250. številka. ^^
..Edino.t	- ^	i
▼hf<ia enkrat na dan. razun nedelj iir p rftznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša : Za celo lete ........ 24 kron
ea pol leta.........12 „
za četrt leta........ 6 r
za en mesec ........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-. očbe brez priložene naročnine se uprava oe ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČ.)
Telefon St*. 870.
Trst, v sredo 31. oktobra 1900.
Tečaj XXV
dinest
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu, /jh večkratno naročilo 3 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale DomaČi oglasi itd. ae računajo po pogode.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje tnseratov v ulici Molili piccolo štv. i I. nadstr.
I* lajat al j in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Politično društvo „Edinost'
priredi
v nedeljo, dne 4. novembra 1900
ob 4. uri popoludne
javna shoda
na Prošeku
v prostorih gostilne gospoda Marine Luiša
in na Opčinali
(prostor se prijavi jutri), s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Ž,. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Imenovanja
)
Na Dunaju dne 28. oktobra
V spomin je še imenovanje g. Rubellija okrajnim glavarjem z a Kranjsko. Takrat se je dvigal od nekaterih stranij glasen protest proti temu imenovanju in ravno »Edinost» je v nekem oziru pojasnila vso stvar, ki bi bila skoro proglašena kakor »casus belli« proti vladi. Pokazalo se je, da Rubelli ni sovražnik našemu narodu, temveč baš nasprotno in da le njegovo imenovanje za Kranjsko ni bilo umestno.
Te dni imamo drug slučaj vladnega imenovanja, ki je soroden prvemu, seveda samo v tem, da je istotako vzbudil veliko pozornost. Imenovan je Končnik deželnim šolskim nadzornikom za Kranjsko.
Kaj nam je Končnik, vemo Slovenci dobro. Kakor gimnazijski ravnatelj v Celju se je družil z našimi najhujšimi nasprotniki, dobro vede, da po lestvici narodne mlačnosti najlažje in najvišje spleza navzgor. Ta lestvica je znana in poslu žil se je je tudi pred Končnikom že marsikdo, ki sedi danes na gorkem stolu. Končnik je v Celju videl, da je zanj boljše, če se druži z Nemci, — in kak^r je
Moralno odgovornost za ta izvajanja prepuščamo jrospodn dopisniku.
Op. Ured.
PODLISTEK
„Mazepa".
Povest iz začetka 18. stoletja. — ^Spisal LedenovsJci.)
Solnce se je že začelo skrivati v daljini 1 neizmernih step. Vse stvarstvo si je želelo blagodejnega počitka od dnevnih skrbij iu vrvenja. Le v veliki ukrajinski vasi tam daleč gori na vzhodu ob mogočnem Dnjepru je bilo na ta večer nenavadno živo. Možje so se" zbirali na velikem trgu sredi vasi in pušili iz dolgih pip. Večino in vedno so prihajali novi kozaki na omenjeni kraj.
Le žene iu otroke je bilo videti, kako so kukali izza malih hišnih uliodov. Tu in tam se je uril še mladi jezdec na malem konjiču, žvižgal mu, gladil ga, da bi si pridobil tako za bodoče kakor mož zvestega nedosežnega tovariša.
Kar naenkrat so utihnili možje na trgu. Prihajal je njih hetman, mladi kozak. Junaštvo in pogum mu je bilo videti že na prvi pogled. Par kozakov ga je spremljalo.
Postal je v sredi med njimi in jim odzdravil prijazno.
»Kozaki«, je začel mladi hetman, »nocoj se mora odločiti ali ostanemo še dalje
bilo zanj boljše, tako je storil. Tako ravnanje je neodpustno in kaže čisto poseben značaj. Neverjetno je, da bi se Končnik, ko pride na Kranjsko, hipoma otresel tistega renegatskega duha, ki se ga je tako radovoljno na vzel med celjskimi hajlovci. Neverjetno pa je tudi, da bi se mu dala na Kranjskem prilika in da bi se mu dovolilo, kazati očitno, kaj je bil v Celju. Kljub temu, da od Končnikovega imenovanja kranjskemu Slovenstvu ne preti velika nevarnost, bi bil vendar počela opravičen najodločnejši protest, če bi bil imenovan Končnik enostrano na mesto Šumanovo, to je nadzornikom za vse srednje in ljudske šole na Kranjskem. Ali to se ne zgodi. Nadzornikom za ljudske šole na Kranjskem mora biti imenovan mož, ki pozna kranjske šolske razmere in ki 1 j ubi tisti jezik, v katerem se poučuje na teh šolah. Konečno se je vlada odločila, da vstreže že davno izraženi prošnji kranjskega deželnega odbora, naj se nastavi poseben nadzornik za ljudske šole. Imenovan bo za to mesto, kakor čujemo, znan kranjski šolnik, ki je ob enem slovenski pisatelj. Glavni del protesta proti imenovanju Končnika torej odpade, in ostane le še obžalovanje, da ni bil imenovan nadzornikom kranjskih gimnazij sposobnejši in — značajnejši mož. Tolaži nas o tem okolnost, da Končnik ne ostane dolgo na svojem mestu, ker je že celo prekoračil dobo, v kateri bi imel pravico do umirovljenja.
Ne prihaja nam na kraj pameti, da bi branili ali tudi le opravičevali imenovanje Končnikovo, ali zdi se nam, da to imenovanje vendar ni tako, da bi mogli protest proti njemu razglašati kakor sveto stvar celokupnega naroda. Z vlado imamo prepolno drugih in težjih računov. Posebno v teh časih, ob času volitve, bi se morala obračati pozornost narodova na druge stvari, ki so zdaj za nas mnogo važnejše. S skrbjo in strahom gledamo na veliki boj, ki se pripravlja na Primorskem, posebno v Istri in v Trstu. Na naših mejah, na Primorskem, Koroškem in Štajerskem, so v teh časih naše misli in naše skrbi. Vsaj — morale bi biti!... Ali drugod imajo svoje misli in svoje skrbi. Cek> tam, kjer nam gre še za življenje in smrt — na Goriškem in morda še na Štajerskem, je stopilo v ozadje »vprašanje« »biti ali ne biti« in prišla so na dan vprašanja, s katerimi se bo čas baviti — kadar bomo siti!
Naša javnost se potaplja v malenkostih, a stvari, ki se tičejo vsega naroda, zanimajo
sužnji Petra — carja ruskega, k^kor se^ime-nuje on samega sebe, — ali svoboden narod 1 Menim, da vsakemu je ljubše biti sam svoj gospodar, nego pa služiti drugemu gospodu«. Po kratkem prenehljaju je nadaljeval: »V dveh mesecih pride mimo naše Ukrajine švedski kralj, ki je na poti proti Moskvi, da uniči veliko Rusko. Dajmo, bratje, besedo Švedu, da mu bomo pomagali v boju proti mogočnemu Petru, a on nam mora zagotoviti popolno neodvisnost kozakov. Dolgo smo je-čali pod jarmom ruskim ; čas je, da se otre-semo teh spon«.
Tiho so stali kozaki, stari možaki, in premišljevali kratki govor. Bila je ogromna misel.
Tam doli na severni strani se je biižal mladi kozak hetmanu. Bil je junak od pete do glave, le sive oči so mu blestele nekam nepri jazno, da grozno. Vstopil je v sredo kola in vprašal hetmana :
»Ti nas hočeš voditi torej v zvezi se Švedi proti Rusom, hetman«?!
»Proti vsakomur, če gre za slobodo, Ostrovski !« je odvrnil mladi stotnik kozakov.
»Kozak je prelil že mnogo krvi, da bi se oslobodil oblastnega Petra, ali zastonj je bil
komaj toliko —— kakor kako neprijetno imenovanje. Ne mislimo niti na velevažna imenovanja v naših obmejnih krajih : v takih si ičajih torej, ko nam pač gre za eksistenco.
Iz učiteljskih krogov.
(Dopis .)
V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« čitamo : »Ze 20 let nismo imeli take lepe okr. konferencije kakor 10. t. m. Novi nadzornik je popolnoma kos svoji nalogi in takega občnega zbora, kakor ga je imelo naše deželno učiteljsko društvo 11. t. m., učiteljstvo nikoli prej ni imelo. Deželno učiteljsko društvo se mnogo bolje ponaša kakor smo pričakovali. Zahvala za to tiče predsedniku Peerz-u, učitelju na nemški šoli, ki nastopa kot predsednik društva posebno spretno in z najfinejšim taktom tako, da si je pridobil srca nas vseh. Le pomislite, g. p r e d s e d n i k j e zunaj društva vnet Nemec ter duša nemškega društvenega ž i v j e n j a, v našem društvu je samo učitelj z geslom: »Zunaj društva deluj vsak po svojih močeh za svoj narod; v društvu pa hočemo biti samo učitelji. Zunaj društva imej vsak glede svojega mišljenja in delovanja proste roke; v društvu se pa moramo vsega ogibati, kar bi nas razgnalo. — (Tu sledi * z opazko uredništva Tovariša : »je popolnoma pravilno.«) — Mi smo si izbrali nemški jezik za naše razprave, ker ta jezik vsi razumemo, slovenskega in laškega pa ne vsi; a predloge lahko pošilja vsak v svojem jeziku. — Ta ali oni politični paglavec bode nam zameril, ker nismo postavili društva na narodno podlago, a to nas ne bode motilo; mi pri naših razmerah ne moremo imeti dež. učit. društva, ki bi drugim namenom bolj služilo nego našim stanovskim.« — i.t.d.
K tem izvajaujem dovoljujemo se pridodati nekoliko opazk. Da g. dopisnik kadi svojemu g. nadzorniku, temu se prav nič ne čudimo, saj ima lahko posebne namene : da pa postavlja v deveta nebesa predsednika dež. društva, mladega Nemca, učitelja na nemški šoli in skrajno nemški mislečega g. Peerz-a, to nam je nerazrešljiva zagonetka in dvomimo, da je t<i trditev všeč vsem drugim Goriškim učiteljem; kajti, ako se vsi učitilji strinjajo s tem, dali bi sebi najslabše spričevalo ! Že s tem, da so si izbrali edinega Nemca, učitelja v deželi, predsednikom, zadali so si
Dnjepr rudeč od krvi« je začel zopet Ostrov-ski. »Zdaj hočeš pogubiti še več nas.
Kozaku je vsejedno, naj ukazuje nad njim Rus ali Svec !«
Junaški hetman ga je pogledal ostro :
»Nisem-li rekel, da nam da Sved popolno slobodo?«
»Ho, svobodo ? Seveda, dokler mu bomo orodje v roki proti Rusom! A potem, ko se mu posreči uničiti Petra, prihrumi gotovo nad nas !«
»Ostrovski! Šved ne opravi nič proti kozakom. Še Rus, ki se zdi nepremagljiv, je imel mnogo opravila ob Dnjepru ; ruske kosti ležijo kupoma v Ukrajini«.
»Ali kakor je premagal Rus kozaka, tako jih podjarmi tudi oholi Šved«.
»Šved nam da zraven slobodne Ukrajine še kos Ruske. Z večimi močmi se bomo lažje branili proti vsakemu sovražniku«.
Ostrovski je umolknil. Ni bilo dobro prigovarjati mogočnemu hetmanu. Nevoljno mrmraje se je umaknil na svoj prejšnji prostor. Oči so mu bliskale v neprijaznem svitu.
Mladi hetman ni opazil nenavadnega vedenja Ostrovskega. Saj mu ni bilo niti dosti mar za prigovarjanje jednega kozaka.
pljusko v obraz toliko slovenski kolikor italijanski učitelji. Pač žalostno, ako si ue more učiteljstvo najti moža iz svoje srede in svojega rodu za predsednika v deželi, kjer deluje mnogo slovenskih profesorjev, 3 slovenski okrajni šolski nadzorniki, kakih 200 slovenskih in blizu toliko italijanskih učiteljev ! Da, žalostno, ako med vsemi temi ni enega, ki bi vsaj približno imel spretnosti toliko slavljenega Nemca Peerz-a. Poj te po vsem svetu, med Lahe in.Nemce, Francoze in Angleže in kamor koli ter iščite dandanes sličnih razmer.
Ponižanje je lepa čednost, ali takšno zasramovaluo poniževanje preseda in tega bi ; nikdo ne pričakoval od njegovega Goriškega j učiteljstva, od katerega stalno pričakujemo, da v kratkem opere ta madež. — Ako že morajo biti razprave v blaženi nemščini, a 1 i bi jih ne mogel voditi istotako jeden Slovenec?
Le pridite v Trst in oglejte si razmere, ki vladajo med učiteljstvom tukajšnjih državnih nemških šol! Vbi členi tega učiteljstva 1 so po največ strogi pangermani, hajlovci, goječi vsestransko strogo nemško Gemeinbiir-gersehaft. Tovariša Slovenca prezirajo oni, ne pa da bi si ga izbirali društvenim predsednikom in svojim voditeljem. Ti heilovci imajo tudi posebno zvezo, da zaprečijo morebitno imenovanje kakega drugorodca nego Nemca na tržaških državnih šolah, na katerih učitelj Slovenec bo skoro bela vrana.
Da bi tudi tisti, ki so z neko zaslepljenostjo izvolili tovariša Nemca svojim predsednikom, uvideli, da t a k o š n o poče n j a-nje ne odgovarja ne duliu časa, ne stanovskemu ponosu ! In slednjič ne odgovarja ugledu [in ponosu naroda; gg. učitelji na Goriškem so pa menda tudi sinovi tega naroda ? !
D o s t a v e k uredništva. Kakor do-ljubezni, tako ni možno nikogar siliti do zvestobe narodnemu principu. Tudi gg. učiteljem na Goriškem ne moremo kratiti, tla hodijo pot, o kateri menijo, da jih dovede do sreče. Ali proti jednemu moramo protestov a ti, proti temu namreč, da nesrečno pero, ki je pisalo v »Učiteljskega tovariša«, insu 1 tira s »političnimi paglavci« vse one, ki se po svoji duši in svoji [.vesti ne morejo postaviti na njegovo — če ne druzega, pa vsaj jako jako preporno stališče.
Obrnil se je do ostalih kozakov : »Jutri, ko začne solnce rumeneti naše travnike, od-didemo v švedski tabor ob Dnjestru na po-menek. Ti, Davlja, Demetrij iu Vasiljevič me boste spremljali. Zdaj vas vprašam še jedenkrat, kozaki, hočete-li slobodno l krajino ali robstvo Rusa?«
Kar naenkrat je zagrmelo sedaj iz sto grl :
»Slobodo! Slobodo!« Kozaki so vihteli orožje od navdušenja. Med njimi je vstal nazadnje še star junak . »Hetman, tvoja roka nas je vodila vedno po poti do zmage. Za te damo kri in življenje«.
»Dobro, dobro« je odvrnil hetman veselo. Jutri odidemo h Karlu švedskemu. Naj nam pomaga dvigniti naš mili rod«.
Polagoma so začeli kozaki razhajati se vsaki na s/oj dom. Mladim je bilo srce močneje, ker so želeli v kratkem krvavega plesa. Starši pa so hrepeneli, biti še jedenkrat sami svoji gospodarji, predno jih objame mrzla smrt.
Ali ne vsi. Ostrovski se je držal še vedno grozno. Ustnice so se mu napele. Nič dobrega ni obetala ta prepirljiva duša. Postal je nadalje na zbirališču. Stal je kakor marmornat kip in koval naklepe. (Pride še.)
Razmere v Istri.
Govoril g. dekan in deželni poslanec Josip Kom pare na občnem zboru polit, društvi »Edinost« dne 14. oktobra 1900.
Gospod poslanec Kompare je za vršil:
Konstatirati moram torej, da naše kmetijstvo zelo propada, a ne zaradi tega, ker naši ljudje ne bi bili pridni, ker ne bi imeli dobre volje, ali ker bi bili nesposobni, ampak propada samo zato, ker jih upniki izse-sevajo in ker jih nihče ne podpira. Mi moramo torej gledati, da si bomo pomagali sami. V to pa nam treba organizacije, a za organizacijo treba sposobnih mož. Mi pa nimamo šol, a kjer ni šol, ne more biti tudi izobraženih mož! Zato si tudi ne moremo snovati zadostno število gospodarskih zadrug, posojilnic, hranilnic itd. Za šole moramo plačevati 14°/0 doklade, a nad 20000 otrok nam rase brez šolskega pouka. Od todi prihaja, da ne moremo napredovati v gospodarski organizaciji in se nam često dogaja, da ne moremo zasnovati prepotrebne zadruge, ker je ni osebe, ki bi mogla prevzeti predsedništvo. Vrhu šolskih doklad so nam uveli še šolske takse. Signori bi hoteli trošiti le za take šole, katerim ni namen, da bi kulturno vzgajale, ampak požirale. Tudi če je vlada naložila, da je kje zasnovati potrebno šolo, tudi Če je šolski nadzornik že napravil načrte, pa spijo isti spanje pravičnega.
Tak je naš položaj na vse strani. V to pa, da se rešimo iz tega položaja, trebamo mož, ki poznajo vse naše potrebe v šolah, na sodiščih, na gospodarskem polju. Meni je čast, da vam morem danes priporočati ta-Kega moža. Mož, ki vam ga priporočamo, je bil že zadnjič kandidat za V. kurijo — to je: dr. Laginja! Mislim torej, da ugodim vsem, ako ga priporočam tudi za prihodnje volitve.
S to tem bi bila prav za prav moja današnja naloga rešena. Al' ne morem drugače, nego da se o tej priliki dotaknem krivic, ki se nam gode še od neke druge strani. Morda vam bo vstreženo, ako se dotaknem tudi našega cerkvenega vprašanja. Tu se je začelo pri nas tako čudno sukati, da je celo v c o r k v i nevarnost za našo narodnost!
Vidite, jaz nosim duhovsko suknjo, ven- j dar hočem govoriti iskreno, kakor mi srce ; veleva, ker se ne bojim nobenega ukora, ni od zdolaj, ni od zgoraj ! V Istro prihajajo že nekaj časa sem neke vrste duhovniki, ki niso našega srca, naše krvi, naše duše. A že sv. Pavel pravi, da, česar kdo nima, tudi ne more dajati. Ti mladi duhovniki so, kakor pravijo — internacionalni. Ali v resnici so oni nasprotni našemu narodu. In na žalost vidimo, da se zistematično dela na to, da število lakih duhovnikov raste. To vidimo že na vsprejemanju kandidatov za du- j liovski stan. Tu velja dvojna mera. Zadnji j <lijak italijanske narodnosti, ki ni nikdar vi- ! <iel od znotraj kake javne državne šole, ima prednost pred slovenskim kandidatom, tudi če je dovršil gimnazij z najboljšim vspehom in položil maturo. Italijanski kandidatje se vsprejemajo, tudi Če nimajo nobenega izpita. Poznam slučaj, ko je bil naš dijak do 6. razreda na javnem gimnaziju v Avstriji, a 7. in 8. leto je dovršil na angležkem gimnaziju v Ameriki. A ko je hotel vstopiti tu v sem i n išče, se mu je reklo, da mora ponoviti 7. in i-5. razred, ker da spričevala angležkega gimnazija niso toliko vredna, kakor menda tista italijanska spričevala, katerih — ni ! ! Neki hrvatski dijak je v Senju in na Sušaku dovršil gimnazij s popolnoma dobrim vspehom, a ko je hotel tu vstopiti v semenišče, so — da-si je rojen v sosednjem hrvatskem Primorju — preiskovali še le, d a-1 i je avstrijsko-ogrsk i državljan, ali ne. To so preiskovali jedno celo leto ! (Senzacija.)
Tako se postopa in potem je lahko uineti, kako se množe duhovniki, ki nimajo pravega srca do ljudstva. Po mojem mnenju pa je nam duhovnikov dolžnost, tla smo narodovi učitelji, voditelji in buditelji, da nas je Bog poslal med narod, da istega poučujemo o vsaki * stvari, da si ga ohranimo moralno živega in zdravega ! Ne smemo pozabiti, da t u d i n a s d a h o v n i k o v n e b o več treba, ko naroda ne bo!
(Govornik je omenjal, kake šikane in sitnosti mora trpeti duhovnik v Istri, ako hoče tako vršiti svojo nalogo. Navel je kričeč slučaj, ko nekemu duhovniku niso več let ho-toli izplačati borne plače 350 gld., ker je nekoliko pripomogel, da so v dotičnem kraju zfiiagali naši). Prevzvišeni vladika se tožijo,
da je malo duhovniškega naraščaja, a n e- trpč vsi nižji sloji — tako slovenski kakor koliko so sami krivi, ker senik- italijanski — doČim se peščica mogotcev ob dar ne potegujejo dovolj za vsej tej bedi dobro počuti. V Istri se navi-naše in ker često dopuščajo za- dežno borita dva naroda za nadvladje, v radi ljubega miru, da naši za-; resnici pa je jedro istrskih narodnih bojev v puščajo semenišče. V p oreški tem: aH da se pripomore vsem slojem pre-
škofijipaniti ne vsprejemajo n a Š i li dijakov, pač pa vsprejemajo take, ki imajo spričevala italijanskih institu-
bivalstva do primerne veljave, da se ljudstvo dvigne kulturelno in opomore gospodarski, da se zdrobi moč one oligarhije, katera izsesava tov, s katerimi bi dotičnika . niti v Italiji ne deželo že stoletja — najprvo pomočjo Benetk, vsprejeli v seminišče, Imeli smo nedavno1 a pozneje s pomočjo d ti n a j s ki h vlad celo kandidata za Škofijsko stolico, ki ni iz-j— ali pa da ostane ljudstvo še dalje zasu-vršil nobene šole v Avstriji, ampak se je šo- žnjeno in izročeno brezvestni oligarhiji na lal v nekem privatnem italijanskem zavodu, i milost in nemilost. Vsa ta borba je torej poleg
Tega moža je hotela v 1 a d a na s v o j o ! narodnega tudi strogo gospodarskega in so- \ Lamanskega, zadrževale so oblasti tri dni v
pes u kandidirati..........j cijalnega pomena.	! T-Jubljani, da niti odpotovati ni mogel po
Naj zaključim! Pojdimo v borbo sesvo-l Slovenci in Hrvatje v Istri nimajo šole. jim narodom! Na volitvah bomo videli, ka- 20000 otrok slovenske in hrvatske narodnosti teri duhovniki so res poklicani voditelji na- v Istri je brez vsakega šolskega pouka. Mi roda, in kateri se mu le usiljujejo skozi okno. se bojimo za to, da priborimo našemu ljud- j izposloval mu je še-le-ta teletonično od c. kr. Pojdimo v boj za kandidata, ki bo tudi nam stvu šole. Eto — kulturni boj !	I deželne vlade passe port Ogorčen se je g.
.Drugod po slovenskem se zelo malo stori, izvzemši neka veča mesta in kraje kakor so Bled, Kamnik, Celovec z jezerom, Celje, Postojna itd. Domačinov je le malo; povsod, kjer je zaslužek, so tujci vmes. Za povzdigo našega gostiIničarstva, (hoteli, restavranti, kavarne itd.) treba bo še veliko skrbeti, da se tudi v tej stroki postavimo na više in boljše stališče.
Na noge torej tudi v tej stroki !
Pa povem naj Vam tudi še sledeči slučaj, ki se je letos dogodil, kakor sem ga slišal:
Ruskega učenjaka svetovne slave, gosp.
svojem programu. Ivo je pri tukajšnjem bankirju, Nemcu I. C. Luckmannu, menjaval denar ter se mu o takem postopanju pritožil,
Lamanskv podal nato na Bled kakor gost v vilo g. dr. Jenka in ostal tam samo poldrugi dan. Pa tudi tam so iskali žandarji po njem.
in ne
dukovnikom v tolažbo! Nam se rado očita,	Polovica istrskih občin nima cest, nima
da hočemo ukazovati. Ne, mi ne iščemo ; poti. Mi hočemo, da se ljudstvu pomore do oblasti ne hegemonije. Mi smo zadovoljni, da cest. Eto, gospodarski boj! Pred d vaj -živimo z narodom. Ako druzih ni volja, pa setimi leti je bila v Istri običajna obrestna Užaljen je zapustil naš kraj — in ne prule naj se nas vsaj ne muči. Mi si bomo sami mera po 30,40, 50, da, tudi 100%. Danes menda nikdar več! Trem ruskim odličnim iskali prave po:i in B o g b o z n a m i !! je še vedno 10, 12°[-Q in tudi do 20°/0. Mi j damam se je pripetilo skoro ravno isto. Od-
__snujemo posojilnice, kjer dobiva siromašni potovale so iz Ljubljane na Bled na počit-
kmet posojila po 6% in tudi nižje. Eto vam: j mce, ali že drugo jutro na vse zgodaj pred Istra in SOCijallZOm. boj proti kapitalizmu.	;7. uroje prišel občinski sluga v vilo ga.
Povejte nam torej gospodje socijalisti,	dra. Jenka, kjer so bile dame povabljeni
ali ni ravno slovanska stranka ona, katera'z-	gosti, ki je zahteval potne liste in se je jezil,
vršuje najkrasnejši socijalni program?! Mi	zakaj jih baje že niso popred (!!) oddale
hočemo pa tudi, da si naše ljudstvo ohrani	v občinsko pisarno, kjer sta čakala žandarja !
svojo narodno individulnost, da si ohrani	Ubogi Bled ! V nevarnosti si bil radi
jezik in vero očetov in dedov svojih ! Mi se	nedolžnih ruskih gostov !
borimo za narodoost in socijalizem, a to de-	To le mimogrede, da se naš svet pre-
Te dni se je »Edinost« pečala z nekim v Trstu izhajajočem listom, kateri je trdil, da edino socijalizem zamore dovesti v Istri do pravičnih razmer in do pomirjenja duhov.
Ker dotičnega socialističnega lista ne čitam, mi tudi ni mogoče, da bi istemu na-
ravnost odgovarjal in moram se toraj opirati ^	^ i7kIjugno ]e ljnbezni do tega priča, kako se tudi od gotove strani dela in
le na tozadevni citat v » Edinosti c. Oni v »Edinosti« citirani odstavek pa mi popolnoma zadostuje v dokaz, da uredniki onega lista
veči in boljši promet tujeev
toli zapuščenega in zanemarjenega naroda in skrili za ljudstva. V plačilo pa nam je edino P1' »as.
le zavest, da smo vedno vršili svojo dolžnost? Nekateri slovenski listi so takrat, menim, ne poznajo Istre in istrskih razmer./Edinost« ^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^^ yr uekoliko omenili ta škanduL
".........šili bodo istrski slovanski rodoljubi tudi za Pomisliti treba, da se dandanes vsako
naprej dolžnosti napram narodu svojemu, ne leto na tisoče vseh iz bogatejših ruskih slojev — kar je ob sebi umevno v taki veliki
je opazila povsem umestno, da tržaški soci jalisti poznajo Istro, kakor so jo videli v panorami, v katero jih je sprovel prosluli Kr
, . .	. ..i	1 da bi sprejemali nasvete, prihajajoče sicer
stič. Temu bi jaz še pripomnil, da so morda	. J	.	. , , i vr}9u; n.,.i
J	1 1	pod krinko socijalizma, ki pa morejo nas narod U/<U1 £ nau
in
gospodarske in socijalne.
Sla v o lju b Tod si a p i n si,-1/.
izvestni vodje slovenskih socijalistov študirali istrske socijalne probleme takrat, ko so si preganjali čas s krokanjem na neki železniški j »ostaj i v Istri...
Preidimo k stvari !
Dotični list piše:
»Kavno Istra je dežela, kateri je treba £
„sti za ,,*voj. Koga „e bi s.ee ^ Jj^g jjj pjjj^g jj^pj.
sto milijonov prebivalcev — lovesti le do propasti — politične, narodne podaja v svet iskat zdravja in zabave ali pa
ji in Doaoci pomen rosne za
bolelo, ako vidi, kako je vse zanemarjeno tem lepem polu toku, a zanemarjeno največ radi tega, ker se ljudstvo ni moglo izviti iz večnih narodnih prepirov, ki služijo samo
V Ljubljani, sredi oktobra. (Z vrše tek.) Ravno tako potrebujejo v Rusiji raznega,
z nameni raznih proučevanj.
Zadnji čas se je inej Rusi tudi žc nekaj pisalo o nas Slovencih in je mej putom v solncno Italijo, Francijo itd. sc je ustavilo pri nas tudi nekaj tujcev.
Za krajši ali daljši čas se jih je nekaj vstavilo tudi na našem divnem Bledu.
Seveda povsodi drugod so tudi veseli takih gostov ter jih skušajo sprejeti in po-streči tako, da jim kraj in ljudstvo ostaneta v dobrem, prijaznem spominu. Tako se sinejo
mali peščici izbranih. Bolje ne bode moglo	krasno, vkusno in dobro izdelanega pohištva ^^ da se jjm j3ti povrDejo zopet in [da
biti, dokler se ne premaga z odločnostjo teh	(mebljev). Z veseljem je pozdravljati dejstvo, j ive(jej0 -e drugih s seboj !
grdih rabuk, ki sramotč človečnost in za-	daje mnogo avstro-ogrskil, podjetnikov raz-	yse dru,a5e ,):l postopa pri nas! Ž:i-
sužnjujejo ljudstvo; dokler ne bode videl	stavilo v Petrograjski in Moskovski razstav, ^^ Mirnf ljluije> |cafcerim je odprt ves
ostali svet, se pri nas zasledujejo kakor kaki razbojniki.
Ali je res boljše, da Rusi nosijo svoje zlate in rublje v Beroliu ali Pariz, nego pa da bi jih nekaj puščali pri nas? Ali so pri nas v Avstriji koncesijonirani vsi drugi narodi za sprejemanje tujcev in samo mi Slo-
Hrvat v Italijanu, Italijan v Hrvatu svojega umetnih obrtnih izdelkov in pohištva, tudi brata. To pa izvede v Istri samo socijalizem, svoje industrijske izdelke (kakor razno po-kajti narodnjaki obeh taborov so se že pre- hištvo, glasovirje itd.) in tako porabilo pri-globoko zarili v šovinizen. da bi se mogli liko za razpečavanje istih
kmalo izkopati iz njega«.	Iz prej omenjenega je ra vidno, da se
Od vsega tega je resnična edina trditev, pri nas v Avstriji vse premalo stori za poda Istri je treba mednarodnosti za razvoj, vzdigo občega blagostanja, trgovine, obrti itd. Ali to mednarodnost treba menda vendar-le in se nam Slovencem še posebej stavlja vpra- yeucl ne, umeti le tako, da so obema narodnostima sanje in prilika, da razmišljavamo ter prouca-! Vprašam Vas, kdo bo hotel še hoditi v deželi dani vsi potrebni pogoji za razvoj ! i varno tudi to stran.	d nag ob takjh razmerail?!
Zatem pa gredo kulturna stremljenja slovan-	Koliko zaslužka bi se s pametnim in	Kako bi se vpilo in j)isal() po 5asopiaiht
ske stranke in nič več in nič manje. Slovan- premišljenim delom dalo doseči s tem, da bi j ko b; ge kakemu Xemcll iz <Kajha> kaj ta-skemu gibanju ni namen poslovaniti Istro, povzdignili razna podjetja na čisto n-trodni ; ^ pripetilo ? marveč baš slovansko gibanje gre za tem, da ! podlagi, poklicali v življenje obrti, ki danes se privede v Istri internacij ona lnost do raz- pri nas prav slabo životarijo ali jih pa še
voia Seveda le taka internacijonalnost, kakor sploh ni. Nekoliko smo Že pokazali da znamo, j	_
J	J	; „ , , „	111	! odločno v ta namen, da se taki odnosan rnei
sem io označil ravnokar. Ta internacijonalnost! če le hočemo, v mnogem pa s: lahko vzamemo	.	..	11 /
J	j	^	nami lojalnimi Slovenci odpravilo. \ edeme
pa more obstati le v jednakopravnosti in za vzgled tudi nase brate Cehe!	J	.	,	i
1	J	1	. .	„	,	, - ,__i našega naroda le tako, da ne more biti v
iednakoveljavnosti obeh v Istri živečih ple-	jSasemu delavnemu narodu ne bi tre-	&	j	.....
J	J	1 i	_____ . . ..	. ..	j | povovl nikakemu sumnicenju in moramo vsaki
tak poskus zavračati najodločneje.
(1e so pa Rusi Slovani kakor mi, to vendar memla še ni greh in .ne opravičuje, da bi isti ne smeli mej nas ali ini ne mej n e.
in pomagajo zlomiti italijansko hegemonijo, j Preidimo na drugo stran, da vidimo, Mi reklamiramo za-se toliko slobode, da bomo pa bodo videli, da po razbitju italijanske he- i kako stoji z našimi prometnimi razmerami z smeli dostojno vsprejemat, vsacega Slovana gemonije kmalo zavladajo normalni odnošaji udobnostjo za prebivanje med nami in skrbjo — tudi Rusa! Pa naj je tudi rojen izven na tem lepem polotoku.	za vabljenje potujočih ptujcev v naše kraje?!' naseda eesar«tva
Res je, da je no tem otoku, ki bi bil po ! Žali bog tudi v tem pogledu smo zaostali, svoji krasni legi in milem podnebju lahko Malo se pospešuje ta stran mej nami. Skoro pravi zemski raj, vse zanemarjeno, ni pa res, | nič se ne stori za veči obisk tujcev v naših da je zanemarjeno radi večnih narodnih pre- j prekrasnih slovenskih pokrajinah. Ni kdo se pirov in je povsem resnična trditev »Edi-|ne gane in kar se stori, je često še škodljivo, nosti«, da »leže žalostni uzroki istrske bede j Prepuščeni smo sami sebi in svoji od pomoči! v prastarem benečanskem sistemu, v oligar- V Ljubljani je baje odbor pod spretnim vod-liiji, v onih davnih dobah, ko se nikomur še stvom sedanjega vsestranski delujočega zasanjalo ni o narodnih bojih, ko je v narodih pana, g. Ivana Hribarja, ki se trudi, da bi dremala vsaka zaveste. Ne. v narodnih bojih I vsaj našo belo Ljubljano povzdignil in jo po-
men, a ne v hegemoniji jednega plemena nad	balo za pičli zaslužek hlapčevati tujim pod
drugim, kakor ista obstoji zdaj. Ako je torej	jetjera, kapitalistom in izkoriščevalcem. Tuj
icijalistom na tem ležeče, da pripomorejo v	prilika in delo za vse Slovence, da se zjedi-
itri do veljave svojemu internacionalnemu	nijo na složno delo v zooljšanje trgovine,
•incipu, z režejo naj se s slovansko stranko	obrti in produkcije drugih delujočih stanov.
'K soci Isti pi-
Če se v tem pogledu razmere ne premenijo, bo pač dolžnost našim poslancem, da nastopijo
Je
ni iskati uzroka istrske bede, ampak v bivši beneški republiki, v principu izsesavanja, v zistemu Istro vladajoče oligarhije. Zato pa tudi vidimo, da je Istra vsa zanemarjena, da
stavil v vrsto drugih enakih modernih in zdravih mest.
Tudi svojo godbo smo dobili, ki je neprecenljive vrednosti in pomena.
Slovanu in Slovencu je bila gostoljubnost vsikdar sveta in svet mu je sleherni gost — tem sveteji, ako je roden in krvni brat. —
Prihodnjič Vam hočem označiti dolžnosti našega narodnega občinstva ozirom na našo narodno trgovino in nje interese ter na vzajemno mejsebojno podpiranje slovanskih trgovcev in obrtnikov.
Na svidenje !
Straž i sla y Podkuiuski.
(Dalje v prilogi.)
Razne vesti.
Nekoliko statistike o jezikih. Vsi prebivalci na zemlji govore v 1064 različnih jezikih. Največ ljudi govori kitajščino, namreč več sto milijonov oseb. Hindu-jezika se poslužuje čez sto milijonov, a angležkega okrog sto milijonov ljudi. Ruščino govori čez 70 milijonov, nemščino 65 milijonov, francoščino 45 milijonov, italijanščino 27 milijonov, španščino 50 milijonov, portugalščino 23 milijonov ljudi.
Obsojenci v Srbiji. Srbsko notranje mi-nisterstvo je izdalo pregled obsojencev za 1. 1898 — 1900. Leta 1898 je bilo obsojenih radi uboja 100, razbojništva 4, radi požiga 125 oseb. Leta 1899. radi uboja 68, razboj -ništva 38 in požiga 68 oseb. Leta 1900 radi ;
»Čakajočemu gospodarja, ki je pred neko gostilno izstopil in šel južinat, se mi je približal neki sivolasi starček z nekim pismom v roki. Vstavil se je pred menoj in ma vprašal, da-li sem zmožen čitanju. Ivo sem mu pritrdil, se mi je odkril — imel me je sedaj menda za velikega učenjaka — in me prosil, da mu prečitam omenjeno pismo. Ko sem mu prečital in razložil vsebino, ni b»lo zahvalje-vanju ne konca ne kraja. Starček mi je pripovedoval, da sti v isti vasi — katera je, mimogrede rečeno, ena najvećih — samo dve osebi zmožni čitanju in da je najbližja teh oseb oddaljena od tam cele pol ure. Rekel je, da mi je iz srca hvaležen za storjeno uslugo, kajti prištedil da sem mu dolg > pot, katera da bi njega, sivolasega starčka, jako mučila«.
«V Bologni sta se mi nudila prizora, ki
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimeruo zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo ! po 10 gld. ter se plačujejo v Četrtletnih antieipatnih ' obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
uboja 64, razboj niš t va 32 in požiga 47. Ste- ! sta mi napolnila dušo s sočutjem in usmilje-
vilo obsojencev v Srbiji torej vztrajno pada, kar je veselo znamenje.
S čolnom čez Atlant. Iz New-Yorka brzojavljajo, da sta došla v Punta Gordo (Florida) Sved Peter Johansen in njegov 12-letni sin, ki sta dne 20. avgusta v odprtem čolnu zapustila Gibraltar ter z njim prevozila atlantski ocean, ne da bi se jima kaj posebnega pripetilo. Čoln je 29 čevljev dolg.
Nenavaden štrajk se sedaj vrši v New-Vorku. Ondi so namreč stopili v stavko gravuri i svetovnoznane zlatarske tvrdke Tiffanv .	,	T , ,	i i i
. • m malo počivati. Le ta, ko je zagledal svo-tV: eoran., šestdeset na številu, "i delavci so .	, .	.... ,	. . ,
....	.	je£Jl gospodarja, se mu je bližal, a ni sel
njem do ubogega italijanskega plebejca in s so v raž tvom do ohole in brezsrčne aristo-k racije*.
«Sprehajaje se po Bolongsfcih ulicah, prišel sem do neke stavbe. Vstavil sem se in gledal delavce, ki so se mučili pod nadzorstvom strogega nadzornika od zore do mraka, kakor črna živina, in to niti za en celi frank ne ! Ko sem tako stal in gledal, je prišel gospodar stavbe in poklical nadzornika, ki je pazil z Argovim očesom, da se ne bi kakemu delavcu zljubilo pustiti iz rok orodje
nik se vdeleži ekspedicije profesor na nemški Univerzi v Pragi dr. Viktor Sehiffher. Členom ekspedicije sta dalje določena še jeden zdravnik, ki prevzame ob enem nalogo geologa in meteorologa in jeden vrtnar. Kspedicija ima preiskati kraj od Sera Paranahiacapa, ki meji na jugu s pokrajino Santa Katharina, na severu pa s pokrajino Rio de »Taneiro.
Slika civilizacije in napredka. Nek an-
gležki list proračunil je, da bi boj mej dvema |r|2Rni6P VIC ^ PnPoroĆ!1 8V0JIm r0~ modernima oklopnicama I. razreda veljal na	J	jakom želeč, da ne bi
iaa /./-v/% tt tf i •	i-.	l-i nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas ho-
minuto 100.000 K. Ko bi se velika anglezka	r	'
ii-	^r -	-	ii	»niČiti.
oklonniea »Maiestetic« spustila v borbo z	-d • * • u	i	* i
1	J	i	Prosi torej obrniti se za nakup strojev in teh-
isto tako veliko francosko oklopnico » Le : ničnih predmetov do njegove, stare, poštene, »loven-
Carnot« in bi ta borba trajala jedno uro. ] ske tvrdke.
! tedaj bi bil strošek te borbe na obeh oklop-	Schivitz e Comp *, Trst ulica Zonta Št. 5.
ni ca h skupno 5,916.000 kron. V takem boju Pri novem Sv' Antonu.____
bi seve morali delovati vsi topovi mali m	. y
. . .	« . . .	Krojač,
veliki brez razlike. Na »Maiesteticu« ie <o0 i _	_ . _ . .'	.
i An4ni1	lnr»i \ krojač v ulici lorrente mornarjev, a na »Carnotu« 625 mornarjev, ! MlHUll J (jI	štev 34, I n, se priporoča
topov ima prva oklopnica 54, druga pa 42. slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa časti-V jednournem boju iztrelil bi »Majestetio tljivi fl»hovSfini. j 346 ton granat, a »Le Carnot« 316 ton. Res, ! mi živimo v dobi intelektualnega napredka !
(Po »Slov.« Številno razmerje mož in žen v evropskih drŽavah. Po statističnih podatkik pri-! pada v posameznih evropskih državah na 1000
na vsem svetu najbolje plačani. Nobeden med njimi ne zasluži na teden -300 K, mnogi zaslužijo dvakrat toliko in nekateri do 1000 K na teden. No, ti delavci tudi ne št raj kajo radi premajhne plače ali radi predolzega delavnega časa, marveč zato, ker se tvrdka noče podvreči predpisom zveze graverjev. Ko je tvrdka hotela vzeti druge delavce, so stavkujoči prišli v cilindrih in lakastih čevljih ter oblegii tovarno.
blizu njega, ampak se je ustavil sest kora-manje nego ,	.	0 . . , , , . ,
. kov pred njim. hnel je kloouk z glave, se
postavil ravno — prav po vojc ško — inod-govarjal v kratkih stavkih na vprašanja odurnega gospodarja svojega®.
«Pozneje sem izvedel, zakaj da se prevzetni aristokrat — in z njim veČina teh — noee približati njemu, podrejenemu delavcu*.
«Evo: Zavoljo prepičle plače si delavec pomaga kakor zna in more. Ker si ne more
Zaloga likerjev v sodčih iu buteljkah.
Perhauc Jakob	i
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. KrČnnk.
Da4aOI1|1/ L Mnn imagostilno vulicilreneo j moških prebivalcev žensk: v Bosni 894, na lUlUi/IIIK I I tli I ;t	jstr^0
Grškem 919, na Srbskem 946, v Rumu ni ji matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo
i pit i »i - !••• /v—	.	,	,Al,„ ' vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
9/4, V Italiji 9oO, na nizozemskem 10o6, na ^m^^mmmmmaamkuhe^^bsmmmmmammhm
Švedskem 1027. v Rusiji 1028, v Prusiji	Obuvala.
1036, v Nemčiji 1037, na Španskem 1040,	Pofor* ulica Rihorgo 5t. 25. Velika
na Avstrijskem 1044, na Angleškem 1048,	nCllc11 "IDI zaloga in delavnica vsako-
na Danskem 1053, v Švici 1056, v Norve-	vrtnega obuvala po naročbi.
giji 1073, na Portugalskem 1078. Tudi v	Pekarne ili slildčičiirne. Severni Ameriki je marj žen nego mož. Tam
pripada namreč na 1000 mož 953 žen.	|| Cfihiol Pillzzetta Giacomo št. 3 [Corso)
__	il- OII lil" I filijalka ulica Riborgo 15. ima
60.000 kron znaša glavni dobitek in-	veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako-
Nagrobni spomenik ponesrečeni turistinji kupifci dovolj moke za polento, da nasiti sebe
Ivanki S te in, učiteljici z Dunaja, ki je bila lani padla raz Ponco, je postavila in odkrila na dan obletnice grozne nesreče Radovljiška podružnica ob navzočnosti pokojnici ne sestre na rateškem pokopališču. Spomenik
in družino, nakupi si dosti čebule, ki je v Italiji jako dober kup. Zjutraj skuha hišna mati hleb polente. To polento razdeli na tri dele : enega za zjutraj, enega za opoludne in enega za zvečer. Ker pa pride na vsaeega uda dru-
krat pečen tin iu navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
ima razen imena in letnic rojstva in smrti žine le majlien del, ki ne zadošča za utešenje sledeči pripis: »Prijateljici in sotrud- g|adll> jeralje si vsak - in to vsakikrat -niči v hvaležen spomin »Slo v. plan. -e ,>0 je(,no alj (, ve čebuli Vsled tega ti
smrde ti ubogi ljudje tako, da, kadar govore
d r. p o d r. z a r a d o v 1 j. o kraj«. — Izklesal je kamen iz domačega mramorja podružnični član, gosp. Frančišek Kocijančič iz Črnivca, v občno zadovoljstvo. Vsi stroški znašajo 170 K. Nabralo se je 126 K, drugo je dodal sestra nesrečne pokojnike. Pomnik
se svojim gospodarjem, morajo stati šest korakov oddaljeni od njega. Kdo ve, česa se prevzetni aristokrat bolj boji : ali delavčevega smradu, katerega je kriv on sam, ali vesti — ako je sploh kaj ima — ki mu jo
Trgovina in promet	Jak. Perhauc ™ica
**	. .. .	■	karna in sladcičarna,
Dražba Iicprimičllitl.	gve^ kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema
Po zahtevanju Jakoba Stoka v Trstu,	tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
zastopanega pri odv. dru. Gregorinu, bo dne ■■ -■■.....~ "	———— J~r-r 1
1 ° '	" '	Kavarne.
4. decembra 1900 dopoludne ob 10. uri ori	- .	X ..	„
' C v , . .... . . , » . .	. .	Antnn ^rt»*ll priporoča svoji kavarn
Sežanski sodn.j., v izbi st. 2, dražba nepnmic-	MVIIUII OUI II >Commercio« in »Tedesco«
nin, in sicer polovice vlož. štvilke 219 k. obč.	ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo-
Repen.	venski in mnogi drugi časniki.
Neprimičninam, ki jih je prodati na	Trgovci.
ta naj priča vsakemu, kako ve ceniti sloven- ta smraj vzbuja*,
ski planinec dobrote in zasluge vsaeega pra-	Pripovedovalec ,e zaključil:
vičnega nam tujca, in da hvaležnost njegova j	«Qb taki,, razmerah se ni malo ne ču-ne mine tudi po sm»-ti prijateljevi.
»Pl. \'estnik«.
dim, da toliko in toliko nesrečnih rojakov mojih zapušča domovino. Nič se mi ne zdi
Sličice iz Italije. Pišejo nam z Goriš- čudno, ako se je prosto, neuko ljudstvo dalo
kega : Seznanil sem se bil pred časom z nekim italijanskim podanikom, službujočim pri neki tukajšnji gospodi za kočijaža. Ker sva bila večkrat skupaj, postala sva si kmalu dobra znanca in si marsikaj zaupala.
Nekoč sva govorila o Italiji in njenih
zapeljati od raznih hujskaČev in si ustanovilo razne skrivne družbe a la «camorra», «maffia» itd., katerih vseh namen je odpraviti bedno stanje v Italiji! !
J.
Suženjstvo še ni docela izginilo v de-
dražbi, je določena vrednost na : 498 K. Najmanjši pontidek znaša 333 K. Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtiie registrovane zadruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim! september 1900.
1. število zadružnikov dne 1. septembra 11)00. 1570
Naraslo tekom meseca za	15	SlOVGilSl^ci
Oglje in drva.
M11H5) In^in v ulici iorro štev*12
JvrOljJ jj:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-
Poliištvo.
Paillo tekom meseca za Število zadružnikov dne 1. oktobra znašalo je
2.	Število deležev dne 1. septembra Priraslo deležev tekom meseca Odpadlo „	„ „
število deležev dne 1. oktobra znašalo je
3.	Svota vplačanih deležev do 1. septembra
izdelovalnica in zaloga zaznovrstuega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po
_ načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence
1582 Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
3 Kiti 31 5
3192
Slovenec
razmerah. Moj znanec, kakor dober poznava- želi <največe osebne slobode^, v Ameriki. To telj teh poslednjih, mi je pravil med drugim je pokazala sodnijska preiskava, ki se je vr-tudi to-le :	, šila te dni v državi Georgia na jugu Zjedinje-
»Rojen sem v Milanu. Služil sem tam nih držav, kakor zidar in prijemal za to en frank na dan. j Tu obstoji namreč še vedno najstrožje Ker nisem mogel s to pičlo plačo preživeti ; obsodbe vreden običaj, da se obsojeni kaznenci sebe, ženo in tri nedorasle otroke, ponudil pogodbeno oddajajo privatnim strankam, ki sem se nekemu tamkajšnjemu grofu za koči- j kaznence drže v lastnih taborih ter jih grozno jaža. Bil sem vsprejet. Pri novem gospodarju izrabljajo. A kakor je pokazala napominana sem imel sicer še manjšo plačo, nego prej, ko sothia preiskava, se podjetniki ne zadovolju-sem zidaril, ali bil je denar gotov 111 mi galjejo samo s kaznenci sužnji, marveč da so ni Otegnila ne toča, ne moča. S tem sem si č|sto slobodne, neobsojene ljudi šiloma priti-nekoliko zboljšal svoj žalostni položaj. Prej ran v tabor ter jih z raznimi grozovitostmi sem jedel polento le enkrat na dan, zdaj sem jn nečloveškim mučenjem silili k brezplač-si jo lahko privoščal po dvakrat. Zavoljo tega j nerau delu. Sosebno so pridržavali take osebe, so me sosedje grozno zavidali, kajti vsem se | PO obiskovale sorodnike-kaznence. V iz-
je godilo slabše nego meni. Reveži so se mi smilili, ali pomagati jim nisem mogel. Večkrat sem premišljeval, kako bi se dalo odpraviti bedno stanje, ki tako grozno tare nesrečne moje rojake, ali sprevulel sem, da se to ne zgodi, dokler bodo vladali v Italiji prevzetni in oderuški aristokratje, ki s« edini izvor vsemu zlu, in dokler se bo italijanska vlada teh poslednjih bala«.
»Moj gospodarje imel posestva v raznih krajih Italije. Spremljevaie ga na ta posestva, imel sem priliko opažati, da se drugod po Italiji še slabše godi nego v Milanu.«
»Vozč enkrat svojega gospodarja v Bo-logno, prišel sem v neko v s, kjer sem imel priliko videti z lastnimi očmi, kako se briga italijanska vlada za vzgojo prostega ljudstva«.
vrše vanj u takega pravega suženjstva so se odlikovali zlasti bratje Mac Ree, J(t imajo naj več t tabor kaznencev in proti katerim se je tudi vršila sodna preiskava. O navedenih odnošajih v tem taboru so mnogoštevilne osebe pričale pod prisego, a tudi čedni bratje sami so priznali vse ter se zavezali, da izpuste vse osebe, ki niso obsojene, ali ki so že dostale prisojeno jim kazen. Vprašanje je, kaj poreče ogorčeno ljudstvo k takemu civilnopravnemu »zadoščenj 11».
Znanstvena ekspedicija. Prihodnjo pomlad odpotuje avstrijska ekspedicija v znanstvene skrbe v Brazilijo. Vodjem te ekspedicije je določen profesor botanike in ravnatelj dunajskega botaničnega vrta R i h a r d vitez AVettstein pl. \Vestersheim ; kakor drugi bota-
kron.. 319178.3«
„	„	„	tekom meseca 11154.lf>
„ izplačanih	„ „ „	554.—
Svota vplačanih deležev 1. oktobra kron 329778.52 Svota podpisanih deležev po 300 K. dne	„ 957600. —
priporoča svojo veliko prodajInico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
kron 724407.52
10549.12
4.	Predujmov je bilo izplačanih dne 1. septembra Priraslo	tekom meseca Odplačalo se je „
Stanje predujmov dne 1.
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. sept. Tekom meseca doplačalo se je
Stanje dopolnilnega zaklada dne
1.	kron 7ft77*.ti2
t>. Do konca meseca prosilo je 1749
prositeljev za predujme v znesku „ 1384418.39 Dovolilo se je vznesku	1037658 04
Izplačalo „ „	1025453.56
7 Hranilne vloge znašale sto 1. septembra „ 23943f5.97 Vložilo seje tekom meseca	„ 16413 —
Izplačalo t „	„	n 9831.27
Stanje hranilnih vlog dne 1. oktobra K. 246018 70 v — knjižicah povprek po — kron
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
30145.56 C. Kr. priviliaraiii kroji i
rfeu. vsakemu Koj razamiji?

Marti" Poveraj v Gorici na Travniku st. 22 I. n.
kron 744003.96	ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz
---^—	inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek,
71H37.29	dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po naj-
3641.33	novejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči a -JOtM) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Velika zaloga
8 Gotovine v blagajnici 1. oktobra Svota prejemkov tekom meseca Kvota izdatkov tekom meseca
kron
110848.93 „ 104526.67
_ Novoporočenci pozor!
, vsakovrstnega pohištva, tnebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, 1 in pohištvo za elegantne sobe. tjprejemauje vsako-3255.08 vrstnih naročil v vso to stroko s padajočih del* Anton lireščak. Gorica, Gosposke ullee štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Saldo v blagajnici dne 1. oktobra kron 9577.34
Denarnega prometa blagajnice v mesecu septembru
Hranilne vloge se obrestujejo Lastna glavnica v uplačanih deležih
kron 215375.60
po 41/3°/o
K. 329778.52
Vinopivcem!
Podpisani točim v svoji gostilni »BllOni Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 246018.70 Amici* na Belvederju črno vino po 4U nvč.,
Razmerje 32: 24:
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.
belo po 44 nvč., iu držim dobro, kuhinjo. Vino oddajam tudi v rodbine v množiuah od 10 litrov naprej po 36 nvč., v sodčekili pa
po dogovoru.	Ivan Feriictik
v Pna m. zaloa coMstia
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- .. varn v Solkanu in Gorici
M Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
^ (na desni strani cerkve sv. Petra).
^ Konkurenca nemogoča, ker je "blag-o iz prve roke.
££ ^^	^C ^^ ^^ ^^^^
8W pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trsti
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bofrat izbor t tapetarijah. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik g-ratls in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali Uložnico brez da bi se za to kaj zaraiaaaa.
U
i t
l
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
pri certvi sv. Petra (Piazza Eosario pod DnilsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
č®t!J. mojster
S
Velika zaloga
solita pliStva in tajecarii
OOOOOOO od
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg Sau Giovanni list. 5. (hiša Dlana). đfiT Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
Slovenska družina
odda lepo odičeno sobo za jedno ali dve osebi. Ako žele tudi domačo hrano.
Ulica Farneto št. 12. I, n.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnim cenami, poštnine prosto
jKartin ]VCarc
S poskusnjo se se le prepriča,
da se toči v gostilni
Karla Sosič
v Trstn, ulica Roiuatrna št. 20
priporoča slavnemu	slovenskemu občin- Prvef vrste vipavsko belo vino po 44 nvč.,
, -	istrsko crno i»a i»o 40 ne. — Kuhinja gorka
stvu svoio gostilno	>. i j *
1 o	in mrzla vedno gotova.
„ A I T a n t i C a I a V a n d a i a" I Gostilna je odprta do polunoči.
_	_	. .	i Svojim rojakom se toplo priporoča za
S«" ulica Imlustria stv. 39. ^P»|0biien obisk, pri Sv. Jakobu ;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,
vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gorkim! in mrzlimi jedili.
		
	o* V A '^nb«^?-"	
Fran Wilhelmov
ilujijili ia
od
Frana Wilhelin
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
a
rjuVtZcn

Trgovina man i fakt urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obleke, flanelo. perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih, cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. Aite.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Praii
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
|varilot Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'
pl
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga V lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciaiii, E. Leitenburg^ P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zauetti, A. Pruxmarer.
Zaloga
olja in kolonijalnega blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, tla ima v
ulici jjhega št. 11. v crstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila. kave. sladkorja, riža itd.
'Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od :"> k^. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnlh blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
se vknpijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od 11» kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9.
Svetovna, razstava v I'iirizti 1!MH> »Srebrna kolajna , ki j«> najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte.
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete,L
se nahaja v
Trst. -- ulici Riborgo st. 15 — Trst..
Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojini starim odjem ni kom trikrat ua dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častitim svojim odjemalcem svojo prodajalnioo, preskrbljeno z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s krojačnico za gospode.
Sokolska obleta
kompl.
Haveiofc nepremočlji?
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
snknega m bombazn. blaga za možKe oblete, srajc iz žide, volne, lawjL-tewiis, platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možfce, ovratnic v vseli barvan in forma!, nogo vic, rut, jopic vseli vrst, posebno za tonriste in Kolesarje, modnih predmetov, roRovic iz nitij in kože ter dežnikov in solčnikov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijski!) zastav, transparentov
in trakov za vence v različnih barvah, po najnižjih cenah.
£ K
X
n n
H
S
X
n x
X X
x x
Carl Greinitz jleffett
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza deila Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
BV" predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične sine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Minjsio, namizno in hišno opravo, železne metle m pred ognjeni varne Masone
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
K
K *
i n n
K
x x x x x
X X X X X
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago / vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
<la sino se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3 ~3Mt (v bližini <lobro poznane k a v a r n e F a 1) r 1 s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Novo tržaško pogrebno podjetje
L- IKCozetič
vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra)
Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Vojaških invalidov velika 1 Zadni' mesec
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek:	KRON
Hermaiigfild Trocca
Barriera vecchia 8
si nsoja naznanja slavnemu občinstvu, da je prejel velik izbor
nagrobnih vencev
bisernih, pletenili z bakreno žico, kakor tudi kovinskih s porcelanastimi cvetlicami. Venci s trakovi in napisi za pogrebe, velika zaloga predmetov za pogrebe za odrasle in otroke. — Cene brez vsake konkurence.
Slovenka,
v gotovini z 20% odbitkom.
INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl & C.ie, Mercurio Triestino, Ign. Neumann, Henrik Schieffmann.
izvrstna likarica za perilo se priporoča za delo na svojem domu ali v družinah. Podrobneje se izve v našem iipmviiištvu.
I M. U. Dr. Ant. Zahorsky j
priporoča svojo pomoč na porodih, aliortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih bolezni. Ordinujc ulica Carintia štv. S. od 9-11 i u od 2-4.
i

Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani Spitaiske ulice št. 2.
a
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najk-lantnejšlh poeojlh.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi.
Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto 3 41/./7(> obrestovanjem od dne vloge do dne vzdifea. Eskompt merHc na 'i-ilar./r.e^. Borzna naročila.
l
Priloga „Edinosti" k štev. 250.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 31. oktobra 1900 Volilno gibanje. Istra. Človek bi moral začeti misliti, tla so istrski signori začeli postajati jako skromni, da so se odpovedali svojemu narodnemu šovinizmu in da jim je le blaginja ljudstva na srcu. Tako bi morali misliti, ko Čitamo njihov volilni proglas, s katerim priporočajo kandidaturi dr. Bennatija za V. ku:ijo in dra. Rizzia za kmečke občine zapadne Istre. Niti jedne be-
skupine so jedine, o katerih se ve že sedaj, kako izidejo iz volilnega boja. Vsem drugim prete pretresljive spremembe. Neprecenljive vrednost: bi bilo torej, ako v tem proeesu nastajanja čim prej nastane slovanska opozicija. To bo faktor neprecenljive važnosti, s katerim bodo morali računati — vsi, vsi !
Ta izvajanja bivšega poslanca so nam veliko bolj simpatična, nego pa ona meglena in nejasna v prvem članku. To je nekaj pozitivnega, konkretnega in pa logičnega po vseh zakonih narodnega sorodstva in psihologije v razvoju narodov. Bivši poslanec je izgovoril usoano, veliko besedo. In — zlato
sede le ni v tem proglasu o italijanski na- , , , .	^ . .	.
,	...... .	.	besedo, ki nam mora postati geslo. INic de-
rodnosti, o jeziku in kulturi, ampak govor'
je le o interesih ljudstva. To postopanje si-g-norov ima svoj namen iu je dobro proraču-njeno. Pesek hočejo metati v oči na zdolaj v na zgoraj, ljudstvu in višim činiteljem. Signori vidijo, da znane fraze o latinski kulturi ne »vlečejo« več, da nimajo več tistega mamilnega vpliva, kakor nekdaj. Zato molče previdno o tem, kar jim prej ko sjej gori v d asi. Ta neradovoljna skromnost je dobro znamenje o pričetku zdravilnega procesa, ki se mora razviti v Istri. Neka fraza v proglasu nas je pa zbola v oči, ker involvira imenitno pripoznanje, priznanje razmer, katere signori sicer trdovratno taje, a so vendar javna tajna. Na dru. Rizziju hvali »influenti aderenze«, uplivne zveze, prijateljstva, podporo od uplivnih strani! Po domače povedano: signori bi bili le politiške ničle, ako ne bi stala pred
snice, nobenega iskanja zaveznikov, ki niso
proti tujim navalom, da nas, podanike te države ista država — žrtvuje tuji državi! A mi zaupamo v 24 milijonov Slovanov, ki so v tej državi, ne računaje tistih nad 100 milijonov Slovanov, ki bivajo izven mej te države. Mi zaupamo v slogo Slovanov, da dosežejo oni za nas, kar nam gre po pravici. Ako smo složni, nam bodo morali dati naše pravice. Naj le delajo sovražniki proti nam in proti naši narodnosti, . naj le zidajo palače Legi, da bi v njih raznarodovali naše otroke! Tiste palače postanejo še naše, kakor so v Dalmaciji morali vrniti narodu, kar so mu vzeli.
Nekoliko let je tega, da se je med avstrijskimi Slovani pojavila sloga. Tega so se
Spadoni je konstatiral, tla se je pustilo v zaporu umreti človeka, ne da bi se bilo pravočasno poklicalo zdravnika.
Prešli s»» na razpravo o proračunu, o kateri priliki je svet. Dollenz zahteval objasnit glede dohodkov izj prodaje zaplenjenih predmetov, kar je g. Verneda razlagal tako, da je pod tem naslovom razumeti n. pr. dohodke iz zaplenjene divjačine. O naslovu »redarstvo«: je predlagal svet. Ravasini, naj se zniža dohodke občine k stroškom državne policije ter prouči vprašanje, imali občina pravico, tla se jo poprej vpraša o nameravanih spremembah v redarstvu, na kar so znižali nastavljeni znesek 207.000 K na 174.250 K.
Svet. dr. Rvbaf je predlagal, da je uvesti spet poljske čuvaje ter v to svrlio določiti znesek 7000 kron. Dr. Rvbaf je utemeljeval svoj predlog ter dokazoval, koliko škode je nastalo v gospodarskem oziru vsled tega, ker se je odpravilo poljske čuvaje, ki
zavezniki, iskanja le v ta namen, da smo v j začeli bati naši sovražniki. In kaj so storili? večini, marveč v slovanski o p o z i c i j i Ustvarili so soeijalizem. Soeijalizem je lepa z določenim programom, krepko beseda, ki znači nekako : dajmo vsi vse sku-voljo in v tesni solidarnosti je pot, paj, pa potem lepo rezdelimo v enakih delih ! da postanemo mi Jugoslovani v resnici či-j A, gospoda moja, treba poprej, da
nitelj. Prej pridemo do ugleda, ako smo v nam vrnejo, kar so nam ukradli,	so bili sicer vedno pripadniki italijanske
opoziciji, ki je res opozicija, nego pa v ve- potem še le hočemo deliti! Soeijalizem	stranke. Zahteval je, da se uvedejo tudi v I.
čini, ki v resnici ni večina, ker nima oblasti je naperjen v prvi vrsti proti Slovanom: naši	okraju.
večine! Tudi za parlamentarne skupine velja, sovražniki nas hočejo oslabiti, pa so si v to	Predlog sta pobijala asesor Lanzi in svetla je malo včasih več, samo, če je — dobro! svrlio izmislili soeijalizem, kakor je prokleti	tovalec Luzzatto. Prvi je naglašal, daje uve-S polnim prepričanjem pozdravljamo torej Dreifuss hotel na Francoskem oslabiti fran-	deuje poljskih čuvajev zahtevala tudi »Ope-nastop bivšega poslanca za — bodočo coski narod, kar pa se mu, hvala slogi na-	raia« in odsek za pogozdovanje, vendar mu slovansko opozicijo! roda, ni posrečilo. Soeijalizem je delo Zidov;	je dovoljevala nekaka, nam nerazumljiva lo-
Zidi nimajo narodnosti, pa bi hoteli, da je ni-	gika trditev, da so za predmestja nepotrebni,
mamo tudi mi. Od takrat, kar jih je Gospod	ker se tam bolj in bolj širi mesto, a za gornjo
pognal po svetu, nimajo več narodnosti. Mi	okolico da tudi niso potrebni, ker da ni
pa nismo Žitlje; mi smo kristjani in hočemo	skoraj nič pritožbo poškodovanju polja. Svet.
svojo vero in svojo narodnost braniti do zad-	Luzzatto je v svoji človekoljubnosti, katera nam je predobro znana tudi v moti-
Tržaške vesti
Kadi praznikov Vseh svetnikov in
ničlo tista mogočna enojka —vladne protek-	sv. Justa (patrona tržaškega) izide prihodnja
cije. Italijanski proglas pripoznava to podporo	številka našega lista v soboto popoludne ob
v podkrepljenje Rizzijeve kandidature, a mi	navadni uri si hočemo zapomniti to za slučaj, ko bodo si-
gnori zopet enkrat hlinili svoje ogorčenje radi	Kakor fimo že omenili, razlože 3. t. m. vo-
tega, ker vlada podpira — Slovane!!	lilne liste za Trst in za okolieo v šolskem po-
nje kaplje krvi.
Proti nam se združuje ves svet, ker nas	vih, hotel naprtiti skrb za varstvo polja c.
Na delo volilci iu naši zaupniki I Je najve® na svetu. Zato se nas bojijo, zato	kr. redarstvu, kateremu je izročeno osebna
nam kvarijo naše račune. Tisti naši prijate-	varnost v okolici.
Iji v Trstu pravijo vedno: »Questi tpiattro
Predlog dr.a Rvbara, za katerega so
da je značilno to, tla se jako previdno izo-	L,,m v<m,t?1 sami P^ngajo za svojo
gibljejo vprašanju, da-li je obstrukcija opra-	P™vico. Informacije dobe v prostorih »Del.
vičena ali ne. Po tem previdnem molku se	P°dP" driištva* Pri gospodu Franu Kravosu,
mora sklepati, da oni v resnici mislijo na	ki Je nalašS za to postavljen. Ponavljamo, da
obstrukcijo, ako bi se politiška situvacija za-	volilao Pravico v V- kuriJij iraaj° vsi oni- ki
nje neugodno zasukala. Nam da se ni bati	so ^vršili 24. ieto in ki bivajo najmanje G
druge države?! Naši odvetniki so prišli z	imenovanje stalnih okrajnih zdravnikov za
naših tal ter so tukaj na našem ognjišču,	Barkovlje in Skedenj ter se je o tem slclice-
katero moramo braniti do zadnje kaplje krvi.	val na znano brošuro dra. Marcusa in dra.
Ako bomo složni, razprši se Italijanstvo teh	Pattava. Izrekel je svojo bojazen, da se tudi
dežel kakor sneg na solncu in prit' mora čas,	prihodnje leto ne izpolni toliko opravičena
zirnimi represalija mi. To spoznanje da se je so volilci v tein poslednjem kolegiju vsi oni, začelo širiti tudi v češkem taboru. Češki po-
kopana v tržaških analih, vstanejo zopet na nost pretiloga, in gospod Bauelli sam je zadan in ne bo se več govorilo o Trieste, trjeval, da bi bil on stavil ta predlog (aha !),
ki plačujejo kakoršnji si bodi davek od po-
sestva ali obrti in vsi oni, ki plačujejo naj- Triest> amPak 10 mesto bo naše »Tržišče«,	ako bi ne bil vedel, tla se je že zdravstveni
manje 4 gld. osebnega (personalnega) davka. kJei' bomo mi	8VOJ° trgovino. Za-	odsek ugodno izrekel o tej stvari.
koui pravice nebeške se ne dajo uničiti. To Vse debate, ki je nastala vletl predse mora zgoditi in se zgodi, samo treba, da	lGga g. dra. Rvbara, se je videlo, kako ne-
S>. Kri/n. Iver nam je gmo diožnj lQ tJa ne verujemo lažiprorokom.	ljubo je gospodi, da se slovenski svetovalci
To vedenje Cehov kaže t u ti i S l o- zadnjič, ko smo poročali t) shodu političnega	f',r,.	„l^™.,«!«- ,1.,	i • •	j • i	!	, - ■■
J	.. .	„	_	1	i IrovorniK. je pozival zborovalce, tla tiste	brigajo za dejanske potrebe tistih, ki so jih
vencem, kako se jim j e v e s t i. Zato društva »Edinost« v Sv. Križu, nedostajalo „„» „„j,,,,!- „„ i	i- --i	,	\ •	• * . \t	•
J	J nase zaslepljene brate, ki jiu prištevamo ci-	poslali v mestni svet, in mojster V enezian je
litiki se modro izogibljejo vsaki določni izjavi za obstrukcijo. Češki politiki si hočejo
ohraniti slobodno roko, da bodo mogli svoje	Na ,lel<) toreJ vsi !
vedenje vrejati po vsakodobni konstelaciji.	K shodil v
protestuje «Sudeti» najodločneje proti vsa- prostora, tla bi zamogli dovolj obširno na-kemu poskusu volileev, da bi bodoče po- vesti vsebini, vseh govorov, a ker je bil
slance vezali na kako določeno taktiko. Ni kdo govor gosi>. urednika Jaki ća zares len in i i	i »*<• •• i -	- -i «	u	< -	-	i i
» &wtT*	w t bodo vec služili našim skupnim sovražnikom, predlogom, ki sicer nt povedal nic novega,
korijašem, z lepimi besedami prepričajo o njih gospodi, kakor že večkrat, pomagal zopet na zmoti, da se povrnejo zopet k natn, da ne ta način iz luže, da je prišel s posebnim
ne more vedeti, kako situvacijo najdejo naši pomemben, bodi nam dovoljeno, da posna poslanci na Dunaju, kakih zaveznikov naj merao danes še nekoliko misli iz istega, dej o in ali bodo v večini ali v manjšini. Ta
Sloge nam treba, nam in onim 24 milijonov, ampak je obsegal v bistvu to, kar je pred-ki so za nami. Ako pa se bomo cepili in se lagal dr. Rvbaf, samo da je bilo poslednje
Govornik je izrazil svoje veselje, tla sc bo en del prigtcval socijalistom, drugi ciko-1 dra. Veneziana maslo. Predlagal je namreč,
rijašem in bo tretji dopuščal, da ga lastni naj eksekutiva novembra meseca stavi mest-
otroci zmerjajo s »ščavom«, potem bodo še nemu svetu v tem oziru konkreten predlog, ako bi že sedaj lit,teli odločati v vprašanju zdraviti od vsega srca. Govoril bo hrvatski, i dolgQ Oožoci gospodarili na naših morjih in Sprejeto, taktike. To nalogo da morejo rešiti le bo- ker slovenski ne zna dovolj dobro, a je pre- mora,j bomo -e doj jd pokvarjeuo itali_	r
vprašanja pa so odločilna za bodočo taktiko, mu je ponudila prilika, da zamore zboro Bedasto in morda tudi usodno bi bilo torej, valce-Slovence kakor dalmatinski Hrvat po-
duči poslanci. Stvar volileev pa da je, tla pričan, tla ga bodo navzoči gotovo bolj ! jaosko vino
pošljejo take poslance na Dunaj, katerim mo- razumeli, nego bi se razumela, recimo, Lah	T ^
rejo zaupljivo poveriti odločitev o vseh proble- iz Benetek in Ivalabrež. Štiristo let je be- ! .
mih, ki se imajo rešiti.	m-ški lev vladal v Dalmaciji in v naših kra- 7"J — . ' 7" . ,° ' '
J	i . .... , . vendar vas zaklinjam in prosim, tla storite ■ treba urediti v obce vsa pokopališča, opre-
Na drugem mestu v istem	listu pa do- I jih, a ni mogel ubiti narodove duše, cutstvo- j . . . v , . . . » . .. .
13	r I i i' i-i daues vsi sveto prisego, da nočete pokazati, eto. Isti Zid se je na to, zaradi ljube popu-
kazuje neki bivši poslanec, da	mi Jugoslo- vanja narotlovega. lvar se tekom toliko sto- , . ^ • i i ✓ i A .
J 1	. .. . D da so ta kraška tla, ua katerih vasi očetje larnosti, potegoval celo za olepšavo tržaškega
dolgo piti pokvarjeno itali-	jsta kt)inetlija se je ponovila o predlogu
dra. Gregorina, ki je zahteval premestitev Jaz nimam nobenega zasebnega interesa, pokopališča v Sv. Križu izven vasi. iu se je zaključil govornik, da vara tako govorim, je oglasil zopet tir. Venezian ter rekel, da
vani imamo le v češkem n a r o ti u i n | letij ni posrečilo mogočnim Benečanom, to se i njega v e 1 e p o s e s t n i k i h zaveznikov v
obrambo naših narodnih pravic. S tem dvema strankama naj bi prišli na jasno o ciljih, po katerih hočemo stremiti. S tema skupinama naj gremo v borbo za načelo jednakopravno-sti in jednakoveljavnosti, s tema skupinama že kaže preobrat. Sedaj je Dalmacija hrvat-
. ... ... niso zatajevali svoje narodnosti, še vedno slo- katoliškega pokopališča. Stavbinski urad naj Italijanom tudi sedaj ne posreči, kajti ni sile ! ,	, . . . .... . . : . v	. . „ . ,
J	.	, , . . ,	venska tla, ter da ste pripravljeni braniti bi poročal, kako daleč je ze dospelo to vpra-
na svetu, ki bi zamogla ubiti dušo narodovo.. ...	. , ,	...	...
e	jih proti kateremu koli sovražniku.
Prej ali slej mora priti čas, ko zmaga pra vica. Dalmacija, kjer je še pred 30 leti bilo
S čašo ruj nega vinca v roki je nazdra-
šanje. Sprejeto.
O naslovu »preskrbovanje z vodo« se
, , , . ,* . " .	r» . , | vil govornik sloveusko-hrvatskemu narodu in je oglasil naš svetovalec Ivan Marija Va-
tako, kakor je sedaj pri nas na Primorskem,	......	..	.	. .	„
skupno se moramo postaviti po robu onim, ki hočejo nadvladje jednega plemena, v družbi s tema skupinama se moramo postaviti proti vsaki Slovanom so\ razni nakani vlade. Za izva janje te n a r o d n o - s 1 o v e n-s k e opozicije treba za tlelo sposobnega parlamenta. Obstrukcija se mora nehati, to tla je temeljnji pogoj za izvrševanje označenega programa. S slovansko opozicijo, ki bi štela 120 poslancev, bi bilo veliko pomagano Čehom in slovanski ideji sploh. N a rekonstrukcijo ti e s n i c e, s katero s m o imeli žalostnih skušenj, ni več ni i s l i t i. Ako nas bodo Poljaki in nemški konservativci hoteli podpirati — dobro, mi jim bomo hvaležni; ali mi ne maramo, da bi ti dve stranki, popolnoma nasičeni v narodnem pogledu, kakor svinčeni podplati viseli na naših nogah in nam zaustavljali roko vsakokrat, kadar bi l oteli zamahnit«. Naše tri
ska ; prišlo je do tega, da danes zamoremo	#
, .	, .. j. i-i	* v drugem govoru, ko ie priporočal bodočemu
reci, da je Dalmacija edina dežela v Av-	&	. ,	. , , , ,
poslancu radikalizem, ni reke*, da bomo blo-
striji, ki pošilja v dunajski parlament same Hrvate — in nobenega Laha!
Govornik je rekel: Jaz sem sin kršne Dalmacije, vi ste tukaj na kršnem Krasu. Glejte, da bo Vaš značaj, da bodo Vaša srca tako nepremična, kakor je trdno kamenje Vašega Krasa! Siromašni ste, ali ne pustite se prodati za 30 srebrnjakov. Jedli in pili bi za ta denar morda dva, tri dni, a pozneje bi plačali tistemu, ki Vam ga je dal, ne 30, ampak 300 srebrnjakov. Pojdimo v borbo za naše pravice! Ako nam jih nočeta dati niti sovražnik, niti vlada, nam jih d& čas — pravica pride s časom !
Ne bojmt) se sovražnika ! Res je žalostno, ako pomislimo, da nas, ki se nahajamo veke in veke ob obali jadranskega morja, nas, ki smo branili to obal tolikokrat in toliko časa
burni živio-klici so zadoneli po dvorani.	tovec, ki se je norčeval iz mestnega gospo-
O tej priliki naj omenimo, tla g. Jakič j darstva, katero dovoljuje, tla se svetoivanska
voda navaja pod zemljo v mesto, a se od-todi zopet vozi v sodih k sv. Ivanu. Gosp. Vatovca »toskauščina« ni ugajala slavni galeriji, vsled česar se je ista začela nasmihati. Gospod Vatovec pa se je energično obrnil tlo imenovanega velevažnega činitelja v našem mestnem svetu, češ: »Kaj se smejete? Jaz nisem študiral ter govorim italijanski, kakor znam. Ako vam ni prav, boni pa govoril sloveuski !« Ta odločna reakcija je imela toliko vspeha, da je župan poklieal galerijo na red ter tla so svetovalci večine nagovarjali prijazno našega svetovalca, naj le govori. Ravnatelj magistrata dr. Artico je obljubil, da se tekom nekoliko mesecev dovede auri-zinska voda tudi v sv. Ivan.
Dr. R v b a f je končno predlagal, da se popravi krfl (shranilišče votle) v Lonjerju ter da se dovolijo dotični stroški v znesku 7000
venci morali posnemati irredento, ampak je rekel le — tržaške Italijane.
Mestni svet tržaški je imel sinoči na-znaujeno javno sejo. Navzočih je bilo 30 svetovalcev, katerim je predsedoval župan, dr. Sandrinelli. Vlado je zastopal namesmištveui svetnik pl. Jettmar.
Prečitali iu odobrili so zapisnik zadnje seje, ua kar je svet. Spadoni interpeliral žu-paua, da-li mu je kaj znano o vzrokih smrti onega neznanca, o katerem smo poročali tudi mi, da so ga pobrali redarji na trgu pri sv. Justu in da je drugo jutro umrl v ječi. Omenjal je, da ljudstvo govori, da so dotičnika zlostavljali v zaporu.
Mag. ravnalj je omenil, da se je dotična listina izročila državnemu pravdništvu.
K. A gospoda poslanci večine so med temi	Danes smo o tej stvari prejeli iz debili že odšli večerjat ter se ni moglo glaso-	lavskih krogov:
vati. Seja se je zaključila ob 9. uri 20	To je neodpustno, to je kričeče — taka
minut.	malomarnost! Čitajte:
Znaki obnemogle jeze. Neki vrline iz	Neki B., delavec, je ponesrečil. Dru-
socijalistiških vrst. so začeli v najnoveji čas	štvo, ^ v katerem je vpisan, mu je dajalo pod-
tirati nov sport: pošiljajo nam naš list pod ku-	poro za čas, določen po zakonu, potem je
verto z raznimi več ali manj sočnimi psov-	odstopilo delavca «Zavarovalnici za slučaj
kami. Ob vsem nasprotstvu, ki je je gosp.	nezgod*, z izjavo zdravnika, da B. ni spo-
Kristan — in mi smo uverjeni, da se je to	soben za delo !
zgodilo liotč, z namenom in proraČunjeno —	Zavarovalnica mu ni dala niti novčiča, izzval med nami in njim, smo uverjeni, da on	ker je bil tam spoznan — za popolnoma zdratu nima vmes svojih prstov, ker ga smatramo	vega ! Revež je. prišel zopet v našo društvo, za veliko prepametnega, da bi se zgubljal v taka	kjer sta ga pregledala dva zdravnika, ki sta — pobalinstva. Ali po pisavi na zadnjem	oba izjavila, da ni sposoben za delo!! listu, ki smo ga prejeli, moram" soditi, da	Društvo mu daje še naprej podporo, a so vendar-le nekateri »boljši« izmed njih,	B. se je že dne 22. septembra pritožil na ki so si izvolili takov nizek način boja. Mi	kompetentno prizivno razsodišče, se seveda le smejemo tem napadom izza	Človek bi mislil, da to razsodišče reši varnega plota; smatramo jih le kakor	utolc najdalje v enem mesecu, ali temu ni izbruhe obnemogle jeze. j tako — čakati bo moral najmanje tri me-Previsoko stojimo, pregloboko je naše	sece! Razprava o pritožbi bo še le — de-prepričanje, da stojimo v službi dobre	eembra meseca!! Ta slučaj kaže, kako po-stvari, preživ je naš moški ponos, da bi nas	trebno je, da o prihodnjih volitvah pridejo mogla doseči pena iz — kaluže. Vsakdo ima	drugačni možje v vodstvo zavarovalnic, ki neko posebno opravilo, ki mu najbolj ugaja,	bodo res skrbeli za nesrečne delavce in ne Dotični nasprotniki so si izvolili tako opra-	samo za svoje «špase«, kakor delajo sedanji ! vilo, a mi ne mislimo niti od daleč, da bi	CoseieilZC doppie. — Dvojna vest. jim je hoteli kratiti, marveč jim je pri voščamo	Pod tem naslovom pripoveduje včerajšnji iz vsega srca. V svojih delih se kaže človek.	»Indipendente« — kakor smo že omenili —
Na psovke ne reagiramo..........o »poučnem pogovoru«, ki se j e v
Ali nekateri teh, na tiskano cEdinost*	preddvorani mestnega sveta vršil
napisanih vsklikov so tako značilni, da jih	med svetovalcem R a s c o v i c h e m in moramo zabeležiti tu. Pričajo nam, kako ni- |d r o m. R v b a f e m ozirom na Dolenčev
zek je duševni nivo teh junakov, kako temno	Podlog, da bi se za nadzorstvo postrežnic v
jim je obzorje tudi se — socijalistiškega sta-	mestni bolnišnici najele usmiljene sestre. Dr.
lišča. Ti ljudje morejo bili vse, samo socija-	je — pripoveduje »Indipendeute« —
listi niso, socijalisti, ki umevajo socijalno gi-	opravičeval nastop usmiljenim sestram v pri-
banje v zmislu določenega programa.	m je dokazal, kako so njegovi razlogi
potrjeni tudi v neki knjižici, katero ie držal
važnosti vo-	1 j j > j
v roki. Rascovich je menil : Bog ve, od koga je tista knjižica ! Dr. Rvb&r pa mu je moleč pokazal knjižico, katero je spisal tovariš v mestnem svetu, isti dr. Marcu s, ki je mulo p o p r e d govoril p r o t i usmiljenim sestram!!
,, . v, i i ■ • i - i • i •	Na prigovor Rascovichev: Bog ve, kdaj
Preko članka, ki govori o koristili, ki bi	' * ,
..,,„, . , - i . „	je bila spisana knjižica, je dr. Rvbaf pokalih donasalo poznanje ruskega jezika nasi t r-	J t , , , * _
. ... , • . i- ]fltatf	zal datum : »1900, založnik-društvo »Igea«« (!!) g o v i n i in i n d u s 1 r i ] i, — torej tudi delavcem — opaža mož: »Kaj hočete goniti Slo-	(đ»"št\o zdravnikov).
vence na Rusko dela iskat? Zato jih silite,	Gosl>od Rascovich da se je zasmejal, na
naj se uče niski jezik. Seveda, Italijani noj bi	to> ali »Indipendeute« se ne more smejati, ko
, , v,- iii i	vidi, kako mož, občinski svetnik, z lahkoto
se potem slovenskega učili, da bodo po slo-	' # #
, v , rr ■	prehaja od lednega menenia do druzega, o
venskih deželah polento mešali!« — lo naj	y J J ^ J ® /
.. ,. . . ,i ,	jedili in isti stvari javnega interesa ! Knjižica,
ie socijalistisko, to naj je, »mednarodno«, to	J J « • , ,
. . v , .li • i •	katero ie dr. Rvbar držal v rokah, ie bila
naj odgovarja načelu, da delavec nima nikjer	. ... . ,
. . . . . ,	študija o higijenično-zdravstvenih odnošaiih v
domovine, ker je ves svet njegova domo-	J . .
0 . '	Trstu, izdana minole spomladi iu spisana od
, , i» r - i t • • ^	doktorjev Marcusa iu Pattava.
Na shodu v Pulju js dr. Lagmja govo-	J J
., ....... • c * • . r-s j	Tem opazkam »Indipendentejevim« n;ma
ril tudi italijanski. Se svojega stansca med-	' 1 J
.... .. .. , i	uredništvo »Edinosti« nič pridodati, saj ježe
narodnosti bi ga morali socijalisti le pohvaliti	1 ,,
. „ . i - • -i - -	iz iscih razvidno, kako malo resno se v Trstu za to. Ah cujte, kaj je napisal nas veliki
»socijalist« pred Bogom! On kriči: »Seveda
Italijani sami naj se udeležijo volilnih sho-
, ' . , rp . . i . 40	šejo: Včeraj smo opažali nenavadno gibanje
dov, s Slovencem pa v morje! 1 o bi hoteli l!*	. . .. ..
, . . .i-i	med redaru v Roianu. Luidie so ugibali sem
Cez notico, ki govori o potrebi drama-	J . ,
.„ .. , i ... i	in tja, kaj bi neki bilo ? Tu in tam so sicer
tičmh predstav - in dramatika je menda	, . ,.
, , . . i ,	i neka] šepetali o nekem viharnem prizoru v
umetnost, eminentno kulturno in izobraževalno	, ...
župnem dvorcu med — bratoma, ali pozi-
Preko članka, ki govori o litev, o tem prvem državljanskem pravu, je zapisal n. pr. neki teh prosvitljenih mož: »Kaj je treba delavcu v e ti e t i za litve?!« Na drugem mestu: »Kaj je treba delavcu vedeti za zborovanja polit, društva »Edinost« ?!
poostrene težke ječe. — 50-letni ribič Alojzij Grillo, ki je na škodo Emila AVeissa s pomola Sartorio ukradel okolo 2200 kg. premoga, je bil obsojen v 13 mesecev poostrene težke ječe.
Vremenski vestu i k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.3, ob 2. uri popoludne 17.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.6 — Danes plima ob 5.18 predp. in ob 3.30 predp.; oseka ob 11.18 predpoludne in ob 10.30 popoludne.
»Mlinar in njegova hči.« To žaloigro, ki se uprizorja te dni po vsem svetu, uprizorijo torej naši diletantje v veliki dvorani v Skednju. Cisti dohodek je namenjen v naj-plemenitijo svrho — v podporo naši šolski d r u ž b i. Z ozirom na to in pa na okolnosti, da smerno pričakovati izborne vprizoritve, je I opravičena nada, da bo dvorana natlačeno polna. Predstava bo ob vsakem vremenu. Za-j četek ob 5. uri popol.
Zveza trgovskih pomočnikov je priredila prošlo nedeljo v prostorih slov. čitalnice plesni večer, na katerem so svirali V likova rski tamburaši. S plesom je bila združena živahna zabava z raznimi napitnicami. Zal, da udeležba od strani narodnega meščanstva ni bila taka, kakor bi bilo pričakovati o tako važni priliki, ko stopa na dan najvažnejši sloj tržaškega Slovenstva — trgovci. Vsa hvala hrvatskim bratom tamburašem, ki so delali uprav čudeže ! Kdo bi verjel, da je mogoče izvabiti tem priprostim instrumentom tako mogočne glasove! O večerji so nas isti tamburaši razveselili tudi s krasnim slovanskim petjem. Nekaj pa našemu poročevalcu ni ugajalo. Gospođici ne plesalke so preveč rabile «dolce del si». Naj bi se vendar že malo naučile slovenski ! Videle bodo, da je slovenski jezik istotako sposoben, da izraža tudi — naj nežnejša čutstva !
Tombola fin de sieele. Novo jako zabavno iznajdbo priredi »Zveza tržaške mladine« dne ). novembra t. 1. na prvi plesni vaji, to je: od 4—zvečer v dvorani ulica Rossetti št. 4. pritličje. Potem bo druga plesna vaja. Tudi dne 2. novembra bosti dve plesni vaji, kakor vsako nedeljo.
razpravljajo tudi naj resneje stvari !
Kaj se je zgodilo i Iz Rojana nam pi-
sredstvo, — je mož napravil crto. A socija-
tivnega ni vedel nikdo ničesar. No, morda poizvemo vendar, kaj je bilo prav za prav !
Hišna preiskava. Predvčerajšnjim popoludne so redarstveni organi vršili hišno preiskavo v uredništvu »Brivca« in v naši tiskarni. Iskali so menda neki rokopis, kate-rega pa niso našli. Tožnik je baje neki šta-
listi nam vedno govore o potrebi izobrazbe...
Ali imaš zadosti, dragi čitatelj ?! Ali še
ne vidiš, kakov je duševni nivo teh ljudij in
kakov njihov — socijalizem ?!! Mi menimo,
da smo zadosti navajali... Ne, še jedno naj
povemo! Načelo humanitete, človečnosti, je
menda jeden ogelnili kamenov socijalistiskemu
. . , „ , ' ......	jarski nemškutar.
programu. Iti le za to načelo smo mi uložili	J
besedo, ko smo izvajali, da tudi »policaj« ali	Električni tram>vay. Dne 2. novembra
»financar« je — človek, a vsakemu človeku	»tvorijo progo Stara mitnica — trg Nego-
da gredo — človeške pravice. Naš veliki so-	ziaDti ~ trS l>red kolodvorom — gledališče
cijalist pa je preko dotične notice s krepko	Armouia. Kmalu potem izročijo še ostale
roko zapisal vs.Jik : »Živio Kristan!!!«, ka-	Proge prometu ter postavijo več čakalnic, in
kor da bi bila načelo humanitete in gospod	sic€l' v ulici Montorsino (pri Rojanskem mo-
Kristau najhuja antiteza....!	stu)> v ulici Conti (o združenju z ulico Set-
Gospod Kristan naj se le lepo zahvali	tefontane) ter v Skednju (pred pomorskim
temu prijatelju svojemu! Basta !	zdraviliščem).
Ubojri delavec! Pogosto nam prihajajo	Pazite na otroke! Sinoči je padla 3-
pritožbe od strani delavcev, ki so uložili pri-	letna Karolina M. iz Kjadina štev. 62 na
tožbe proti «Zavarovalnici za slučaj nezgod»,	ognjišče ter se strašno opekla po obrazu, po
da mirovno sodišče na deželnem sodišču	vratu, na prsih in na rokah. Nesrečno dete
grozno počasi rešuje te pritožbe.	so spravili v bolnišnic«, a ni nobene nade,
Neki delavec je šel te dni na sodišče,	da 1,1 okrevalo,
da bi se malce poučil o vzrokih te počasnosti.	Z liašill sodišč. Včeraj sta bila na tu-
Tam pa je izvedel, da glavna krivda ni na	kajšnjem deželnem sodišču obsojena dimni-
organih sodne oblasti, ampak na prisednikih	karja Karol in Ivan Polak zaradi izsiljevanja
iz meščanstva.	(po § 98 kaz. zak.) Ivana Polaka so bili
Predsednik mirovnemu sodišču, gosp.	namreč izključili iz zadruge dimnikarjev ter
svetov. Fiocchi da bi želel imeti seje vsi-	je o tej priliki zahteval, da se mu plača 200
kdar, ko se je nabralo primerno število pri-	gld. in ker mu niso hoteli ugoditi, je grozil,
tožeb, ali to ni mogoče, ker vsikdar manjkajo	da objavi neke stvari, ki bi bile neugodne
prisedniki! Zaradi nemarnosti telf mož mo-	za konsorcij. Ko tudi grožnja ni pomagala,
rajo ponesrečeni delavci čakati po 3—4 me-	je zares objavil dotične stvari. K atol in Ivan
sece, p red no izvedo rešitev njih pritožbe.	Polak sta bila obsojena vsak v
Vesti iz ostale Primorske.
X R o d o I j u b e ji o Istr i prosi odbor pol. društva »Edinost«, i.aj mu nemudoma priobčijo razdelitev sekcij po vsej Istri, ker treba, da ima popolno evidencijo. Večinoma je odbor že obveščen, ali o nekaterih krajih mu še nedostaje podatkov.
X M a r e z i g a h (okraja koperskega) bo mesto 4. dne 5. novembra običajni so-menj. Dne 4. bo namreč nedelja. Govorice, da je somenj prepovedan, so popolnoma izmišljene.
X »Prava naša Sloga« — oživljena! Tako redno, kakor prihajata cvetje na spomlad in mraz na zimo, tako redno prihajata slavni Krstic in njegova »Prava« pred vsakimi volitvami. Na čegavo željo, čemu v korist in podporo ter na čega v — račun, tega pač ne treba pripovedovati ! Krstic je torej začel zopet izdajati svojo »pravo« Našo slogo in se postavil v službo nacijonalne ideje italijanske, ali ideje, ki ne stremi za onimi vzvišenimi cilji, za katerimi stremi sicer plemenita, čista narodna ideja, ampak, ki znači nasilje, tiranstvo — narodno, socijalno in gospodarsko. In Krstic je baje tudi — socijalist. Konfuzija v pojmih na vrhuncu !
Vesti iz Kranjske-
*	Potrjen ti e ž e I n i zakon. ( esar je potrdil sklep dežel, zbora kranjskega, s katerim se okrajna cesta Lienfeld-Brod-Asil-nica uvrsti mej deželne ceste.
*	V Krki utonil je predsinoči 20-1. j iilapec pri g. Košičeku v Novem mestu,
Mirtič. Sel je vinjen iz go tilne ter najbrže sam zabredel v Krko.
*	16.000 k 1 g r. težak kotel so vče-raj prpeljali na Glince za Seemanovo tovarno.
*	Poroka. Dne 5. novembra t. 1. se poroči v Ljubljani, sin dičnega ljubljanskega župana, g. dr. Ivan Milan Hribar,odvetniški kandidat, in go^pica Berta Sleglova, hčerka ži vinozd ra v tli k a g. Edvarda Slegla v Ljubljani. Čestitamo !
Štajerske vesti.
— Končnikov p r v 3 mesece ' Čudno postavo so gledali
i g r a t u 1 a n t nemškutarji v
Celji minolo nedeljo, kakor poročajo »Slov. Narodu«. Bil je to — prvi Končnikov gra-tulant. Na nosu je imel cviker, v rokah pa velikanski šopek cvetja — kakor se ravno spodobi pravemu gratulantu ! IM je to znani ljubljanski nemški profesor dr. Oskar v. Gratzv. Mož je na glasu zbok svojega vele-nemškega mišljenja in je torej dejstvo, da je bil ravno on prvi gratul .nt, najzgovornej' komentar imenovanja g. Končnika nadzornikom srednjih šol na Kranjskem. Seveda je tudi takih, ki menijo, da je bil povod tej Gratzvjevi naglici jako iako prozajičen in ni malo idejalen : priporočiti da je \<s hotel novemu nadzorniku — svojo lastno karijero !
-- Oseba vest. Sodnijski izpit je napravil s prav dobrim vspehom g. Ivan lien-kovič, c. k. avskultant v Celju.
—	Ruski kružok v C e l j u že lepo deluje. K predavanju hodi že nad štirideset slusateljic in slušateljev. Predavanje se je že razširilo — preko azbuke — na izgovor samoglasnikov in poluglasnikov. Knjige iz Rusije še niso došle.
—	Umrla je v Braslovčah dne 29. t. m. gdč. Emilija Jarc, absolvirana učit. kan-didatinja ter hčerka ondotnega nadučitelja Valentina Jarca. N. v m. p. !
—	LT s t r e 1 i 1 se je v Mariboru 20-letni virtuoz na gosli Ivo Vipauc. Prepeljali so še živega v bolnišnico.
Brzojavna poročila.
Nemiri na Turškem.
CARIGRAD 30. (K. B.) »Agence de Constantinople« je ovlaščena izjaviti, da so vesti o ustaji v Hedžas iri o razrušen ju osmih armenskih vasi v okraju Djarbekir docela neosnovane.
K ilira v Londonu i
LONDON 30. (K. B.) Uradoma javljajo, da so nekega moža, ki sh je nedavno pripeljal z nekim parnikom s Filipinov, spravili v bolnišnico pristanišča v bližini ustja reke Themse, ker je zbolel za kugo.
Nemčija ni vzela v najem otoka Jlargherita.
KOLONJA 31. (K. B.) »Koln. Zeit.« pravi, na temelju zanesljivih podatkov, da poročilo »Nevvvork Ileralda« o najetju Ve-nezuelskega otoka Margherita od strani Nemčije v svrho ustanovitve postaje za premog nima nobenega temelja ter da o taki pridobitvi Nemčije v bližini kopne Amerike ni govora.
Spremembe lia angležki vladi.
LONDON 31. (K. B.) »Da.lv Telo-grapli« je izvedel, da je Salisburv priprav ljen, da odstopi, kakor državni tajnik urada za zunanje stvari, da pa obdrži mesto prvega ministra. List pridodaje, da je Salisburv po nasvetu ministrov storil ta sklep, da-si njegovo zdravje ne daje nikakega povoda za bojazni. Državnim tajnikom za vnanje stvari da bo imenovan Manpiis of Landsdavvne. »Times« piše : Salisburv odstopi najbrže službo državnega tajnika za vnanje stvari jednemu svojih tovarišev, umeje se pa ob sebi, da bo kakor prv\ minister prej ko slej kontroliral posle urada za vnanje stvari.
Vstaja na Kitajskem.
LONDON 31. (K. B.) «Times» javljajo iz Pekinga dne 28. t. m.: Glasom nekega poročila iz kitajskega vira je princ Vi, ee-gar usmrtitev so zahtevale velevlasti, mrtev. — Poslaniki so sprejeli to vest z nezaupanjem.
PARIZ 30. [K. B.) V današnjem mini-sterskem svetu, ki je bil v elizejski palači, je minister za vnanje stvari, Delcassce, poročal O položaju na Kitajskem ter izjavil, da se kmalu razdeli rumena knjiga o kitajskih dogodkih od meseca marca 1900 n ipivj.
LONDON 31. (K. B.) »Standardu« br-zojavijajo iz Šanghaia dne 29. t. m. : Neki tukajšnji kitajski list javlja neki namišljeni edikt cesarja do princa Činga. kateri edikt da pravi, da cesar želi na vsaki način, da bodo vsi provzročitelji zmešnjav nepristranski kaznovani. Cesar sa.i. da je žc kaznoval neko osebo, katere krivda mu je bila znana, katere pa še ni do zdaj nikdo obdolževal. Takih dosedaj ne imenovanih zločincev d:i mora še biti. Princ naj torej hitro, pa ne javno, naznani vse krivce.
TI EN ČIN 30. (K. B.) Ukrenilo se je potrebno za primerno poštno službo v Pao-tingfu. Mednarodna komisija pod predsedstvom geverala Baillouda naj preišče, v ko-1 i ko so se posa m i čn i k i tajs k i u ra d n i ki u d eleže va I i na moritvi tujcev. Seje komisije so bile do sedaj tajne in vspehi niso bili priobčeni.