OLOtST AND MOST FOPULAJt S LOVK If IAN NXWSTAPSI IN ITNTTEB STATES OF AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero In narod — za pravico in resnico —. od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN 2APADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. RAjSTARKjSl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ZDRUŽENI B DRŽAVAH AMERIŠKIH ŠTEV. (No.) 172, CHICAGO, ILL., TOREK, 3. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 3, 1925. LETNIK XXXIV Za osvoboditev Mohamedancev. j2ELEZN!$K| MQST v borovnici na notranjskem, j i^RIZEIVI SVETA. NAŠLI SO SE DOKUMENTI, KI POŽIVLJAJO VES MOHA-MEDANSKI SVET NA VOJNO ZA OSVOBODITEV IZPOD TUJEGA JARMA. Damask, Sirija. — V rokah nekega poročevalca so dokumenti, ki pričajo o pan-arab-skemu revolucijonarnemu gibanju, katero je naperjeno pro-.ti Franciji. Angliji in Italiji. V teh dokumentih je razvidno, da se propagandira za ustajo mohamedanskega sveta, da se izžene iz Azije in Afrike evro-pejske oblastnike. Ti dokumenti se tiskajo v Kairo in tajno razdajajo potom revolucij^narnih agentov, Viko da pridejo v vsak kotiček, kjer koli so mohamedanski verniki. Takrat ko so Francozi bombardirali Damask, so se najbolj zamerili Mohamedan-cem; to je napotilo Arabce, da so začeli bolj kot kedaj poprej črteti vsako oblast Evropejcev. V teh dokumentih je tudi razvidno, da je to revolucijo-narno gibanje v zvezi z revolucionarji v Siriji in z Abd-el Krimom, voditeljem upornikov v Maroko. Tako zvani prvi dokument je podpisan od "odbora za o-svoboditev Sirije", v katerem imenujejo francoske generale, Gourauda, VVeyganda in Sar-raila, da so zavratni morilci, in da ni daleč dan, ko se bo osvobodila Severna Afrika in Arabija izpod francoskega, angleškega in italijanskega jar~ ma. Dalje je navedene v dokumentu, da od Tangirja na bližnjem in Šanghaja na dalnjem vzhodu bodo kmalo Mohame-danci napadli svoje zatiralce. V Siriji bodo njih pristaši sledili Rifijancem, Turkom in Xi-tajcem-, ter izgnali ven vse i-nozemce, kateri so jih zasužnjili. Takozvani drugi dokument je bil podpisan od "okrožni odsek za osvoboditev Sev. Afrike." V temu se poziva moha-medanske vojake, naj dezerti-rajo iz francoske armade. "Rajše umreti, kakor še dalje ostati pod jarmom inozemcev" tako se končuje ta dokument. Iz Kairo poročajo, da je bil Hasan El Karreth, vodja upornikov v Damasku od Francozov usmrten, tako tudi sedem njeurovih pristašev. Ujetniki so pripovedovali, da so ujeti uporniki nameravali u-bežati iz ječe, ki je v Damasku v mestni trdnjavi, pomorili so stražo, nakar so Francozi bombardirali in razdejali ječo ter usmTtili 1200 jetnikov. -o- DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Chicago, 111. — William H. Bigelow, star 55 let, prodajalec zemljišč na 1425 East 66th place, se bori s smrtjo v Jackson Park bolnišnici, kamor so ga prepeljali ko ga je Robert F. Murphy ustrelil dvakrat v usta. Bigelow je zvedel, da hoče biti Murphy več kot prije-telj njegovi ženi, za kar ga je pozval na odgovor. Mrs. Bigelow se je Murphyja branila in tudi svojemu soprogu povedala, da je rekla vsiljivcu, naj jo nikar ne zalezuje. To je pa Murphyja tako razkačilo, da ji je grozil s smrtjo. Ko je Bigelow hotel mirno na to opozoriti Murphyja, je slednji potegnil revolver in oddal na Bige-lowa dva strela, zadel ga je v čeljust in ni upanja, da bi okreval. Mrs. Bigelow je stara 45 let in ima dva otroka; 13 letnega sina in 15 letno hčerko. VELIKANSKA PARADA V RIMU. Štirideset tisoč glava množica se je vdeležila slavnosti tretje obletnice fašistovskega pohoda v Rim. Najin pozant-nejai most v Jugoslaviji. Pogled z Brega- Rim. — Največja fašistovska parada kar jih še videl Rim, iz-j vzemši takozvane "parade zmage" pred tremi leti, se je vršila v soboto v Rimu ob prili-liki tretje obletnice fasistovske-ga pohoda v -Rim. Dasi je bila ta parada le omejena na fašiste rimske okolice, se je zbralo nad -10,000 oseb. Parada se je, vila ob uradu Mussolinija cele štiri ure, velikanska množica je stala ob straneh po ulicah, ki so navdušeno vzklikali ko-rakajočim. Na prostornem trgu Colonna, je tisočglava množica, kakor obsedena rjula — "Mussolini! — Mussolini!" tako dolgo, da se je premier pokazal na balkonu, nakar se je vpitje le se povečalo; divje so rjuli in dajali duška srcem, ki tako močno bijejo za diktatorja Italije — tako je zopet dosegel črno srajčnik velik triumf. Ko se je vršila ta inpozant-na parada je krožilo nad me-iom "300 letal, T obr- stof Kolumbove ladje — Santa njeni proti Dalnjemu Vzho- Maria je bilo prepeljano iz du za razpecavanje njih jackson parka v Chicago His-1 proizvodov; ^ ponujajo tudi torical society, Dearborn in svojo pomoč 1 * ciji. Iz Jugoslavije DR. IVAN ŠUŠTERŠIČA ZADNJA POT. — VELIČASTEN JE BIL NJEGOV POGREB, TISOČGLAVA MNOŽICA GA JE SPREMILA. — D JlUGE ZANIMIVE VESTI. Mrtvim čast! lovsko katerih je imel eden Kakor da bi čul te pokojniko- f"5^0' Neznanca sta zahteva-ve lastne besede, in bi.jih z me- a °.d naj n?ima {zroii. noj vred čula in občutila tisoč- k0"Ja' Ker se v°jak nJ'ihovi glava množica, gi je spremlja- f.aht57\.n/. udal sta ga ustre-la na zadnji poti — zadnjega V1?' Follc,ja Je »Mjalca že pri-kranjskega deželnega glavar- 1 ja, skazujoč mu s tem zadnjo čast. Pred Veličanstvom smrti so se združile v ljubezni do Berlin. — Nemška trgovina, ki je počivala se je oživela, ker pa nima upanja, da bi našla odjemalce, vsaj ne zadostne, v rekonstruk- Ontario cesto. Sidro, ki tehta €•00 funtov je bilo prepeljana z veliko častjo, spremljali so ga policisti na motorciklih in kadetje iz višjih šol. — Pariz. — Senator Victor Henri Berenger bo imenovan krogu svojih sosedov, zato se 2a nasiednika Emile Daesch-obrača proti vzhodu. Zapadno nerjaf franc03kega poslanika tržišče za Nemčijo nima pome-'za zdr. države, na, ker je previsoka carina in| __ Carigrad, Turčija. — Tu-zapadne države same dovolj kaj ^ je za*elo gibanje za ev-producirajo in tekmujejo z ropsko m0d0f zlasti fese se m0_ Nemčijo. A Rusija, Kitajska, ra nadomestiti z klobuki. Pri indija in Japonska, to so drža- neki paradi v megtu se je vide-ve, ki napolnjujejo nemške in- lo le malo feaov in je tisti RO morali izginiti. — Boston, Mass. — Dr. \Val- -o- MAHINAGIJE CARISTOV V SOVJETSKI RUSIJI. , V Rusiji so aktivni pristaši bivše carske vlade in si prizadevajo izpodkopati tla sedanjemu režimu. Moskva, Rusija. — Moskovski list "Izvestija" piše, da se je odkrila zarota naperjana proti sendanji vladi v Moskvi. Člani te organizacije so organizirani v Angliji, katerih glavni stan je v Londonu. Kakor pravi poročilo, so že več ogle-duhov te organizacije v Leningradu aretirali. Aktivnost teh zarotnikov na ruskem ozemlju vodi polkovnik Frank, bivši častnik pod carskim režimom, kateri pa je sedaj v Estoniji kot odposlanec v službi Anglije. Ta špijonska organizacija je zelo velika in razširjena, v kateri so večinoma častniki bivše carske armade.. Vse to kaže, da je v to zaroto zapletena tudi Anglija, katera se kaj zanima za estonsko mornariško bazo, od koder bi kontrolirala finski zaliv in Baltiško morje. -o- IZ DETROIT A V EVROPO S PARNIKOM. Detroit, Mich. — Pogodba je podpisana po predsedniku Frank Lane kompanije, ki razpolaga z desetimi parniki, s katerimi bodo pluli od pristanišč ob jezeru naravnost v Evropo. Kompanija je že pred par meseci poslala en preko-atlantski parnik, Anders v Detroit za poizkušno, ki se je dobro obnesla. f ckistrijce z upanjem. Dr. Stresemann, nemški vna-nji minister je pri neki priliki ter McGauley, kandidat za žu-dejal: "Pričel ee jer-boj za pro- Pana ie Javil policiji, da mu bujanje neodvisnosti Kitajske, strežejo po življenju. Ko se je Nemčija je pripravljena v ko- vračal iz svoje garaže je nekdo likor njene slabe moči pri- oddal tri strele na njega, ki pa puščajo Kitajski pomagati v k »reči nis0 zadeli, rekonstrukciji." Dr. Stresemann — Jersey City, N. J. — V je tudi rekel, da število Nem- Union City se je vnela bitka cev, ki se nahajajo na vzhodu med tremi policisti in petimi je skoro večje, kakor je pa bi- banditi. Ena oseba je bila lo pred vojno, Nemci tam se mrtva, in policijski poročnik nahajoči niso, katerim bi sle- Emil Fuhrmann je bil težko dila oborožena sila, temveč oni ranjen. so tam. da pospešijo trgovino. -o- nemško SAMOMOR SLOVENCA. — Clinton, Iowa. — Earl Stearns, kateri je pobegnil iz ječe v Dubuque, Iowa, kamor so ga utaknili ker je usmrtil šerifa, si je sam končal življenje. Raje je šel v smrt, ko da bi zopet padel v roke policije. — South Bend, Ind. — W. E. Greaney, Minn. — Obesil se je na hlevu 25. okt. Martin . Y Gregorič, star 78 let. Živel je ° katerem se je poroca- pri svojemu pastorku na far- lo> da si Je odrezal roko, da bi mi 18 let, preje je pa bil na dobil *500 zavarovalnine, so Ely, Minn. Njegov rojstni kraj zdravniki spoznali za blazne-je bil Ambrus-Dolenjsko, Ju- in morajo močno strazi-goslavija. 11[> ker ima P°sebno veselje do '_«__! krvi. LINDER IN ŽENA IZVRŠILA — Cicer0' I1L ~ ,?ast SAMOMOR. ave- križišču, proge Burlington in Quincy je visokošolec Pariz. — Max Linder, sve- Clifford Boot, star 15 let hoteč tovno znani kine igralec, tako prek0 proge bil zadet od oseb-zvani francoski Charlie Chap- nega vlaka. Dijak je bil na lin in njegova mlada soproga mestu mrtev, sta bila najdena v nedeljo zju- _Manila, P. I. — Banditi so V gimnaziji se udri strop. Na sarajevski gimnaziji se pokojnika, v prijateljstvu, v je med poukom udri strop v hvaležnosti, v spoštovanju in zadnjem nadstropju in padel v občudovanju, vsak po svoje, deloma v šolski razred. Na nepregledne množice; vsi sku- gimnaziji dozidavajo tretje paj pa v zavesti, da se vrača nadstropje. Sreča je hotela, da | v naročje matere zemlje velik ni bilo žrtev. Prestrašene dija-mož. — Dr. Ivanu Šušteršiču ke so takoj odpustili domov in so sledili na zadnjem potu oni, pozvali strokovnjake, da ki jim je kot prijateljem osta- zgradbo pregledajo. la do njega v srcih neokrnjena ] -o- zvestoba do groba, in oni, ki I Poročila so se v vrvežu političnih bojev sta se 7. m. m. v Višnji gori g. oddaljili od njega nič manj ne- dr. Edvard Vračko, sodnik V go se je oddaljil on od njih; a Brežicah, i-n gdč. Cilka Šorli-vsem tem so se pridružili tudi jeva, učiteljica v 2ireh. Poro-oni, ki so kot načelni nasprot- čil ju je ženinov stric, višnje-niki njegovega svetovnega na- gorski župnik g. duh. svetnik ziranja svoj čas bojevali z Konrad Tekster. njim brezobziren političen boj.i -o- In prav in lepo je tako! — Pri-. Kozjanski okraj, jatelji od početka do konca/ Z vinsko trgatvijo se je v idejni nasprotniki od včeraj, našem okraju pričelo dne 7. in politični nasprotniki — so- m. m. Vina bo precej z mnogo bojevniki izza časa najhujših boljšo kvaliteto kot prejšnja strankarskih boj ev, so se str- leta. Zelo ugodno je vplivalo nili v nepregledne vrste, da se solčno vreme zadnjih dni, ker poklonijo spominu in zemskim je velike važnosti, da se vrši ostankom doktorja Ivana Šu- trgatev ob solnčnih dnevih; šteršiča, moža, ki mu bo v slo- ima vino par stopinj sladkorja venski povestnici. posebno v več. Cena vinskemu moštu je zgodovini nekdanje dežele od 88 do 30 kron liter. Kranjske, ohranjen eden iz- -o- med najčastnejših spomenikov, - Samomor. — nronumentum aere peren- Pri Domžalah je skočil pod nius. Sli so pred njim v več- vlak 601etni kovač Janez Je-nost možje, o katerih lahko re- rovšek. Mož, ki je precej rad čemo, da jih ne rodi vsako pil, je izvršil samomor, kot stoletje: Povše, dr. Žitnik, dr. pripovedujejo domači, v polni Krek, dr. Lampe; a sedaj je pijanosti in je že večkrat, če kot poglavitni steber tedanje je bil pijan, obetal, da bo sko-zgradbe zadnjega deželnega čil pod vlak, česar mu pa lju-zbora šel za njimi dr. Ivan Šu- dje niso verjeli. Vlak je truplo šteršič. popolnoma raztrgal. Prepeljali Veličasten je bil njegov po- so ga v mrtvašnico na Goričic! greb.-Ob odprtem grobu se je in tudi tam pokopali, poslovil od pokojnika njegov p zvesti prijatelj in tovariš iz Najden mozaik v Splitu, deželnega zbora g. župnik Pi- p0d ruševinami stare bisku-ber, slaveč njegove res velike pije v Splitu so našli dobro o-za deželo in narod v trojni ve- hranjen mozaik, ki stoji na pr-ri, ki zagotavlja narodu bodoč- votnem mestu Dioklecijanove nost. V imenu bivših kmetskih palače ter je — kakor vse ka-poslancev bivšega deželnega že — tvoril pločnik okoli mav-zbora se je poslovil od pokoj- zoleja. Odkopavanje mozaika nika g. Drobnič z Blok v go- ae še nadaljuje. * voru, ki so ga zaključile solze, _ _ ,i„ ki jih | nwe, zadržati ^^ pQgjy^, traj mrtva. Linder si je z britvijo prerezal žile na roki, a žena se je v njegovem naročju zastrupila. Madame Peters, mati od Mrs. Linder je našla oba — mrtva v tesnem objemu v Baltimore hotelu kjer sta stanovala. To je že tretji poizkus samomora, pri prejšnjih dveh se jima ni posrečilo. Vzrok samomora je, ker sta-riši žene niso privolili v zakon. se tukaj podtaknili ogenj v šol skem poslopju, na kar so postavili v bran konštablerjem in dva od njih ranili. Banditi so nato pobegnili v gore. — Dunaj Avstrija. — Semkaj je prišel Hugo Stinnes Jr., sklenil je kupčijo z Arthur Netter Metal podjetjem za vso lastnino, ki jo ima na Dunaju. — Marinette, Wis. — Možje društva Sv. Imena cerkve sv. marsikateri izmed navzočih, zlasti duhovnikov, ki so v velikem številu spremljali pokojnika na zadnji poti. — Vsemogočni naj mu bo plačnik za vse V JUGOSLAVIJO. italot AVSTRIJO. ITD. N«ia banka ima tvoje katac r» s pošto lo zaaaaUMmJ Waktm •tarem krajo in nale oolOjatre ao * dobro, kar je storil v življenju, atarljena prejemnika aa dom aB • _ __zadnjo poito točno in fcrea vuk ti Ko se je vnela svetovna vojna Jožefa kopljejo temelj za noje tudi Linder hotel storiti svo- /Vo šolsko poslopje, ki bo stalo je za domovino. Takrat ko so Nemci bili na pohodu proti Parizu, je vstopil v armado in bil dodeljen letalnemu oddelku. Bil je hraber in večkrat odlikovan, a tudi večkrat ranjen. Ena poškodba na glavi je bila tako težka, da je bil pozneje, ko je vojna minula nesposoben opravljati svoj posel. Kmalo na to se je seznanil s hčerko $75,000. premožnega trgovca, Joanne Peters, a njeni stariši so nasprotovali, k^r dekle je bila stara šele 16 let, dasi je rekla, da je že 19. Poročila sta se na skrivnem, od onega časa nista imela več v miru—a sedaj sta ga našla. Ko je bil Linder v A-meriki je zaslužil tedno $5000. Železniška nesreča. Nedavno popoldne se je do godila na postaji Koški pri Osjeku železniška nesreča, ki ni zahtevala človeških žrtev, povzročila pa je veliko mate-rijelno škodo. Od tovornega vlaka, naloženega z lesom, sej je odtrgalo 10 vagonov, ki so oddrdrali z veliko brzino proti Osjeku, na nekem ovinku pa so se vsi vagoni prevrnili v jarek. Cel dan je delalo 60 delavcev, da iz vleče j o pre vrnjene vagone iz jarka. Promet na progi je bil oviran. -o- odbitka. Naia cena sa poiOjka v dfaurffe rah to bila vSaraj dedaCa Skupno a 500 — Din. .. 1,000 — Din. _ 2,500 — Din. _ 5,000 — Din. „ 10,000 — Din. $ 9.55 $ 18.75 $ 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 100 — Lir ____________ 200 — Lir _____________ 500 — Lir ________________ $ 21.75 1,000 — Lir ...................... $ 42.25 Pri poiiljatrab nad 10.000 Dm • nad 2,000 Lir poaebetj popoat - Ker ae cena denarja čeatokrat m nja, dostikrat docela nepričakovan ie absolutno nemogoče določiti e»* ▼naprej. Zato ae poiHjatre nakafe po cenah oaega dne. ko mi aprejm mo denar DOLARJE POŠILJAMO MI TUl V JUGOSLAVIJO IN SICER P STI KAKOR TUDI NO. PO i BRZOJA Uboj zaradi konja. Iz Petrovaradina je peljal . , . . r„ vojak Meho Kamarič dva ko- vaNSKO ^Sanko*10**" nja na Kamnički put. Spotoma zakrajSek a csSarbs. sta ga srečala dva človeka, , od 455 42nd ST„ new york cit^ = A.MERIK A.NSKI SLOVENEC Prvi in najst&rejsi slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Reliance, Wyo. Podlo in nizkotno je pred- Izhaja vsak dan razuu nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. CO. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za Chtcag Za celo leto ______________________ Za pol leta ......................... moramo de vati na vsako številko lista znamko. Taka je poSt-^^^ na postava. Prmv tako tudi na vse številke, ki so poslane v Ka- The first and the oldest Slo- nado in Evropo. Po Ameriki izven Chicage pa plačamo poštni- bacivanje eden drugemu razne venian newspaper in America, no samo od funta, kar pride mnogo ceneje in zato smo tudi v bolezni, pa naj si bodo to ljud- stanu onim naročnikom dati znižano naročnino. V bližini tis- je tega ali onega prepričanja, karne to je par blokov okrog cerkve sv. Štefana raznese list naš Se podlejše je pa, če jih dotični posebni raznašalec, kakor hitro je list dotiskan. Temu fantu ni sam zakrivil. Zatorej tukaj plačamo, kar bi stale znamke; to storimo, da postrežemo našim javno izjavljam, da se prav nič naročnikom v domači naselbini. Toliko o tem, da boste vedeli, ne sramujem mojih telesnih zakaj je naročnina za Chicago, Kanado in Evropo $1.00 dražja hib, ali bolezni, kakor ti izjav-na leto kot za naročnike po Ameriki. Tako ravnajo vsi listi in ljaš v Presneti. Dobil sem jih ne samo mi. pri poštenemu delu in tudi ne Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription: , .„$5.00 j For one year _____________________________$5.00 ----------------------------- 2.50; For half a year ............................. 3.00 Kanado in Evropo | Chicago, Canada and Europe: 6.00 For one year ...........................6.00 3.00 For half a year__________________3.00 pa sem vseeno pripravljen delati roka v roki kadar se gre v resnici za izboljfianje krivičnega gospodarskega sistema.' Seveda postavnim potom, nikakor pa ne potom nasilja ali krvo-prelitja. Miha Artar. -o- POZOR:—Stavilka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list.plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Canonsburgh, Pa. Velika je naša naselbina, a malo je dopisov od nas v slo- WM venskem časopisju. Zato dovo- Toraj petkrat na teden se bo odslej srečaval z vami dragi po lastni krivdi, to ti lahko do-'lite mi nekoliko prostora, da naročniki list Amerikanski Slovenec. Ali ni to vesela novica za kažem, potom onih, ki so bili sporočim nekoliko novic iz naše te dragi katoliški rojak ? ! Želel si si katoliškega dnevnika in priča moje nesreče. naselbine, evo tu je sedaj pred teboj; večji, boljši od dneva do dneva pri-ihaja k tebi. Slovensko ljudstvo, ki si razstreseno po širni zemlji te tvoje nove domovine, okleni se tega tvojega zvestega prijatelja, pod- dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bili doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second elas»s matter August 10th, 1925 at the Post Office 111., under act of March 3, 1879. at Dnevno petkrat na teden. -o- Znamenje Časa. Gospod Miš: Ali veš ženica, koliko* sta trpela in skromno živela Potrebinova, da sta si prihranila vsoto ^a svoj lastni dom? Gospa Miš: Da, toraj sta sedaj kupila hišo? Gospod Miš: Ne, kupila sta avto. piraj ga in širi. Amerikanski Slovenec kot tvoj zvesti prijatelj, Pa ne zamerim ti, ker jaz od 10. oktobra smo priredile takih, ki se prištevajo h potom- članice društva Kraljica Majceni opic tako ni6 boljšega ne nika štev. 194 KSKJ. veselico, pričakujem in zatorej o tem Slabo vreme je vladalo skoro Jcončam s pregovorom : danes do večera. Padal je sneg in dež. NAZNANILO IN PRIPOROČILO! Vsem cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima li- Brati e isl sestre list Amerikanski Slovenec bo Vas obiska-val odslej dnevno po petkrat na teden. Izhajal bo razun nedelj, praznikov in pondeljkov vsak dr.n v tednu. To je skoro1 toliko kot dnevnik. Brezdvomno, je s tem storjen zopet velik korak naprej med ki že skoro dolgih 35 let čuva in vzgaja svoj ljubljeni narod v meni — jutri tebi. . . ,Proti večeru pa se je obrnilo in tej novi domovini ti pa na novo obljublja, da bo odslej kot dnev- j Kakor navadno pri tako sa- tako se nabralo lepo število ro-nik se z večjo vnemo in iskrenostjo čuval tvoje interese in pra- mozvanih socijalistih si tudi ti jakov in rojakinj na naši pri-, vice. Pazil bo in stal vestno na braniku svojega slovenskega mislil, dati par zafrkljivih be- reditvi v dvorani dr. sv. Jero-i . naroda, da tega njegovega dobrega in poštenega naroda ne bo- sedi naračun katoličanov, njih mija, štev. 153, KSKJ. Zabava- l?toraal.I7, do zavajali razni lažipreroki in narodni pustolovci na napačna vere, Boga in svetnikov, pa bo pota. Še bolj kot kedaj bo pa sedaj stal, kakor orjak na straži pokrita in pozabljena tvoja proti onim, ki so se zakleli, da bodo slovenskemu narodu iztr- blamaža, katera je bila tiska-gali iz src najdražjo svetinjo slovenskega naroda sv. vero. I na. Pa motiš se, pametni in res-Poštenje, pravica, resnica in sv. vera našega slovenskega ni ljudje, če prav miroljubni ljudstva so tisti interesi, katere je ščitil Amerikanski Slovenec bodo zapomnili tvoj trick, če tekom dolgih 35 let do danes. To hoče vršiti odslej še v večji tudi danes molčijo. Blekniti ko-meri in ti slovensko ljudstvo si pa poklicano, da ga pri tem te- mu, da ne razume kaj piše je nami ameriškimi katoliškimi Slovenci, naredili tako lahko, kakor si kdo misli. Tudi ta korak nismo.; Kdor pozna delovanje žavnem delu podpiraš s tem, da ga pridno širiš med seboj, zla- ^hka stvar. Dokazati da je res sti med one, ki so na napačnih potih. li smo se prav dobro. Hvala j vsem možem in ženam, kot tudi fantom in dekletam, ki so se naše zabave udeležili in pomagali. Najbolj moram pa zahvaliti Bože Potočarja, ki je nam pripravil okusne klobase za prigrizek. Hvala tudi dr. sv. Jeromija, ker so nam dali dvo- se naročnike uljudno prosimo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste pro-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski na polju slovenskega žurnalizma, osobito na polju katoliškega! . Bratje in sestre s zaupanjem v Božjo in Vašo pomoč se po- časopisja. ta ve, da kdor hoče tu narediti kak korak naprej mora temeljito čistiti svojo pot, ki je preraščena z vsem mogočim srabotjem in trnjem. Katoliški dnevnik je to^ej tukaj, po katerem naš narod toliko hrepeni. Kako dolgo že prosijo naši rojaki katoliškega dnevnika. Koiiko kampanj smo že imeli za njega, a vse so do-eegle le mali del, kar se je nameravalo. Zato tudi doslej nismo' mogli z dnevnikom na dan. Kadi ali neradi smo morali verjeti našim številkam, ki so govorile in svarile, nikar možje prenaglo čez most. dokler ni dovolj močan, sicer se bo podrl in z njim se boste podrli Vi in vse Vaše težavno in požrtvovalno delovanje. Ravrtali smo se tako in bodočnost je nam še vsikdar potrdila, da smo ravnali pametno in modro. Če bi bili delali nepremiš- j ijene skoke, bi nas najbrže že ne bilo več, ker smo pa ravnali tako, kakor zahteva pametno gospodarstvo, smo še tukaj, ra-' stemo in gremo krepko naprej. Zadnja kampanja se ni obnesla, kakor bi se imela. Pričaj daja Amerikanski Slovenec na novo pot kot katoliški dnevnik! Njegovo geslo je kot vedno: za vero in narod — za pravico in resnico — krepko naprej od boja do zmage! i tako, kar se tjavendan bleknejrano brezplačno. Slovenec, s tem boste pomagali je pa zopet druga stvar. j Kakor drugod tudi pri nas P0?jetju' da bo lahko izdajalo Povem ti tudi, da jaz se prav vrlo dobro napreduje tiskarska vecjl m boljsl hst' nič ne bojim socijalizma, zlasti takega ne, kakoršnega ti oznanjaš. Še nekaj takih kozlov ustrelite v Rock Springsu kot stenjih že, pa bo hirajoči socializem izginil popolnoma iz v našem Chicago, ill. ve. bodoče farane za slovenske Peto mi teče leto mojega bi- fare v Ameriki. In kaj bi pa vanja v tej novi domovini. Se- tudi pomenilo vse delo in trud kovali smo prav gotovo, da bo predpisana kvota dosežena, pa veda sem se precej, ko sem pri- naših družin, če bi odrekli svo- re*no pogovorenje sem pa zmi-ni. Mnogi so storili veliko več, kot se je od njih pričakovalo, šla pridružila župniji sv. Ste- jim ljubim otrokom katoliško raj ni}razpolago, pa naj se tiče obrt. Vsak se pripravi za dolge j in mrzle zimske večere, že ve-J ste s kom. Društvo Kraljica Majnika, štev. 191 je še mlado, pa je nas že 23 članic notri, kar je za na-Rock Springsa. Kako ničeva jejšo naselbino že precej. Žene in vsa protiverska propaganda| dekleta, ki še niste potom Vašega glasila, vidi danes vsak, kdor gre po Ridger avenue. Ej ti, B. S. vidiš, da je nucalo okopati korenine! Naj za enkrat zadostuje in tudi povem, da na tako nizkotno izzivanje ne bom več odgo-varjal, če pa kdo hoče kako drugi pa so zopet držali križem roke kot navadno. Kampanja je dosegla komaj polovico, kar smo pričakovali. Seveda so temu krive slabe delavske razmere, ki vladajo po večih naših slovenskih naselbinah. Ako bi bili dosegli predpisano kvoto je bil naš namen v kratkem dodati še šesto številko v tednu. Toda, kakor razvidno iz rezultatov kampanje bo treba še agitacije, da se to doseže. To bomo pa vodili naprej, dokler tega ne dosežemo. Bratje in sestre tudi na Vas apeliramo, da v bodočnosti ne zgubite nobene prilike, kadarkoli nanese prilika agitiraj-te za svoj katoliški list in pridobivajte mu nov se celoten načrt č imp reje vresniči. Dolžnost nas veže, da iskreno zahvalimo trudili v tej kampanji za katoliški list Amerikanski fana. Od svojega prihoda semkaj v to naselbino opažam velik preokret in številih uspehov v vsakem oziru, ki so se dosegli v tej tako razvijajoči slovenski naselbini v Chicago. Posebno pri vzgoji naše mladfne, mu č. g. župniku zakar gre največ zahvala na- val na vse moči šim čč. šolskim sestram. Kako vedel do tega viška, cast je vzgojo. Koliko več slabih otrok bi bilo brez te dobre verske vzgoje. Zatorej veselimo se in rad ujm o. Obenem smo hvaležni in čc stitaiuo našemu socializma aH druge stvari. Iman^itudi nekaj svojih skušenj, ^er sem bil že tudi sam član social-demokratične stranke v Dona wit z pri Leobnu že društvu pristopite k nam, tako se bomo bolj spoznavale eno drugo, pa tudi kar je glavno zavarovane bomo za slučaj bolezni ali.kake druge nezgode. Kaj bi samo doma za pečjo čepele, v društvo in na sestanke sedaj ko je čas v zimskih dneh. Pozdravljam vse čitatelje in naročnike tega lista, kateremu želim obilo novih naročnikov. Mary Koklič, predsednica. -o- J o lie t, I1Y. Letos se sliši malo iz Jolieta neutrudljive- pred 17 Ieti« ko aem kil «e ne" iz na»c slovenske naselbine, pa ki se je žrtvo- izkušen 16-18 letni mladenič.i vseglih ni treba misliti, da vse da je nas pri- Takrat sem M približno tak spi spanje večnega — nikakor - - - socialist, kakor si danes ti in ne. Mladina je letos bolj živah- h naročnikov, da ljubko je gledati, kadar se na- vso župnijo, saj le skupno .de- vec kole^ov- A P° raznih na, kakor kako drugo leto po- |ši malčki zbirajo okrog čč. se-, lovanje župljanov s župnikom 1„zkuš"-'ah med dru^imi narod^prej. Poroke so vsak teden po vse one, ki so se '»ter. Tako se gibljejo, kakor in župljanov zamore doseči kaj že * Evropi potem tu v Ame- ena ali dve. Hiše ali bungelavi Slovenec. Piščanci okrog koklje, posebno,jtakeira. Zato žuDliani obliubi- "ki sem izgubil vero v lažiso- rastejo, kakor gobe po spo- cializem in moram i pripomniti, jih lepo nadzorujejo, da se v šeno boriti se proti sovražni- da HO mi do te*>'a P" P«- |cerkvi lepo obnašajo. Milo je ku. ki nas napada in nas hoče Slovenski samozvani ru- razdružiti. Tem boj neizpi;o- mladnem dežju. In tisti gospa Štorklja tudi vedno trka sedaj na te in sedaj na one vrata in Uprava Amer. Slovenca. LOUIS STRITAR «e pri poroda rojakom ki čila prvmogk. katerega pripeljani na dom. Prevažam poht Itv* ob fcasn selitev m vm Iuii •pada ▼ to stroko. Pokličite me po telefone I 2018 W: 21sf Flaoa CHICAGO, ILL. Phone; Roeevelt 3221 Phone: Csnal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. ISth Street, CHICAGO, ILL. Vence ra pogTcfei. šopke za neveste in vsa v to ,-troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 951 h St. CLEVELAND, OHIO.* PREMOG. Pripeljem drva, led po Razvažam na dom premog, dnevnih cenah, pohištvo ob času Hvala Vam junaki in junakinje in Bog Vam plačaj! Veliko kadar napolnijo cerkev, kako mo in sklenimo še bolj naudu-dobro delo ste storili za Boga in narod in to ne bo ostalo brez plačila! - Iz srca smo hvaležni vsem, ki so nam podali svoje nasvete' slišati tudi njih milodonečo pe-j razdružiti. Tem boj neizpijo- dfčkarji s svojimi nepošte- svoje odpustke deli na desno in glede lista, po v.seh teh nasvetih bomo skušali napraviti novo 8em» kadar vsi zapojejo in ka-)Sen! Sledimo pogumno klicu nimi. dej*nji. zakar se jim v( levo. Nekaterim pusti čvrstega selitve. ^ še konkretnejšo pot, ki bo brezdvomno vodila naprej še do več- dar molijo skupno lepe molitvi- našega duhovnega očeta in nje- resnici hvaležen. sinčka, drugim zalo hčerko.1 Pokličite me na telefon: Ca- jega napredka med nami ameriškimi Slovenci. Iskrena hvala cc med 8V- mašo in to v lepem mu zakličimo: le krepko na-tudi v tem oziru ! maternem jeziku. Človek mo- prej g. župnik, mi razumemo Program lista ostane do konca leta isti kot je bil. Le peta !ra biti do soIz ffonjen, ko vse to Vaše delo in smo z Vami! številka v tednu, ki bo izhajala v soboto bo dobila na tretji stra- g^da. Vse to dela lepa kato-j Pozdravljena naša nova šo-ni posebno rubriko: "Ženski svet." Pod to rubriko bomo pri- iiška z^oja. Zato vsa čast onim la! Pozdravljeni naši otročiči, naša!i podučne vzgojne članke in drugo čtivo za naše slovensko slovenskim starišem, ki se za- kateri so tako srečni, da so zavedajo tega in pošiljajo svoje dobili to, kAr jim je najbolj otroke v katoliško šolo. I potrebno, da se tako lažje po- vzdignejo do katoliške vzgoje. Posebno pa pozdravljene naše čc. šolske sestre, katere so se že in katere se še bodo žrtvovale za našo mladino, kakor tajne muČenice, veliko truda in ženstvo v Ameriki. Vse, naše žene in dekleta, ki so količkaj zmožne peresa vabimo na sodelovanje v tej rubriki. Pod to rubriko bomo objavljali samo kar se tiče našega ženstva. Poročila o novicah v naselbinah, bodo priobčevane pod rubriko: "Iz slovenskih naselbin." Toliko o tem. Naročnina listu se zviša za en dolar. Doslej je izhajal šti- Ne morem si kaj, da izpovem svoje veselje, nad tem, da smo Slovenci v Chicagi dogotovili svojo šolo. Kako lepa stavba je rikrat na teden je stal za Ameriko $1.00 za Chicago, Kanado in to sedaj in vsi smo ponosni na-Lvropo $ 1. < o. Sedaj je ena številka več na teden bo .izhajal „j0f ki smo za njo kaj žrtvova- • Delavske razmere pri nas so Ta se je oglasila dne 9. oktobra nal 2686. zadnje čase malo boljše. Kako pri mladi družini Valentin in' Priporočam se rojakom v na-dolgo bo tako se ne ve, in je Uršuli Ambrose, štev. 1207 klonjenost. tudi skoro gotovo, da delamo Center Street in jim je pustila zato, ker so naši bratje v Penn- zdravo hčerko, katere so moč-sylvanijo na stavki in mi danes no veseli. Krstili so jo za Tere-takorekoč lomimo stavko so- zijo Uršula. Vidite, • če bi hotel vse opisati od A. do Z. bi porabil ves prostor v Amer. Slovencu, potem bi ne ostalo drugim nič. Vreme je bilo zadnje dni bratov po organizaciji U. M. W. of America. Prijatelj če si res socijalist, tukaj bi ti imel dosti dela in priložnosti pokazati svoje socialno mišljenje,! ne pa zabavljati čez katoliča- mrzlo. Letos je začelo zgodaj, ne. Torej na plan pokaži če ti, Pozdrav vsem naročnikom JOE PAPESH SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NertffeceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE1 ietKrat na teden m bo stal za Ameriko $5.00 za Chicago, Ka- U Saj se zavedamo kar i* *.in žrtev Postale. Živeli vsi, ki ste Je r®8 kaj Pri.srt^ dobrobit de- Amer. Slovenca po širni Ame- mdo in Evropo $6.00. — Večkrat kdo vpraša, zakaj je za Chi- nija brez katoliške'šole bila bi za "aPredek prave slovenske !" verjemi mi, da če boš riki. Delajte povsod za kato- :ago, Kanado in Evropo višja naročnina kot za druge naročnike takorekoč mlin brez vode Da katoliške Chicage ! .Kaj. kor»stnega napravil, ti.bom liskc liste. Bog Vam bo popla- )o Ameriki. To je zato, ker v domačem mestu, kjer list izhaja šola je tista ki nam vz^aia il m j, c - , i jaZ hvalezen- ce Prav sem stotero za Vaš trud. Z Bo- p J J "< K1 nam xzSa-»a n°- Magdalena Brisar, faranka. drugega prepričanja od tebe, gom! Marko Bluth zast Kaznovani uboj. Nemški spisala E. Handel-Mazzeti. "Gospa Lene," je rekel bolnik, "prosim, sedite!" Odmajala je z glavo. "Ne? Toda vsaj malo bliže stopite — lepo prosim." Stopila je naprej, še vedno držeč za roko otroka, ki je z velikimi očmi gledal o-koli sebe nenavadno okolico. Stala je tik pred bolnikom, samo fiiala mizica je bila vmes. Trenutek je Roita zamišljen gledal predse. Mislil je na govor, ki ga je sestavil, besedo za, besedo — njegovi bolni možgani ga niso obdržali. Vedel je, da mora priznati vsa svoja slaba dejanja, in konč-še umor. _______ Po mučnem molku, ki je trajal minuto, je končno začel govoriti. Najprej so prihajale besede posamič, brez zveze, nato pa naravnete in bolj tekoče. "Gospa Lene, gotovo veste, da sem bil nekdaj zelo čislan človek. . Potom špekulacije s^srečo postane človek čislan. Morala je stranska stvar. — Povsod so me radi videli. Pred kakimi dvajsetimi leti sem dobil tudi odlikovanje za svoje zasluge — in v£ste-li, kakšne so moje žasluge?" j Zmajala je z glavo. Sprva ga je poslušala z onim neugodjem, ki ga kdo občuti, ko vi4i blaznega človeka v govorniškem navdušenju; ko pa je pričel govohti o odlikovanju, o svojih zaslugah, je vstala v njej jeza. "Moje zasluge so ogromne!" je pojasnil blaznik. "Prosim — to je ironično! Izven hiše sem bil plemenit človek, doma pa podlež. — Svojo ženo — mater tega mladega človeka — sem zanemarjal, dokler od žalosti ni umrla. Sploh pa — bila je ljubosum- na. Tudi temu mlademu človeku sem otež-kočil življenje, posebno kar se tiče srčnih . zadev — j "Oče, ne govorimo o tem,'* ga je prekinil Moric. Bolelo ga je, da se ponižuje njegov oče pred to tujko, ki stoji tu brez sence sočutja. x i "Pusti me, Moric, moram govoriti. — Veste, da sem zatiral delavce v svojih tovarnah. Mnogo jih je umrlo — po moji krivdi. Toda vsega tega ni v statistiki. Sedaj pa pride glavna stvar! Pred šestimi leti —." Vdova Lene se je zganila, najprej,je o-bledela, potem pa je postala temnordeča in je stiskaU roke na svoje srce. Sedaj bo prišlo! 4*— sem zidarja Lenca — da, Jožefa Lenca — mislim, da je bil zelo mlad človek — prikupljiv, plavolas —- ne ?" "Oh!" je zastokala žena. "Moj Jože!" —" prisilil sem ga," je nadaljeval bolnik, "da je šel na balkon. — Smrtno se je po- nesrečil — po moji krivdi." "Da!" je zakričala žena, pokazala z roko nanj in njene oči so žarele. — "Res je to si storil — ti, morilec l" Sklonjen vsled teže svojega zločina se je naslonil s komolci rta mizo in položil glavo na roke. Moric ga je ljubkoval. "Sodišče me je takrat oprostilo," je začel čez nekaj časa zopet govoriti. "Moj odvetnik me je dobro izrezal. Toda Boga ne moremo varati. Bog me je kaznoval — kakor vidite —." Zadnje besede je izprego-voril z zamolklim glasom. "Vidim," je mrzlo odgovorila vdova. • "Žena me je zapustila," je rekel, "bi vsi so me zapustili razen mojega sina. Dali so me v norišnico. In tu v glavi — tu imam uro —^ ta mi tisočkrat na dan pove: Lotar, morilec, Lotar, morilec !" 2eua ni iz pregovoril* besedice. Mraz jo je tresel vsled njegovega govora, tako brezizraznega, ki pa je kazal nepopisno, neizmerno bol — kazen pravičnega Boga. SVOJ POKLIC VRŠI ŽE 3G-LETNO IZKUŠNJO! Ce bi ji ne umoril moža — bi si ji zasmilil. Njegov sin se ji je smilil. Revež je stal, obrnjen v stran in si je z roko brisal solze z obličja. Žena je zasopla. Morala je nekaj izpre-govoriti. Oba sta čakala 11a to, grešnik in njegov sin. "Ce vam Bog odpusti," je začela z ubitim glasom, "naj vam odpusti. To4a_" Zopet jo je prevzelo. Slišala je zadnji vzdih svojega Jožefa in gledala njegovo gorko, čisto, rdečo kii--• toda — jaz ne." "Ne:' je rekel blaznik trudno. "Vedel sem. — Sedaj pa h glavni stvari! Moric, vzenu papir in pero. Moj sin Moric" — naredil je važno kretnjo proti vdovi _ "je jurat Tako, dobro. Moric, zgoraj napiši «1: pJHVa °.umo^ ki ie izvršil Lotar pl. Roita v juliju I894 v Rotbrunu. — Ah ne boš pisal ?" f • _ _ __ ..... T r B , | , ' "AMERIKANSKI SLOVENEC*_ g Tvoj nedeljski tovariš. a Rov. J. C Smoley. Smrt — spanje. Ta nauk nas tolaži, pa tudi straši. » * • TEDENSKI KOLEDAR. 23. po bink. — Jezu« obudi Jajrovo bocr. M. 9. 8 Nedelja — Bogomir, škof. Smrt —' spanje. Ta nauk nas 9 Pondeljek — Teodor, muč. tolaži. 10 Torek — Andrej Avelin, Kako mnogokrat smo že sta-sP°z. li ob rakvi naših dragih, stali 11 Sreda Martin, škof. ob rakvi našega očeta ali ma- 12 Četrtek — Martin I. pap. tere, stali so stariši ob rakvi mut - svojih otrok, mož ob rakvi že- 13 Petek —Stanislav, Didak, ne. So to britki trenutki! Da bi SP°Z- se utolažili, zdihujemo in joka- 14 Sobota — Jozafat, in muč. - škof mo. Toda, prijatelji, ni nam treba preveč jokati, preveč se žalostiti. Ta, ki leži v rakvi, ni TRIINDVAJSETA NEDELJA na vake za nas izgubljen, on PO B1NKOŠTIH. samo spi; to se pravi: duša nje- Deklica ni umrla, ampak gova živi, dasl truplo mirno po-spu čiva; ta naš dragi bo zopet Mat. 9, 24. vstal k novemu življenju, zopet "Deklica ni umrla, ampak se bomo videli, z veseljem bo spi," je rekel Gospod k ljudem, objel zopet otrok svojega oče-ki so se zbrali na Jarovem do- ta in mater, stariši svoje ljube mu- otroke. Zato piše sv. Pavel v ga poslovili, radostno rekel: "Prijatelji moji, ali mi prinašate vest, da kmalu odidem? Bog naj vam plača to vestlo novico. Ve»elite se tmenoj, bodite priče moje sreče! Bliža se že trenutek, ki me bo osvobodil na veke! O srečna ura smrti! O smrt, kako si krasna in lju-beznjiva! Kako nespametno ravnajo ljudje, ki si smrt predstavljajo kot velik, grozen strah! Le brezbožnežem je smrt grozna. .. Ljubite Jezusa, prijatelji, čujte in molite, pa bote videli, kako sladko se u-mira!" Kako krasne so te besede sv. Hijeronima. Zato, prijatelji, se ne ustrašite angela smrti, ko bo prišel k vam; prišel bo, da pelje vaše telo k počitku, dušo pa oddal Bogu. Ne žalujte preveč, ko bote stali ob grobu svojih dragih ; ta, ki počiva v grobu, mirno spi; nima nikakih boli, nika-kega trpljenja — vsaj pravimo, da po smrti nikogar več glava ne boli —, ta ki tu po- lo do sodnjsga dne. To željo so mu tudi spolnili. Umrl je, spravljen z Bogom, truplo je počivalo na cvetlicah. Prijatelji, vpraiam vas, ni li ta odvetnik dobro, mirno spal na teh cvetlie*h, na delih krščanskega usmiljenja? Kako teiko bo pa spal ta, ki v življenju ni storil ničesar dobrega? Počivalo bo njegovo truplo v grobu, pa spanje bo težko; duša bo na večnosti že obsojena, in grozno bo njegovo vstajenje. V pondeljek, prijatelji, smo obhajali spomin Vernih, duš. Obiskali smo grobe naših ranj-kih, molili za njihove duše. Ko bi naši ranjki mogli iz groba vstati in nam povedali, kako tam počivajo, in kaj moramo mi storiti, če hočemo mirno spati, ko bomo umrli, kaj bi pač rekli ? Klicali bi nam: Srečni smo, ker smo si dobro postla- Nevem kaj bi kupil moj, za- Med nedeljskimi lovci. ročenki za god. Gospica, kaj bi1 Prvi lovec: Ti, se tebi ne zdi vi hotela če bi bil jaz vaš l0v nekaj krvoločnega? Drugi lovec: Ne vem zakaj, fant?" Druzega fanta. Jimmy, star 4. leta, sosedovi petletni Heleni: "Pridi k nam, igrali se bomo vlak in ti boš naša piščalka." jaz vedno zatisnem oči kadar sprožim. STANOVANJE SE ODDA s 4. lepimi sobami — elektrika in vse vdobnosti. Izve se pri lastniku Jokn Melnik-u, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Gospodinje zaslužijo denar in »i prihranijo denar, ako pletejo doma. Da zadosti vsem potrebam gospodinja oziroma mati, mora gledati nato, da zasluži kaj postrani in sicer doma, ker n« more od doma radi otrok. The Auto Knitter Hosiery Co., Inc., vam ponuja tako priliko, da lahko precej zaslužite o prostem času na stroj "Auto Knitter," na katerega vsakdc lahko napravi nogovice in druge enake stvari. 2e od nekdaj je bilo pletenje delo katerega se je vsaka gospodinja al* J sploh ženska rada lotila o p.rostem času—z iglami, kar je šlo zepo po časi a sedaj smo v času ko je za vsako dele li! Svetovali bi nam: Oče, ma- ^'V'™, i ? r . ... ... . .skoro stroj, tako tudi za pletenje. Stroj ti, sin, hči, spominjaj se smrti, jza pletenje, katerega vam tukaj po-spominjaj se na svoj grob, da n°ja ta tvrdka je tako popoln, da na' čiva, nima nikakih skrbi, ne ve si boš dobro postlal! Kakor si 1^°.v*c na?ravite kar .. . ... _ i - ničesar več o zemskih bojih; bomo postlali, tako bomo Ježa- :dr!£o. ciio T^uri^do^inY^e ž"1 Ali se vam, prijatelji, ne zde listu k Tesaloničanom: "Noče- spi tiho, mirno, spi sladko, do- H! Skrbimo za čist vest, skrbi- jpietiini stroj udomačen, skoro tako te besede nekako čucneT Ali !mo, bratje, da ne bi vedeli o kler ne bo vstal k novemu živ- mo za dobra dela, pa bomoikakor *iva,ni stro'- i:..:,, , v. ,. . J . . .. I Na temu stroju sc lahko napravi de- mirno počivali in enkrat vstali le, ki bi drugače vzelo eden do dva božji Učenik ni vedel, da je teh, ki so v Gospodu zaspali, Ijenju. deklica, ki je ležala tu na odru, da se ne bote radi njih žalo-j Pripomniti pa moram eno k radostnemu življenju v več-mrtva, da so se ljudje priprav- stili, kakor se drugi, ki nimajo stvar. Vsako spanje ni mirno; nosti. Amen. ljalr že za pogreb? .upanja. Kajti če verujemo, da in tiho. 2e pregovor pravi: Ka- ■ Gotovo je to vedel; vsaj je je Jezus umrl in od mrtvih j kor si kdo postelje, tako leži. bil Sin božji in je vedel vse!, vstal: tako bo Bog tudi te, ki. Ta nauk, da je smrt spanje, nas* ki hi "imeli Vsaj mu je oče umrle deklice,1 so v Jezusu zaspali, pripeljal z opominja in svari, da bi si do-| 2lTJLLahl ko je prišel k Kristusu, rekel:'njim "Gospod, moja hči je ravnokar umrla!" In vendar je Gospod rekel: "Deklica ni umrla, ampak spi." tudi ob naši lastni smrti. * Vidite, Gospod naziva smrt Smrt ni tako grozna, kakor spanje! se nam zdL Kdor misli, da je In tega ni storil danes prvi-, smrt samo spanje, se smrti ne krat. Ko je umrl Lazar, rekel bo preveč bal. Vležemo se k je ravnotako k svojim učen-1 spanju, da bi se po trudapol-cem: "Naš prijatelj Lazar spi.",nem dnevnem delu odpočili; Spanje imenuje torej Go- bogaboječ kristjan se vleže k spod smrt. In je res tako: Smrt smrti, da bi si odpočil po tem je samo spanje. Pri spanju telo|zemskem boju. Vsaj je svet počiva, duša pa bdi — pri smr- poln bojev, poln trpljenja — je Nauk pa, da je smrt samo spanje, nas ne tolaži samo ob smrti naših milih, tolažil nas bo do najboljše blazine za smrtno' POTREBUJEMO 50 MOŽ. veselje učiti se zidarske Lahko zaslužite od 112.00 do , „ . , . , $16.00 n* dan. Učimo zvečer in po bro postlali, to je, da bi se hu- dnevi _ Cenc zmerne. Mi vam po- dega varovali in delali dobro. magamo preskrbeti delo. Cista vest in dobra dela bo-1 1322 Clybourn Avenue. Chicago, IlL dni le eno uro. Nogovice lahko prodaste svojim pri-; iateljem, tako vse drugo kar koli naredite na ta stroj. Kompanija je sprejela in plačala že dva in pol milijona parov nogavic, ki so bile narejene na Auto Knitterju. To podjetje je bilo ustanovljeno leta 1915. Kdor hoče o temu kakšna pojasnila. naj piše na Auto Knitter Hoiseryj Company, Inc., Buffalo. X. Y. Zakaj trpite na revmatizmu Lahko se ga iz-aebite. n MI VAM POVRNEMO DENAR AKO NE BO POMAGALO. Bodite zopet zdravi. \J SI ki trpijo na revmatizmu, naj T poskusijo naš LIQUOR ANTIRHEUMATIC, katero jc iznašel dr. Thomas. Vas ne bo ničesar stalo, ako ne bo pomagalo. Na tisoče trpečih je že zadobilo zdravje sko?i ta zdravila. Vi tudi se lahko veselite zdravja. To ni navadno zdravilo, temveč posebno imenitna iznajdba dr. Thomasa, za ; vse, ki trpe na revmatizmu. To zdra-j vilo je za Revmatizem, Artretizem, / Sciatica, Lumbago, Neuritis, kostni I revmatizem, bolečine v hrbtu. Ena f steklenica dr. Thomasa Liquor Aanti-1 Rhevmatic, zadostuje za ozdravljenje. \ Z vsako steklenico ^pošljemo tudi ga-\ rancijo za gotovo ozdravljenje ali pa • povrnemo denar. Tukaj je Vaša zadnja'pribka, da postanete zopet zdravi. Ni rev-ma|izma. ki je prestar, da bi se ne dal ozdraviti s tem zdravilom. Naročite takoj steklenico Liquor Anti Rheumatic, rabite zdravilo dva tedna, ako ne bo pomagalo. Vam vrnemo denar. Liquor Anti-Rheumatic Dr. Thomas, je kombinacija dobro znane proti revmatične sestave in ne vsebuje škodljivih zmesi, je prosto narkotičnega praška, tako da ga lahko rabi najbolj delikatna oseba. Je jako prijetno za u-i i vati in pozdravi še več drugih bolezni. Poskusite takoj — prosti boste revmatizma za vedno. Ena steklenica stane $4.00. Pošljite denar po Postal Money Order ali pa v gotovini v regristriranemu pismu. Ne reskirate popolnoma ničesar, kajti ščiti Vas pisana garancija, katera se nahaja prv vsaki steklenici. Pišite takoj na: CHICAGO MEDICAL LABORATORY UM0B-1 —AKTI— IHEMUTIC DR. TOMA5 t-umbafa NrarrtC UfcJc-AcKc Ar3,V!tL M-.X. lin M lttu-r Ansa, CHICAGO. ILL 1723 N. Kedzie Ave. Dep. 205 Chicago, IU. ti telo tudi počiva, duša pa živi ; iz spanja se probudimo k novemu življenju — pa tudi iz smrtnega spanja se bomo prebudili k novemu, večnemu življenju. solzna dolina. Smrt je le spa- spanje. V Parizu je nedavno umrl nek odvetnik. Bil je jako pobožen. Posebno rad je pri tožbah zastopal reveže, katerim se je godila kaka krivica. Zastopal jih je zastonj, kot edino plačilo si je konec tožbe in obravnave izgovoril venček cvetlic, katere si je vedno shranil. Imel je že precej suhih cvetlic v zaboju nabranih in spravljenih. Ko je Kako si lahko zaslužim dehar doma In na ta način pomagam svojemu*možu, kateri ima malo piačo. Vsaka žena ali samovrdriavajoča deklica potrebuje kaj denarja posebej. Večina jih je, ki ga napravijo same — Kar 3 na domu — Kako se Auto pletenje izplačuje na tri načine. Napisala MARY WH ITEM AN. A draga, li bi jo uio- nje, ki nas bo pripeljalo k lep-'smrtno obolel in čutil, da se mu šemu življenju. j bliža zadnja ura, je prosil, da Zato je sv. Hijeronim, ko je težko obolel in so prišli prijatelji k njemu, da bi se od nje- bi mu vse te suhe cvetlice položili v rakev, da bi njegovo truplo na teh cvetlicah počiva- TRGOVCI OBRTNIKI Božič je tukaj? LI veste, da tudi naši rojaki potrošijo na tisoče in tisoče, to je skupno vsako leto za božične praznike ? Kakor vsak drug narod, tako tudi mi Slovenci kupujemo razne božične darove, za svoje domače, prijatelje in znance. — Ali ni res? — Seveda je! KDO pa spravi dobiček, ki ga dajo naši rojaki pri takih kupčijah trgov- . ceni ? — Ga dobite Vi slovenski trgovci in obrtniki ? Ako ga ne — zakaj ga ne ? — Poročete, ha, naši ljudje gredo rajši h judom in drugim, domačih trgovcev ne podpirajo. Ako veste to, potem morate vedeti tudi zakaj gredo drugam?! TOREJ zakaj gredo h tujcem ?! — Zato ker tujec kriči, oglaša v časopisju, pojasnuje potom oglasov kupcem, kaj ima itd. Vidite, zato vlečejo ljudi v svoje trgovine. Slovenski trgovci in obrtniki pa smo navadno tiho, pa je tudi tiho v naših trgovinah. Vidite vzrok. Le pazite pa boste videli, da je res. • ^ LIST AMERIKANSKI SLOVENEC najdete danes že v vsaki slovenski hiši po vseh slo.venskih naselbinah. Ta list prinaša slovenskim družinam, svetovne novice, vesti iz naših naselbin itd. In kako lahko bi ta list prinesel tudi našim slovenskim družinam vesti, namreč kaj prodajajo naši slovenski trgovci in obrtniki v naših na- • selbinah. Povejte v Amerikanskem Slovencu sedaj pred božičnim praznikom, kake stvari pri Vas lahko kupijo, za isto ceno kot drugje pri tujcu. In videli boste, da bedo naši ljudje prišli k Vam in pustili svoj denar pri domačih trgovcih mesto pri tujcih. AMERIKANSKI SLOVENEC je za letošnjo božično sezono poskrbel posebne klišeje — "cuts," ki so jako privlačni v oglasih. Primerno besedilo sestavimo na željo mi, to je za one, ki sami ne pošljejo besedila. Potrebno je le, da nam sporočite, kako blago boste prodajali, kaj je Vaša obrt in če hočete zraven navesti cene, ali brez njih. Klišeie imamo primerne za vse vrste trgovce in obrtnike. SLOVENSKI trgovci in obrtniki napravite lahko veliki promet v vaših trgovinah in podjetjih s pomočjo Amerikanskega Slovenca božični sezoni -za primerno malo ceno, ki jo računamo za oglase. Pišite za pojasnila in omenite, kaj bi radi oglašali na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St Chicago, lil cerkvi. iJila jc strašno slabo napravljena. Sramota! Marija se je jako lepo oblačila, dokler sc ni poročila s :cm nančnim uradnikom Jaz mislim. da bo on —" "ITst! Ona jc tudi v tej kari. lahko naju sliši." Kara jc bila polna, nista ine preje opazili, a jaz sem vse dobro slišala — moja lica so zarudela od sramote, lu res j« bilo. slabo sem bita napravljena — prav sta govorili. Nič ni tako itcprijctncga za žensko, kakor star klobuk in ponošena obleka na nedeljo, lepega spomladanskega dne. Stopila sem iz kare na bliž-nem vogalu in sem šla peš par blokov do doma — in moj mož. Caša grenkosti se je polila, potrebovala sem par minut. da sem ustavila solze, katere so začeli teči po mojem pekočem licu. Niseni hotela, da bi se moj mož še bolj vžalostil radi najinega >labcga finančnega stanja. Moj mož jc eden od onih z "belini o-vratnikom." čigar plača ni zadostovala za vse hišne potrebe. Jaz sem bila pred poroko privatna tajnica in seni zaslužila za sebe kar sem potrebo-\-ala za udobno življenje, a sedaj je ccna vsaki stvari višja; parkrat sem že omenila možu, da hi si zopet preskrbela kakšno delo, a mi je vedno od-b ranil. A grenka izkušnja tega nedeljskega jutra mi jc bila preveč. Sklenila sem domov grede, da ne glede kaj reče moj mož. jaz si bodem poiskala delo za kakšen postranski zaslužek, da si bom lahko kupila pošteno obleko. Ko sem prišla domu sem sc delala kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo, moj mož je sedel udobno, kadil smodko in prebiral nedeljske časopise. Njegov pogled me jc nekako razdražil, posebno še ko je rekel, da "nikoli šc nisem videl dekleta tako lepo in šik napravljene kakor letošnje leto." To mi jc pa bilo odveč, iztrgam mu list in zavpijem: "Ako ti tako dopadejo take obleke, zakaj pa tudi svoji ženi take nc kupiš?" Nato sem stekla v mojo sobo. kos časopisa še držeč v roki, vrgla sem sc ihteč na posteljo in zaklenila vrata. Moj rtiož je trkal na vrata, a jaz ga nisem pustila notri. Ko sc nekoliko zjočem sem začela listati po časopisu. ki sem ga vzela možu. Kar na enkrat sc vsedem tia posteljo in strmim. Neka ženska jc gledala na mene iz lista, držeč v roki bančni ček, na vrhu jc pa bilo napisano; "Kako sem jaz prišla do -denarja — na domu — Auto Knitter plača na tri načine." Vsako besedo tega oglasa sem kar požirala. Ko srui končala, se,m sprevidela, da sem našla kar sem iskala. Sklenila sera takoj pisati po podrobnosti, a tajno, da bi zato vedel nkjž. Kmalo na to sem se pobotala s svojim možem, napravila kosilo in sva lepo skupaj preživela lep popoldan. $c tisli večer sem poslala kupon na The Auto Knitter Iloisery Company. Pa se mi ne bo moja povest preveč zavlekla, pojasnila sem dobila tako prijetna, da sem takoj naročila opremo za Auto Knitter in tudi Auto Knitter stroj. Ko j« bil moj inoi na banki sem vsako minuto porabila in delala na stroju, poleg t$ga sem tudi opravila ves svoj hišni pos^l. Na koncu meseca .sem poslala mojo prvo pošiljko mehkih toplih in dobro spletenih volnenih nogavic, tozadevnemu dcpartuientu od koinpauije. "Pomagalo je v trdih dneh ker sem prosti čas pora bila v prostranski zaslužek. Well, nato sem še kar nadaljevala s pletenjem nogavic, a ni sem jih več veliko poslala kompani-ji. kajti ko sem moji prijateljici Graciji razodela to skrivnost in ji pokazala nogavice, jc takoj vzkliknila: "Jaz pa vem kje bi jih lahko prodala, takoj tukaj a mestu, nikomur ni treba -sedeti kdo jih jc napravil." Fino jc bilo. prodala' sem jih in vedno so prišla nova naročila, tako sem spoznala, da na ta način lahko napravim več denarja, kakor pa če bi jih poslala konipaniji po standart ccni. Tako nekega dne, ko jc bilo treba iti na sprehod. sem se predstavila svojemu možu v lepi novi obleki, po modi kakršno sem videla v razložbi trgovine 1'ark & Taylor, in v malem ličnem swea-terju. katerega sem si napravila sama s pomočjo-Auto Knittcrja. On odpre usta tn začuden gleda v mene. ne da bi »nogel spregovoriti bcsedico. Cez nekaj časa pa vzklikne: "Marija — od kod imaš vse to?" "Sama sem si prislužila." sem mu odgovorila, še ne sigurna, kako bo on to novico sprejel. "In sweater, od kje je?" vpraša on, a jaz sem vedla, da on ve. da tak sweater stane veliko denarja. "Well sweater, jaz sem ga sama napravila." "Ali Marija, jaz niti vedel nisem, da znai ti tako p lest i." Na roke nc bi mogla ljubi moj mož," mu odgovorim, "ali napravila scn» na drugi način. Da »lisi ti zato vedel, jc vzrok, ker sem skrivala pred teboj." On je mislil, da sem jaz te stvari ukradla — nato ga posadim na stol in jc moral poslušati mojo povest. ' "Toni vidiš dragi," tako sem mu rekla," ali nc misliš, da jc od nas povsem smešno pričakovati, da bi ti za vs* potrebe zaslužil dovolj denarja — ravno sedaj? s časoma bodeš žc — ali dokler jc vse tako drago in tvoja plača nc zadostuje, ni li to lepo, da jaz na ta način zaslužim nekoliko postrani za obleko in za druge malenkosti in potrebe, za katere bi drugače ne zmogli?" Nato sem se podala na posledni napad na slarc ideje mojega moža, "da žena nc sme delati." "Ti veš tako dobro kakor Vem ja*z," scin mu rekla, "da ljudje srednjega razreda so oni, ki se morajo najbolj boriti v boju za življenje. Vsakdo to ve. Poglej na toliko poročenih žena, ki so vzele vsakovrstne službe, da so mogle pomagati svojim možem. Nikdo jih zato nc podcenjuje. Ali ni moj načrt, da naredim nekoliko denarja v prostem času na domu, nc da bi pri tem zanemarjala hišna dela, bolje, nego da bi denar jctn^U ua u-panje?" To je pomagalo, moj mož je dejal: "Well, ti si bila protivna Marija, a vidim da si imela prav. Poglejva sedaj kako to delaš." Mata jaz izvlečem lahki portabilni Auto Knitter iz skpinjc in ga pokažem možu. Ker sem že imela dosti izkušnje, sem takoj vpričo svojega moža napravila eno nogavico in siccr tako liitro, da je bil moj mož ves presenečen. » "In ti si rekla, da bo kompanija kupila od tebe noga-ce?" on vpraša. 4,Da" mu odgovorim, "oni vzamejo vse kar lahko narec dim, a najbolje je še to, da jaz lahko kar na domu prodam in ni treba tja pošiljati, poleg tega pa šc lahko za dom vse naredim/' Moj mož je bil v resnici presenečen in ko jc uvidcl, kako dobičkonosno je to delo, je dejal, da nima nič proti temu, ako s tem delom nadaljujem — bil je še ponosen na mojo podjetnost iti kupčijsko zmožnost. Tako sem kar naprej delala, napravila sem nogavice za sebe, moža in otroka poleg tega še več drugih koristnih reči. Rezultat jc bil, da sem imela vse-kar sem hotela. kar preje nisem mogla imeti. Ko je zopet prišla spomlad sem imela veliko naročilo za športne nogavice, tako. da mi je prav malo ostalo, kar bi mogla poslati koinpaniji. od koder sem pa vedno dobivala koristna navodila. Sedaj imam vse kar potrebujem, tako tudi otrok in moj mož, nc da bi sc dotaknila denarja od zaslužka mojega moža. Kadar koli zastišhn kakšno ž?nsko, ki sc pritožuje radi visokih cen življenskih potrebščin in o-blcke, vedno priporočam Auto Knitter, kateremu sc imam jaz za zahvaliti za vse kar imam lepega. Ne glede kje kdo živi. vsaki sc lahko posluži te lepe prilike, takoj naj pošlje ta kupon na The Auto Knitter konipanijo, od koder mu bodo poslali vsa pojasnila, brez vsake obveznosti. Napišite ime in naslov ua kupon ter pošljite na — The Auto Knitter Hosiery Company. Inc., Dept. 5031U — 630 GeneSsee St., Buffalo, N. Y. THE AUTO KNITTER HOSIERY CO., Inc. Dept. 50310, 630 Genesee St., Buffalo, N. Y. Send mc full particulars about Making Money and Saving Money at Home with the Auto Knitter, telling how Auto Knitting Pays Three Ways. 1 cnclosc 2 cents postage to cover cost of mailing, etc. It is understood that this docs not obligate mc in any way. Name -.......j-------------------------.....____ Street aud Number Postoifice —i-------State™ ____ __ J__ ___._ _!_ j______ .. ____________ m r - __________ni ■ _ IbII gladiatorji ommm im lote 70. p* Angleški «pUol G. J. Whyto Melville Prevedel Paulas. Tit bi bil tudi kmalu opazil to predrzno kršitev bojne discipline. Pa marsikateri pogumni mečeborec je Šepetal svojemu tovarišu. da bi se lahko neopaženo pomešala med toliko število gladiatorjev in se brez skrbi udeležila vsakega napada. — Pa to je bil končno le šepet in gladiatorji so predobro poznali svojega poveljnika, pa da bi se bili vmešavali v zadeve, ki jih je hotel obdržati tajne. Toda vse to življenja, tako zelo nastpro-tujoče ženski navadi in ženskemu čuvstvora-nju, je kmalu izgubilo svoj čar za visokorod-Rimljanko in ko se je obleganje vleklo in vleklo dan za dnem v nepregledno brezkonč-nost, ji je pretežko postajalo breme, ki si ga je prostovoljno naložila na svoja ponosna pleča. Sovražila je blesteče se vrste šatorov, sovražila plameneče palestinsko nebo, lesket orožja, topot nog, glas trobent, večno in vedno enako zameno straž, vse enolično in dolgočasno življenje bojnega tabora ji je bilo skrajno zoprno. Sovražila je vroči, zaduš-ljivi šator in nizki prostor v njem, — predvsem pa se je naučila dnevno huje sovražiti moža, ki je z njim delila ozki šator in neugodnosti vojaškega življenja. Molče mu je podala čašo z vinom, molče je stala pred njim v svoji hladni, prezirajoči lepoti, z nobeno besedo, z nobeno kretnjo ni pokazala zanimanja zanj, — tisoč in tisoč milj daleč proč so potovale njene misli, zdelo se je, da se sploh ne zaveda njegove navzočnosti. Spomnil se je, da je bilo nekdaj čisto drugače. Spomnil se je, tistikrat, ko jo je prvič spoznal, — takrat je smehljaj zadovoljstva zakrožil krog njenih usten, žarek veselja iz njenih oči ga je pozdravil. Morebiti samo na zunaj. Pa bilo je. In čutil je, da če se je kedaj brigal za kako žensko, — za njo se je brigal! Grenka, bridka zares je bila ta njena brezbrižnost, njena prezirljivost. Užaljen je bil in njegov divji, neugnani značaj je zahteval maščevanja. Izpil je čašo in jo je vrgel po tleh z jeznim zamahom. Zlata posoda je strkljala pod platno šato-rovo. Valerija se ni gemla, da bi jo pobrala. Divje jo je pogledoval in njene oči so se srečale z njegovimi v tistem prezirnem pogledu, ki se ga je skoraj bal. V duši ga je zazeblo pri teh hladnih očeh. Trd je bil, pokvarjen, do grla pogreznjen v grehe in krvoloč- ' nost, pa v njegovem srcu je še bil rahel, občutljiv prostorček, ki ga je ranila, kadar je hotela. — Ljubil bi jo bil, če bi mu bila dovolila. "Dolgočasi me to vedno obleganje*" je rekel in se zleknil po divanu s ponarejeno malomarnostjo. "Dolgočasi me tole vsakodnevno pehanje in garanje, ta brezkončna posvetovanja, tole žgoče solnce, najbolj pa zadus-. ljivi zrak, ki v njem človek komaj diše. — Da bi nikdar ne bil videl tega nesrečnega šatora in vsega, kar je v njem —!" "Ne more te bolj dolgočastiti ko mene !" mu je odgovorila z istim zaničljivim, hladnim glasom, ki ga je vsikdar razdražil do blaznosti. "Zakaj pa si šla z menoj?" jo je zavrnil in se bridko nasmejal. "Nihče si ni želel tako než ne, občutljive dame v šatoru robatega vojšča-ka — in prav gotovo te nihče ni prosil, da deliš z njim svojo usodo!" Hlastnila je po sapi, kakor bi jo bilo zbodlo v živo, pa hipoma se je popravila ter hladno in zaničljivo odgovorila: "Jako ljubeznive in prijazne besede, vsekakor! Prav take, kakršne bi človek pričakoval od —- gladiatorja!" "Pa so bili časi, ko ti je naša "družina" prav dobro ugajala!" je jezno vzkliknil. Spomini na minule dni pa so mu pomirili in ublažili srce in prijazneje je nadaljeval: "Valerija, zakaj se hočeš prepirati? Tistikrat ni bilo tako, ko sem vlačil meče in ročke v tvoj portik in nisem štedil truda, da bi napravil najboljšega borca iz tebe, ki si bila najlepši borec v Rimu. Tistikrat so bili lepi dnevi tam v Rimu, in še danes in še tukaj bi lahko bili, če bi ti imela le za zrno zdrave pameti v glavi! — Ali ne uvidiš, da boš podlegla če se spoprimeva? Na koga se moreš nasloniti, če ne edino na mene?" Tega bi ne bil smel povedati llipija! — Pametni razlogi so za užaljeno žensko to, kar rdeč robec za purana — in izmed vseh dejstev v njenem sedanjem življenju je Valerijo ena stvar najbolj ujezila in zbodla, ta, da bi naj bila odvisna od gladiatorja. Njene hladne oči so zaplemenele. Pa ni mu dala videti, da jo je spravil v jezo, premagala se je. čeravno ji je hotelo srce počiti v besni jezi. "Hvala ti, da me na to opozoriš!" mu je dejala z bridkim naglosom. "Nič posebnega ni, če potomka Mucija Scevole slučajno pozabi na svojo dolžnost do Hipije, upokojenega mečeborca. Kak patricij bi morda povedal stvar uljudneje, v lepi obliki, toda jaz nimam pravice, da bi očitala borbenemu učitelju njegov plebejski rod in njegovo plebejsko vzgojo." "Pri Herkulu, — to je pa že preveč!" je vzkliknil in planil po koncu. "Kaj —. ti mi boš očitala moj plebejski rod? Ti se boš norčevala iz mene, da nimma nežnega obnašanja in belih rok in vljudnih besed? Ti, — giz-dava gospa, glavna lepotica, ki so jo občudovali vsi moški, ki^ so se v njenem portiku gnetli pozlačeni vozovi, se krog njjene nosilni-ce prerivali vsi mogoči kodrolasi. mlečezobni, 3 škrlatom odeti mladeniči Rima —, ki pa si ;e vkljub temu izbirala svoje ljubimce v am-fiteatru, in med vsemi, kar jih je imela na izbiro, ni mogla najti nobenega drugega, ki bi ie bil po godu, ko od borbe zdelanega starega Hipijo, najrobatejšega, najsirovejšega, — pa vkljub temu najmočnejšega med vsemi _!" Vihar se je nabiral, pa še ga je skušala obvladati. Izkušen mornar bi bil opazil na kratkem, naglem sopenju. na prebledelih licih in razširjenih nosnicah, da je skrajni čas. povezati jadra in pohiteti v varno pristanišče _. S. P. D. ******* Sv. Mohorja ******** USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. igai, Sedež Chicago, Illinois. Predsednik. Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd PI. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place, Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str. Blagajnik, Frank Bitnichr 1902 W. 22nd St. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 220 d St Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M. NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach it Organizator, Frank Kobal. URADNO GLASILO: 'AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje v^ako prvo sredo ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55' leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $700 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost zJ vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika aH pa predsednika. ^[pisano polje j ^m - H. J. M. Trunk. - ............... "Stebri današnje družbe pokajo/ pravi, morda v drugih državah, v Rusiji so se že polomili. Ni še vse zanimivo, a baje bo, zopet čakanje. NAZNANILO! Chicago, 111. Tem potom se uljudno naznanja vsemu članstvu Družbe sv. Mohorja, da se vrši prihodnjo sredo dne 1. novembi*!v zvečer, točno ob pol 8. uri, redna mesečna seja naše družbe. Ker imamo na dnevnpm redu več jako važnih stvari, je pro-šen vsak član(ica), da se te seje prav gotovo udeleži. Obenem apeliram na vse članstvo, da bi se malo bolj zanimalo za pridobivanje novih članov(ie) v našo družbo sv. Mohorja. Rojaki, naša družba plačuje ijako visoko bolniško podporo za borih r>0c na mesec. Ako zbolite, dobite za vsak dan bolezni $1.00 podpore ali $7.00 na teden. Ob slučaju smrti dobe dediči za pogrebne stroške toliko dolarjev, kolikor je udov istočasno pri družbi. Družba je na jako dobrih finančnih nogah in zanesljiva v vseh ozirih. Zato na delo člani(ce) in pridobite vsaj vsak (a) enega novega člana za našo družbo! I Z bratskim pozdravom! Anton Stonich, tajnik. NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil \\ ahčičevo Alpen Ti»-jL. c 1 kturo, katera jc naj-—boljša in uspešna na W'W^A/m na svetu za proti iz. padanju in za rast las. Rriislin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turr.i. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane. opekline, bu!c, turove, kraste, printe. lišaje, solnčate pike in prahutc na glavi, za revroati-zem ali trganje, kurje oči. bradovice. potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pi>ite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1926 ■ smo poslali vsem našim lokalnim zastopnikom po naselbinah. Kdor izmed rojakov jo želi, naj se zglasi pri naših lokalnih zastopnikih in jo bo do-bil. Ponovno povdarjamo, da letošnja Družinska Pratika je lepša kot kdaj preje. Dobili smo jo le omejeno število, zato opozarjamo vse, ki jo žele, da se takoj požurijo in jo dobe. Uprava Amer. Slovenca. dobni samozvani glasniki ameriškega slovenstva predstavljali v nasi svobodni in prosvitleni domovihi kot nekako maso nazadnjaških glupanov." Take so bridkosti, ki jih je Soeialpatriotje skušajo ohra- pouzročila napredni gospodi niti sedanji krasni red. Naj se firma ''ZakrajSek, Oman & Gr-o tem z iskrarjem sami dogo-;dina." vorijo. mislim, da je pri celi * * * stvari vsaj glede Slovenije pre- "Evini kostumi" so škandal cej zavisti. Bržkone ni bilo no-po nasi krščanski morali, naj benega zanimanja, ako so go-jih uprizarja, kdor hoče. Pa spodje naprednjaki "poroma-kako, da se iskrar s svojo ma-|li" v stari kraj, in to,boli. Če terialistlčno moralo na enkrat pa takega romanja še niso u-postavlja na stališče naše mo- prizorili, pa jim je pot odprta, rale? Naj ostane dosleden, in da zabrišejo utis teh "samo-naj pove, kako jih obsoja iz zvanih" voditeljev in predrzne-stališča svoje morale. Daleč v žev. stran pa je^zadel, ko jg-avi, da j Drugih nesreč k sreči ni bilo. po naši morali človek lahko dela, kar se mu poljubi in gre po- G. Molek je nedavno od te-tem k spovedi. Naj poizkusi s ga omenil, da sem prava ničla, tako spovedjo brez volje za ker kljub raznih "vorzueglich" poboljšanje in dobil bo "ta su- nisem pritiščal dalje, kakor do ho.' Ni vse O. K., kar si kdo o borne koloradske fajmoštrije. spovedi domneva. ;Srbelo ga je pa le radi tega u- » * » (bogega fajmoštra. Popraševal Srčne bridkosti. Kaj vse mo- je celo delegata iz Leadvilla*b re razjedati srca gotovih go- tem neznatnem fajmoštru. Iz-spodičev. Kar ne moi-ejo se vedel je bore malo, saj ne more potolažiti, da se je nekaj slo- biti ničesar na takem zakot-venskih romarjev