predsednik Miklas ob koncu svojega govora izrekel svoj ponovni pozdrav ameriškemu narodu. Govor zveznega predsednika Miklasa. ki ga je imel ob pol 7. zvečer, so poslušab" v Newyorku ob 12.30, v San Louisu ob 10.30, v S t Franciscu pa ob 8.30 dopoldne. Aretacija mednarodnega pustolovca v Beogradu Beograd. 13. jan. Beograjska policija je ▼ nedeljo aretirala nevarnega mednarod* nega pustolovca J. Mava. ki ga zasleduje med drugimi tudi ljubljanska policija Mav je nevaren tur in tihotapec. Klatil se je več let po Madžarskem. Franciji m Nem* čiji. leta 19Z). pa je bil v Budimpešti are* tiran in obsojen na večletno ječo Iz zapo* ra je pobegnil in prišel končno preko Ma» ribora tud; v našo državo Delj časa se je klatil po Slovenji, kjer je izvršil več tat* vin ter je bil zaradi tega izročen sodišču. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil zo* pet izpuščen m je 8. januarj-i prišel v Beo» grad. Naznanil se je v hotelu »Zlati rov«, kjer pa so g« par dni pozneje zasačili pri tatvini io zopet zaprli Nov vulkanski izbruh na Javi Haag, 13. jan. Po vesteh iz Batavije je pričel vulkan Merapi na otoku Javi zopet delovati. Iz žrela prihajajo ogromni toki lave ter odtekajo po obronk;h v isti smeri, kjer je tekel prejšnji tok lave. Več vasi je bilo treba izprazniti. V neki vasi. ki je prav posebno ogrožena, ie neki fanatik naščuval prebivalstvo, da se kljub oblast« veni odredbi nso hoteli izseliti. Prebival* stvo je bilo treba zaradi tega s silo spra« vrti iz domov. Zamrznjeni parmki Oslo, 13. januarja. Iz Leningrada poro- Ičajo, da je Da poti v Leningrad zamrznJo 13 parrrrkov, med njimi nekaj nemških. Panrikotn »ta na pomoč odpk*a fedatonfi-C3i »Jennafc« in »Kraaia«. se širijo po vsej Indiji, je vlada proglasila v glavnih mestih obsedno stanje in prepovedala vse shode. Zmerni angleški ter indijs^ krogi zelo obžalujejo te krvave d^odke, ki toliko boli pomembni, ke so * Londonu pravka-n^n^šno zakljut- :^dliska konferenca. Zmerni politični krogi so mnenja, da je eksekucijo v Pooni izrabil inlijski kongres in tako ponovno razpalil ljudske strasti proti angleški vladavini. Jasn^ je, da znajo taki dogodki zakasniti uvedbo ustave v Indiji in ojačiti tiste angleške politične kroge, ki menijo, da Indija ni zrela za širokogrudno ustavo ter da še vedno pctrebule močne roke, da se zabrani kaos. Glede na to je zadnje krvave dogodka tem bolj obžalovati, ker bodo ojačili ekstremne struje na obeh straneh ter tako zastrupili politično ozračje, ki se je zadnje čase pod vtisi uspešnega poteka indijske konference zelo pomirile. Liberija - dežela suženjstva Porazne ugotovitve preiskovalne komisije Društva narodov o ra/.niC' ran v Liberiji Nova akcija sa patnirjenje make- daostvujuščih Sofija, 13. jan. Ker poslednji poskus kralja Borisa za pomirienie med razprtimi makedonskimi strujami ni imel uspeha, je storjena ponovna inicijativa za pomirienie makeaonstvujitščih. Angažirani so sedaj za ta posel znani javni delavci, med njimi tudi vseučiliški profesorji. Študentovski klub Makedoncev je izdal proglas, v katerem obsoja tako Protogerovce. kakor tudi Mihajlo vce Vendar pa je malo verjetno, da bi imel kaj uspeha tudi ta poskus, zlasti ker se vrši koncem tega meseca pred sofijskim sodiščem razprava o raznih nasilnostih makedonstvujuščih. Zadar ođvisssi ođ Rima Pariz, 13. jan. M. »Temps« poroča iz Ri* ma, da je bil objavljen dekret, s katerim se podaljša zakon o p/>sebni podpori Zadru. Italijanski listi objavljajo pri tej priliki go* vor dalmatinskega poslanca Dude, ki opo* zarja na skrajno težaven položaj Zadra, Duda pruvi, da je Zadar obsojen na smrt, če ga Rim ne bo vzel v 6vojo posebno za* ščito. Zadarsko zaledje je pripadlo Jugo* slaviji in Zadar nima sedaj od česa živeti. Dolžnost rimske vlade je, da ga podpre m s tem vsaj deloma popravi grehe prejšnjih režimov, ki so dopustili, da se je Dalmacija tako razkosala. Trgovinska pogajanja Avstrije in Madžarske Dunaj, 13. jan Danes prispe semkaj mabV žarska delegacija za preliminarna trgovin* ska pogajanja med Madžarsko in Avstrijo. Madžarski delegaciji načeluje pooblaščeni minister Alfred Micki. Pogajanja se bodo nanašala samo na priprave za pričetek ofi* cijelnih pogajanj, ki se bodo nekoliko za* vlekla, kakor vse kaže, ker je madžarska vlada sporočila, da ne more več pristati na sistem največjih ugodnosti, ki se je izkazal za neprimernega, marveč je pripravljena dati samo primerne koncesije v trgovinskih in carinskih vprašanjih. Bolgarski komentarji Venizebsovesra potovanja Sofija. 13. jan. č. Potovanje grškega mi» nforrskega predsednika Venizelosa in zlasti njegov poset v Rimu se v tukajšnjih kro* gih s posebnim zanimanjem komentira. Smatra se ta pot kot dokaz, da grška vlada ne žeK biti tako blizu Jugoslavije, kakor pa Italiji. Posebno živahno se komentira izjava Venizelosa, da je pripravljena Gr* čija dati Bolgariji izhod na Egejsko morje, čeprav je poudaril, da ta izhod ne more biti teritorij al en. Kljub temu verujejo, da so danes pogoji za odstop teritorijalnega dostopa Bolgariji na Egejsko morje mnogo povoljnejši, nego so bili kdaj preje. Z« uresničenje tega Dičrta pa je potrebna mnogo aktivnejša bolgarska zunanja poli* tika, za katere vodstvo pa smatrajo, da mfnister Burov ni primerna oseba. Kar se tiče izjav Venizelosa o osnovanju balkan* ske zveze, j h smatrajo v Sofiji bolj za izraze kurtoazije napram Jugoslaviji m mi* o »tro dr. Marinkoviću kakor pa aa stvarnega razpoloženja grške vlade. London, 12. januarja. AA. Angleški listi posvečajo poročilu mednarodne preiskovalne komisije o suženjstvu v zamorski republiki Liberiji veliko pozornost. Poročilo Društva narodov navaja, da je republika tolerirala trgovino s sužnji. »Times« pravi, da je bila uprava v Liberiji tako kruta in koruptna in da so črnce tako nesramno izrabljali, da civiliziran svet ne bo miroval, dokler se ne bodo korenito odpravile te razmere ter uvedel v Liberiji sistem, ki bo pravičen ln zagotovil dostojno postopanje z delavstvom. Način, ka.ko naj se te forme izvedejo, je precej delikatno tor mednarodno vprašanje. Liberija je član Društva narodov ter se za razmere v tej državi zelo zanimajo Zedinjene države. Naravno je, da je stališče ameriškega državnega urada do tega vprašanja zelo važno. Medtem bo angleška vlada proučila poročilo, ki bo na dnevnem redu januarskega zasedanja Društva tiarodov. >Times< končno naglasa, da bo morala mednarodna diplomacija biti selo previdna in odločna, ako ne bo hotela ovirati mednarodne akcije, ki jo bo zahteval ves civilizirani svet. Liberija je afriška republika, ki je pod vplivom Z-Piccokx poroča iz Purina, da je skrahirala svetovno znana HalUanafea vinaka tvrdka Pira PiorL Aktiva znašajo 6—7 milijonov, pasiva pa 21 milijonov Ur. Preiskava je ugotovBa, da so 3**redUl pokvn upravni svetniki, ki so se •pudčali t nedovoljene spekulacije. Trije upravni svetniki so bili aretirani, dva pa ata pobegnila t inozemstvo. Polom tvrdke bo Ima) aa posledico tudi propast drusih manjtth Tteak* £g*flc^ttl bita % . _. -Vi Tili f I ■ ' ■ ■ — cdo v - Uralu, kier so v letu 19^9. izvozili v posamezne pokrajine 15 odst. lesa, je izvoz padel na 12 odst. V zahodni Sibiriji so sicer posekali 100.000 m* lesa. vendar pa ni nobenih možnosti za prevoz v mesta. Vzrok, da so mesta v nezadostni meri preskrbljena s kurivom, je v slabi organizaciji transportnih sredstev. V kormuiistiinih organizacijah |e zbudilo mnozo protestov, da ie svjetski lesni trust nakopičil v ozembu Nižjenovgorodskegi velikanske količine lesa, ne da bi danes prav za prav vedel, kfo so ta slda4;'šča in kam je bil les odposlan. Tatvine se množe „ Ljubljana, 13. januarja. Včeraj smo poročali o drzni tatvmi Stritarjevi ulici, kjer je podjeten tat odnesel celo izložbeno okno in napravil tvrd-ki Lenassi in Gerkman okrog 6000 Din škode. Tat je izvršil tatvino na zelo premeten načm. Najprej je pred Verbicevo delikatesno trgovino na nasprotni strani ukradel roOnl voziček, ga zapeljal na drugo stran, snel izložbeno okno in ga mimo odpeljal. Večina pasantov, ki ga je videla, je bila prepričana, da gre za usluibenua. Tudi davi je bila na policiji prijavljena cela serija tatvin. V ži&ki se je pojavil specijalist za vodnjake. Lopov je najprej pri posestniku Ivanu štruklju v DravljaH 146 ukradel z vodnjaka železen obroč s štirimi vijaki v vrednosti 100 Din, želez, ničarju L-angerhotzu v Zgornji Šiški £01 je pa odnesel sosaiko za vodnjak, vredno 400 Din. Tatvino je najbrž izvršil kdo, ki si namerava napraviti vodnjak. Včeraj se je na Celovški cesti pred drsališčem Ilirije ustavil avtoizvošček Frane Ku&ter in stopil k ograji, kjer je opazoval vrvenje na ledu. Zamudil se je nekaj časa, ugodno priliko je pa izrabil podjeten tat in mu odnesel usnjat suknjič, vreden C0D Din, ki ga je Kuster pustil v avtomobilu. — 2rtev lastne neprevidnosti je postal tudi mebaniški vajenec Blaž Štele, ki je pustil anoči kolo brez nadzorstva in nezaklenjeno pred trgovino Schneider & Ve-rovšek na Dunajski cesti. Ko je trgovino zapustil, je opazil, da mu je nekdo kolo odpeljal. Kolo je bilo znamke i.Peugeote, tvorniška številka 139.262, vredno okrog 800 Din. Gostilničarju JLutonu Jvavbarju v Stani-čevi ulici 2 je nekdo odnesel s stranišča par gojzeric, vrednih 250 Din, trgovki Angeli Gorše na Starem trgu 13, pa par nizkih moških čevljev, vTednih 160 Din. —■ Služkinja Marija Jerman je v nedeljo dopoldne v restavraciji pri žestici na Dunajski cesti pomagala nekemu dijaku, kateremu je postalo slabo. Medtem, ko je opravljala samarttansko delo, ji je pa nekdo % okna izmaknil ročno torbico. Jertnanova ima 100 Din škode. Sklep božičnih počitnic Kr. banska uprava pojasnjuje na razna vprašanja glede na trajanje letošnjih bo-čičnih počitnic, da je lo. januar 1931 »šte.: v dobo počitnic. Kodni pouk na šo>ah se začne v petek, dn«e 16. januarja 1931.< — Načekiik prosvetnega oddelka. (AA) Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vise: Amsterdam 22.77«, Berlin 13.4775, Bruselj 7.8*94, Budimpešta 9.8877, Curth 1096.9, Dunaj 7.9412—7.9712 (795.6), London 274.38—275.09 U74.69), Newyork 66.475, Porte 222, Praga 167.38—1«.» Stran ) »SLOVENSKI NAROD«, dne 13 januarja 1931 -.tev 0 O ljubljanskih cestah In ulicah Zanimivo pojasnilo podžupana g. prof. Jarca na članek »Preveč blata« Ljubljana. 13. januarja. V sobotni številki smo objavili pod naslovom xPreveč blata« Članek >me5čana v predkraju«, ki se pritožuje, da je po ulicah in cestah na periferiji, zlasti pa v novozazi-danln krajih mesta preveč blata. Ker je bil članek naslovljen na podžupana g. prof. Jarca, smo se obrnili nanj in g. podžupan nam je drage volje dal naslednje izčrpno pojasnilo. Nisem načelnik gradbenega urada, temveč načelnik gradbenega odseka mestne občine, ki mu je naloga, da rešuje razne pritožbe in obravnava predloge, stavljene od občinskega sveta, zabranjena mu pa seveda tudi ni inicijativa. Na stanje državnih cest nima občina nikakita ingerenc. — Teh imamo pa v Ljubljani okrog 9 km: Dunajska, Celovška, Bleiweisova, Tržaška, Rimska, Zoisova cesta, Sv. Jakoba trg. Florijanska ulica, Karlovška in Dolenjska cesta. Občina je doslej prevzela le Gosposvetsko cesto. To stanje se bo izpremenilo tekom letošnjega leta, ker se bosta tlakovali Celovška in Bleiweisova cesta, po možnosti se pa uredi tudi Dunajska cesta. Cim bodo te ceste tlakovane, jih prevzame mestna občina. Kar se tiče stanja cest, ulic in hodnikov v severnem delu Ljubljane, bo treba odpraviti zlasti dvoje ovir. Čiščenje blata je otežkočeno, dokler ta del mesta ni kanaliziran. V kratkem se bo dogradil glavni zbiralni kanal do Dunajske ceste in se bo nadaljeval, če bo občinski svet dovolil sredstva 3—4 milijonov J3in. tudi v Šiško. Splošna kanalizacija bo šele omogočila odtok meteorne vode. Poleg tega je nujna naprava hodnikov, koder so hiše strnjeno zidane. Te napraviti so obvezani hišni lastniki, pa se dostikrat branijo. Velika napaka je, da se je severni del mesta zazidal raztreseno, namesto v zazidalnih blokih, kar bo pred- videl šele novi gradbeni zakon, ki ga vsak čas pričakujemo. Lastniki parcel namreč Špekulirajo z zemljišči na ta način, da prodajo na par-celiranih zemljiščih najprej najbolj oddaljene parcele. Mestna občina jim mora zato zgraditi cesto s kanalom ter napeljati vodovod, elektriko In plin. S tem poraste vrednost ostalih parceL Novi gradbeni zakon bo to stanje izpremenll, ker predvideva, da bodo lastniki zemljišč, ki imajo velikanski dobiček od njih parcelacije, morali prispevati za zgraditev cest, kakor je to v Nemčiji splošno uvedeno. Poudariti je treba še posebej, da ima občina baš od takih oddaljenih hiš najmanj dohodka, ker so še davka proste in plačujejo tudi znižano vodarino In gostaščino. Po inicijativi gremija in gradbenega odseka se je Izdelal seznam tistih cest in ulic, koder bodo morali letos lastniki napraviti hodnike. Pa še ena glavna ovira je. Po predlogu gradbenega urada in gradbenega odseka je bil predviden letošnji proračun za ceste, ulice in trge z okroglo 17 milijonov dinarjev — reducirati se je pa moral na lansko višino 10 in pol milijonov dinarjev. Tako je n. pr. izpade) en milijon dinarjev v rednem proračunu za tlakovanje ulic, proračun za robnike se je pa moral znižati za 900 000 Din — kratkomalo črtalo se je vse (zlasti tudi kanali — za 1 In pol milijona dinarjev). Vse, kar ni neobhodno potrebnega za vzdrževanje cest in ulic, se bo krilo, kolikor bo pač mogoče, iz doslej dovoljenih, pa še neizčrpanih posojil. Poglavitni vzrok temu je, ker so se izdatki mestne občine za šolstvo tekom dveh let povečali za 1 in pol milijona dinarjev, za isto vsoto, namreč tudi za 1 in pol milijona dinarjev, so se pa zvišali stroški za prenesen delokrog (policija). Ako bo občinski svet našel način, kako bi se mogli krito ti nujni izdatki za ceste, ulice in trge na izreden način, potem bo šele mogoče ustreči sličnim željam občinstva, 2®lwl& IV Šele 4 mesece }e staro to soko!«ko društvo, pa ima že mnogo nad 500 članov Ljubljana, 13. januarja. Najzanimivejša med skupščinami ljubljanskih sokolskih društev je bilo gotovo zborovanje Sokola IV, ker je to društvo najmlajše In je skupščina pokazala, kako razveseljivo naglo in močno se je razvilo. Štiri mesece je šele star Sokol IV, ki nabira člane onkraj Gruberjevega kanala v Hradeckega in Kurji vasi, ob Dolenjski ce-sti in na Barju, pa vendar ima že mnogo nad 500 članov in članic, naraščaja in de-ce. Za napredek vneto društvo je storilo tudi že prve korake za postavitev lastnega doma, ki bo pa v pričetku seveda le provi-zoren, da bo v njem vsaj telovadnica in za poslovanje najpotrebnejši prostori. Za tako hitro dosežene uspehe ima največ zaslug požrtvovalni starosta br. Fran Zebal, ki je otvoril glavno skupščino ter imenoval za zapisnikarja br. Ivo Milača, za overovatelja pa br. Tita Grčarja in s. Mašo Gromovo, nato pa pozdravil vse prisotne, zlasti pa delegata župe L podstarosta br. Milka Krapeša in zastopnika Sokola Ljubljana br. Grmeka. V nadaljnjem svojem poročilu je br. starosta predvsem pozival roditelje, naj svojo deco pošiljajo v telovadnico, ter izrekel zahvalo načelniku br. AnhDsievviczu, podnač. br. Blažu, načelnici 8. Mici Zupančičevi in podnač. s. Longi-kovi, pozabil se pa seveda tudi ni najpri-srčnejše zahvaliti vsem darovalcem prispevkov za orodje, zlasti pa banski upravi, ki je za provizorno telovadnico darovala ca 250 m2 lesene stene. Iz poročila agilnega tajnika br. Drago Pogačnika smo spoznali kratko zgodovino društvenega delovanja od prvega sestanka julija meseca minulega leta. ko so sedanji člani sklenili ustanoviti Sokola IV, pa do kraja 1. 1930. Za društveno pisarno je odstopila ' prostor brezplačno na vojaškem strelišču vojaška uprava, mestna občina je društvu dovolila uporabo telovadnica v šoli na Prulah. Sokol IV se je pridno udeleževal prireditev bratskih društev, sam je pa priredil izlet čez Golovec na La-verco. proslavo narodnega praznika in kraljevega rojstnega dne, Miklavžev večer, kjer je bilo obdarovanlh 140 naraščajni-kov in dece, prav bogato so se pa med ae-boj obdarovali tudi člani in članice. Omeniti moramo prav posebno pohvalno, da darila za naraščaj, deco in odrasle niso bila kupljeaa na račun društvene blagajne, temveč so vse darove poklonili člani-trgovci. Prav dobro je pa uspel tudi Silvestrov večer, kjer se je prvič uveljavil ve-selični odsek. Prosvetar br. Jakob Skubic je poročal o predavanjih o Ceškoklovaški, o Korota-nu, o narodnih žrtvah in o naši kraljevski dinastiji ter razvil program predavanj v prihodnjosti. zlasti je pa utemeljeval potrebo celodnevnega mladinskega zavetišča, Iz poročila marljivega načelnika br. Milana Antosievvicza bo javnost zanimalo, da je društvo pričelo z redno telovadbo 6. oktobra m. L, ob kraju leta je pa telovadilo že 227 članov in članic, naraščaja in dece. a že sedaj častno število se še vedno množi. Blagajnik br Polak je s svojim poročilom pokazal ugodno blagajniško stanje ter sprejel absolutorij. Starosta br. Zebal je na kratko podal razne pripomb« k proračunu, potem Je pa spregovoril I. župni podstarosta br. Milko Krapež neka? bodrilnih besedi in omenil, da je Zveza obrtnih zadrug osnovala sokolske dneve s predavanji obrtnemu naraščaju, da se ga v največjem številu dovede v sokolske telovadnice, končno je pa Sokola IV pozval, naj se pripravlja na zlet, ki bo v Pragi 1. 1932. Po določitvi članarine za L 1931. in po poročilih statističarja br. Gržiniča Zorka, ki smo njegova izvajanja posneli že v uvodu, ter gospodarja br Pusta o nakupu orodja in naklonjenosti banske uprave, ki je društvu darovala tudi vse pohištvo za društveno pisarno, je starosta br. Zebal stavil naslednji predlog za novo društveno upravo: starosta Zebal Fran. podstar. In-dof Fran, tajnik Geržinič Zorko. prosvetar Skubic Jaka, načelnik Antosievvicz Milan, podnač. Blaž Milan, II. podnač. Pust Janez, načelnica Zupančič Mica, podnač. Lon-gika Mica, II. podnač. Lukež Tilka. člani uprave: pukovnik Cvejič, Pečnikar Anton, Klemene Fran, Verbinc Ivan, Hlebš Jaka. Jelačin Jpško, Pogačnik Drago, Kvas Fran. Rogač Stane, Polak Lovro, namestniki: Vidmar Jaka. Kumar Matija, Zaje Iv.. Skalar Stane, Roš Lojze, Milač Milan, Ga-brijelčič Fani in Primšar Mici. Nadzorni odbor: Grčar Tit, Ogrin Ivan in Milač Ivo. namestnika: Grom Maša in Kompare Alojzij. Častni sod: Antosievvicz Milan, Klemene Fran, Grčar Tit, Kvas Fran, Lukež Tilka, namestniki: Jelačin Joško, Zaje Janez in Geržinič Zorko. Po sprejetju vseh list, ki naj se predlože župni upravi, ie opozoril I. podst. župe br. Milko Krapež nadzorni odbor, naj pazi na vsako malenkost, potem je pa starosta br. Zebal pri slučajnostih poročal, kako napredujejo dela za postavitev telovadnice, kjer naj bi bilo tudi dnevno zavetišče za deco, ki naj bi dobivala tudi hiano, ter razen drugih društvenih zadev omenil tudi. da Sokol IV priredi 1. februarja svojo maskarado v Mestnem domu. je The Skali t K jutrišnji premijeri prvega Gretinega zvočnega filma »Ana Christiec.) V najnovejšem velefilmu Grete Garbo, v prvem njenem govorečem filmu »Ana Christie«, igra vlogo Gretinega partnerja nam še neznan filmski lr^alec Theo Shall. Mladi umetnik, ki se bo občinstvu že v svojem prvem filmu priljubil, je po rodu iz Alzacije. Je pravi poliglot — govori namreč perfektno nemški, francoski, italijanski in angleški. — Angažirala ga je ameriška filmska družba Metro Goldwyn komaj pred dobrim pol letom. Njegova karijera, zlasti pa njegova pogodba z omenjeno filmsko družbo, je bila fenomenalna. Umetnik se je dopoldne pogajal glede svojega kontrakta na Dunaju, popoldne je že odpotoval v London, kjer so njegov glas poskusno fotografirali in čez 24 ur je že sedel na velikem prekooceanskem parni-ku. potujoč v AmeriKO. Vsi strokovnjaki so prepričani, da so s Theom Shallom odkrili filmu izredno velik talent; da se niso motili, bo pritrdilo tudi naše občinstvo, ki bo z mladim umetnikom nedvomno že pri prvi njegovi izredno naravni vlogi zadovoljno. Pride! Jutri premiera! Kino „Dvor" Najfantastičneiše filmsko veledelo: 20.000 milj pod morjem po romana Jalesa Verne a v zvočnem filma! Vladika dr. Jurij Strossmayer Iz predavanja dr. Ražma v društvu »Soča« Ljubljana, 13. januarja. V društvu >Soča< je predaval v soboto zvečer g. dr. Ražem o našem najslavnejšem škofu dr. J. Strossmaverju, prvo-boritelju za jugoslovensko misel in neustrašenem borcu za uedinjenje Jugoslo-venov. G. predavatelj je proučil njegovo življenje ie delovanje v verskem, etičnem, kulturnem in političnem pogledu tako poljudno znanstveno, da so poslušalci z velikim zanimanjem in užitkom sledili predavanju. Strossmaverjev oče je bil Hrvat — konjski trgovec, mati pa zavedna Hrvatica, ki je vzgojila sina v ljubezni do ju-goslovenskega naroda. Praded njegov je bil trd Nemec. Kot dijak se je Juri seznanil v Budimpešti s slavnim pesnikom Jan Kolar jem, navdušenim Slovanom in se z vsem mladeniškim ognjem oklenil njegovih idej. Pozneje je študiral v višji duhovniški šoli Augustineumu na Dunaju ter postal doktor teologije in filozofije. Obvladal je mnogo jezikov in se razvil v sijajnega govornika Njegov fini nastop, globoka vsestranska izobrazba, čuteče srce In velik govorniški talent je očaral dunajsko občinstvo, ki je rado poslušalo njegove krasne pridige. Tedaj sta bila na Dunaju slavni Češki historik Fran Palacky in znameniti češki politik Rieger, s katerima je bil v Intimnih stikih. L. 1849. je postal škof djakovske škofije, star šele 34 let. že eno leto prej je namreč postal dvorni kaplan in ravnatelj Augustinea. Navdušeno ga je sprejel narod in srečen je bil trenutek njegovega sprejema, kjer ga je čakala njegova ljuba mati. že tedaj je spoznalo ljudstvo v njem svojega dušnega in narodnega voditelja in vse slav-nosti, kjerkoli je bil. jih je proslavljal ves narod z velikim navdušenjem. Kmalu je bil imenovan apostolskim vikarjem v Srbiji, kjer se je seznanil s srbskimi knezi in velmožmi, tako tudi z našim Petrom Osvoboditeljem, ki je ob neki priliki zagledal Strossmaverjevo sliko, se odkril in rekel: »To je velik človek, že dolgo ga nisem videl!« Ali vsak njegov korak doma. posebno pa v Srbiji, je strogo nadzorovala in zasledovala njegove obiske in sestanke avstrijska tajna policija, da ni bil nikjer varen. Kot izrednega talenta in govornika so ga tudi Nemci spoštovali. L. 18S2. je postal tajni svetnik. Glavno njegovo udej-stvovanje pa je bilo doma med narodom, kateremu ni bil le oče, učitelj in voditelj, temveč probuditelj slovanske ideje, narodovih svetinj in pravic. Njegovo delovanje na verskem, kulturnem in poL.čnem polju je bila zvezda vodnica, ki je širila žarke ljubezni in bratstva vseh Jugoslo-venov in Slovanov vobče. Njegovo načelo: »Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari so sinovi- istih pradedov. iste krvi, istih običajev in šeg < je vedno globlje pronicalo med hrvatsko pa tudi slovensko ljudstvo. Kot pravi Slovan je brzojavno čestital ruskemu na. odu ob proslavi 1000-letnice pokristjanjenja. Ali ta brzojavka je vzbudila vihar ogorčenja pri avstrijski vladi na Dunaju. Ker je bil najgorečnejši zagovornik slovanskega bogoslužja, je naletel kakor sv. Cirili in Metod na vsestranske sovražnike. Prišel je radi tega v Rim in pred papežem in njegovimi svetovalci zagovarjal z vso dušo in srcem svoje stališče glede staroslovenskega obrednega jezika. Kot sijajen govornik obvladajoč latinščino kakor svoj materin jezik je jasno dokazal pravno polnoveljavnost staro-slovenščine in to kljub ogorčenim ugovorom papeževih svetovalcev. Ali on se ni udejstvoval le v cerkvenih oz. verskih vprašanjih, njegov forum je bilo široko politično polje, saj je sam izjavil, da politika ni le znanost, temveč tudi umetnost, ki vodi in ureja življenje poedinca, narodov in držav. Strossmaver se je bojeval z vsemi silami proti nemški in madžarski hegemoniji, zagovarjajoč federativno stališče Hrvatske ne le v teritorijalnem, temveč tudi v nacijonalnem smislu oz. okvirju. Zahteval je več avtonomnih narodnih pokrajin s svojo skupščino in skupnim osrednjim parlamentom. S tem je mislil »družitev Hrvatske, Slavonije, Banata, Dalmacije in dela Slovenije v eno avtonomno celoto. V nevarnem letu 1849., ko so Rusi in Hrvati rešili Avstrijo in porazili Madžare, so bili avstrijski Nemci polni obljub. Izkazali pa so se s črno nehvaležnostjo in ustanovili dualizem, ki je oropal Hrvatsko Reke in Dalmacije. Na Hrvatskem so bile tri stranke: Strossmayerjeva, unionistična ali furtima« ška in Starčičevičeva ali stranka prava. Najštevilnejša je bila Strossmaverjeva, najmanjša pa unionlstična-madžaronska. ki je stremela za uedinjenjem z Madžari. Ko je Starčevič proglašal svoje načelo, da so le Hrvati in ne, Srbi, je nasprotno dokazal Fran Rački, da imajo iato individualnost Srbi, Slovenci in Bolgari kakor Hrvati, ter so si medseboj bratje po je ziku in krvi. L. 1867. je bil Strossmaver s hrv. po alancl v avdijenci pri kralju oz. cesarju kateremu je odločno naavetoval In pri po ročal federalistični ustroj države. AH zaman! Cesar Franc Jožef ni bil nikdar prijatelj Slovanov, to se je pokazalo v vsem njegovem vladanju. »Proč od Dunaja.« je bila od tedaj parola Strossmaverjeva, Pri kronanju Fr. Jožefa ogrskim kraljem leta 1867. nI bil navzoč ne vladika J. Strossmaver niti noben hrvatski poslanec. V kulturnem smislu je položil temelje in novitvijo jugoslovenske akademije, za katero je daroval 50.000 gl. L. 1874. Je ustanovil uvekovečil svojo jugoslovansko idejo z usta-univerzo v Zagrebu in pozneje veliko knjižnico, ki se sedaj po njem Imenuje. Kot človek je bil prijazen, ljubeznjiv In blag, poln nesebične ljubezni in navdušen rodoljub, katerega je spoštoval ves jugoslovenski narod. Bil je zvezda vodnica v temni noči naznanjajoč prihod lepše bodočnosti. K nje mu so prihajali priprosti ljudje iz naroda, duhovščina-pisatelji, pesniki in odlični možje iz raznih krajev. Tudi naš prejšnji škor Jeglič je bil večkrat pri njem. Ko je «ist«*-novil goriški nadškof Mahnič list »Rimski katolik« in v njem proglasil narodnost za pagansko misel, ga je Strossmaver odločno zavrnil in pošteno obsodil. Mahničevo delovanje je bilo nasprotno Strossmaverju in je njegov tajnik Milko Cepelilič — po trditvah Ivana Hribarja, nagovarjal Hribarja, naj poseže v to borbo z objektivno in odločno kritiko, pobije to Mahničevo miselnost. Mahnič in njegovi pristaši ne bodo pomagali s tem katoliški stvari, temveč odtujili si bodo vso inteligenco. Strossmverjeva vera je bila vera :jub°z-ni in strpnosti v slogi vsega jugoslovenske-ga naroda. V svoji poslanici ii. 1. 1877. piše: »Krščanska ljubezen ne izključuje nikogar niti sovražnikov, najmanj pa naših krvnih bratov. Imejmo potrpljenje, ker prišel no čas. ko bosta razvoj in prosveta odstrauda take predsodke. Že tedaj so bile Strossmaverju verske razlike med Jugosloveni, katere so faktično postulat zgodovinskih okoi-ščin, navadni predsodki. Povdarjal je krščanstvo in ne katoličnstvo! Na cerkev v Djakovem je dal napisati: »Slavi božjoj, jedinstvu cerkva, slogi in ljubavi naroda svoga!« V pridigi na dan posvećenja te cerkve je rekel: »Mi Slovani moramo biti složni, ker drugače ne bomo mogli izvršiti onega poslanstva v Evropi, ki nam je namenjeno. Pripravljen sem dati za edinstvo svojega naroda tudi življenje«. V neki okrožnici opozarja duhovščino, da je duhovščina last naroda in kdor bi seja! sovraštvo med nami radi vere in s t^m narod razdvajal, bi bil pravi vrag. Sv. Cirilu in Vetodu se imamo zahvaliti, da je naš jezik priviligiran, ker se v tem jeziku opravlja v vzhodni in tudi v zapadni cerkvi sl'iž-ba božja. Ljubimo svoje brate Jugoslovane, ne samo zato, ker je njihov pravoslavni obred lep in veličasten, ampak, ker so iste ki vi In imamo vsi eno in isto skupno bodočnost. Veliki In slavni genij, vladika Strossmaver je ustvaril ne le med Hrvati, temveč tudi med vsemi Jugosloveni oni temelj medsebojne bratske ljubezni, ki se izpopolnjuje in gradi ravno v sedanjem času in kateri načeluje naš pravi jugoslovenski narodni vladar Aleksander I. Zanimivemu predavanju je sledilo navdušeno pritrjevanje vseh navzočih in obenem čestitanje predavatelju. V kratkih, navdušenih besedah se mu je prisrčno zahvalil g. Milan Jedrlinič. I Elitni kino Matica Na splošno željo še danes ob 4.. 7. in 9* uri zvečer poje v slovo ljubljenec vse ljubljanske Jiino-publike WILLY FORST nežno svojo ljubavno pesem Liiibisii, ljubiš. ljubi Krasna filmska opereta mladosti, petja in ljubezni: Betty Bird — H. Brausevvetter Krasen dopolnilni spored! Zadnja prilika — zato hitite in oglejte si še Vi ljubki spored! pnicah in Ogenj se je tako hitro razširil, da se stanovale: goreče h še niso mogli rešiti. V drugem nad. stropju je stanovalo osem moških v sam. skih stanovanjih. Od njih se je res 1 s imo eden. ki je skočil skozi okno drugega nad» stropja na cesto in po naklučju ostal nepo« škodovan. Bil je Luka Lovernič, ki jc takoj po res-tvi začel kiicati na pomoč, zbudil v prvem nadstropju st mujočo rodbino Fran* ca Zvonarja in jo tak.* rešil gotove smrti V plamenih so našli smrt 49letni Josip Lu* čač, njegov 431etni brat Maks Lučič. 631etni Maks Stepič, 481etni Josip Bebek, 531etni Viktor Mihevc, Spletni Tošo Kusevič in 40« letni Niko Flemik Oblast tso uvedle pre» iskavo in ugotovile, da je nastal ogenj v drugem n ldstropju. kjer je nekdo vrgel na tla nedokajeno cigareto, ki je zažgala pre« progo. Stin nesrečneže so našli v posteljah; bilo je očividno. da jih je ogenj presemetil v spanju in da so se zadušili. Trije so le» žali popolnoma ožgani na stopnicah. Ne* srečneži so hoteli bežati po stopnicah. Ogenj je napravil za 5000 dolarjev škode. H sa je bila Zvonarova !ast. Opernega pevca Svetozarja Banovca, ki že dve leti poje v Ameriki, je pred boži« čem doletela neprijetna nezgoda. Moral je v bolnico in se podvreči operaciji 6lepiča. Ameriški listi poročajo, da je bilo sprva njegovo stanje zelo kritično, pozneje se je pa toliko zboljšalo, da zdravniki upajo, da bo okrevaL Težka nesreča je doletela rodbino ugled« nega ameriškega zdravnika dr. Perka v Nevvbur^Clevelandu. Umrla mu je 13 mesecev stara hčerka Margareta. — V istem kraju je 24. decembra umrla 371etna Aloj« zija Žibenva, rojena Urigel. Zapustila jo moža in dve hčerki. — V Barbertonu je umrl Franc Lintol, star šele 18 let. V kraju Flueihing. država Ohio. je umrl 9. decembra Janez Zaje. Zapusti! je ž ilujočo soprogo- _ V kraju Elv, država Mmnesotta, je na sveti večer umrl Štefan Rauh, star 77 let. Pokojni je bil doma iz Pribišja pn Rožen* dolu, fara Semič. !z gledališke pisarne DRAMA Proslava 60-!etnice Flnffcarjevetu rojstva. Ljubljanska drama proslavi v pon-deljek dne Q. februarja t L 60-letnico rojstva pisatelja Fr. Pinžjrarja. Ob tej prtfl-ki vprizori naša drama njegovega »Divjega lovca«. »Mercadet« v ljubljanski dramu V sredo, dne 14. t. m. ponovi ljubljanska drama Balzaeovo komedijo >Mereadet« z g Levarjern v glavni in naslovni vlogi. >M*r-cadeU je ena najboljših predstav leto&nje sezone. Vprizori se za red B. Golia: Prlncezka in pastirček«. Premijera in prva repriza Golieve vesele pravljice sta bili popolnoma razprodani. Pri nedeljski popoldanski predstavi je cela vrsta ljudi odhajala, ker niso mogli dobiti več vstopnic. Zato se ponovi ta pravnica v četrtek dne 15. t. m ob 20. uri zvečer kot izven predstava. Tudi pri tej predstavi sodeluje godba triglavskega pespolka pod vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina in pa balet, ki vzbuja posebno pozornost Predstava se vrši pri običajnih dramskih cenah. OPERA Drevl bo v ljubljanski operi premijera mladinske operne pr«*!stave »Nina nana punčka moja...«, ki jo je vglasbll akla tatelj Pratella. Polee gvlčne Nives Novy, ki igra staro mamico, nastopa v raznih vlogah okrog 100 nase miadine. Izredno ju-bko in melodijozno dolo sta naštudirala lirlgent stritof m prof. Sest Mladinski operi sledi Safranek.Kavičev balet »Figu-nna«. Sodeluje ves baletni zbor ta g. Dre-uovec. Dirigira ravnotako kapelnik Stritot Premijera obeh del na našem odru Je ts-veu abonmana, vendar pa veljajo znižane operne cene. Obisk najtopleje priporočamo. »Hasanaginicaa z gospo Thierryjevo v naslovni vlogi se ponovi v naši operi v sredo, dne 14. t m. Hasan-ago poje g. Križaj, ostala zasedba kakor običajno To t*-redno učinkovito operno delo dirigira ravnatelj Polič. Predstava je za abonma A Massenetov VVerther« z Gostičem v naskjvni partiji se ponovi v t jasi or*»ri za red D v četrtek dne 15. t m. pod vodstvom ravnatelja Poliča ta v režiji g. Krefta, Opera Werther je muzikalno Izvrstno pripravljena In po soglasni sodbi naših kritikov spada med najlepše ta naj-bolj uspele operne predstave letošnje sezone Po katastrofi na morju. Prijateljica brzojavi prijateljici: Tuji moja mati je bila čude/mm porom reSena. Sporoči to. prosim, motoma nožu, toda bod^ skrajno nrevidna. Kako sta se vzeta. — Kako to, da je tvoja mati naenkrat dovolila, da sta se z Alfredom vzela? — Ker je br! oče proti. poslovni svet po vsej državi računajo novo leto kakor pri nas po novem koledarju t. j. že od našega I. januarja, edino pravoslavna cerkev se začasno še drži starega koledarja, tako da no\Sportna Zvesta« In »Slovenski športni klub Sparta« sta 8e razšli. Slednje se je fuzionir&lo z ASK Primorjem. — Enotno društvo učiteljic v dravski banovini. Društvo učiteljic v Mariboru se je po sk!ep-u občnega zrbora združilo z društvom učiteljic v Ljubljani. S tem je pri. šlo tudi društveno Imetje ▼ posest društva v Ljubljani. — Našemu prometu posvečena revija. S sklepom prometnega ministra Lazarja Kad1-vojeviča je bila ustanovi jena iam n.eseca februarja strokovna revija »Prometni pregled.« Uredn štvu revije je bilo poverimo dr Dušanu Mišiću. Lani je revija objavila 50 člankov, ki vsebujejo j.zprBve o važnih prometnih vpraš i h ki imajo veliko tokovno vrednost Revija v prvi vrsti namenjena uredništvu ministrstva prometa ker ^r.manikuie zadostne strokovne lite rature. vendar je rud dobrodoše' friforina-ciiski »dr za vse nrtale v vprašanjih ..aše-ga prometa Po vsebini in opremi se more regija meriti s sličnirm - .ijami v inozemstvu. . — Vreme Vremenska nanoved pravi, da bo oblačno in da padavine niso fcaklju čene Včeraj je bilo po veeh krajih naše rtržave oblačno. Najvišja temperatura je znašala ▼ Splitu S, t Skoplju 1, v Ljubljani —0.8, v Zagrebu hj Beogradu —1, v Mariboru —2, v Sarajevu —3. Davi je ka- sal barometer v Ljubljani 759.4 mm, temperatura je znašala —2.8. — Na občnem zbora pevskega društva -Lirar v Litiji so bili izvoljeni sledeči: predsednik: Jagodic; pevovodja: Pertot namestnik: Jereb, blagajn* SimonIč Jule, 'ajnik: BriIH B Sklenilo se nadalje, da se prične z rednim* pevskimi vajam* in sicer vsak ponedeljek m četrtek ob 20 zvečer v bralni sobi Trref. ker ie prva vaja že v četrtek 15 I jb 10 vabimo vse da se v čam polneišem številu udeleže vaje. — Za dobo mednarodnih zimsko sprotnih prireditev oddaja sobe v Bohinju sa-no »Putnik« lourist - Office, Ljubljana Hinajska c. 1. Eezervirajte pravočasno! — Zanjkarji se letošnjo zimo na ljub* janskem polju in bližnjih loviščih zelo smelo pojavljajo Pred x& tatinsko drhaijo ni varen ne zajec, ne fazan, ne jerebica. Lovski čuvaji imajo tu dosti hvaležnega posla. — Krvava družinska drama. Včeraj ie prišlo v Trogiru pn Splitu do krvave drame v družini težaka Buble Marin, ki se je ože* nil pred tremi leti kot vdovec s tremi otro« ki. Tak.oj po poroki je opazil da žena za# postavlja njegove otroke, zato sta se več* krat prepirala in tudi dejansko spopadla Včeraj je žena zopet pretepla desetletnega pastorka, nikar se je spoprijela z možem. Ko je pa sprevidela, da je mož v premoči, je zače'a klicati na pomoč, češ, da jo bo mož ubil. nato pa je pograbila kuhinjski než, zaklala otroka ter zada'a še možu 13 ran, ki jih najbrž ne bo prebolel. Otrok je bil takoj mrtev, ženo so pa zaprli. — Epilog ljubavne tragedije. Včeraj 6e jc zagovarjala pred kazenskim senatom za* grebškega soc'nega stola 37ietna Milka Ri* stič iz Mostara Rističeva je Itni 10. no* vembra ob pol 11 dopoldne sunila z no* žem v prsa na vogalu Lice in Fran kopan* ske ulice ljubico svojega moža Marijo Kei« nerič, ki je ob.ezala mrtva. RisttČ je živel s Kemeričevo že 6 let, d očim je bila Risti* čeva z otrokom pri svojem bratu v Mostaru Obtpženka se je zagovarjala namreč v tem smislu, da je storila dejanje zaradi tega. ker >i mož ni plačeval vzdrževavnme za otroka in pa zaradi tega. ker se je Kelncri* čeva javno norčevala iz nje. Rističeva je bila obsojena na 3 leta robije. — Plačal je plačilni natakar. Plačilni v »Klubsbaru« v Zagrebu, je hote! veselo pro* slaviti nov^> leto. Po svoji službi ob 5. zju* traj jc odšel v neki butfet v Petnnjsko uli* co, kjer se je sestal s štirimi sumjlivimi mo* žaki, od katerih je eden tgral na tambur co Plačilni je bil tako dobro razpoložen, da je plačal za vse sam. »V.ekli« so ga do 11-, nakar so se napotili v neko gostilno v isti ulici. Popoldne ob 3. je plačilni opazil, da mu je izginilo iz žepa nad 2000 Din, kar je sporočil svojim ^gostom«, ki so se pa le* po drug za drugim »izmazaii« u lokala, zato je gostoljubni gostitelj javil vso zade* vjp policiji. — »Tičke« so že prijeti, pa seve niso ničesar zakrivili... — Aretiran mednarodni pustolovec Beo* grajski policiji je padel te dni v roke ne* varen mednarodni pustolovec m tihotapec saharina Josip May Prijet je bil, ko je po* »kušd neki gospe ukrasti dragocen nakit. May je bil rojen v Budimpešti in že 20 let stalno opravlja svoj poklic fn je bil seve že večkrat nagrajen z zaporom za svoje »delovanje*. — Dva poskušena samomora. Zagrebška policijska kronika beleži večraj dva po* skušena samomora V noči od nedelje na ponedeljek si je prerezala žfle na roki An* tonija Rundek iz Maribora. Njeno stanje je dokaj težko. Prepeljana je bila v bolni« co, — Včeraj zjutraj pa se je poskušala za-, strupiti v svojem stanovanju v Marovski ulici s plinom lTlerna služkinja Ana Eaih. Zaprla je okna in vrata, nato pa odprla plin Našli so jo pozneje nezavestno tako, da so ji rešili življenje. Iz Liubliane —lj Svetosavska pro*!ava v Ljubljani. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani priredi tudi letos proslavo sv. Save na dan 27. t. m. Proslava bo dopoldne ob 9 za *o!sko mladino, zvečer ob 20. oa za odrasle. Obe proslavi bosta v sokolski dvorani na Taboru Večerni spored ie letos sestavljen i vso oažnjo Sode* lova i bodo mešani zbor in solisti obeh drža vn'h uč'telj'šč pod vodstvom pn>! fosp. krnila Adamiča Posebnost te proslave bodo alegorične slike z naše zgodovine, katere bo sestavil član Sokola I f. Rvška Pri slikah bo sodelovalo nad ion oseb Svlral bo prizna ni orkester narodnega železnlcar-skega dnjitva »Sloga«. Domačin letošnie [irosfave le Z 2'v*'r L»k«č višii uradnik v pokom. Podroben snored še nfela-vimo. Cesta dobiček letošnje svetosavsfce proslave je namenjen zgradbi nove pravoslavne cerkve v Ljubljani. Ker se bo pomladi pričelo zidanje cerkve, računa odbor, da bodo tudi letos pohiteli vsi narodni krogi brez raz'ike na to vsakoletno priljubljeno narodno prireditev. —lj Novih ulic je vedno več. Tudi po, zhni ni ddo popolnoma zastalo na naših cestah m ulicah Bežigrajski okraj, ki je zrastel prav za prav v enem letu v lep mestni del, se že lahko ponaša z mnogimi lep mi ulicami, precej pa jih je še tudi ne. dovršenih, ker so bila ob njih šele nedavno parcelirana zemljišča in zgrajene vile. Na koncu Bežigrada, na severni strani, kjer se začne zloglasna gramozna jama s sto bara. kami, ležu Suvoborska uhica, kjer zdaj na. sipavajo cestišče z gruščem m zasipavajo del gramozne jame. ki seka ulico, del ce* ste namreč teče čez j imo \:a vogalu Stani* čeve in Suvoborske u>!ice pa so napravili nad 4 m globoko ponikalnico za cestno vodo. —lj Sankanje na Golovcu. Smučarski in sank irski sport goji tudi predmestna mla* dina in mladina ob periferiji. Sankajo se zadnja leta ki j vztrajno na pobočjih Golov, ca po prikladnih strminah od vrha doli v celi dolžini. Drsališč pa ni. Ce rakovni* ški ribnik dobro zamrzne, pride seveda v sili bližnji mladini rudi prav A za ledeno skorjo je treba saj 10.12 cm debeline, da je varno iti na led Tudn z vzhodne strani grada doli se mladina sanjka. —lj Konji padajo. Po poledenelih asfal* tiranih cestah, ki jrh dnevno spirajo z vodo, padi jo kaj pogostoma zlasti konji kmetskih voznikov To pa v prvi vrsti zato, ker so konji premalo ostro podkovani, deloma pa za*o, ker vozniki prenaglo m neprevidno vozijo. Umljivo je, da se žtval pri padcu po*olče. Tudi za pasante so take spolzke ceste — asfaltirane kot tlakovane — opasne. —lj Delo v parkih. Zadnje dni so mest* ni vrtnarski delavci obrezavali v parkih j drevje in grmičevje, ki se je bilo že preveč razraslo. Obenem so se pota in terase v parkih očistila. —U Mtekarice in škrat Te preklicane škotjeločanke so res od vraga! Ce se ma,o pošalite z njuni, so hude, in če se zanie postavite in potegnete za njih pravice, so pa druge ženske na Vodn-ikovem trgu kakor ose. Ne ustrežeš jim, pa ce bi jiiJ tečaj v ^Kazin'« se i odslei redno samo vsa!:o sredo ob 20. in ne več ob petkih Vodstvo: Jenko. !'»- — I j Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Vrja Ženskega zbora danes v torek dne 13. lanuarja ob 18. in četrt. mo. Skegi zbora ob 20. uri. Pridite vsi in toč:io. Odbor. Rut VavpotISeva v ruski operi v Parizu Velik uspeh naše umetnice, ki nastopa kot dru^a Nerusir-ja v slavnem ruskem gledališča Pariz, 6. januarja. V enem najsijajnejših gledališč v Fari-zu, v povsem modernem Theatre des Champs-Elvseea, tabori že drugo sezonsko leto t. zv. ruska opera v Parizu. Osnovana je bila po inicijativi znamenitih ruskih umetnikov In finančnikov, zlasti bivšega generalnega Intendanta obeh impera-torekih gledaJišč v Moskvi in Petrogradu, kneza Zeretelija, in predstavlja danes po soglasnem mnenju kritike najznamenitejše gledališko podjetje, njega operne in baletne predstave pa vrhunec teatrske umetnosti v sodobnem Parizu. (>An soramet des spectacles d'hiver« — sLe Figaro« z dne 27. dec. 1930.). Triumf sledi triumfu. avditorij nabito poln, entuzijazem občinstva nepopisen, — zlasti še, odkar je aktivno stopil v vodstvo opere najslavnejši pevec našega časa Saljapin in ena najslavnejših koreografi n j. ga. Brontslava Nižinska. Tema dvema in proslulemu režiserju Aleksandru S a n i n u ter znamenitim pevcem, namreč božanstveni L i s i č k i n i, slavnemu Ermolenku, tenorju Smirnovu, pa tudi brezprimerni disciplini zborov in baleta zahvaljuje t L' opera russe a Pariš Le Figaro« in »naj-silnejši muzikalni vzpon, ki ga aklamira današnji Pariz« — trdi »L' Excelsiorune troupe admirable -.. — Pravijo, da smo dospeli z letošnjimi predstavami na nivo predvojnih opernih in baletnih pr<;d-stav na carskih gledališčih, kar mnogo pomeni. Čudile pa bi se moje ljubeznive kolegi* nje iz ljubljanske opere, v kako strogi disciplini in kako skrajno napornem ditll tu živimo dan za dnevom! Tudi ob praznikih in nedeljah! Pa vendar kako radostno je tako delo, ko diha vse do zadnjega umetnost in se vse žrtvuje zanjo do skrajnih meja možnosti. V teatra živimo od ranega jutra do pozne noči. Da ne oprimo žeje in lakote, je otvorilo par podjetnih Rusinj buffet poleg naših garderob, kamor se zatekamo k južin' in k večerji. Tn kako skromno je vse to! Hrane le za skrajno silo, saj je stroga dijeta za plesalko pogoj uspeha. Z največjim zadovoljstvom pa si osvežimo svoja izsušena grla s t'-adicijonalnim ruskim čajem. Kakor vidite, sem se med Rusi tako udomačila, da me smatiajo za svojo — in ni mi žal. Obdana od toli ljubeznivih umetnikov in tovarišic, ki so mi postale najboljše prijateljice, se čutim dovolj srečno, ia premagam tudi domotožje, kadar se prikrade v mojo sobico! Ce me vprašate, katero muzikalno delo našega repertoarja mi je najljubše — se uiti malo ne pomišljam. »Petruška!«c Zame osebno največji dogodek. Nižinska me je tu povsem očarala ludi kot plesaJka, njena koreografija pa je b^jna, nepopisna. Vse premalo še cenimo to veliko umetnico. Glasbe, inscenacije in koreografije v toliki harmoniji še nisem doživela, že glasha sama je visoka pesem umetnosti! V naših plesih dijoi.izi6ke ekstaze! Tu plešem res z vso dušo, vsem ognjem in bi plesala do brezumnosti, do zadajega diha. Stravin&ki je čarodej, genij, vse več kot muzikant! — čudoviti so ti Rusi v emigraciji! Neverjetna je njihova aktivnost, agilnost, podjetnost, njihove energ.}e — kljub vsem zaprekam! žive v tujini le tradicijam svoje velike ruske umetnosti, služeč tuđi v izgnanstvu svoji matuški, sveti Rusiji. Rut Vuvpotičeva. • ^ -,. < - N—j l.s." -_i «,v»— / ~t 'jOti 'xV5 ',V-t. OCOi '.V>^ 'X>t i *x>t/C Jutri velika premiera! švedska sSinga spregovorila nemški.9 s*—s—L CjOVOPJ V FILMU Sodelujejo Set Theo Shall Hans Junkermann JUTRI! SENZACIJA! JCTRIt Elitni kino Matica Stran 4 >SLOVENSKI N A R O D«, dne 13. januarja 1931 Stev Q G. 6- Norria. 27 Ifooca ktt Roman. — Cuj, če znova začneš, grem tarej v kabino. — Smrt! Smrt! Dajte mi čaSo strupa! Dajte mi bodalo! Dobrodoše" tta- ron! J . — Ah, beži no, ti si norec. Zdaj se odpeljem nazaj v Newyork. — Ah. ne. Zelda, ne hodi nikamor, ne puščaj me samega. Saj bom priden, zares, zelo priden bom. Prisegam ti, Zdda. Častna beseda, da bom priden. Vojaški orkester, broječ štirideset mož, je igral pred Manhattan-Beach-ho-telom. Ozka livada in majhen vrt sta ločila lesene, h kapelici vodeče stopnice od široke promenade ob morju. George in Zelda sta sedela za mizico tih ograje. Ura je bila sedem, bilo je še svetlo. Bledi lunin srp je visel na nebu, sence so bile še nerazločne in slabe. Dišalo je po soli in morju, po jedi in parfumu in končno po večeru, ki je sledil vročemu dnevu. Ocean je zamolklo in monotono šumel. Od zabavišča sem se je razlegalo vrvenje množice, v bližini je pa igral orkester prijetno koračnico h kramljanju pri mizah. George je bil zelo dobre volje. Cocktaili so ga brli segreli in Zelda je poslušala ne sicer navdušeno, vendar pa rada. Pripovedoval je same zakulisne zgodbe in spravil je na dan vse, kar je vedel o gledališču. Bil je romantik, lagal je in pretiraval. To ji je bilo dobro znano in vendar jo je zanimalo njegovo bežno kramljanje in njegova intimna zaupljivost s kraljestvom, kateremu bi bila tudi ona tako iskreno rada pripadala. George menda še nikoli ni bil tako dobre volje. Naročil je vina in natakar mu je moral pokazati etikete, da bi se prepričal, da mu je prinesel pravi letnik. — Ne pij preveč, George, — ga je svarila. — Saj veš, da pijan nisi tako dostojen, kakor če si trezen. —Ah, ne boj se zame. Se na misel mi ne pride, da bi se napil... Kaj ni bil to drven dan, Zelda, naravnost čudovit dan, te vprašam? Pa vendar ni nevarnosti, da pride nazadnje še do poloma? ... Poročiti se morava, Zelda. — Ne, jaz se z nikomur ne poročim, George, dokler ne bom angažirana. — No, to se pa zgodi prej nego pričakuješ. — Od kod pa veš to? Kako prideš na to misel? — Ker si po mojem trdnem prepričanju zelo intimna. Potrebna ti je samo še rutina in nič drugega. Lepa si izredno, tvoja postava in velikost je prava, glas imaš lep. Morala bi bila slišati, kaj je dejal o tebi Henry Meserve... — Kaj pa? — No, dejal je, da imaš vse pogoje, da postaneš slavna igralka in napraviš sijajno karijero. Moraš se samo potruditi in dobiti dobrega režiserja___Cuj, Zeldica, če se poročiš z menoj, lahko napravim iz tebe, kar hočeš. Imam bogate izkušnje, lahko bi te učrl in vodrl. — In če bi se izučila? — je vprašala ironično. — No, ko boš dosegla velik uspeh in ko bo vse drvelo občudovat Zeldo Marsh, me boš pač odslovila. — Bil je malo užaljen, ker je čutil, da se norčuje iz njega. Toda Zel dine oči so se nekam čud- no iskrile. Zrla je skozi široko okno v noč, v jasno nebo, čez žolte obločnice na promenadi, kjer se je še izprehajalo nekaj poznih gostov. Toda videla ni ne ob ločnic, ne ljudi, ne jasnega neba, ne svetlikajočega se morja. Tam daleč nekje na obzorju je bil vhod v gledališče in nad njim je bilo napisano z velikimi blestečimi električnimi črkami: »Zelda Marsh«. Videla je napis točno, videla je slugo v novi livreji, dolgo vrsto kočij in avtomobilov in v gledališče hiteče občinstvo. — B... bogme, kako divna si, Zelda ! Na kaj pa misliš?... Na najino poroko, a? Ozrla se je nanj in se sanjavo nasmehnila. — Ne- George, ne mislim na poroko nrti s teboj, niti s kom drugim. NrkoK se ne bom poročila. Nekaj hočem storiti in nekaj postati — igralka. Toda intimno kramljati in živeti v trdnem prepričanju, da se bodo vse njene sladke nade izpolnile, je bilo eno, stopiti na lestvico, vodečo k slavi in bogastvu, to je bilo pa nekaj čisto drugega. Tako je mislila Zelda drugo jutro, ko je stala pred zrcalom in si skrbno brisala z obraza ostanke cold-creme od prejšnjega večera. Krema jo je bila spravila na tako mračne misli. Ned jo je bil priporočil in Zelda je porabila prejšnji večer zadnje ostanke. Prejšnji večer se ji je zdelo vse tako lepo in lahko dosegljivo. Res. bil je lep dan. Prijema kopel, večerja, vino. ples, zapuščena cesta, zadnjih deset minut kramljanja pred hišo. Za slovo jo je bil poljubil in prvič, od kar sta bila prijatelja, mu je sama nastavila usta. Toda vse to ni imelo nič skupnega z dejstvom, da je porabila zadnje ostanke kreme in da je veljal vsak lonček dva in pol dolarja. Za kremo ni imela več denarja. Koliko ga je pa sploh še imela? Odprla je svoj kovčeg vzela iz njega »šparovček«, preštela bankovce, jih skrbno poravnala in zložila novčiče na kupčke na pisalno mizo... Bila je pretirano vestna in točna. Premalo je bilo. Ce bi jedla še manj, bi morda vzdržala s tem denarjem še tri tedne, v najboljšem primeru štiri ... Toda če bi sploh ne bila angažirana? ... Da ... Beliti si na ta način glavo je bilo zaman. Nekaj se je vendar moralo zgoditi Saj ni vsako dekle potovalo šest mesecev s Henrvjem in Olivio po svetu. Cim je odbila ura deset, je odšla z doma, da obide agente. Danes je hotela običajen vrstni red izpremeniti in krenila je najprej h gospej Bryan. Skupine moških in žensk različne starosti so stale po kotih pisarne, sami tipični obrazi, vsi enakih plahih pogledov, vsi nekam slabo oblečeni. Malomarno so ogledovali Zeldo, tu pa tam jo je kdo pozdravil, ko je vstopila. V pisarni je bila že znana. Stopila je k okencu na drugem koncu pisarne in se prijazno nasmehnila ženi, sedeči za pisalno mizo. Navadno je ta brezčutna žena zmajala z glavo, toda danes so se ji zaiskrile oči. — Marsh, kajne? — je vprašala. — Tako se pišete, če se ne motim___Sedite, prosim, gospodična Marsh. Gospa Brvan bi rada govorila z vami. Visok, plešast mož je ponudil Zeldi stol. Srce ji je močno utripalo, misli so ji zaplesale po glavi v divjem vrtincu, j Sledila je mučna pavza, v Zeldinem srcu so vstajale velike nade, pred njenimi očmi so zaplesale čarobne slike, kako hiti domov, da sporoči madame, • Georgu ali Johnu veselo novico, pa naj bo že kakršnakoli. i Ljubavna tragedija dveh Slovencev-orožnikov V Beogradu se je zarad nesrečne ljubezni ustrelil Franc Puh ar, v Bi- leču pa Janez Težak Beograjski in sarajevski Hsti poročajo o ljubavnih tragedijah dveh vrlih slovenskih orožnikov. Prvi, ki si je končal življenje, je bil orožniški kaplar France P u h a r, drugi pa orožniški kaplar Janez Težak. Prva tragedija se je odigrala na drugi dan pravoslavnega božiča v hiši posestnika Milana Jovanoviča na Te-razijah 6. Okrog 9. dopoldne sta nenadoma počila dva strela. Ko je Jovano-vičeva služkinja Zorka Pačin planila v kuhinjo, kjer sta počila strela, je našla svojega zaročenca Franja Puharja mrtvega s prestreljeno glavo. O tragediji je bila takoj obveščena uprava policije, ki je uvedla preiskavo, da do-žene vzrok samomora mladega orožnika. Kaplar Puhar je bil že 8 let v orožniški službi, biil je znan kot zelo vesten in sposoben orožnik. Zato so ga imeli predstojniki zelo radi. Brl je uslužben pri komisarijatu železniške policije. Slaba Puharjeva stran so pa bile ženske. Nedavno se je seznanil s služkinjo Pači novo, ki jo je imel zelo rad. Nameraval se je z njo poročiti m zato je često zahajal v Jovanovićevo hišo. Tudi Zorkinemu gospodarju Jovanoviču je bil simpatični orožnik všeč. Z Zorko se je sicer Puhar dobro razumel, bil je pa na njo preveč ljubosumen. Dekle je bilo namreč precej živo, rada je tudi zahajala v družbo. To pa Puhar ju ni bilo všeč in zato se je z njo večkrat spri. Očital ji je, da mu je nezvesta in večkrat grozil, da se bo ustrelil. Zorka je seveda mislila, da se šali. Na prvi dan pravoslavnega božiča je Puhar brez dovoljenja zapustil službo m odšel k dekletu. Ostal je pri Zorki vso noč bil je pa izredno potrt in neprestano je govoril, da se bo ustrelil. Zjutraj je bil zelo ljutbeznjiv z Zorko in ko je odšla na delo, jo je krepko objel m poljubil. »Zorka, zadnjič te poljubljam,« je dejal. Zorka mu seveda ni verjela in odšla je po opravkih. Komaj je pa zapustila sobo, sta počila dva strela. Puhar se je dvakrat ustrelil v glavo. Oblasti so ugotovile, da je nesrečni orožnik izvršil samomor v trenutni duševni zmedenosti. V Biieču se je v nedeljo pred restavracijo »Balkan« ustrelil orožniški kaplar Janez Težak v glavo. Bil je takoj mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubil se je v mu-zikantko Ivko. kateri pa ni bil všeč. Tragedija mladega orožnika je vzbudila splošno sočutje. 100 jezikov je znal Eden najbolj znanih poliglotov je bil kardinal Mezzofanti, rojen 1. 1849. Nedavno je pa umrl v Berlinu legacijski svetnik E. Krebs, ki je kardinalovo slavo zasenčil. Znal je nad 100 jezikov ui narečij. Kot sedemletni tesarjev sinček se je lotil francoskega slovarja, ki ga je bfl našel v šolski knjižnici. Čez nekaj mesecev je že obvladal francoščino, čeprav mu izgovorjava ni bila znana. Jezikovne sposobnosti malega Emila so se v polni meri razvile šele v gimnaziji. Latinščina, grščina, novogrščina, angleščina, italijanščina, Španščina, ruščina, poljščina, hebrejščma, arabščina in turščina, to so bili jeziki, ki se jih je naučil že v gimnaziji. Po gimnazijskih študijah se je vpisal Krebs na juridično fakulteto berlinske univerze, obenem pa v orijentalski seminar, kjer se je posvetil zlasti kitajščini. Dve leti sta mu zadostovali, da je govoril kitajščino bolje od mnogih izobraženih Kitajcev. Krebsu so ponudili mesto tajnika pri nemškem poslaništvu v Pekingu. Sprejel je to službo in nekoč je skromno pripomnil, da govori poleg kitajščine še sirski ,etiopski, staroegiptski, koptiški, gruzinski, perzijski, afganski, armenski in japonski jezik ter sanskrit. Krebs je ostal v Pekingu 21 let. Ko se je leta 1912 obrnilo neko kitajsko pleme na re-volucijonarno vlado z daljšim dopisom, ga ni nihče razumel in šele Krebs ga je prečital m prevedel. V Pekingu je nadaljeval svoje študije in se naučil polagoma še mandžurskega, mongolskega, tibetskega, korejskega, siamskega, malajskega in bannanskega jezika. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je vrnil Krebs v Nemčijo in v petih letih se je naučil portugalskega, rumunskega, albanskega, češkega, slovaškega, srbo- hrvaškega, bolgarskega, danskega, švedskega, norveškega, holandskega, madžarskega, finskega, estonskega, litovskega in latvijskega jezika. Krebsovo zasebno življenje je bilo zelo originalno. Spal je samo pet ur na dan, jedel je skoraj izključno meso, klobuka nikoli ni nosil. V njegovem kabinetu je stal samo en stol. Možu se je namreč vedno mudilo in zanašal se }e nato, da ga noben gost ne bo dolgo nadlegoval, ker je pustil vsakega stati. Svojo ženo je gonil iz kabineta z glasnim čitanjem kitajskih ali malajskih zgodb. Nekoč ji je podaril za god zbirko starih perzijskih pesmi, ki jih je začel takoj čitati. 2ena ga je prosila, naj ji te pesmi prevede in že drugi dan so bile prevedene v latinščino. Vsi ga radi pijejo V Angliji je začelo pijančevanje pojemati. Pred 30 leti je imela Anglija še 103.000 gostiln in točilnic, predlanskim pa samo še 78.000 tako, da pride zdaj na vsakih 500 grl samo ena gostilna. Proizvodnja piva je nazadovala za 46, žganja pa za 58 odstotkov. Pač se pa v sovjetski Rusiji alkoholizem močno širi. Leta 1924. in 1925. so izdelali v Rusiji 510.000 litrov žganja in likerjev, leta 1928-29. pa že nad 5 milijonov litrov. V sami Moskvi so popili leta 1928-29. poleg likerjev 31 milijonov litrov vodke in 62 milijonov litrov piva. Samo desetina teh alkoholnih pijač je bila izdelana legalno. Največ pije komunistična omladina. Lani je priredil ljudski komisar narodnega zdravja anketo, ki je pokazala zelo žalostno sliko. Pijančevanje je močno razširjeno tudi med delavstvom. V Petrogradu pije 70 odstotkov učencev od 8 do 16 leta vodko redno. Tudi na Madžarskem ga radi cukajo. Na leto popijejo Madžari povprečno 1 milijon hI piva in 3 milijone hI vina. Za alkoholne pijače izdajo na leto 320 milijonov pengo Na Češkoslovaškem je 22.000 šol in 50.000 krčem. Na 100 učencev odpade ena šola, na 280 prebivalcev pa ena gostilna. Porod in mitologija Okrog porodov se vije skoraj pri vseh srednjeveških narodih, zlasti p* pri Grkrh in Rimljanih, mitologija. Najstarejša boginja poroda je bila Eilei-thvie. Ona pa ni samo pomagala mla dim materam, temveč je pošiljala tudi svoje pšice m povzročala tako porodne bolečine. S tem je zašla nekoliko v delokrog Diane ki je postala pozne"e boginja k>va m je pobijala s svojimi pšicami zlasti dekleta, ki niso znala ohraniti nedolžnosti. Zdi se. da sta bil' Eilertrrvii dve. ena dobra, druga pa zia. O tej boermji govore rud; Homer. \r\-stofan in Theokrit. Grška mitologija je imela pa še druge bo\fin;e, ki so pomagale pri porodu Artemis je bila posebna vrsta EiJeitbie ali pa niena družica. Hera je bila boginja zakonskega Tvljenja. pa tudi poroda. Genethvllis je vladala nad plojenjem in rojstvi. Rimljani so prevzeli svoje bogove od Grkov in so ž njimi pomnožili število astnih bogov. Piana, v kolikor je pomagala pri porodu, je postala Luci-na. Tud' Junona je bila boginja porod3 ra soleh zaščitnica žen Lucini sta bila posvečena svetišče in gozdič na Esqui-linu in noseče žene so nosile tja rože. Priporečale so se bogm»i in ji doprina-ša!e žrtve, če je prišel otrok srečno na svet. Rimljani so imeli še druge boginje poroda, katerim so se priporočali obenem z Lucino. Ovidij pravi, da pomaga ženam roditi troge božanstev. Novorojenček je imel sploh mnogo božanstev na svoji strani. Carnia ali Cu-nia je bedela nad njrm v zibelki, Ru-mina mu je varovala materina prsa, Ossipaga je čuvala njegova rast, Vati-canus in Fabulina sta bedela nad njegovim jokom in prvim čebljanjem, Vi-tumnus mu je prinašal življenje, Senti-nus in Sentina sta mu preskrbela čute, Vigitanus pa dihanje in glas. NafboSse, nartrajnept, zate M Strupen jezik. — Moje pesmi me gotovo prežive. — Kaj si že tako na koncu? Strokovnjak« — Slišal sem, da imate doma nekakšne Rembrandte in Rubense. — To je pomota, imam samo slike. Moderna slika. — Svojo najnovejšo sliko bi rad podaril kakšnemu zavodu. Katerega bi mi priporočili? — Podari jo zavodu slepcev. 4*. •Vaitffcderttejsf VO f 6 . ## si&alm stroji OGLEJTE Z\LOGO i v k i>k:i ŠELENHURGOVA ULICA G TELEFON 29-80 >*4foJt o£fast< Vsaka besedo &• Plačo me lahko tudi • cnamkah Ui odgovor matrika i Na epraiaruo om enamke nr ■ i mmtmmmrl+mm Natmani** noln* !>«•» — i [ OBUPANE ŽENSKI Ne bojte se, če izostane menstruacija! Vam prinaša pri poškodbah in izostanku mesečnega peri'a že mnogokrat preizkušen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporočen, zanesljivo učinkujoč pripomoček, ki ni odpovedal niti v najtežjih in najtrdovratnejših primerih navzlic vsem drugim uporabljanim sredstvom, ki so ostala brez najmanjšega učinka. Prof dr. Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi moral! svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Zajamčeno neškodljivo, sicer vrnemo denar! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. — Diskretna pošilja te v po pošti. Havelkova ordinačni laboratof Praha-Nusle, Božetechova ul. 10—Ca. S. D. Pošt. sehranka 8. 17. C. S. R, — Pišite, prosim, razločno1 V Jugoslaviji je pisma na nas franki ra ti s 3 Din. Psa-volčjaka 1—2 leti starega, ki je že malo dresiran in dober osebni *uvaj ter spremljevalec, ku-ftm. Takojšnje ponudbe z na-edbo cene na naslov: Sto-ker, Brdo pri Kranju. 583 2 decimalni tehtnici. -0 m p re g raje za pisarne, 50 lesenih poljskih postelj, marmor in železno ograjo za grobnico, ročni voziček, sode in vrvi prodam. — F. Cvek. Kamnik. 582 ENODRUŽINSKA VDLA vpeljan vinotoč, trafika In delikatesna trgovina, na zelo prometnem kraju v večjem letovišču na Gorenjskem — se tak -j ugodno proda. Le resni kupci naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Promet li kraj 578«. Premoč drva. koks prodaja ILJKIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c — telef 2595 HARMONIKE zdelujem nove tn sprejemam nonravilo vse glasbene ins« j-T >nte JANC. LJUBLJANA. Bohoričeva 9 l\lakntatu\n% paph prodaja uptava fSCvvetto&ega 7la\Qduf Dvokotesa motorji šivalni stroii otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni de-i. Velika izbira, najnižje ene. Prodaja na obroke Ceniki franko. .Tribuna44 F. B. L tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. RARLOVSRA CESTA 6TEV 4 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Za dečke so najzanimivejše fttJvo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar Je Izšla povest li i Hi OLD SUREHAND BEOGRAD Sarajevska 84 OOMVA 5t V *S£« LEKARNAH *0 CENI JIH. 7S v dveb zvezkih na 620 straneh Oba. zvezka veljata broširana Din 90 v platno vezana Din 128.— Knjig1 -»ta najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge % Ljubljani. AeJenhurrnvH ollra At H «»5 Urejuje Josip Zupančič. — Za >Naxodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratm del lista: Oton Ohriatot — Vsi v Ljubljani.