Štev. 154. v Llublloni, g ponedeljek, one 9. Julijo 1906. Leto xxxiv Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 19'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec >> 170 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo J* w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat ■ . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —1- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. O p r a v n i S k e g a telefona štev. 188. Ruska cerkev. P e t e r b u r g, 1. julija. Ruska cerkev, ki je tesno zvezana z ruskim državnim organizmom, doživlja sedaj svoje najtežje dneve. Popolnoma nekonsoli-dirana, od nekdaj razcepljena, ne ve kod in kam. Med sektami vlada nezdravi misticizem in fanatiki, ki so se vrgli v naročje anarhiji in popolnemu brezboštvu, oficijelna cerkev pa omahuje med starini sijajem državnega pra-voslavja in modernimi, iz protestantovstva povzetimi reformami. Pravzaprav se zadnji čas življenje te cerkve javlja v samih sklepih in resolucijah. To je gotovo, da dobi ruska cerkev, ako nenadni dogodki ne spremene tega nenravnega razvoja, v kratkem svojega patri-jarha. Sedaj je sestavljeno besedilo sklepov komisije, ki se je tako dolgo časa bavila z pre-osnovo ortodoksne hierarhije. Pravzaprav so važni samo oni, ki na splošno govore o cerkvenem vodstvu. V komisiji vseruskega cerkvenega sinoda so delj časa debatirali, kdo imej pravico na sinodu ruske cerkve odločevati. Člani komisije so se cepili v tri stranke: eni so zahtevali, naj sinod sestoji iz samih škofov, drugi so dokazovali, da je oblast, odločevati o cerkvenih zadevah, podeljena tudi laikom, tretji so pa hoteli, naj se sinod loči v dela: eden, iz samih Škotov sestavljen, naj ima vodstvo cerkvenih zadev, drugi, kjer bi odločevali škofje, duhovniki in posvetnjaki, naj pa ima sklepati o zgolj gospodarskih vprašanjih. Za prvi predlog se je posebno potegoval škof Antonij izVolhinije, za drugega prosta na ruski poslaniški cerkvi v Berolinu, Malcev. Z malo večino glasov, 26 proti 15, je zmagal Antonij. Torej bo prihodnji prvi sinod sestavljen iz samih episkopov. Pač so pa sklenili z veliko večino, izvoliti za celo rusko cerkev patriarha, ki bo predsedoval sinodu in bo stoloval v Pe-terburgu. Dasi so v komisiji bili v vseh vprašanjih precej neodločni, so vendar glede caria vsi ene misli. Komisija je sklenila, da odslej car veljaj samo za »pokrovitelja« cerkve. Patriarhu je izrečno podeljena preje carska oblast »nadzorovati ves cerkveni red« V sinodu bode sedelo in glasovalo 12 škofov; štirje med temi so stalni, osem jih je začasnih udov. Moskva ni več mesto patriarha, kot je pred stoletji bila. Težje je bilo določiti, kedo naj patriarha nadzira in sodi. Pri tem se je pokazala popolna desorganizacija ortodoksne cerkve. V tem oziru niso mogli priti do nobenega sklepa. Nekateri so mislili, da naj patriarha sodi sinod, zbor škofov, drugi so — kar je še najbolj kon-sekventno, menili, da je nad patriarhom peter-burškim patriarh v Carigradu. Več članov komisije, med temi dva teologa, se je izreklo, za popolno ločitev cerkve in države, kakor jo izvajajo na Francoskem. V zadnji plenarni seji komisije pa jc resumiral vse sklepe dr. G o r č a k o v. Ostro jc zavrnil pristaša sedanjega nadprokuratorja, Ostro-u m o v a, in mu dokazal, da car nima pravice odločevati o sklepih ortodoksne hierarhije. Car nima privilegija sankcije. Cerkev ni več birokraška in noče robovati policijski državi. V novi pravni državi imajo vse veroizpovedi svobodo, upravljati se same brez kake carske sankcije. Država ne sme podpirati le ene kon-fesije, ampak se mora omejiti na splošne določbe, ki veljajo za vse veroizpovedi. V dumi že pripravljajo zakonski predlog, ki pravoslavni veri ne priznava nobenih predpravic. Pravoslavna cerkev ne bo več »državna«, ampak samo »prvenstvujoča«. Pravoslavna cerkev si mora kakor vse druge priboriti notranjo avtonomijo v verskih, obrednih in cerkve-nopravnih zadevah, posebno še glede vzgoje svečeništva v semeniščih. Naposled so v komisiji še sklenili, naj se vsaj vsakih deset let skliče sobor vseh škofov, ki bodi nad sinodom. Patriarha voli sobor izmed petih kandidatov. Enega kandidata predlaga škofija peterburška, enega sveti sinod, tri pa sobor sam. Nemški kranjski mandat. Posvetovanja nemških poslancev o nemškem kranjskem mandatu se je udeležil tudi nemški minister rojak Prade. Nemška narodna korespondenca pravi o poročilu, ki so ga objavili o tem posvetovanju, da so ga priobčili najbrže zato, da razdvoje Nemce in vzbtide nezaupanje do nemških ministrov. »Korespondenca« pojasnjuje: Vse nemške narodne stranke so koj pričetkoma zahtevale nemški kranjski mandat. To zahtevo so tudi krepko podpirali vsi nemški ministri. O tem, kako naj se uresniči ta nemška zahteva ne le v odseku, marveč tudi v zbornici, pa niso mnenja enaka. Mnogo članov odseka za volilno pre-osnovo je hotelo doseči kranjski nemški mandat brez vsake kompenzacije Slovencem po kompromisu z Italijani. Nemci in Italijani bi kar preglasovali slovanske poslance v odseku. A to mnenje je bilo napačno v dveh ozirih. Krščanski socialci in nemški poslanci centra glasujejo za kranjski nemški mandat le, če mandat ne spravi v nevarnost predloge o volilni preosnovi. A ker so izjavili Slovenci, da dovolijo kočevski mandat le za enakovreden slovenski mandat, ni gotovo, da glasujejo omenjeni nemški poslanci za kranjski kočevski mandat. Mnenje o kompromisu z Italijani je bilo tudi napačno; ker s takim kompromisom niso zadovoljni vsi nemški odsekovi člani in osobito ne kršč. socialci. Nemški ministri so bili dolžni, da opozore nemške od-sekove člane na nevarnost položaja. Ne glede na to pa ods. večina ni večina v zbornici. Zato mora skrbeti vlada, da sklepa odsek tako, da je zagotovljena za po odseku odobrene predloge tudi večina v državnem zboru. Ne odgovarja pa dejstvom poročilo: »Nemško radikalne korespondence«, da so vplivali nemški ministri na kakršenkoli način na nemške zastopnike v odseku, da naj opuste svojo opravičeno zahtevo.« Vsenemška g I a s i I a pa odločno pišejo proti izjavi dr. Susteršiča, da bi sc moral kot kompenzacija dati slovenski mandat na Koroškem ali pa na Štajerskem. In sicer trdijo, da bi novi slovenski mandat na Koroškem povzročil »narodni boj v deželi« in bi nemško prebivalstvo koroško odločno nastopilo proti takemu »oškodovanju nemške koristi«, na Južnem Štajerskem pa so siccr drugačne razmere, a po mnenju Vsenemcev imajo Slovenci tudi tu že dovolj mandatov. Tudi na Južnem Štajerskem groze z »močnim nemškim gibanjem proti novemu slovenskemu volilnemu okraju«, ki bi imelo celo »strašne posledice«. Štajerski poslanci so zato tudi odločno nastopili proti kompenzaciji za kranjski nemški mandat. Vse-nemci bi Slovencem dovolili nov slovenski mandat v Istri, a v tem slučaju zahtevajo hkrati nov italijanski mandat. Ali se pa posreči tak kompromis, niti Vsenemci ne vedo, ker n i u Italijani nasprotujejo. Večina za nemški kranjski mandat je pa v odseku zagotovljena le, če se doseže kompromis z Italijani. O »krščansko socialnih« in »klerikalnih« poslancih trdijo Vsenemci, da nasprotujejo kompromisu z Italijani. Kranjski nemški mandat visi v zraku in Vsenemci se že boje, da bodo Nemci preglasovani, če se ne doseže v zadnjem trenutku kompromis, za katerega sc veliko trudijo. Težaven položaj pa izrabljajo tudi oni. ki niso prijazni volilni preosnovi, da pritiskajo na splošni politični položaj. In tu je težišče zadeve. Težko je imenovati imena in zato jih ne navajajo, dasi odločujejo bolj osebni kakor stvarni razlogi. A to se že zdaj lahko naglaša, da se trudijo ti krogi, da napravijo iz kranjskega vprašanja drugo Celje in upajo na tem, da se maščujejo, ker so jih prezrli, ko so vlado parlamentarizirali. In užaljenci dobe vedno idealiste, ki so pripravljeni, da gredo zanje po kostanj v žrjavico. Tudi nemškoradikalna korespondenca svari Nemce, da naj ne delajo težav, ker bi težko bolje izpadla zanje volilna reforma, ter hvali nemške ministre, da so se dobro držali. Bomo videli, kaj donesc današnja razprava. Plantan je že v soboto grozil, da bo danes zdelaval dr. Susteršiča, ko se gre vendar za vseslovansko korist, ne pa za osebnosti ! Nova rusko-japonska vojska? Rusko vojno ministrstvo je preklicalo ukaz, po katerem nai bi se povrnile v domo-\ ino ruske čete v Mandžuriji in Vzhodni Sibiriji. Po natančnih poročilih pričakujejo gotovo nove vojske med Rusi in Japonci v najkrajšem času, ker hočejo Japonci vzeti rusko železnico do Uarbina. »Novo Vreme« pa piše o položaju v Mandžuriji: Od konca vojske je nastala v Mandžuriji tišina, ki pomenja največje zlo. Druga vojska z Japonsko je ncizogibljiva in mora skoro priti do nje Japonci nastopajo, da dobe našo železnico do Uarbina in da to dosežejo, postopajo jako previdno. V Bodno, Ci-cikar in druga važna mesta so poslali kitajske vojake, oblečene evropsko z japonskimi puškami. Tako je samo v Bodnu 1500 kitajskih vojakov. Vobče je za nas položaj zelo opasen. Poleg kineških in japonskih čet pa še groze lninhuške čete. Vse to kaže, da smo pred novo vojsko. DR. ŠUSTERŠlč O BOSANSKI UPRAVI. V seji avstrijske delegacije je izjavil dr. Šusteršič kot poročevalec o bosanskih razmerah: Ministru priporoča, naj ne zaupa preveč aktom, ker jih pišejo oni, proti katerih delovanju se v delegacijah pritožujejo. Osvoboditi se mora birokraškega naziranja, da mora biti vse res, kar stoji v aktih in se morajo vzeti stvari take, kakršne so v resnici. Mogoče se potem sprijazni minister z onimi, ki tako ostro grajajo bosansko upravo. Vse pač ni tako sijajno, kakor je popisano v aktih. Druga stvar je pa, da se ustanovi zastopstvo v okupacijskih deželah. Zdi se mu, da jc ministrovo stališče preozkosrčno, dasi prizna, da sc morebiti vmešavajo v gotova vprašanja bosanske uprave. Pritrjuje ministru, da osobito nezreli krogi najbolj kriče. I 'roti temu pa ni boljšega sredstva, da sodelujejo pri vprašanjih, ki sc tičejo eksistence in deželnega blagostanja pametni in resni možje na kak zakonit način. Tudi v sedanji državno-pravni obliki okupacijskih dežela je mogoča oblika, ki dopušča, da zrelo moško prebivalstvo v Bosni in Hercegovini voli iz svoje srede zrele in pametne može. Na kakršnemkoli shodu naj ti možje izjavijo brez strahu pred neidealno bosansko justico in policijo, kako sodijo po svojem prepričanju, po svojih izkušnjah in po svojem znanju o razmerah. Dokler traja okupacijsko stanje, je seveda juridično nemogoče zakonodajalno zastopstvo. Nasvetovani način bi gotovo pomiril javno nineje v okupacijskih deželah, kar bi gotovo nam bolj koristilo. Cilcde železnic jc pa nasprotoval, naj sc zgradi proga Bu-gojno-Arcano na stroške Bosne. Bosanski proračun ne prenese pri svojih velikih bremenih za železnice še nova bremena. Stroške nove proge naj prevzame Avstrija, ki ji bo koristila nova proga. NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ. Zbornice najbrže ne odgodc že 14. t. ni. Mnogo poslancev namreč ugovarja, da bi zboroval odsek za volilno preosnovo oni čas, ko prekinejo zbornične seje. Pred 21. t. m. težko da odgodijo zbornično zasedanje. V torek morda končajo razprave o obrtni preosnovi. Zbornica začne nato razpravljati v prvem branju predlog o podržavijenju »Severne železnice«. Odsek za volilno preosnovo bo zboroval štirikrat na teden. Nemški ag-rarci nameravajo zahtevati v zvezi z agrarnimi poslanci ljudske stranke in svobodne vse nemške zveze od države, naj pomore poljedelstvu, ki je oškodovano, ker jc zvišala Nemčija uvozno carino za ječmen in slad. »Czas« poroča, da odstopi Stransky kot namestnik načelnika mladočeškega kluba, ker ne soglaša z novim klubovim načelnikom dr. Kraniafom. V torek izvoli mladočeški klub drugega načel-nikovega namestnika. Za to mesto resno kandidira posl. Kaftan. NAŠA MORNARICA. Sam Bog vedi, kaj je z našo mornarico. Cc le spustijo iz sv. Marka pri Trstu kakšno novo bojno ladjo v morje, že gre po celem svetu vest, da jc najhitrejša, najmodernejša in Bog ve kaj še vse. Mi smo si pri tem vedno mislili svoje. Vsaj tudi druge velevlasti leto za letom gradijo ladje, ki niso nič manj hitre in moderne. Eno je gotovo: vse naše bojne ladie so v primeri z drugimi zelo majhne. Orof Montecuccoli, poveljnik mornarice, je v delegacijah tudi tožil, da je vse brodovje pomanjkljivo. Iz njegovega govora posnemamo kratko sledeče podatke: Naše bojne ladje takozvanega »nadvojvodskega razreda« so sicer hitre in dobro oborožene, a daleč zaostajajo za ladjami drugih velevlasti. Ladje »habsburškega razreda so primeroma še najjačje, toda še manjše kot »nadvoj-vodske« in zato še slabše kot moderne ladje ostalih držav. Razred »Monarch« (»Monarch«, »\Vien«, »Budapest«) so tako male, da jih je težko imenovati bojne ladje, k večjem so za obrambo obrežja in še zato ne popolnoma sposobne. Ladje »Rudolf«. »Stephanie« in »Te-getthof« se pa bodo sploh izbrisale iz operacijske listine našega brodovja. Torej imamo pravzaprav le tri dobe oklopnjače, ki so pa vse premale; od njih je »Maria »Theresia« zastarela in jo jc le z velikimi« stroški mogoče malce popraviti in preurediti. S križarkama »Franz Josef« in »Elizabeth« sc v vojski še računati ne more. Križance razreda »Zenta« so sicer dobre, a nimajo potrebne hitrosti. Ostale križarice vrste »Panther« so nad 20 let stare in malo ali nič vredne. Nad 20 let stare torpedovke so vse slabe in le pet odgovarja modernim zahtevani. Torej bi se moralo v slučaju vojske naše brodovje omejiti na slabo defenzivo, kar jc najbolj neugodno. Kolikor mi poznamo to brodovje, poveljnik mornarice ni prav nič pretiraval. VLADA ZA DALMACIJO. Vlada namerava pospeševati gospodarske dalmatinske zahteve in sicer z vso odločnostjo. ker so ostali brezuspešni vsi dosedanji tozadevni poizkusi. Posebna ministeri-alna komisija se bo pečala z vprašanjem, kako bi pospeševali gospodarske koristi Dalmacije. Izdelali bodo tudi natančni načrt. V komisiji bodo zastopniki ministrstva za notranje stvari, naučnega, finančnega, trgovinskega, železniškega in poljedelskega ministrstva. CARINSKA VOJSKA MED SRBIJO IN AVSTRO-OGRSKO. Belgrajski »Odjek« piše: Avstro Ogrska zahteva da sc odpove Srbija pismeno svoji neodvisnosti, ker hoče politično nadzirati Srbijo. Pasič je prav odgovoril, a prezreti se ne sme, da bo imela carinska vojska težke posledice, za katere ie odgovorno Pasičevo mi-nisterstvo. Govori se, da namerava Srbija razširiti določila trgovinske pogodbe z Nemčijo. Dne 7. t. m. so poslali iz Zemuna nazaj v Belgrad prve štiri vagone goveje živine. V Belgradu jc nad 20 z živino naloženih vagonov. Srbski trgovinski minister je brzojavil vsem železniškim postajam, naj ne sprejemajo živine. ANARHISTI IN SPLOŠNA STAVKA. V Pragi so sklicali včeraj anarhisti shod, ki je bil jako dobro obiskan. Sklepali so, kako stališče naj zavzamejo anarhisti glede splošne stavke. Po dolgi debati so sklenili, da agiti-rajo med marksisti (socialnimi demokrati), naj sc ne udeleže agitacije za splošno volilno pravico in tudi ne eventualnega političnega štraj-ka. ker zanikavajo anarhisti vsako parlamentarno zastopstvo. NAMERAVAN NAPAD NA NEMŠKEGA CESARJA. V Altoni prijetega anarhista Avgusta Ro-senbcrga so izročili zvezanega altonskemu okrožnemu sodišču. Poroča sc o Rosenbergu različno. Sani je tajil, da je nameraval napad na nemškega cesarja. Obtežujejo ga pri njem najdena pisma. Iz Seatlc v Ameriki, kjer je stanoval preje Rosenberg, pa poročajo, da je nemško prebivalstvo v Seatli deloma ogorčeno, onim pa, ki poznajo Rosenberga, se zdi zadeva smešna, češ, da ie znan Rosenberg le kot človek, ki rad sanic »meša«. »Nemško osrednje društvo« pa pravi, da izvira ovadba proti Rosenbergu iz osebnega sovraštva. SRBSKA SKUPŠČINA. Srbska skupščina jc imela včeraj svojo prvo sejo. Izvolili so verifikacijski odsek, v katerem jc 7 starih in 2 mlada radikalca. PROTI ANGLEŠKI ZGORNJI ZBORNICI. Angleški državni podtajnik Charchill je govoril v gosp. zboru, glede stališča o šolskem vprašanju. Rekel jc, da nastane lahko spor med vlado in angleško zgornjo zbornico, o kateri jc rekel, da jc nezdravo zbirališče brez odgovornosti, ki ne izvršuje normalno svoje dolžnosti in je postalo orodje posamne stranke. Predsednik trgovinskega urada lord Ge-orge jc pa rekel, da je zgornja zbornica iz-lajnan stroj, ki spada med staro železo. KUROPATKIN PIŠE. P e t e r b u r g, 7. julija. General Kuropat-kin jc dokončal večjo knjigo, v kateri doka- zuje, da ni kriv ruskih porazov, ker mu ukazi iz Peterburga niso pustili nobene svobode. DOGODKI NA RUSKEM. V Finskem zalivu so opazovali več sumljivih ladij, ki so križarile tam, kjer se navadno ukrea poleti carjeva jahta. Ko so preiskali morsko dno, so našli več podmorskih min, ki so imele očividcu namen, da razstrele carjevo jahto. Na novo so se uprli kronstadtski mornarji. Zaprli so 180 mornarjev. Peterburško orožništvo je uvedlo tajno preiskavo proti članu dume Aladjinu, voditelju delavske stranke. Dolže ga, da je 011 nahujskal I. bataljon Preobraženskega gardnega polka. Članom dume nameravajo prepovedati orožje. Ruski finančni minister je izjavil, da bo letos kljub posojilu 130 milijonov kron deficita, ker so napačno izračunali izdatke rusko japonske vojske, ki so znašali malone 200 milijonov rubljev več, nego je izračunano. Novo posojilo v inozemstvu ni več mogoče, ker imajo že zdaj ruski papirji nižjo ceno, kakor argentinski. Uporni kmetje so razdrli brzojavne tele-fonične proge. V Aleksandrovskem so požgali kmetje posestje grofa Ceremetjeva in razrušili kolodvor. Tje so poklicani topničarji. »No\va Reforma« poroča, da pričakujejo varšavski judje preganjanja. Po mestu širijo proti judom hujskajoče spise. Mnogo židovskih rodbin je pobegnilo. V Jalto so odposlali 7000 mož kavalerije. Borza je razburjena, ker poročajo, da poizkušajo zažigati in potapljati ladje, ki vozijo žito v Peterburg. Bajkalska železnica ne vozi, ker ovirajo promet skale, ki so se zrušile na progo. V Harbinu so zaprli 600 oseb, ker so se udeleževale revolucijskih shodov. Tudi v Vla-divostoku so bili nemiri. Revolucijonarji so napadli ječo, ker so hoteli oprostiti politične jetnike. Med kazaki in vstaši so bili krvavi boji. Vstaše so podpirale tudi vojaške čete. V Krasnopolskem na Podoljskem so se spopadli kmetje brez posestev z bogatimi kmeti. Dva kmeta sta bila ranjena smrtno-nevamo, štirje pa težko. V Parizu so priredili socialisti shod, na katerem je bilo 3000 oseb. Govorili so socialistični voditelji, med njimi tudi Jaures in ruski organizatorji proti carstvu. Centrum ruskega državnega sveta je sklenil, da pritrdi izpremembi obstoječih zakonov o kompetenci vojnih sodišč, a da ne izpremeni vojaških zakonov. Centrumu pripada malone polovica ruskega državnega sveta. Odeška policija je zaprla Bolgara Teo-dorova, pri katerem so dobili dve bombi in 150 patron. O Teodorovu sumijo, da se je udeležil napada na sultana. Odpoklican je grodenski gubernator Ku-šter . Gradenski guberniji pripada tudi Bjalo-stok. Mornariško sodišče v Kronstadtu je razpravljalo 7. t. m. o predaji čolna za mine »Bje-dovega« Japoncem. Pomočnik mornariškega vojnega proktiratoria generalni major Vogab je govoril tri ure. Predajo čolna je označil za največjo sramoto v zgodovini ruske mornarice in je rekel, da so obtoženci izdajalci. Ne glede na obtožbo admirala Roždestvenskega in ostalih častnikov je zahteval za obtožence smrtno kazen, ki naj jo pa izpremene z ozirom na olajševalne okolnosti. Zagovornik kapitana Kolonya, odvetnik Adamov je izjavil, da ne stoje pravi krivci pred sodiščem in so svobodni na svojih javnih mestih. Obtožencev ne zadene smrtna kazen, marveč le trdnjavska ječa. Pri preosnovi mornarice in brodovja se ne sme korakati preko mrličev. Za kapitana Kolonya je zahteval oprostitev, kar so zahtevali tudi ostali zagovorniki. Iz Varšave poročajo: Revolucionarja Markovskega so obesili. V soboto je bilo obsojenih na smrt pet kmetov. V Mihajlovcu je 25 kozakov izvedelo, da se v neki opekarni nahaja tovarna bomb. 18 kozakov je šlo v opekarno, kjer so našli kup slame. Ko so s sabljami d rezali v slamo, se je dogodila eksplozija ter je ostalo 5 kozakov mrtvih in 5 ranjenih. Belgijska vlada je naznanila ruski, da so naročili ruski revolucionarji v lujiskih tvorni-cah veliko orožja. Nedavno so vtihotapili na Rusko po morju 30.000 pušk. Na varšavskem kolodvoru je bil vstreljen carinski paznik, ki je zasledil, da nameravajo vtihotapiti revolverje. V Varšavi nameravajo izpremeniti sedanje vojno stanje z ozirom na številne umore v obležno stanje. Na Goziski cesti je bil ustreljen 7. t. m. neki revirski paznik in dva policista. Napadalci so ušli. Na lice mesta došla policijska patrulja je streljala v množico. Ustreljen je bil neki knjigoveški vajenec. Varšavska delavska stranka je izdala oklic, ki svari vojaštvo in policijo, naj ne na-hujskata množice na preganjanje Židov. Predsednik reformnega kluba je pisal civilnemu lordu angleške admiralitete, da naj angleško brodovje z ozirom na grozodejstva ne obišče ruskeh pristanišč. Car je ukazal, da prestavijo vse gardne polke, in pozval kazaške polke v Petrov Dvorec. Vse častnike Preobraženskega polka so premestili k pehoti. V Samarl nista pozdravila dva pijana vojaka svojih častnikov, vsled česar so ju zaprli, a sta bila oproščena s silo po tovariših. Vojaki so nato zborovali in peli revolucijske pesmi in dvajsetkrat ustrelili proti častniški kazini. Stavili so tudi gospodarske zahteve na poveljnika. Vojaška oblast jc odpustila vse častnike dotič-nega polka. Odeška posadka je sklenila na shodu interpelacijo na gosudarstvenno dumo. Zahtevajo v interpelaciji, naj odpošlje duma komisarje k vsem delom armade, da se prepriča o bednem vojaškem položaju. Delavskim po- slancem obeta interpelacija, da hoče pomagati pri izvršitvi demokratičnih strankinih zahtev. Zaradi nemirov v Bjalostoku so priredili tudi praški judje shod, na katerem so prote-stovali proti ruski vladi. ŠPANSKA KONCA CARINSKI VOJSKI Z ŠVICO IN ITALIJO. Finančni minister je naprosil španski ministerski svet, naj razpravlja o novih trgovinskih pogodbah, da konča carinski vojski z Italijo in Španijo. Dnevne novice. + Vsi, ki se nameravajo udeležiti tretjega slovenskega katoliškega shoda naj blagovolijo takoj naznaniti udeležbo svojim župnim uradom. — Društva naj naznanijo, ako pridejo z zastavo ali pevskim zborom. Želeti je, da vsa društva, ki imajo zastave, pridejo z zastavami. Potrebna naznanila na oblast preskrbi »Slovenska krščanska socialna zveza". Prosimo čč. župne urade, naj natančno izpolnijo vse rubrike v zglasilnicah, ki se ravnokar razpošiljajo in da takoj razvijo potrebno agitacijo, da more pripravljalni odbor dobiti v roke zglasil-nice v naznačenem roku. Udeleženci, ki stanujejo na krajih, kjer ni slovenskih župnih uradov, naj naznanijo svojo udeležbo naravnost na naslov: dr. Evg. L a m p e v Ljubljani ter naj naznanijo, za koliko dni se udeleže shoda in ali žele prenočišča. Vstopnina je za vse priredbe v nedeljo 26. avgusta 40 vin., za vse tri dni 2 K. Prosimo tudi vsa slavna slovenska politična društva, vse pododbore »Slov. kršč. soc. zveze,« da blagovolijo nemudoma sklicati seje in v svojem delokrogu storiti vse, da bo udeležba na III. slovenskem katoliškem shodu sijajna! Prosimo jih nujno za to, ker je treba skupnega najživahnejšega dela, da se to doseže. Pododbori »Slov. kršč. soc. zveze« naj se takoj potrudijo za priredbo posebnih vlakov. Tudi vsi slovenski župani in občinski odborniki, na noge, na noge vsi katoliško narodni Slovenci od najskrajnejših slovenskih mej do slovenskega središča bele Ljubljane! Pokažimo, da smo odločni Slovenci in odločni katoličani, zvesti načelom svojih očetov, pripravljeni na obrambo lepe naše domovine. — Pripravljalni odbor za III. slovenski katoliški shod. ,.Slovenec" in vojno ministrstvo. Kakor je »Narod1- pred časom konstatiral, da daje vojno ministrstvo direktno podatke Slovencu" o najnujnejših vojaških zadevah, tako je zdaj tudi ..Rdeči Prapor" prišel do prepričanja, da so med vojnim ministrstvom in med klerikalci brezdvomno neki stiki, če tudi se „Slovenec" včasih navideznozaleti v militarizem. Mi to samo beležimo, kajti diskrecija nam seveda brani, da svojih tajnosti ne obešamo na veliki zvon. + Slovenci na noge! Na državnem kolodvoru v Gorici se blesti na pročelju poslopja napis: Gorz-Gorizia. To je naravnost ostudna žalitev in divje preziranje Slovencev. Tega Slovenci ne smemo dovoliti! Vlada naj si zapomni, da teče nova železnica po slovenskih tleh. Slovenci pa nismo več tako neumni, da bi krivili hrbte ampak zahtevamo svoje pravice. V čisto slovenskih krajih, v popolnoma slovenskem Kanalu in v popolnoma slovenskih Avčah so napisali zraven slovenskih imen tudi tuje spake Canale in Auzza (I). V Gorici, ki nosi slovensko ime in kjer prebiva skoraj pol Slovencev in ki je središče dežele, v kateri ie večina slovenska, so slovenski napis prezrli. To je vandalska surovost in in-famnost! Slovenci na noge. Nastopimo vsi proti taki surovi žalitvi našega jezika in našega rodu! Duhovniki, učitelji, župani, dijaki pojasnite to krivico vsemu ljudstvu, da zve zanjo zadnji kočar v deželi! Goriški Slovenci bi morali glasno protestirati proti takemu pre-ziranju. Doli s krivico, doli tudi s tistim, ki nam jo dela. + Dva nazadnjaka se hočeta produci-rati v »Mestnem domu« v četrtek, 12. t. 111., ob poludevetih zvečer. O volilni reformi bo govoril dr. Tavčar, pravi »Narod«; a vsakdo ve, da se dr. Tavčar nobene stvari na svetu bolj ne boji, nego volilne reforme za državni zbor. Tudi dr. T r i I I e r bo govoril, ta nazadnjak, ki jc izgovarjal v občinskem svetu Hribarja, ki vkljub svoji županski besedi zadržuje volilno reformo za ljubljanski občinski svet. To smešno predstavo pač jako priporočamo vsem, ki se hočejo smejati politični komediji onih ljudi, ki zadržujejo vsako volilno reformo in ki volilno reformo za kranjski deželni zbor celo obstruirajo. Ali bodo prinesli s seboj tudi svoje lajne, bobne in piščalke? + Umrl je včeraj dopoldne na svojem domu v Mokronogu č. g. Anton Brajcr, semeniški duhoven. Šele pretečeni teden je odšel po dokončanih študijah v semenišču domov,da se odpočije, predno nastopi kaplan- sko službo. Ze pred dobrini tednom se mu je udrla kri, bil je namreč podvržen tuberkulozi. Včeraj ga je Gospod v najlepši dobi poklical v večnost. Pokopali ga bodo jutri. — Večna luč naj 11111 sveti! + Odlikovanje. Arhitekt Josip pl. Van-caš v Sarajevu jc odlikovan od Nj. Veličanstva cesarja z naslovom stavbnega svetnika. + Duhovniške premeinbe v ljubljanski škofiji. Podeljene so naslednje župnije: Bo-štanj č. g. Martinu Kerin, župniku v Strugah; župnija Dol č. g. Matiju Kastelic, podvodju knezoškofijskega duhovnega semenišča; župnija Škocijan pri Turjaku č. g. Janezu Jereb, župniku pri Sv. Vidu nad Cirknlco. — Nameščen je č. g. Janez Jeglič kot kapelan v Podbrezjti. + Osmi sestanek slovanskih časnikarjev bo letos dne 8. in 9. septembra na Moravskem blizu Velehrada v Ogrskem Gradišču (Uhrske liradište). Udeležniki sestanka se snidejo dne 7. septembra v Brnu v Besednem domu in pojdejo odtod dne 8. septembra zjutraj skupaj v U h. liradište. Udeležniki, ki ne gredo čez Brno, se sestanejo dne 8. septembra zjutraj v Prerovu in se odtod odpeljejo v Uh. Hradište, kjer bo shod dopoldne otvorjen. Popoldne obiščejo zborovavci Velehrad. Dne 9. sept. se nadaljuje zborovanje in potem bo občni zbor »Zveze slovanskih časnikarjev«. Popoldne je skupni izlet v kopališče Luhačovicko. Priglasi se naj pošljejo predsedniku sestankovega odbora g. K- Jonaš-u, glavnemu uredniku »Ven-kova« v Pragi, Jungmannova trida. Duhovske premembe na Goriškem. Veleč g. Vinko Mcžan, kurat v Lokovcu, je imenovan za samostojnega vikarja v Des-klali ter hkratu za provizorja v Plaveh. Veleč. g. Frančišek Šitiid, kurat v Marijinem Celju, pride za kurata v Lokovec; č. g. Leopold Pečenko, kaplan v Kanalu, za kurata v Marijino Celje. Veleč. g. Valentin Zega, vikar v Ravnici, je imenovan za kurata v Gabrijah pri Rubijah. Na njegovo mesto pride veleč, g. Ivan Spitzer, vihar na Pečinah. C. g. Andrej Štrekelj, kaplan v Podnielcu, pride za vikarja na Pečine. + Cesar na pomorskih vajah v Dalmaciji. Dne 10. septembra odpotuje cesar z Dunaja proti Dubrovniku v spremstvu prestolonaslednika. Cesar se ni že od leta 1875 udeležil vaj v tamošnjih vodah. Vaje bodo trajale tri dni. Sodelovali bosta dve diviziji z 11 ladjami in tretja divizija s šestimi ladjami in nekoliko torpedovkami. Ker se bodo vršile tako-zvane kombinirane vaje, bo sodelovala tudi kopna armada. + Protialkoholno zborovanje, katero priredi društvo »Abstinent« prihodnjo nedeljo, t. j. 15. t. 111., v mali dvorani hotela »Union«,. se vrši v sledečem redu: Zjutraj ob 6. uri daruje društveni član č. gospod J. Demšar svojo novo mašo na Rožniku. Pri maši poje pevski zbor »Slovenske krščansko-soc. zveze«. P o maši zajuterk na Rožniku. Zborovanje se prične zjutraj ob 9. uri. Vhod v dvorano je skozi vrt in garderobo. Zborovalci naj si vstopnice pridrže, ker velja vstopnica za dopoldansko in popoldansko zborovanje in večerno vesc-lico. Dopoldansko zborovanje traja do 12. ure. Zborovalci, ki bodo obedovali v hot. »Union«, naj se blagovolijo zglasiti zjutraj pri blagajni. Popoldansko zborovanje se prične ob 2. uri in traja do 6. ure. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši v veliki dvorani hotela »Union«. Pri veselici sodeluje si. dom žalska godba, poje pa pevski zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Gospod pesnik A. Medved jc napisal za ta večer prizor, ki se vprizori po društvenih članih. Na programu jc tudi deklamacija in solopetje s spretnljeva-njern giasovirja. Gospodične članice pa bodo prodajale pecivo, šopke, razglednice itd. Za postrežbo pri večerni veselici je dobro skrb-Ijcno. V dvorani se bodo točile seveda samo protialkoholne pijače. Vstopnice se prodajajo pri društvenem tajniku, v iipravništvu »Katoliške tiskarne«, v trafiki gospoda Šoukala pred škofijo in na dan zborovanja pri blagajnah. + Hrvaška socialna stranka na Hrvaškem. Glasilo hrvaških krščanskih socialcev »Glas Naroda« priobčuje poziv na sestanek somišljenikov v svrho organiziranja krščansko-socialne stranke na Hrvaškem. + Izprememha učnega načrta na višjih gimnazijah. Pritožbe zoper grščino in zlasti zoper nepotrebno mučenje dijakov s prestavljanjem in nalogami, so napotile učno ministrstvo, da je nekaj ukrenilo. Naučno ministrstvo začasno odpravlja v 7. in 8. gimnazijskem razredu prestavo (kompozicijo) iz učnega v grški jezik, uvaia pa prestavo iz grškega v učni jezik. S tem pridobljeni čas se porabi za čitanjc. Nadalje namerava naučno ministrstvo izdati žc prihodnje šolsko leto za šolsko in zasebno uporabo obširno kresto- matijo grške literature. Vedno se pojavljajo pritožbe, da na višjih gimnazijah v sedanjih učnih tirali ne morejo obvladati fizike in da pripada v VII. gimnazijskem razredu kemiji le malo učnih ur. Naučno ministrstvo dovoljuje začasno, da se uči fizika v VII. gimnazijskem razredu 4 ure na teden, v drugem semestru se uči kemija dve uri na teden, da se tako lažje predela tvarina in da se bolj poglobi predpisana učna tvarina. — Faro Marija na Žili je dobil č. gospod Fr. K s. Meško, župnik v sv. Danijelu. — V Šempasu je umrl dne 3. julija ta-mošnji župan gospod Anton pl. Monari Neu-fcld. — Duhovne vaje za duhovnike pri 00. jezuitih v Ljubljani se začnejo 16. in 23. julija ter 20. avgusta, vselej ob 6. uri zvečer. Cč. gg., ki se jih mislijo udeležiti, naj to blagovolijo prej naznaniti predstojništvu. Stavka v Labinju rtaja že četrti mesec ali konca ni videti. Delavci so do sedaj odklonili vse, kar jim je trboveljska premogo-kopna družba ponudila. Knez VVindischgraetz z rodbino je do-šel na Bled. Na gimnaziji v Kranju se prične ust-mena matura dne 17. t. 111. Delalo jo bo 16 maturantov. Kako pride telegram na goro. — Važno za turiste. Na Šmarjetni gori je bilo pretekli teden. Nekaj »malih« turistov je sedelo v »stekleni« dvorani ter uživalo božanstveni razgled po gorenjskih velikanih, pa tudi na belo Ljubljano. Kar začne nekdo pri vratih ograje neusmiljeno vpiti in razbijati. Turisti pogledajo in vidijo, da stoji pri vratih možak, za njim pa konj, vprežen v precej težak voz, Prestrašen leti kučigazda k vratom. »Kaj pa razbijate na vrata?« — Možak privleče iz »pruštoha« neki papir ter pravi: »Ta-le telegram so mi dali na stacionu za Vas; da ne bi pa prazen hodil gor, sem naložil pa še par »ceglov«, ki sva se zmenila, da jih bom gor spravil.« Iz tega se vidi, da Krpani še niso izmrli. -»Slovensko planinsko društvo« na znanja svojim članom, da je odbor znižal pre-nočnino članom ter njih soprogam in nedo-rastlim otrokom, ako so v njih spremstvu, na polovico redne pristojbine. — Poroka. Uradnik c. kr. državne železnice na Bledu, gospod Josip Obad, se je poročil dne 7. t. 111. v Zgoniku z gospico Zofko Milič iz Zagradca pri Proseku. Bilo srečno! — Novo adjustiranje pešcev. Minuli teden je korakala prvič po Zagrebu novo napravljena infanterija. Obleka odgovarja docela terenu. Barva je izključno zelena in siva. Z novo uniformo šele poizkušajo. — Umrla je v Kranju gospa Marija Pan-tar, rojena Volčič. — Obesil se je v Zagrebu sobni slikar Presterl. — Imenovanje. Rezervna častniska namestnika Rudolf \Valland, od pešp. štev. 17 in Aleksander Kranjc, od pešp. štev. 16, katera sta prideljena vojaškim sodiščem kot sodnijska aspiranta, sta imenovana za poraču-nika v rezervi. — Flm. grof Beck, šef generalnega štaba oborožene sile je došel v soboto, 7. t. m. na letovišče v Poreče na jezeru na Koroškem, kjer bode nekaj dni ostal. Pri vsprejemu so bili navzočni poveljniki in predstojniki vojaških kardel, katere garnizirajo na Koroškem. Ob vsprejemu je igrala tudi godba 17. peš-polka. — Nevihta s točo. Iz Senožeč se nam piše: Dne 6. julija zjutraj bila je huda naliv s točo, katera je prizadela samo eno vas Gabrče; tu pa je potolkla vse. Oblaki so se pripodili iz Vrem, gotovo je morala tudi tam precej škode naredila. — Domačin ubil domačina na tujem. — V Gostlingu na Nižje Avstrijskem se nahaja več naših kamnosekov, ki delajo v tamošnjih kamnolomih. Mnogo jih je tam tudi s Krasa. Jeden od teh piše o tem-le strašnem dogodku, ki se je dogodil tam te dni sledeče: Pri nekem posestniku v Gostlingu stanuje več delavcev, ki delajo v tamošnjih kamnolomih. Ko so dne 27. junija prišli z dela, lotili so se na nekem gospodarjevem travniku kositi travo ter se hoteli skazati, da so tudi dobri kosci. Med temi sta bila tudi 17-letni Karol Lavrenčič in Janez Lavrenčič, ki je pa starejši od prvega. Karol je kosil za Janezom ter je Janeza kmalu prekosil. To je pa Janeza tako razburilo, da je zamahnil po Karolu s koso ter mu pri ti priliki zadal na glavi tako rano, da se je nesrečnež koj zgrudil na tla ter ostal na mestu mrtev Ubijalca so seveda takoj prijeli ter odgnali v Gaming v zapor. Janez in Karol Lavrenčič sta doma z jedne in iste vasi. (Naj-brže iz Koprive na Krasu, kajti tam so Lavren-čiči kamnoseki doma. Op. ur.) — Prva dolenjska posredovalnica za delo. Kakor čujemo, je c. kr. deželna vlada dovolila gosp. Pušu, čevljarskemu mojstru v Novem mestu naprošeno posredovalnico dela. — Samoumor? Poroča se, da so dne 28. 111. 111. našli v nekem gozdiču b lizu Reke mrtvo truplo nekega približno 301etnega človeka. Imel je srce prestreljeno s krogljo iz revolverja. Sodi se, da se je umoril sam. Do sedaj se še ni izvedelo, kdo da je bil. Obleko je imel modre barve. V enemu njegovih žepov so našli le 5 hinarjev. — Velika nesreča. Pomorščaku parnika »Miratnar« v Trstu, Ivanu Stefiču, je odrezala močna vrv, s katero je iadjica bila privezana na kol ob obali, desno nogo do kolena. Ameriške novice. V 01yphantu (Pa.) jc ubilo rojaka Ivana Debevca v rudniku. Doma je bil iz Škrilj pri Igu. — V Ricketsu (Pa.) je izvršil samoumor Ivan Mlakar, doma iz Babnega polja. Prerezal si je s črevljarskim nožem vrat in si zadal na prsih dve globoki rani. — V Calumetu (Mich.) je umri vsled težke telesne poškodbe Jurij Cernič, doma iz Tučkovcev v župniji Adlešiči na Belokranj-skein. — V Bi\vabiku je zgorel v svojem stanovanju Josip Mlinar, doma iz Lubnega pri Gorenjem gradu na Štajerskem. — Istotam je v rudniku ponesrečil Franc Kočevar iz Sel pri Semiču; umrl pa je Anton Adamič, doma iz Stop pri Velikih Laščah. — V Splietu je umrl v bolnici Janez Lesar, doma pri Škofji Loki na Gorenjskem. — Nesreča. Iz Polšnika se poroča: Dne 6. julija okrog sedme ure zjutraj je desetletni Ignacij Špohar, posestnikov sin istega imena z Raven h. štev. 3 tako nesrečno s kozolca padel, da je bil takoj mrtev, Najbrže si je vrat ulomil. Revček je ravno okreval iz smrtno-nevarne bolezni, ko je vsakdo menil, da ne bo nič ž njim, in zdaj pa tako nesrečno konča svoje mlado življenje v veliko žalost dobrih staršev, ki objokujejo že četrtega sina smrt. — Ponesrečeni premogarji v Kisovcu pri Zagorju. V petek 6. t. m ob pol 5. uri zjutraj je v jami podsulo dva premogarja. Eden je klical na pomoč in je bil takoj rešen, drugega so našli šele opoldne mrtvega. Ponesrečenec je 22-letni mladenič iz Rajhenburga na Štajerskem. — Danes v soboto 7. julija so pa še enega nevarno poškodovali premogar-ski vozovi. — Pobegnila sta iz zapora pri okrajnem sodišču v Kamniku 26 let star čevljar Iv. Tomšič, doma iz Hotiča pri Litiji in Peter Marin-šek, kajžarjev sin iz Velikega Mengiša. Prvi je bil v zaporu radi tatvine, drugi pa zaradi hudodelstva uboja. — Razsvetljava za silo v gledališčih. Upravno sodišče je razsodilo, da luč za silo v gledališčih ne sme biti elektrika, ampak le sveče ali petrolej. — Prodal je v Novem mestu Simon pl. Sladovič svojo lekarno Karolu Andrijaniču. Prejšnji v Novem mestu stanujoči poslovodja te lekarne Josip Matkovič pa je kupil Ciril-Metodovo lekarno v Karlovcu. — Dva vola je ubila strela v petek kmetu Josipu Gerdinu na Dolenjskem. — Napad in rop. Dva kmečka fanta sta napadla Alojzija Moravca iz Ljubljane v gozdu pri Podrečah, ko se je peljal s kolesom tam mimo. Vzela sta mu 20 K. — »Dolenjec« je. kakor se nam poroča, le začasno prenehal izhajati. — Pred koncem šolskega leta. Dijak Dvojka: »Kaj misliš, na kega merijo Prešernove besede: »Scni dolgo upal in se bal?« Dijak Trojka: »Pa res ne vem!« Dvojka: »No, na dijaka pred koncem šolskega leta!« Trojka: »A, tako? Kaj pa potem naslednje vrstice: »Slovo sem upu strahu dal?« Dvojka: »No, te pa na istega dijaka na zadnji dan šolskega leta, ko drži izpričevalo v roki in vidi črno na belem, da je bil strah upravičen.® Ljubljanske novice. Ij Nemški »Turnverein« in c. in kr. vojaška godba. Prvikrat menda — odkar obstoji »Turnverein«, se jc pripetilo preteklo soboto, da niso mogli naši hajlovci imeti svojega »Sommerfest«-a, ki je bil nenadoma odpovedan. Za nas je to seveda popolnoma irelativno, če čeda s pruskim duhom napihnjenih oseb tuli svoj liajl ali ne, ampak nagibi, vsled katerih je celo vojaška godba bila prisiljena odpovedati sodelovanje, so značilni. — Kaj pa je bil povod tej odpovedi? »Turnverein« pravi na plakatih, da je stavila godba unerfiillbare Bedingungen.« Kakšni pa so ti »unerfiillbare Bedingungen?« Nedolžni pogoji, ki so v Ljubljani itak samoobsebi umevni. Vojaška oblast je zahtevala samo to, kar je morala, ker bi se ji,sicer opravičeno očitalo, da ni avstrijska. Zahtevala je: 1. da naj se ne razobesijo »frankfurtarice«; 2. da naj se ne poje veleizda-jalskih pesmi a la »Wacht am Rhein«; 3. da naj se ne tuli in hajla ter končno 4. naj se ne govore običajni veleizdajski govori. — Kar jc za vsakega Avstrijca — to naglašamo, ne da bi hoteli povdarjati poseben patriotizem — samoumevno, so za tumarje »unerfiillbare Bedingungen.« Lahko si je misliti, kaj se godi, kaj se govori med stenami kazine, kamor ne vidi oko zakona, še le takrat, če ni navzoč noben javen funkcionar, če zahtevajo osebe Binder-jevega kalibra i. dr., da se jim mora že vpričo vojaštva in častniških krogov dovoliti kaj takega, kot smo gori navedli. Še tega bi manjkalo, da bi tukajšnja najvišja vojaška oblast dajala uradno potuho onim, ki škilijo čez mejo proti — Hohenzollercem. Naša narodna društva niso dobila vojaške godbe niti takrat, ko se je šlo za prireditve v zgolj kulturne namene, med tem, ko je bila godba vedno v službi nemških nacionalcev. Vojaška oblast, ki ji še vedno brenči po ušesih proslava 40-!etnice bitke pri Kustoci, te zadnje prepovedi ni izdala seveda zaradi pravičnosti, ampak iz strahu pred javnostjo. Nemški listi priobčujejo o tej stvari iz Ljubljane naslednjo brzojavko, ki prihaja gotovo iz nemškega vodstva: Poletni praznik ljubljanskega nemškega »Turnvercina«, ki se je vršil vsako leto v nemški kazini, je moral biti nenadoma odpovedan, ker je tukajšnjo vojaško poveljništvo na podlagi pri magistratu poiskanih poizvedeb sodelovanje že obljubljene vojaškV godbe v zadnji uri prepovedalo. Ma-gistratova izjava sc glasi: »Vsaki nastop ljub-Ijenskcga nemškega »Turnvercina« že sam ob sebi izzivljc. Magistrat ne more jamčiti za vzdrževanje miru in reda. če bi sc med drugim preveč glasno »Heil« klicalo, če bi se pele nemške nacionalne pesmi iu bi bil vrt znotraj in zunaj okrašen s črno-rdeče-zlatimi zastavami, plavicami iu hrastovim perjem. — Nemško vodstvo je brzojavilo svoje neutešljivo ogorčenje v vse nemške liste. lj Premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Jeglič se je povrnil sinoči od birmovanja iz ribniške doline. Danes je podelil v stolnici red subdiakonata 26 gg. novomašnikom. Jutri ob 7. uri prejmejo diakonat in v četrtek ob isti uri mašništvo. Ij Na vrtu hotela »Union« b o ves tekoči teden koncertiraja vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 h. Ij »Zvezda« gori, sem si mislil pred par dnevi, ko sem stopil iz NVolfovih ulic na Kongresni trg.Debeli oblaki — sicer ne dima, ampak prahu — so se dvigali med drevjem. Pometali so »Zvezdo«, ne da bi bili poprej tla vsaj malo poškropili. To je bilo v jutru, ko bi marsikdo rad vžival med drevjem sveži zrak. Taka brezobzirnost je graje vredna! — Tudi naj bi oko postave malo gledalo, da ne bodo otroci kopali ob klopeh celih jam ter metali in sipali peska po klopeh. Ij Žensko obstrelil. Včeraj jc v Rožnih ulicah št. 9 stal na pragu Leopold Jenko, krojaški pomočnik in imel pri sebi flobert puško. V hišo je ravno takrat hotela iti ondi stanujoča bra-njevka Marija Boltavžer. Ker Jenko ni vedel, da je puška nabasana, je pomeril z njo proti Boltavžerjevi, jo sprožil in zadel Boltavžer-jevo v desno pleče. Na lice mesta je bil poklican zdravnik dr. Foedransbcrg in konstatoval znatno poškodbo. Ij Orglarska šola Cecilijinega društva bo imela sklep letošnjega šolskega leta v četrtek, dne 12. t. m. Ob 9. uri se začne javna izkušnja iz vseh predmetov, ki se obligatno predavajo na tem zavodu. Opozarjamo in vabimo k tej slovesnosti vse člane Cecilijinega društva in vse gospode, ki se zanimajo za napredek v cerkveni glasbi bodisi iz mesta, bodisi iz dežele. Izkušnja se vrši v prostorih orglarske šole v erarični hiši na Vodnikovem trgu št. 5. Odbor. Ij Pozni cvet. Na vrtu gospoda Mateliča v Škofjih ulicah je mlada jablana, ki ima poleg lepo razvtega sadu vse polno lepih mladih cvetov. Ij Veselica trgovskega društva »Merkur«. Neštevilna množica občinstva napolnila je včeraj vrt »Narodnega doma«, tako da je celi večer vladala tam prava gnječa. Lahko se računi, da je obisk znašal skupno preko 3000 oseb. Aranžma je bil spreten; okusno deko-rirani paviljoni — omenjamo onega za cvetice in tvrdke J. C. Juvančič — imeli so vse-skoz toliko obiskovalcev, da so imele gospice polne roke dela, da vsem ustrežejo. — Srečo-lov je bil najživahnejši med vsemi točkami; blizu do 500 — med temi nekaj naravnost razkošnih dobitkov — se je oddalo v prav kratkem času. Trgovsko pevsko društvo »Merkur« je zapelo štiri pevske točke pod vodstvom pevovodje g. Sachsa v splošno odobravanje. Vojaška godba je svirala neumorno ter veliko slovenskih skladb; žela jc splošno priznanje. Kot ponavadi vsaka veselica, trajala je tudi ta do zgodnje jutranje ure. Električna razsvetljava vrta, med drevjem in na paviljonih polno žarnic, napravila jc ugoden vtis. Veselico je posetilo tudi več zunanjih gostov z dežele. Ij Šolski sklep na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani dne 6.t. m. Iz letnega poročila tega zavoda posnamemo nastopne podatke: za obvezne predmete je bilo z ravnateljem nameščenih 28 učnih moči. Zavod je štel 17 razredov, ker so bile v treh razredih po tri in v treh po dve paralelki. Število dijakov jc znašalo koncem leta 569 ( za 12 več ko lani); po narodnosti je 457 Slovencev, 103 so Nemci in 9 jc inorodcev. Ljubljančanov je 178, Kranjcev od drugod 297 in zunanjikov 94. — Učni uspehi so sledeči: 452 dijakov je dobilo I. red, med njimi 87 z odliko, 4 so zaradi bolezni ne-izprašani, k ponavljalnemu izpitu po počitnicah je pripuščenih 59, izdelali inso: 39 z drugim in 15 s tretjim redom. — Šolnine in pristojbin se je vplačalo 13.358 K 80 h, štipendistom pa se je izplačalo 11.579 K 29 h. Podporna zaloga, ki podpira dijaštvo izdatno s knjigami, obleko in deloma z denarjem, je za to leto porabila ,2281 K 8 h. — Poročilu, ki ga je sestavil ravnatelj A. Senekovič, je pri-dejana razprava prof. A. Paulina o praprotih na Kranjskem. lj Posvečevanje zvonov. V soboto 7. t. m. je posvetil mil. g. generalni vikar in prelat J. Flis v Samassovi livarni devet zvonov. Od teh gredo trije na Češko in šest jih jc za našo deželo. lj Nesreča. Včeraj proti večeru sc je igralo več otrok na zidu Bonačeve zgradbe na Čopovi cesti. Prišel je mimo polir na kar so otroci začeli skakati raz zid. Pri skoku si je 7-letni deček Alojzij Bolhar zlomil levo roko in je bil oddan v deželno bolnišnico. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora v Ameriko sedem Hrvatov, iz Amerike pa jc prišlo 145 Slovencev. lj Tatvina. V sv. Florijana ulicah št. 11 jc bila hlapcu Štefanu Verbiču ukradena srebrna ura z verižico, suknene hlače in rjav klobuk. Surovost. Sinoči jc vrgel delavec Franc Vidmar, ko je šel po Hrenovih ulicah mimo hiše kjer jc igralo društvo tatnburašov skozi okno v sobo prazno steklenico za pivo, in bi bil skoraj zadel nekega tamburaša. Vidmarja jc vzela v varstvo mestna policija. lj Svoj plen je hotel skriti za zaboje na starinarskem trgu v soboto zjutraj Mihael Hu-bad iz Hraš pri Smledniku. Policijski stražnik ki je ravno pripeljal mimo dve vlačugi, jc tudi njega povabil seboj, češ, da se dožene. kaj jc v vreči, ki jo je skril. Na policiji vprašan, od kod ima obleko, ki jc bila v vreči, je Hubad pripovedoval. da ie vse kupil od nekega moža v Št, Vidu. Huadu, ki je bil že 4krat radi tatvine predkaznovan in jc zelo nevaren tat, se jc do kazalo, da je obleko ukradel iz nekega podstrešja na Rimski cesti. Hubad se je izročil c. kr. deželnemu sodišču. * Cerkveni letopis. Brezje. P. n. gospodje, ki so namenjeni na Brezje in prihajajo z vlakom dopoldne na Otoče in žele maševati v Kapeli M. Potn., naj blagovolijo dva dni preje naznaniti po dopisnici svoj prihod cerkvenemu predstojništvu na Brezjah, pošta Radovljica, da pridejo precej na vrsto. Razne stvari. Po obravnavi proti morilkama Zeller. Iz Ljubna javljajo: V soboto dopoldne se je raz-govarjal dr. Hutter v šolski sobi okrožnega sodišča s Frideriko Zeller. Bila je nenavadno bleda. Dr. Hutterja jc pozdravila kar najpri-srčnejše. Najprej je vprašala po sestri Mici. Ob tej priliki je rekla, da je po njenem mnenju kazen, ki je zadela Mici, daleč previsoka. Nadalje jc pripovedovala, da ni celo noč spala in zahtevala je, da vloži dr. Hutter ničnostno pritožbo. Dr. Hutter ji je skušal pojasniti, da bi bil tak korak docela brczvspešen. Preteklo bi zopet 4—6 tednov in ona bi si s tem zapor samo podaljšala. Zato ji je svetoval dr. Hutter, naj vso stvar še enkrat dobro prevdari. Friderika še vedno trdno upa, da bo prosta. Pri tem stavi vse nade na Prohasko. Nenadoma je vprašala dr. Hutterja: »Kje je Proha-ska?« Dr. Hutter ji je skušal to prizanesljivo in varno povedati in jo nato pripraviti. Zato je odgovoril čisto mirno: »On je tukaj.« Nato je uprla vanj Friderika svoje oči in ga vprašala strahotna: »Za božjo voljo, kaj se to pravi? Vendar ne mislite reči, da je zaprt?« Ko je dr. Hutter pritrdil, je nastala z njo nepričakovana sprememba. Pričela je glasno jokati. Z zadušenim glasom in silnim ihtenjem jc vpraševala po vzroku aretacije. Dr. Hutter je govoril kolikor mogoče prizanesljivo in jo skušal pomiriti. Friderika je zahtevala najodločnejše; govoriti s Prohasko. S tem, da je on aretiran, misli, da je zgubila svojo zadnjo pomoč. Nanj je stavila svoje zadnje upe. S povzdignjenimi rokami je prosila dr. Hutterja, da izprosi pri dvornem svetniku dr. Neugebauerju dovoljenje za sestanek s Prohasko. Dr. Hutter ji je obljubil in tako tudi storil, če tudi brez vspeha. Aretiranje Prohaske je na Zellerjevo tako globoko uplivalo, da se boje, da si kaj ne stori. Prosila je, naj jo puste samo v ječi. Nato so ji poiskali med jetnicami primerno družico, ki je zdaj pri njej in je zmožna, da jo tolaži iu nanjo pazi. Dr. Hutter misli, da jc Friderika blizu blaznosti. Iz tega vzroka tudi ni mogel sestanka s Prohasko preveč priporočati. — Prohaska se je zadolžil na hrani in pijači v hotelu »Steyrcr-hof« za 47 K- Zato bi ga bilo aretiralo mestno redarstvo zaradi dolga v gostilni, ki ga nima s čim plačati, v slučaju, da bi ga ne bilo zaprlo državno pravdništvo. Stroški proti sestram Zeller so bili naslednji: za porotnike 1227 K. za priče 2200K, za izvedence 320 K. Značaj Pro-haskov označuje naslednji dogodek: Zastopnik nekega ilustrovanega lista je prosil Prohasko naj mu da za reprodukcijo kako pismo Friderike Zeller. Prohaska mu jc pismo dal, potem po pristavil: »Ali brezplačno?« Zastopnik mu je hotel dati pet kron, Prohaska pa jc zahteval 10 kron, katere je tudi dobil in jih cinično smehljaje spravil v žep. Mici Zeller bodo te dni prepeljali v kaznilnico v Begunje na Gorenjsko. Vremenske neprilike. V okraju Ceb v ko-mitatu Barcs na Ogrskem se je utrgal oblak in provzročil veliko škodo. 35 hiš je popolnoma razrušila nevihta .Tri osebe so mrtve. O enakem slučaju poročajo iz Draždan. Železniška proga med Obcrvogclsang-Pirncr incd Schandanom in Draždanami je deloma razrušena. Poprava bo trajala gotovo dva do tri dni. Istotako so pretrgane vse brzojavne črte. Od dela nameravajo izključiti 12 do 13 tisoč tkalcev delodajalci v bjeliškem industri-jalncm okraju, ako ne bodo končane do 16. julija vse stavke. Velika nesreča z avtomobilom. V Pečuhu je zadel avtomobil ob neki mejnik. Nevarno ranjeni so okrajni komisar baron Wittmann, krajni sodnik in neki uradnik. Štirinajst ur je plesal. V dvorani repu-blijske palače v Parizu jc plesal Lah Gualtiero Corsini za stavo 14 ur ter dobil stavo 1000 frankov. Plesali so zajedno tudi šc trije Francozi, en Lah in Rus, ki pa niso tako dolgo vztrajali. Tramvajski uslužbenci stavkajo v Rimu. Na mino zadel. Iz Šangaja poročajo: Pa-robrod »Ningpo« jc na svoji poti na Japonsko 120 milj od Jangsaia zadci na mino in sc poškodovan vrnil v Šangaj. Velik agrarni štrajk se prične 10. t. m. v iztočni Galiciji. V vaseh bursztymskega in pr-zcmislskega okraja se je stavka že pričela. Pet otrok ubila strela. Iz Hanovra br-zojavljajo, da je ubila v Goldapu strela pet otrok iste obitelji. ko so iskali zavetja v nevihti pod nekim drevesom. Orožnika so našli umorjenega. Iz Linca poročajo: Od pondeljka v vojašnici pogrešanega orožnika Josipa Stcinbcrgcrja so našli 5. t. m. ponoči ua Gricsncralm mrtvega. Na stegnju je imel rano. Vsekakor se jc zgodil umor. Ponesrečen beg. Iz ječe v Bojkovici na Češkem jc skušal pobegniti kaznjenec Tomaž Medved. Hotel jc pri podstrešnem oknu varno splezati dol, a mu jc pri tem izpodrsnilo. Pri padcu sc jc ves razbil in obležal seveda na mestu mrtev. Hipna smrt vsled strahu. Vprašanje, zatnore-li nastopiti smrt vsled strahu, sc jc razmotrivalo v novejšem času pri neki sod-nijski obravnavi, pri koji je šlo za zelo čuden slučaj. Nek mladenič je pomeril z revolverjem na svojega tovariša, ustrelil in prijatelj pa padel mrtev na tla, če prav ni bil nabasan revolver ne s smodnikom, ne s kroglo. Kako nastane taka smrt? Tu gre namreč za močne utise na one živce, kateri regulirajo srčno delovanje in kateri pod takimi utisi napravijo, da hipno preneha vse srčno delovanje. To se seveda dogodi najraje pri takih osebah, katere imajo šibko srce. Da je to možno tudi pri mladih in drugače zdravih osebah, nam dokazuje prej omenjeni slučaj. Zaplenjena zapuščina več milijonov kron. V Parizu je umrl neki Amerikanec Rubens in zapustil več milijonov, ki pa so zaplenjeni, dokler se ne razjasni, kdo je Rubens. Pravijo, da je pokoj,lik iz Elzasa, da se piše Woog in da je leta 1868 obdolžen tatvine pobegnil v Ameriko. Zapuščino so zaplenili člani obitelji \Voog kot zakoniti dediči. Telefonska m brzojavna porodila. OBSTRUKCIJA V ODSEKU ZA VOLILNO REFORMO? Dunaj, 9. julija. Večerni listi poročajo, da nameravajo Italijani v odseku za volilno reformo obstruirati in da jih bodo vsenemci podpirali. Kako se bo izvršilo današnje glasovanje o Kranjski, se še ne ve. Italijanski poslanec Bartoli je naznanil, da bo govoril tri ure dolg govor. Seja se je pričela ob 4. uri popoldne. Po Kranjski pride na vrsto Tirolska in bo dr. Erler predlagal, da se število na Tirolskem zviša od 23 na 25. NESREČA V GORAH. D u n a i. 9. julija. Odvetnik dr. M. Eisler, star 0 let, je nadel na gorovju Kaks 200 metrov globoko in obležal mrtev. Trupla še niso dobili. V PETERBURGU ZOPET TEKLA KRI. Peterburg, 9. julija. Na raznih krajih Peterburga se je včeraj vršilo številno političnih shodov, na katerih so se pele revolucionarne pesmi in so bile razvite rdeče zastave. Kazaki so razpršili manifestante. Zvečer je bil v mestnem delu Peski spopad množice s policaji in kazaki. Mnočica je metala kamenje na policijo in kazake, ki so nato večkrat ustrelili. Mnogo oseb je ranjenih. CESAR VILJEM OBISKAL KRALJA HAKONA. T r o n d j e m . 9. julija. Nemški cesar je prišel sem obiskat kralja Hakona. Vladarja sta sc poljubila. ITALIJANSKI PARLAMENT. Rim. 9. julija. Zbornica je odgodena na nedoločeni čas. STRAŠEN ZLOČIN. Budimpešta. 9. julija. V okraju Ni-tra se je izvršil strašen zločin. Kmečki fant Andrej Vrabec je iz jeze. da je bil potrjen, napadel svojega bolnega očeta, preklal očetu s sekiro glavo iu toliko časa z nogami teptal umirajočega očeta, da je oče izdihnil dušo. VELIK POŽAR. M ag y a r K a n i z s a , 9. julija. Tu je bil velik požar. Mnogo hiš je zgorelo. Listnica uredništva. Gospod Ignacij C a m c r n i k . kamnoseški mojster v Ljubljani: Izjavljamo, da Vi o gospodu Josipu Turku, občinskemu svetniku, niste »Slovencu« nič poročali in so vsi tozadevni napadi na Vas brez podlage, kar lahko tudi pri sodišču izpričamo. Na vrtu hotela JNION ' danes in vsak večer Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. 1&40 l—l V kleti „sramel godba". Zahvala. Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nenadomestljivega očeta, gospoda Frančiška Furlana nam je došlo toliko dokazov sožalja, da je nam nemogoče zahvaliti se primerno posameznikom. Bodi pa tem potom vsem cenjenim znancem, prijateljem in sorodnikom rajnika, ki so se udeležili sprevoda, izrečena iskrena zahvala. Osobito se pa zahvaljujemo g. dr. J. Furlanu za vneto požrtvovalnost za časa bolezni, in za podarjeni krasni venec, kakor se tudi zahvaljamo cenj. rodbini Kenda velecenj. gospodu Cescutti - Štrukelj za poklonjene vence. Končno se zahvaljujemo vsem cenj. gospicam go-jenkam III. 1. pripravnice uršulin-skega samostana, katere so skupno počastile sprevod k sv. Križu. — Bog plačaj! Vrbi jene pri Igu, 9. Jul. 1906. 1539 Žalujoči ostali. 0i Otvoritev nove (šeste) lekarne v Ljubljani. Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem otvoril na voglu Bieiweisove in Rimske ceste popolnoma novo urejeno ^lekarno katero nameravam voditi pod napisom : aH Lekarna pri kroni. Mag. ph. And. Bohinc, lekarnar. V Ljubljani, dne 9. julija 1906. s-i M 1 Naznanilo. Razpisuje se s tem služba v Sori pri Medvodah. Plača s postranskimi dohodki čez 600 K in prosto stanovanje. — Prošnje je vložiti do 18. julija t. I. Službo se lahko takoj nastopi. V Sori, 8. julija 1906. 1537 l l Župni urad. Naprodaj je dobro vpeljana pekarija s špecerijsko prodajalno v Medvodah v bližini tovarn in tik glavne ceste. Plačilni pogoji jako ugodni. Izve se pri Francu Jarcu posestniku v Medvodah. 1506 3-2 Jutri, v torek 10. julija 1906 Dva ciganska poslovilna koncerta (dvomi kapelnik Rozsa Bandi) Začetek ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. V 5 zajutrko- 1538 valnih sobah. l-l J. C. Praunseiss Mestni trg št. 19 va. Obžalujem, kar sem dne 24. junija 1906 glede Josipa Kapuša žaljivega govoril. Priletna a še krepka vdova želi vstopiti v službo h kakemu gosp. duhovuu. ali drugemu starejšemu gospodu za w uodstuo jospodlnlstuii Izurjena je popolnoma v vseh v to stroko spadajočih opravilih. — Natančneje se izve iz prijaznosti v upravništvu »Slovenca". 1635 1-1 ITJelčans^i l^ctel „Llcyd" Danes v ponedeljek dne9. julija koncert O Ciganske dvorne godbe o Bandi Rozsa. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-• spoštovanjem Dragotin Tauses 1531 1-1 restavrater. 1529 1 — 1 Anton Cebulj. Razpošiljam 1531 1-1 sa dj e v košarah ob 5 do 10 kilogramov, in sicer: marelice, ringlove in hruške za kompote; dalje fige in slive, ob času grozdje po 50 vin. kilogram s košaro vred, proti povzetju. Hinko Grabrijan, Vipava. posestvo V Dragi št. 14, fara Vrh, se proda lepo posestvo z orodjem in pohištvom; redi se lahko 6 glav živine in 4 prašiči. Tudi je lepo trtje in zaraščeni gozdi. Cena se poizvč pri lastniku J. Zupanu, posestniku v D r a g i št. 14, pošta Vi -n i c a , Dolenjsko. 1532 2—1 iS m m k m m S 1 m Abstinenčna a ^restavracija v Ljubljani, mm Sv. Petra cesta št 27. m V prijetnih in snažnih prostorih se dobi dobra, okusna hrana, in brez* so vedno m m m m n kava, mrzle jedi alkoholne na razpolago. pijače m i m |H Stalnim gostom na celo hrano '0 a« se cene znizajo. m 1 Hi II1IIIIIIIH 18 HM; 1533 6 1 «5 Na obilni obisk se priporoča velespoštovanjem Alojzija Tratnik. m m m m S®,,?Vt Za gradbo treh kapnlc v vaseh:B rezje, Gradac in Herlog, občina Sv. Križ pri Kostanjevici,, na I8.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cenc proračuna naj se predlože do 20. julija t. I. do 12. ure opoldne podpisanemu občin-činskemu uradu. Ponudbe, ketere moraio biti kolekovane s kolkom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzttje gradbe treh kapnic v občini Sv Križ pri Kostanjevici'. Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5"/0 stavbnih troškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kur/ni ceni. Občinski odbor si izrecno piidrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudene cene., oziroma, če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji no na ogled v občinskem uradu Sv. Križ, dne 7. julija 1906. ' v. mr 1528 1 -1 Prvi zavod zavarovanja dečkov za slučaj vojaške službe pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gosp. nadvojvoda Jožef-a osigura zavarovancem proti razmeroma malim mesečnim prispevkom podporo s tem, da izplača v roke s t a r i še v, oziroma varuhov ccl o g 1 a v n i c o n ae n k r a t, ali pa mesečne rente od dne, ko so nastopili dejansko vojaško službo. Gizela društvo pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti Presv. gospe nadvojv. Gizele sprejema polnoletne obojega spola v zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje, zavaruje deklice od rojstva do 12. leta na 20. leto za doto, deklice stare čez 12 let pa na 8 let. Čisti dobiček delita oba zavoda vsakih pet let med zavarovance, ki so vplačali vsaj triletne premije. Premije nizke, pogoji jako ugodni. Brezplačna pojasnila daje radovoljno zastop Gizela društva za Kranjsko v Ljubljani, Martinova cesta 20. 1)3 i 1 Zadostuje dopisnica! Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. VABILO gospodov častnih, podpornih in rednih članov trgovskega, bolniškega in podpornega društva SUH v Ljubljani Z^ZH na 68. redni občni zbor v nedeljo 22. julija 1906 točno ob 10. uri dop. v sejni dvorani mestne hiše. INI REI): 1) Poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leta 1905. 2) Poročilo revizijskega odseka o pregledovanju računskih sklepov za leto 1905 in o skontriranju imovine. 3) Predlog ravnateljstva, da se odobre enkratne fakultativne podpore, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo 1. 1905. 4) Predlog ravnateljstva glede podeljevanja izrednih podpor članom za I. 1906. 5) Poročilo ravnateljstva o premembi društvenih pravil. 6) Samostojni predlogi članov, ki se morajo po § 43. društvenih pravil izročiti ravnateljstvu pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom. 7) Priziv nekaterih članov na občni zbor glede povrnitve stroškov in izključitev iz društva. 8) Volitev revizijskega odseka za 1. 1906, obstoječega iz treh računskih pregledo-valcev in dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne .pripadajo ravnateljstvu. 9. Volitev devetih članov ravnateljstva v smislu § 31. društvenih pravil. V Ljubljani, dne 8. julija 1906. 1527 1—1 luao l^ncz ravnatelj. ftlcjzij Lilleg tajnik. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo QOOQQQQOQ 'f j svojo zemljiško posest no FrišKoucu ■ 1 »t mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne. 1458 io-6 PIVOVARNA AUER. porcelirali; Izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr. Igaacli Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljnbljanl. Priloga 154. iiev. »Slovenca" dnč 9. julija 1906. Štajerske novice. š Boj slovenske občine s štajersikm deželnim odborom. Iz Celja smo prejeli sledeči dopis: Znano je, da štajerski deželni odbor dosledno vsem slovenskim občinam samo v nemškem jeziku dopisuje. Občina Kokarje v gorjegraškem okraju je pa sedaj izvojevala jako važno pravico. Ko je dobila spet na slovenski dopis nemški odgovor, vrnila je ta nemški odgovor s prošnjo, da se ji naj doda vsaj slovenska prestava. Ko je bila tudi ta prošnja o d k I o n j e n a, češ, občina si naj prestavo sama preskrbi, kjer hoče, se je pritožila po g. dr. .Inrju Hrašovcu v Celju na c. kr. državno sodišče na Dunaju. Dne 3. t. m. se je vršila obravnava v navzočnosti zastopnikovega namestnika, dunajskega odvetnika dr. Lenoeha in štajerskega deželnega odbornika, odvetnika dr. Linka, kateri se je seveda trudil na vso moč, da bi občina propadla glede svoje zahteve; premlel je zopet stare nemške budalosti, kakor da je Uradec nemško mesto, da deželni odbor očetovsko skrbi za Slovence ravno tako kakor za Nemce (Kdo se temu ne smeje?) itd. Državno sodišče je pa vendar sprevidelo, da velja postava ne samo za Nemce, marveč tudi za Slovane v Avstriji in je razsodilo, da je štajerski deželni odbor prelomil zakon, se pregrešil proti postavi o jezikovni enakopravnosti, ker slovenskega dopisa ni rešil v istem jeziku. Res je sicer, da se deželni odbor ne more s postavnimi sredstvi siliti, da bi se udal, vendar se mu sedaj lahko pri vsaki priliki pove v obraz, da dela očitno krivico, da zakon prelomi in da se v svoji zagrizenosti iu zaslepljenosti niti razsodbi državnega sodišča noče udati. Želeti bi bilo, da bi vse občine in vsi okraji, kakor tudi vse pozamezrie osebe, sploh vse, kar občuje z deželnim odborom, občevalo samo v slovenskem jeziku. Sčasoma bode vendar moral deželni odbor se ukloniti naši zahtevi. V tem oziru pa je obžalovati, da še celo take slovenske občine, ki so na glasu kot narodno prebujene in tudi narodni trgi z deželnim odborom v nemškem jeziku dopisujejo, posebno s stavbinskein uradom. Ako mislijo, da bodo na ta način prej kaj dosegli, se jako motijo. Na drugi strani nam pa delajo sramoto v narodnem oziru in tudi škodo svojim rojakom, ker, ako pride več slovenskih dopisov na deželni odbor, bode moral tudi vedno več slovenščine zmožnih ljudi sprejemati v svojo službo, da rešujejo slovenske dopise. Hodimo tedaj povsod značajni in možati. K temu pripomnimo!, da smo mi že pred poldrugim mese-com opozarjali na to, da je treba prisiliti zlasti sodišča k slovenskemu dopisovanju na ta način, da se zahteva ali od njih ali pa od nadrejene politične oblasti (v prenešenem delokrogu) prestava nemških dopisov. Na ta način se slovenska pravica izvojuje, a se tudi trdovratnim sodiščem napravi s počasnim reševanjem dokaj neprilik. š »Narod« in »Štajerc« zasledujeta iste cilje. To dokazuje v dolgem uvodniku nemško nacionalna »Marburger Zeitung«. Tam je tipičen sledeči odstavek: »Kar je »Stajerc« (ptujski seveda) v dolgih letih v neumornem delu imenoval rak-rano Spodnjega Stajerja, proti čemur se je bojeval z vsemi silami, to kriti-kujejo sedaj tudi slovenski časniki s še večjo eneržijo. Ta rak-rana pa ni morebiti kleri-kalizem ampak ta rak- rana so slovenski denarni zavodi. »Marburger Zeitung« prinaša namreč gornje besede po prestavi nekega »Narodovega« članka, ki je naperjen proti posojilnicam — seveda samo slovenskim. Ali more biti na »Narod« naročen še pošten štajerski Slovenec a ko nam je začelo to liberalno glasilo blatiti in izpodjedati našo narodno denarno moč! »Marburgerca« ob koncu svojega članka z velikim zadoščenjem kon-štatira, da se slovenski Narodovci borijo proti štajerskim slovenskim posojilnicam. Sapienti sat! š Slovenski sodniki v Celju so postali v zadnjem času središče najnesramnejših napadov od nemške strani. Iz Wastianove interpelacije se razvidi, da dobivajo Nemci gradivo za svojo perfidno in neosnovano gonjo od nemških uradnikov. Prav resno bi svarili Nemce ta nečedni boj nadaljevati, sicer bomo prijeli v roko gnojne vile iu začeli kidati smrdljivi nemški Avgijev hlev. Pardouirali ne bomo nikogar, oprli borno vsako trditev z dokazi in prepričani smo, da bo vsak posamezen nemški sodni uradnik imel na svojem kupu več gnoja, kakor vsi slovenski skupaj. V teku let se nam je nabralo dokaj gradiva, ki ga nismo priobčili. š Celski Nemci med seboj. Našim Nemcem je nekaj padlo v ričet, zato so se začeli med seboj grdo gledati iu si zahrbtno kljubo- vati. Kaj je vzrok nesporazuma, se ne da prav dognati, vendar je videti, da nekaj ni v redu. Ko so namreč prišli v Celje pevci iz Bruka, jih ni-liotel pozdraviti ne prejšnji župan Rakusch, ne novi pl. Jabornegg; da se preveč ne bla-mirajo, jim je pomagal neizogibni (iroga Je-senko. — Kaj to pomeni? š Važno odlikovanje. Na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju je dobil na špecijalni šoli podobarja Kundmanna g. Josip Ajlec iz Radgone Perleutnerjevo darilo. š Nov geometer v Mariboru. Namestni-štvo v Gradcu naznanja, da je civilni geometer Rihard S tiger iz Maribora že zaprisegel in začel poslovati. š Splašen konj usmrtil. V Lučanah se je te dni dogodila" velika nesreča. Živinski trgovec Franc Strablek po dom. Pička je pred gostilno izročil voz s konjem hlapcu v nadzorstvo. Naenkrat se konj splaši in /.dirja čez dvorišče v hlev, za seboj pa potegne po tleh hlapcak tako da mu je glava ob tla bila. Razbila se mu je lobanja, da so mu možgani izstopili. Bil je takoj mrtev. š Iz kopališč. Do 4. iulija je bilo v Rogaški Slatini 877 strank s 1324 osebami. V Dobrni 235 strank s 371 osebami in v Rimskih Toplicah 1 It) strank z 257 osebami. š Nadebuden fantič 15 let stari Rudoll Mayer iz Maribora se je učil slaščičarske obrti pri g. Pelikanec v Mariboru. Ko je zadnji petek imel nekaj opraviti v gospodarjevi sobi je videl na mizi ovitek s 5(1 kronami v srebru. Hitro ga je vtaknil v žep in odšel iz gospodarjeve hiše. Poiskal je svojega brata, ki je pekovski vajenec, iu ga je pregovoril, da napravita z ukradenim denarjem zabavni izlet v Trst. Ko sta jo ravno mislila popihati z železnico, ju je ustavila policija, ki je bila o tatvini naglo obveščena. Nadebudni Rudi je imel še ves denar pri sebi in ga je vrnil, a je vendar moral v zavetje okrožnega sodišča. š Nova železnica Purkla-Rogatec. Za pripravljalna dela te železnice so obljubili prispevati: Ptujska slovenska posojilnica 2000 K, nemška posojilnica 1000 K, mestna občina Ptuj 3000 K, ptujska hranilnica 4000 K, g. Sen-čar 800 K, g. Ružička 500 kron in bančni ravnatelj Hiekl 1000 kron. Sirokoustni ptujski župan, pek Ornig, ki se je dal voliti v pripravljalni odbor, ni še ničesar obljubil. Za njegov »harem« in »Stajreca« ima vendo dosti. š Oropan poštni voz. Dne 5. t. m. sta dva moža napadla v bližini Cmureka poštni voz. Vnel se .ie hud boj med postiljonom in roparjema, po katerem se je le tema posrečilo priti do denarja. Ugrabila in odnesla sta okoli 2000 K v gotovini iu eno priporočeno pismo. Orožniki so storilcama že na sledu. š Rudosledbo je dovolil celjski rudarski urad g. Matevžu Pečniku, posestniku v St. Andražu pri Velenju, za dobo enega leta. š Iz finančne službe. Računski asistent pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru Konrad Rožaj, je bil prestavljen v Gradec, na njegovo mesto pride računski asistent Karol Tietze iz Bruka ob Muri. š Zastrupila se je Marija Sribar, doma iz Babnega pri Celju. Dalj časa je v Mariboru iskala službo. Najbrže ker se ji ni posrečila primerna služba, si je komaj I7letna Šribar napravila neko fosforovo tekočino iu jo izpila. Zaradi prehudih bolečin je dne 3. t. in. šla v mariborsko bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več pomagati iu je 0. t. m. na nasledkih za-strupljenja umrla._ Koroške novice, k Smrt pri kopanju. Pretekli teden sta se šla dva fanta v Št. Andražu v labodski dolini kopat. Ko vstopita v vodo, se njima udere in mlajši Leo Jager utoni. Dobili so mrtvega. Staršega Matijo je rešil neki mlinar v bližini. Kavno pred letom je utonila na istem mestu neka deklica. k Celovška gimnazija. K zadnji Statistiki o celovški gimnaziji je opomniti, da predsednik komisije pri zrelostnem izpitu ni gospod Leop. Lampel, dež. šolski nadzornik, ampak gosp. Andr. Zeehe, ravnatelj beljaške gimnazije. k Na celovškem učiteljišču je bil zrelostni izpit od 2. do 5. julija. Udeležilo se ga je 33 pripravnikov. Odličnjakov 6 ; izdelalo 20; poskušnjo jih ima 6; dvojko 1. Slovencev sta bila 2. k Slavnost slovenskih delavcev. Preteklo nedeljo je imelo kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu svojo cerkveno Ciril in Metodovo slavnost v cerkvi sv. Duha. Pridigoval je č. g. dr. Lambert Ehrlich, ki je v vzneše-nih besedah slavil naša apostola kot bojevnika za vero in narod. Pri sv. maši je pel pomo- ženi zbor delavskega društva pod vodstvom č. g. spovednika Ant. Stresa lepe slovenske pesni izborno. Udeležba je bila obilna, zlasti delavcev je prišlo mnogo. k Novi predsednik dež. sodišča. — Cesar je imenoval za predsednika celovškega c. kr. deželnega sodišča sekcijskega svetnika v justičnem ministrstvu g. dr. Alfreda Schmied pl. Sachsenstamm. k Nevarno obolel je č. gosp. župnik Martin Schmidt v Obermiihlbach. k Novi prošt v Tinjah. Kakor slišimo, je č. g. župnik v Podkloštru Gregor E i n-špieler imenovan za prošta v Tinjah. Književnost in umetnost. I Koncert Bajde je bil v soboto izredno dobro obiskan. Seveda je prišlo občinstvo z veliko radovednostjo poslušat od g. gospoda Bajde izumljeni, prav posebni glasbeni instrument. Elegantna, res prav prikupna zunanjost instrumenta, ki je podoben nekakim orgijam z zaprto omaro, naredi prav imeniten vtisk. Klaviatura je dvojna: ena za klavir, druga za godbo na lok. 73 lokov odgovarja tipkam, kajti vsaka tipka ima lok brez konca, ki se pritisne ob struno in s svojim vrtenjem izvablja glas, ki je popolnoma enak goslim, oziroma čelu ali basu. Tako se naredi res vtisk popolnega orkestra na lok. Gonijo se loki z nogami, podobno kot meh pri harmoniju iznajdba je res ženialna in vztrajnost, s katero je gospod Bajde izdelal ob svojih tako skromnih sredstvih ta krasni instrument, je prav občudovanja vredna. Pomanjkljivost je le edi-nole v dinamiki, kar je jasno, a gotovo bi g. Bajde svojo iznajdbo še jako izpolnil, ako bi dobil primernih sredstev. Iznajditeljeva sinova, dva jako simpatična mladeniča, sta s svojim izvajanjem zbudila viharno ploskanje iu odobravanje občinstva. Igrala sta skupaj najbolje se je podalo ako je igral eden kla-\ i r, drugi gosli — ali pa je spremljal Rudoll Bajde solospeve njegovega brata Ludovika, ki ima mehek, prijazen tenor. Videlo se je, da občinstvo z veliko simpatijo spremlja trud iu vztrajnost te umetniške družine. Poklicalo je tudi izumitelja g. Bajde na oder ter mu ča-stitalo k iznajdbi z burnim odobravanjem. Tudi mi želimo iznajdbi g. Bajde obilo vspeha! .le vsaj zopet Slovenec nekaj lepega iznašel. * Die Revolution in Russland. Statisti-sclie und social-politische Studien von Rudolf Vrba. 2 zvezka (str. 532 + 611). Znani češki socialni politik, duhovnik Rudolf Vrba v Pragi je izdal pod zgornjim naslovom dva obširna zvezka, v katerih temeljito razpravlja sedanje revolucionano gibanje na Ruskem in ruske cerkvene, družabne in politične razmere v obče. Zelo zanimiva so poglavja o židovstvu, posledicah rusko-japonske vojske, poljskem vprašanju in panslavizmu. V knjigi je z občudovanja vredno marljivostjo nakopičeno mnogo zanimivih statističnih podatkov, ki bodo dobro došli vsakemu govorniku pri raznih predavanjih. Knjigo, ki bi jo imel vsak izobraženec temeljito proučiti, vsakemu omikanemu Slovencu prav toplo priporočamo. Cena obeh zvezkov je K 20. Dobiva se pri knjigotržcu: Fr. Rivnač v Pragi, II. Prikopy. Knjiga o Gaponu. Ruski list »Slovo« javlja, da je izšla knjiga N. Simbirskega, ki je v njej obdelal Gaponovo življenje in delovanje in konec. Pisec je rešil svojo nalogo zelo častno. Končuje se knjiga z opisom poslednjih Gaponovih dni. Opisani so vsi sestanki Ga-pona z načelniki delavskih in revolucionarnih strank. Zelo zanimivi so dokazi, da so bile vse tožbe proti Gaponu nepravične. Važno je pismo, ki ga je pisal Gapon ministru notranjih poslov Durnovu. Knjiga je veliko in resno delo, ki bogati rusko historijo. Kuharica v starosti krog 30 let, vajena voditi gospodinjstvo in posestvo, želi priti v službo h kakemu g. duhovniku v večje ali manjše župnišče, takoj ali pozneje, na Kranjskem ali Štajerskem ali pa tudi drugod. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1509 :-t—M Borzna poročila. ,Kreditna banka1« LJubljani. Uradni kurit dunajska bone 9 julija 1900. Še precej dobro ohranjen 1508 3-3 glasovir se radi selitve proda po zelo nizki ceni. Več se izve pri Antonu Brejc-u, organistu v S o r i, pošta Medvode. Sakožbonl papirji. Denar Bli«u 1'/, ma)eva renta...... 9965 99-85 t'/, »rebrna ronta ..... 10040 100-60 t'/, avstrijska kronska renta . 99 70 99-90 >'/. . *lata renta . . . tl7 90 118-10 !•/. ogrska kronska , ... 94 35 94 66 f/. . »lata , . . . 113 40 113 60 i'l, posojilo dežele Kranjske 99 20 100-20 41/«*/. posojila mosta Spljet . . 100-60 101-60 4 V/. , , Zader . . 99-70 100 70 4'/»*/• bosn-herc. žel. pos. 1902 . 10045 101 45 4*/, češka del. banka k. o. . . 99 50 loo-to f/. . . . i. o. . . 99 KO 100-30 ''V/, tast. pisma gal. d. bip. b. . 100 10 10110 4 V/. pošt. kom. k. o. * 10»/. pr. 105 50 106 6tl I1,,*/, tast. pisma Innerst. hi. 100'20 101 20 IV/. . . ogr. cen. do/, hr. 100' 10026 I1/.*/. . .. , hip- 1'anke 100-— 100 50 4'/,'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 100'- 101-— 1'/,'/. "bi- češke ind. banke . . 100-50 101-60 1 */. prior. Trst-Porefi lok . . 99-90 f/, prior. dol. žel...... 9960 100 - . Ju*, žel kup. >/,'/, • 320 — 322 - 4'/,'/. avstr. pos. za žel. p. o. 100-20 10120 Br e 8 k ». Srečke od 1 1860'/, . . . 167 80 159 80 . . . 1H64 ..... 205 50 209 50 „ tizske....... 150 — 168 — „ tem. kreditne I emisije . 288-- 296 — 11. „ 288 50 294 — , ogr. hip. banke .... 260 — 268 — „ sibske 4 trs. 100' . . 98 — 103 50 163 60 164 50 ttasilika srečke • • . 2225 24 25 Kreditne , ... <05-- 476 — (nomoško , ... 78-- 84— Krakovske „ ■ . 87-— 92— ljubljanske , . , 66 — 61 — .Vvstr. rud. krila v . . 49-40 61 40 Ogr. , 30 50 32 50 Rudolfove , 68— 63-— Salcburske , ... 70-— 76-— Dunajske kom. „ ... »16 60 62660 D « 1 u 1 . • )užne železnice....... 1?1 10 172 10 Državno železnice...... 672 25 673 25 Avsti. ogrsko bančne delnice 1690- - 1701 — Avstr. kreditne banke .... 608 - - 669 Ogrske „ , .... 807 - 808 - Zivnostenske » .... 242-- 243 - Preuiogokop v Mostu (HrUi) . 676 50 677■-- Alpinsko montan...... 672-50 573-50 Praške žel. indr. družbe . . . 2710— 2730'-- Rima-MurAnyi....... 671-60 672-60 Trbovljske premog, družbe . . 269 — 273 - Avstr. orožne tovr. družbe . . 683'•• 693 — Češko sladkorne dru2b« . . . 140 - 112 50 Valuta. 11-34 11 38 1913 19'lu 20 marko......... 23'48 23-66 Sevoroigns........ 23-97 24-03 Marke....... , . 117-45 117-66 1 96 05 96-85 26'2-- 252 625 Dolarji . 4 191 176 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnioa v CELOVCU. KnpqJ« in prod.]« m vrsta rent, »stavnih pisem, prlloritet, ko-■unalnlb obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devla. Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapitai 1 2,190.000*-. Rezervni zaklad K Zamenjava ln ekukomptuje Daje predujme na vrednoitne papirje. Uirebane vrednostne papirje in vnovčuji Zavaruj. .r.Ak. preti kursal upale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcije. JM* Bakoapt In Inka..o meni«. "kjfc JUT Bonna naroStla. T« Podružnioa v SPLJETU. Denarna vloge aprejnin. v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dno vloge do dne vidiga. Promet b čeki In nakaznicami. S ilavno p.ii.občiiiPtio! * X Poduisani se oriDoročam urečastiti duhovši x x X X x x x x x x x Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kanarskega marmorja jn iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah. Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 Mi, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobe nič več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem Ignacij Čamernik kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec 1379 12—4 Komenskega ul. št. 26 v Ljubljani. žo želodčno tinkturo Gabr. Piccolija, dvornega (j založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 8 Hiša z gostilno in prodajalno ter tobakarno, gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred se proda ali dii v najem. Več povč lastnik Ivan Feberžar, Struge št. 7. P. Videm-Dobrepolje. 14794—4 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, cs* Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene, 2523 26-13 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Naznanilo. Igld. 1478 G otroška obleka od 3 do 10 let, obstoječa iz suknjiča za vesljače, hlač in kape. Angeško skladišče oblek O. ■«**M-JMI t « W M C- , Ljubljana, Mestni trg 5. Letovičarjem, turistom priporoča svojo znano gostilno s 16 sobami 1487 6-.r> Ivan Janša p. d. Železnik ■ a i«. Pošta, kopeli, vozovi, vodniki v hiši. — Postrežba izborna. Poletno stanovanje, 3 lične sobe s kuhinjo, oddaja takoj skupaj ali tudi posamezno proti nizki ceni po dogovoru Ivan Zupan, posestnik na Blejski Dobravi št. 47, p. Javornik (Gorenjsko). 1521 3-2 ,|;taro železo,| baker, cink in me- l»| A den.no fj ^ kupuje po najvišjih cenah ^ A Franc Stupica A trgovina z železnino M na Marije Terezije cesti M A v Ljubljani. 863 7 fl V konkurzno maso JOS. MURNIKA spadajoča zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga z opravo vred v sodno dognani cenilni vrednosti 15.663 K 77 h in prazno posodo v vrednosti 181 K proda se ofertnim potom kakor stoji in leži. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase JU* iiajknsnejo dne 1(>. julija t. 1. in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega 20. julija t. I. Kupnino plačati ima ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne mase, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana se prodana zaloga izroči in je izprazniti prodajalno in klel na Resljevi cesti št. 3 in skladišča na sv. Petra cesti 31 na sv. Pelra nasipu št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 28, kjer se ista sedaj nahaja nn-knsnoje /2 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem..........25 80 isto z zlato „ „ „ .... 27 50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40 isto z zlato „ .............34 80 bogato in lino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 42-— isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . . 49 20 isto z drugobarvanimi vložki..........54 — b) za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo........... * zlato „ ........... bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki........... Oblika male pole. Velikost 36X25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20 isto z zlato ...............44 40 bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 52 80 isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 57 60 isto z drugobarvanimi vložki...........60 — Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto label 27]/2x20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 3 84 Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti-ficali romano depromptus. Vezano.........2 76 Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3 75 Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36X25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 33 60 Graduale de tempore et de Sanotis juxla ritum sanctae Romanae eccl. Cum canlu. Črni tisek vezano . 5 28 isto rdeč in črni tisek............768 Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine cantu eleg. vezano..............9 72 Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60 Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39X241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture 16 70 Isto v velikosti 40x27 1 /2 cm (stranske 16X27 1/2 cm). Cena cele garniture..............16 — Missae pro defunotis. Oblika četvorke 31X22 >/2 cm platno, rdeča obreza........... usnje, „ ............. zlata „ ........... Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza usnje, 826 n zlala Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts- buch fiir den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano . . . 24 — Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe- partout robom, velikost 57X44'/2 cm, brez okvirja. . . 8 — z lepim lesenim okvirjem in šipo.........15'— Slika njega Prevzvišenosti kneza In škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični izvršitvi..................14'— z lepim lesenim okvirjem in šipo.........21-—