270. številka. Ljubljana, nedeljo 23. novembra. VI. leto, 1873, SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, isvasmsi ponedeljke in dneve po praanikih, ter velja pa pasti prejoman, za avatro-aaarske dnzale sa oelo leto 16 gold,, sa i»oi lata 8 eolč , aa 60trt lota 4 gold. — Za LJubljane bre« pogi'janla na đOM «a celo leto 13 gold., na 6*rrt leta 3 golo, 30 kr., r,a en nne».©o I go!d. 10 kr. Za p<»SUJanje na dom se računa 10 kraje, sa mesec, 30 kr. aa četrt le:a. — 2s tej* dežele celo leto 20 g^Id., za pyl lota 10 golo". — Za guaporle učitelje na ljudskih šol* h In za dijake volja znižana cona in sicer: Za LJnblJano ca eV?trt leta 2 pold. 50 kr., pa potlF projoman sa če;-- leta 3 goM. — Za oznanila h,- plačuje od četiri-atopno potit-vrato 6 kr. co ac o*u?.uilo eii*rai ti«««., 6 kr. fr, ae »iv »krat in 4 kr. C:u ac iri- aii večkrat oska. Vsakokrat ae plača itompolj za 30 kr. Uopini naj se ia.oic iVantirati. — Kokt:piai so i? vrata j«. — DradalltVo Ji v LJubljani na colovdki oeati v Tavčarjevi bili „Hottfl Evropa\ OpravvLttvo, na kate-o naj se t)i**cocoil|o p^ffiijatf naročnine, ickiarr.acije, oananOa t. J. adminiatrarlvne reči, J« v „Narodni «isjra»-'ii" v Tavčarjevi hi*. V IJllt»IJuill 22. nov. Ko bi človek našega neveselega narodnega stanja iz samovida ne poznal noter do drobovja, ko bi le od daleč in po vrlin opazoval iu poslušal, pa Slovence sodil po zadnji adresni debati v državnem zboru, — hej! vskliknil bi ponosno in djal: ljudi moji, ako boga znate, recite, ta narod slovenski in ti Slovenci v Avstriji nijso nikakor zadnji med narodi! Preglejte, čujte, potem pa govorite: polovica govornikov cele zbornico, celih s e-dem je Slovence zastopalo, bolj ali menj ! Razen dr. Razlaga, dr. Vošnjaka, govorili so Herman, IIohenwart (če prav ta malo-malo), in celo Foregger, Schafter, Coronini so pravili, da „zastopajo" Slovence! — To so ve, da vsled tega, ker se ne varamo, da zdaj za nas in naše težnje nij še sijajnih pričakovanj, ker izmed zadnjih treh dva nijsta voljena od Slovencev, teniuč od komandira nih uradnikov, ter ju torej Slovenci no priznajo; ker tretjemu, Coroniniju, ne verujemo prav, dokler dejanj ne vidimo, namreč, da bo svojo obljubo izpolnil n potegovati se tudi za opravičene težnje slovenskega naroda", — vsled tega se nobenemu posebnemu veselju ne udajemo. Vendar pa smemo s tem Se zadovoljni biti, če pomislimo, da se prej po celo leto v državnem zboru slovensko ime niti čulo nij, niti se naše terjatve omenile, če dalje pomislimo (kar smo že večkrat djali), da je pač tista ženska najboljša, o kateri se najmenj govori, ne pa tist narod, ki ga niti ne imenujejo. Zato smo zadovoljni. Kar nij. pa še bode, kar se nij dozdaj reklo, pride še na vrsto, in kar je dobro rečenega bilo, bode bo ponovilo. nKdor trka, temn se od- iiifttelK. Literarni listek. „Občni zeuiljopi.s, spi»al in založil prof. J. Jon on ko." 0 jeziku. V raznih oddelkih , zlasti pa v prirodo-znanskem (tizična geograiija) ponuja ta knjiga, ki obsega okolo HO pol v veliki oktavi ter se lehko prišteva najobširnišim knjigam slovenskim , premnogo zanimivega blaga. Lo škoda, da mora vsakega slovenskega pisatelja odgaujati od slovstvenega dela. V prvi vrsti našim srednjim šolam namenjena, bila je tudi od ministerstva potrjena, a par teduov poslej je sedanje nemško ministerstvo vzelo slovenskemu jeziku pri poduku v srednjih šolah vso pravice , kateremu je bil prejšnji minister Jircček priznal: tako je prepovedalo tudi slovensko podučcvauje v geografiji in zgodovini, čc prav sedaj imamo domače knjige za te predmete O nemška iu uradna doslednost! pre", pravijo, in le oni gotovo ničesa ne dobi, I ki ne pove, da česa potrebuje. j Gospoda dr. Razlag in dr. Vošnjak sta razložila v mirnem, dostojnem tonu terjatve in pritožbe slovenskega naroda. Ako je ikako mogoče od ustavo vei cev in njih vlade v narodnem obziru za šole, urade, boljše domače učitelje in uradnike kaj doseči ((kar je res dvomljivo), doseči bi bilo zdaj mogoče edino po tem potu. Strastno zmerjanje, klerikalno pretiranje v cerkvenih rečeh, kakor ga je g. Herman produciral, duhove le razjari in razsrdi, še bolj odbije nego pridobi. Res je, da o prvem delu Her-manovega govora mnogi pravi: dobro, izvrstno jih je podajal! Ali vendar nij s tem načinom govorjenja nikomur ustregel, niti Hi)henwartovi „pravni stranki", ki ga je zavoljo govora iz svojega kluba dela, niti slovenskim narodnjakom, da, niti ne povsem „Va-terlandu", ki ga zagovarjajo obtožuje, da mu manjka diplomacije. Tak govor bi bil na mestu, ko bi bila „pravna stranka1' tako močna, da bi imela samo kacih 10 glasov manjšine ; da celo, ko bi bili Čehi navzočni, bilo bi položje drugačno in za enako (če prav ne tako) postopanje ugodno. Kar ho tiče drugih govornikov, ki so med Slovenci voljeni, dvomimo najprvo, da bi izjava Hohenvvartova, udeležiti se glasovanja, a ne govoriti, naredila ga za slovenskega O' Connella, kakor „Danica" pričakuje. Bojimo se namreč, da imajo ustavoverni pro-tivniki naše narodnosti in slovanstva sploh mnogo prav, ako pravijo, da je to menj dosledno in menj koristno ca federalistično stranko, nego češko neudeleževanje. To se ve, da bode tudi nam prav in na veselje, Nemate knjig! neprestano kriče. Ko jih pa posamezniki z velikim trudom in še večjimi materijalnimi žrtvami izdajo, trobiti začno nemčurji v drugi rog: slovenski poduk v srednjih šolah le škoduje razvitku mladine ter ji zavira napredek! Uže zarad tega bi slovenskim čitateljem priporočali na čelu naznanjeno knjigo, kajti dolžnost je vsakega narodnjaka podpirati razvi-tok domačega slovstva, in sedaj tem bolj, ker mu vlada stavi železne ovire. Rekli smo, da obširni prirodoznanski oddelek „Občnega zemljepisa" ponuja čitatelju premnogo zanimivega blaga. Tako govori na str. 84—86 o „razdelitvi ljudi po jeziku". Najprej loči vse jezike, ki jih razni narodi in razrodi na zemlji govore v znane tri vrsto: v pregibalue ali lleksivne, nepregibalne, samoslužue in pripeujalne jezike ter našteva posamezne narode, k are ri jih govore, ali pa naznanja dežele iu zemlji ne, po katerih se prvo- ali drugo- ali tretjevrntni jeziki govore. Na podlogi novejših jezikoslovnih pre- če bode 4» taktika do kaecga cilja vodila. — Drugi, med Slovenci a ne od Sloven cev voljeni govorniki nijso obširnega omenjanja vredni. Dr. Foroggerja imenuje sam nemški ustavoverni in vladni „N. Frem denblatt" kratko 1 „eine parlamentarische existenz von hoehiter tiberfllissigkeit." Dr. SchafTerju, ki je trdil, da ustavoverci zastopajo veČino kranjskega prebivalstva, odgovoril je s številkami dr. Vošnjak. Goriški Coronini je pa obljubil opravičene želje Slovencev podpirati, ako nijso protiustavne, torej bi smeli pričakovati, da bode ob priliki i on za uresničenje člena 19. osnovnih postav glasoval in govoril, Če jc mož beseda in nema kacega nemško-jezuitovskega raz laganja, kaj so ^opravičene" naše želje. Politični razgled. Motrit nje dežel«. V LJubljani 22. novembra. V tlr&fšvnem zhoru pride v de našnji nedeljski seji vprašanje zavoljo posojila 80 milijonov na vrsto. Jutri potem državni zbor svoje seje odloži, ker imajo 26. deželni zbori suiti se. Moravski Cehi še vendar utegnejo v državni zbor na Dunaj priti. Praški na rodni dnevnik „Posel z Prahyu od četrtka prinaša namreč članek moravskega domoljuba, ki dokazuje, da moravski Čehi nikakor ne bi svojega dozdanjega programa zapustili, ko bi Šli na državni zbor. „('ela vrsta razpuščenih naših založnic, strašno naglo napredovanje germanizacije po naših mestih, ponemčevanje Čeških šol in mnogo drugih prevažnih reči — pravi Moravan — sili nam misel, da bi bilo bolje, ko bi se na zborih oglasili proti dvoseČnemu meču germanizacije." Vstopljenje v državni zbor bi iskav sestavljen je sledeči odstavek, katerega naj tu od besede do besede ponatisnemo. „Po podobnosti v slovničnem slogu in po sorodnosti ali skupnosti v besednih ko-renikah se med soboj primerjajo razni jeziki ter združujejo v posebne jezikove rodovine. Vsi jeziki take rodovine so se v teku nedoločnega časa rodili iz nekega prvotnega jezika , ki pa je potem izginil , nekako tako, kakor se beli svitlobni trak po lomu v prizmi razdeli v razno barvo. Koliko je takih jezi-kovih rodovin, to se sedaj nikakor ne da določiti; kajti premnogi jeziki so še popolnem neznani: in celo znani so se v mnogo primeri) ej i h med soboj do seduj še premalo primerjali, ko da hi jim zamegli rodovinski list sestaviti. Navadno štejemo S jezikovih rodovin: 1. iudo-evropejska, 2. semit-ska, 3. kitajska, 4. ta rt ar o fi n s k a (ali altajska), 5. malajska, 6. amerikanska, 7. afrikanska, razne jezike zamorskih razrodov obsegajoča, od katere se bo pred ko no morala ločiti, 8. jugoafrikanska pomenilo le boj za narodnost. — To spoznanje moravskih Čehov tudi obsojuje ono novo taktiko, katero je Hohonwart začel s tem, da se udeležuje zbora in sodelovanja, a molči, kakor v adresni debati. Na Ogerskeu* je ministerska kriza gotova. Posebno finančni minister bode moral odstopiti. Vnanjr driate. Francoski predsednik je zopet Mac-Mahon, in sicer, kakor je sam v drugem poslanii prav po vojaško terjal, za sedem let. Pri glasovanji so se bonapartisti z Macmahonijanci proti republikancem zavezali. Predlogi komisijine večine nijso obveljali, in manjšina je zmagala z 378 glasovi proti 310. M;u' Malino je tedaj za sedem let francoski diktator, in njegova oblast se nij določila s konstituiranjem definitivnih ustavnih zakonov. Kar je z nesramnimi intrigami več mesecev iskal, je dosegel; hinavščina jo premagala domoljubje. Samo tega ne vemo, ali je Mac-Mahon zase delal, ali le, kar je skoraj gotovo, kakemu orleanskemu princu stol greje. Saj faktično je že zdaj Francoska kraljestvo, samo da kralja nema, ampak le namestnika dozdaj še neznanega maziljenca. — Pod Mac - Mahonovim pokroviteljstvom imajo tedaj monarhični sleparji zopet na postavnih tleh avtorizirano gospodarstvo, in Francoska bo zopet visela tako dolgo med državnim prevratom in i evolucijo, med sah-Ijarsko vlado in državljansko vojsko, dokler se mnnarhičnim glumačem ne podade ugodeu trenotek za restavracijo. — Republikanci so se to pot motili. Mislili so, da imajo tudi v zbornici večino, ako so jo imeli v komisiji. Naj bi vsaj zdaj ravnali po Laboulavevera svetu, ki jo v komisijskem poročilu dejal, da jim ne kaže drugega, nego narodu mandat nazaj dati, ako hoče konservativna strank;i desetleten provizorij, „kajti izpolnovanje nam je potlej nemogoče." In res, ako jim neugodni čas ne daje ostrejšega orožja v roke, naj vsaj stopijo iz zbora, ki krivično zboruje, in kateri za svojo edino nalogo smatra, deželo imeti v vednem strahu, ki ga nij bilo sram, v sredi miru Francijo prodati sabljarskemu gospodarstvu, in k i ne ve, da Francoska ne potrebuje sablje, nego glave. Mesto „Marseillaise" se slišijo zdaj pobožni romarski kori; mesto pametnih mož bodo zdaj silabisti ministri, ki bodo narod trpinčili. Na Mac-Mahonu počiva jezuitski blagoslov! — V narodni skupščini se je od bona-partistov stavljeni predlog „apela na narod" z 499 glasovi proti 88 zavrgel. Samo bonapartisti in radikalci skrajne levice so za-nj glasovali. Prava levica in levi centrum sta jih tedaj v nemari pustila. Kakor piše italijanska „Fanfulla", je sprejel papež te dni adreso gojencev nemškega in amerikanskega kolegija. Odgo- rodovina. Ali bode bodočnost zedinila tudi te rodovine iu v njih zasledila sledi enega, kedaj vsemu človeštvu skupnega prajezika, o tem se sedaj prav nič ne da določiti. Če ne, bode ta prikazen raznih nezdružljivih jezikovih rodovin pred nami stala kot nerazumljivo čudo. Sicer se trdi o etiopskem narečji, uekej posebnej veji arabskega jezika, da kaže sorodnost v korenikah z indoevro-pejskimi, po čemer bi se dalo soditi, da so indoevropejski in semitski jeziki vendar le kedaj nastali iz enega prajezika." Ali bode bodočnost (t. j. bodoča prei-skavanja), pravi pisatelj, zedinila tudi te rodovine in v njih zasledila sledi enega, kedaj vsemu človeštvu skupnega prajezika, o tem so sedaj prav nič ne da določiti. Videti je, da tega nikakor ne pričakuje od bodočega jezikoslovnega preiskavanja, ker precej pristavlja sledeče besede: „če no, bode ta prikazen raznih nezdružljivih rodovin jezikovih pred nami stala kot nerazumljivo čudo." Kaj varj»Jo prvim jo dejal, da bodo v svojej domovini našli strašno preganjanje, enako oue-mu pod Julijem. Naj se tedaj s potrpežljivostjo oborože, in posmemajo izgled duhoven-stva v svoji domovini. — Amerikancem je dejal papež: Na Nemškem je svoboda zatrta; pri vas pa je popolna, da, skoraj preobširna, in zelo nevarna. Ravnajte se tedaj po Kristovoj zapovedi, da premagate samega sebe, in da se v bran postavite izkušnja vam. — Te besede nam pričajo resnico Laboulavevih besedij o „cerkvi in državi v Ameriki". Dopisi Is I>i i n u t u 20. nov. I Iz v. dopis.] Adresna debata je končana in če nema druzih nasledkov, morajo se vsaj časnikarji zahvaliti, da so jim dali poslanci toliko gradiva za poročila, za dobre in slabe dovtipe. „N. Fr. HI." pravi o dr. Forreggerju, da je z njem prišla v državni zbor „nepotrebna parlamentarična eksistenca", o Hermanu pak, da je v vsem podoben predmolitvarju (Vor-beter). „Vaterland" se suče in vije, da bi opravičil postopanje pravno stranke; ob enem pa posreduje med klubom desnega centra in Hermanom, za katerega prosi milosti, da naj klub ne sodi preostro samovoljnega vedenja Hermanovega, ampak ga še tudi zanaprej ohrani za svojega uda, če se prav nij pravil držal. Ako Herman ne opusti svojih strast-nosti, bode skupni politični ideji — in ta je federalizem in ravnopravnost — celo škodoval. — Na rod no-gospodarski odsek ima pridno seje o vladnem finančnem predlogu; pododbor je izdelal novi načrt, ki se sicer loči od vladnega predloga, a tudi ne zadostuje. Vlada bi po tem predlogu smela najeti 80 milj. goldinarjev, kateri znesek se ima rabiti za posojilnice in za podporo železnicam, ki se imajo zidati. Koliko te svote pa naj se da posojilnicam in koliko železnicam, o tem so različna mnenja. Tudi o pogojih posojil so razne misli. Teško da odbor svoje delo jutri konča. (Je končal. Ur.). Potem bi mogoče bilo, da postava že v soboto na dnevni red pride. Hohemvart in Petrino, katera sta od pravne stranke v ta odbor izvoljena, dozdaj svojega mnenja še nijsta razložila. — Denes je volitev za deželni zbor, in sicer v dunajskem notranjem mestu in v predmestji Landstrasse. V notranjem mestu od volil- „čudo"! Te besede bi ne bili pričakovali v knjigi, ki nikjer o Čudežih ne govori, ampak povsodi vso prirodne in družbinske prikazni, tudi najbolj zamotane, katere navadni ljudje naravnost čudeže imenujejo, pojasnuje in tolmači po prirodnih zakonih. Sicer morajo učeni pisatelji slovenskih knjig marsikaj za-molčati, ali le mimogredć omeniti, ali pa s kako nejasno besedo ali frazo naznaniti, drugače črna druhal zapoje pogubljivo pesem: „križaj ga, križaj ga!" Pred ko ne je tudi pisatelj „ObČnega zemljepisa" z rečeno besedo („čudow) hotel rešiti pogube svojo knjigo, samega sebe pa še večje denarne izgube, kakor jo vsled nemčurske vladne naredbo trpeti mora. „Zanimive", pravi na drugem mestu, „in ker bistvene, tudi kaj pomenljivo so razlike ljudij po jeziku." V resnici „bistvene", kajti misliti in govoriti je dvojno duševno dejanje, med soboj v tako ozki zvezi, kakor uzrok in učinek. Res, da kdor dar govora izgubi, nega gibanja skoraj ničesa nij videti; na Landstrasse pa hite fijaker ji po volilce, zlasti demokratična stranka se podviza, da spravi svojega kandidata v deželni zbor in se jej menda bode posrečilo. Že dopoldne je nad 700 glasov bilo oddanih, rezultat volitev dozdaj ie nij znan. —Petindvajsetletna spomenica vladanja našega cesarja so bode, kakor v vsem cesarstvu, tudi na Dnnaji slovesno obhajala, da si jo cesar sam željo izrekel, da se naj denar mesto za slovesnosti rabi za dobrodelne namene. — Dunajska borza je še zmirom podobna ladiji, katera jo po viharji izgubila krmila, jambore in jadra in plava sredi nemirnega morja brez pomoči. A kazen jej je zaslužena za neskončni Švindel, katerega je rodila in gojila, da je ostrupil vse kroge. Skoraj vsak dan se nove reči poizvedo o sleparstvu tukajšnjih bank. Najčudneje pa se je godilo s tukajšnjo rB o d en k red i ta n s tal t". To društvo, katero posojuje denar na hipoteke, mesto gotovega denarja pa svojim dolžnikom daje zastavna pisma (Pfandbriefe), izgubila jo po borznem igranji 24 milijonov goldinarjev. Ker jo ta banka nad 40 milijonov zastavnih pisem izdala, bi njena krida strašanski hrup bila naredila. Prve dni novembra pa bi morala banka krido napovedati. V tem kritičnem trenotku je finančni minister priskočil na pomoč in 10 milj. gold. državnih denarjev banki posodil. Bankni predsednik grof Almasv je moral odstopiti in na nje-povo mesto jo cesar imenoval dvornega svetovalca Moserja za predsednika. Nadejamo bo, da pride stvar v državnem zboru na vrsto in da se bode moral finančni minister opravičiti, kako si upa na ta način z državnimi novci ravnati. Ta slučaj pa tudi kaže, kako namerava finančni minister rabiti državno posojilo, ako se mu privoli. Y2E Volo^Ki-Sfii 20. nov. flzv. dop.| Kakor jo ,,Slov. Narod" že poročal, imeli smo tu volitev deželnega poslanca za istorski zbor v Poreču in izvolili smo narodnega župnika Spin Čiča z 66 glasovi proti (5, torej skoro enoglasno. Od početka so vsi glasovi bil za Romualda Zupančiča, župana in poštarja v Materiji. Njega nij bilo mogoče voliti, ker nij še 30 let star, kakor jo že „Slov. Narod omenil pred volitvijo. A naši volilci se nijso hoteli ostrašiti dati niti z zakonom \ vložili so bili na Dunaj prošnjo, še lebko dosledno misli, a znano je, da komur dar govora nikjer nij bil podarjen, tudi jako malo in teško, jako slabo misli. Razmera pa je med rečenimi dejanji duše ravno nasprotne: kdor globoko in mnogo misli, malo govori j kdor pa površno in malo misli, pa mnogo govori. Razliko , ki brez dvombe slede iz posebnih razmer človeških možjanov. Kajti le v možjanih in drugih posebnih organih človeških rodil se je Človeški govor in celo sveto pismo ne pravi na nobenem mestu, da bi bog (z malo ali veliko črko pisani bog!) učil bil človeka govoriti. Iz rečenega sledi, da človeškega jezika nikdo nij iznašel; navadna fraza le tudi je, če govorimo o daru govora ali jezika, kajti jezik človeku tudi podarjen "nij, ampak začel se je z dotičniml organi ter se je v istej razmeri razvijal in se se razvija, v katerej so so dotični organi človeškega telesa razvijali in se še razvijajo. Po sedanjih fiziologičnih in anatomičnih preiskavanjih se nikakor ne naj se jim izjemoma, dovoli 29 letnega g. Z u -panoi č a voliti. Ko te prošnje nijso nič izdale, tako smo potem edini NovogTajci in Ka-stavci volili Spin čiča. Pri nas v Istri, se razume ob sebi, nij razločka, med ..mladimi" in „ starimi", liberalnimi in klerikalnimi. — Mi smo narodnjaki in pod narodno zastavo so ob pravem času proti Lahu zedinimo. Da bi bilo tudi kmalu zopet i drugod tako! Tz ?Voveg"a me* trt 21. nov. [Izv. dopis.) V Novemmestu je, kakor znano, podružnica kmetijske družbo. No, ta družba pa je do najnovejšega Saša mirno spala. V prejšnjem odboru so bili možje, katerim je bil narod in njegov napredek deveta briga. Udje, katerih je bilo tako le malo število, plačevali so letne denarne doneske, a druzega pa tudi nijso nič vedeli o tej podružnici. V takem stanji torej nij bilo čuda, da so udje zaporedom se odpovedovali , ter nijso več hoteli plačevati lotnine. Pri tem kritičnem položaji tedaj, ko je bila podružnica na najboljšem potu, da popolnem zaspi, stopilo je več tukajšnjih udov na nogo; ti bo napeli vse moči, da so pridobili še nekaj novih udov, sklenili so občni zbor in izvolili v čisto nov odbor narodne može, katerim je blagor in materijalni napredek ljudstva na srci, ki so izvedenci v kmetijskih rečeh, in od katerih jo bilo pričakovati, da bodo žit vovali trud in čas , da temu zavodu na noge pomaga. To se je zgodilo pred dvema leti. Poglejmo torej, kak korak je storila podružnica pod novim odborom v kratkih dveh letih. Prva skrb novega odbora jo bila, obdržati staro udo, ter privabiti one uazaj, ki so bili uže izstopili, zraven pa so tudi še nabirali po mogočnosti novih udov. Potem se jo nakupilo iz denarja, ki je došel po udih, novih strojev (mašin) in druzega kmetijskega orodja, katero so smeli udje brezplačno rabiti. Mej drugim jo kupila podružnica lansko leto tudi nov stroj za žito Čistiti. — Ker je bilo žito letos splošno silno smetno, čistila je podružnica žito tudi neugodom, se ve da, za plačilo, po 10 kr. od mernika. S tem strojem se je zaslužilo v poldrugem mesecu nad 100 gld., kateri se bodo zopet porabili za nakupovanje novega orodja. Čistili so letos večjidel kmetje iz okolice svoje Žito , kateri se |nijso mogli dovolj načuditi bistroumnoj iznajdbi. Več kmetskih srenj je vsled tega sklenilo, da si tudi napravijo v bodoče enake dajo tajiti razne razlike rečenih organov pri raznovrstnih Človeških plemenih in narodih. Zato govore razna plemena med soboj tako različno jezike j različne po njih besedah, po njih slovnici itd. Od več bilo bi sedaj poslušati one bedaste jezikoslovce, ki mislijo, človek se je od živali govoriti učil — ali celo mrtva priroda učila ga je govoriti. Kakor sedaj, tudi pred tisočletji človek nij razumel raznim živalim bistvenega govora. Živali, katerim pravimo psi, lajali so enako tudi pred tisočletji, le toliko bolj surovo, kolikor surovejši so bili dotični njihovi organi. Kakor so psi precej iz početka lajali , volkovi tulili, mačko mijavkale, tako jo tudi človek precej iz početka govoril njemu lasten — bistven jezik, le da je ta jezik moral sprva biti jako priprost, juko surov, kakor priprosti, surovi in nerazviti so bili dotični njegovi organi. (Konec prihodnjič.) stroje. Po prizadevali podružnice poslala je tudi ljubljanska družba letos dva bika ple menjaka, pa dve telici v Novomesto, da bi se tukaj prodala ta živina, kar se doslej še nikdar nij zgodilo. Ena telica je po potu poginila na pljučnem vnetji; ostalo telico pa oba bika prodala je podružnica po precej visokej ceni, v primeri kakor se sedaj živina prodaja. Tako jo podružnica na vse strani mnogo napredovala, ter bo, ako še naprej neutrnjeno dela, kakor doslej, storila še mnogo za povzdigo kmetijstva i. dr. na Dolenjskem. Pa kakor nas veseli lep napredek po-družničin, baš tako teško pogrešamo še vedno kmetijske in vinorejne šole tu v okolici. Tukajšnje ljudstvo je o enakih rečeh še jako nezavedeno, a uka željno; rado se poprime novih sredstev, zboljŠati svoja posestva, ako vidi, da so mu k pridu. Menimo torej , da bi bila taka šola tukaj mnogo bolj na svojem mestu, kakor na Slapu, katera tako nema za naš kraj nikake veljave , ker naša tla in podnebje so Čisto različna od onega, torej se mora z našimi polji vse drugače ravnati, nego z onimi v slapškej okolici. Ako tudi si je podružnica mnogo uže prizadevala, da bi so tu ustanovila kmetijska in vinorejska šola , ter bo tudi vprihodnje njena glavna naloga, vendar je bil ves trud za to stvar do sedaj brezvspešen. Upamo vendar, da se bo v najbližjej bodočnosti tudi o tej zadevi kaj storilo za to koristno napravo, katera bo imela vsakako velik , dobi odojen upljiv na naše ljudstvo in njegovo materijalno blagostanje. Domače stvari. — (Volitev v kočevskem mestu) se je včeraj 22. nov. izvršila. Voljen je neoi ški KoČevar liraune s 45 glasovi; kerltib-ničanje nijso prišli volit, voljen je Braune enoglasno. Kromer je bil pri zadnji volitvi dobil 59 , torej 14 glasov več. Ribuičanjc sami imajo 50 glasov, torej več nego jih je Braune dobil. — Ker se tudi kočevska stranka Ledenikova nij udeležila, vendar ne odo-brujemo, da se narodna stranka nij volitve udeležila, ker bi bilo verjetno, da hi bil miio-ljubneji in avstrijsko misleči g. Ledenik izvoljen. Da je Braune voljen, ima'nekaj zaslug tudi .,Vaterlandov" dopisnik, znani g. kaplan Klun, ki v ljubljanskem dopisu, na-tisnenem v št. 819 onega lista Brauneja indirektno celo priporoča! To je politika! — (I d rij č a no ni), ki imajo 27. t. m. voliti deželnega poslanca, svetuje „Sočau naj si sami kandidata izbero. — Mi pristavljamo temu: treba je edino, da je izvoljen pošten naroden mož; kdo je, to je vse eno. Naj bi torej narodni volilci izmed sebe ali kakor je, izbrali tacega, ki ima največ upanja, da proti nemškim uradnikom zmaga. — Čujemo pak, da so narodni Idrijčanje te dni imeli volilen shod, v katerem so sklepali ne udeležiti so volitve zavoljo terorizma pri zadnjih volitvah. Mi bi nikakor to takt'ke ne mogli odobravati. Torej na nogo, energično delati in pojdo! — (Goriški dež. Šolski svet) v vladnem časopisu za Primorsko razglaša tole oznanilo : „Z deuašnjim dnevom (16. nov.) sta so ustanovila pripravljalna razreda za učence, ki iz ljudskih žele pristopiti v sređuje šole v Gorici. Za učence lahkega jezika je ta razred združen s c. kr. veliko realko, za Slovence pa s c. kr. gimnazijom. — V ta razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 9. leto in končali III. razred ljudskih šol". — Ta pripravljalni razred nij nič drugega kakor „kurnik", v katerega bodo nekaj slovenskih in italijanskih mladenčev zaprli ter jih noč in dan z nemškim jezikom pitali, dokler so v nennčini ne bodo toliko okori stili, da bodo mogli v T. razredu srednjih šol brez svojega materinega jezika shajati. Prav hvaležni bi bili dež. Šolskemu avetu goriškemu, ko bi nam naznanil , po katerih načelih so bodo v tem najnovejšem institutu Stremaverjeve pedagogijo naša mladina — germanizovala! — (Deželni glavar g. Kalteneg ger) z gospo jo daroval 150 gld. za tukaj šno otn ško bolnico, iz povoda 251ctuice ce sarjevega vladanja. — (Ljubljanski delavci) mislijo »klicati občni delavski javni zbor, v katerem se bode govorilo o položaji delavcev v političnem življenji. Tako piše včerajšna „L. Ztg." — Mi opozorujemo na to vso slovenske delavce. Naj pazijo, da se v njihovem imenu no sklepa morda kaj za tuje, koristi in za tujce ter proti nam domačinom. Za to se bodo treba vsem udeležiti, ako se tak shod res 8nidc. — (Ljubljanski kavarnarji) so imeli predsinočujem pri „Slonu" shod. Kake zaroto so delali, no vemo še. Mi želimo, da bi bili sklenili : od decembra naprej bo kava boljši. Vyem bolnim moč in zdravje brez leka in h rez stroškov. Revalesci&re du Barry Nobena bolezen no more lavrttnej Revaleaoiero du Barry zoporstuviti se in odstrani taista brez loku in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljučah, jetrah, žlezah, na ali/.nici, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje tudi oh času nošceosti , scalno silo, otožnost, sušenje, rovmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokom zo-prstavljala se: Spričevalo št. 57.942. Gleinach, 14. julija 1873. Vašej RevalcBciere imam razen Bogu v mojili strašnih boleznin v želodci in fiutnjeah življenje za hvaliti. Janez G o d e c, provizor faro Gleinach, pošta Pod koto pri ('olovci. Spričeval« št. 62.914. VVcskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstno zdravniško pomoči brez uspeha rabil, sem pribežul v svoji obup nosti k Vašej ltcvalosciefe. No morem so ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-mo velika dobrota bil. Franc S t o i n m a n. Tečnejsi kot ineao, prihrani Kovalesciero pri odrašecnih in pri otrocih 50krat svojo cono za zdravila. V plohastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Reval ;ciorc-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rcvalesciere-Chocohiteo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 goV , — za 57« tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na I»n-nnjl, WMllflM«ligMHHe št. 8, v LJubljani Kd. Maor, v Cirauei bratjo O ho ran z tu oyr, v lus-brnkn Dioehtl & Frank, v Olovci P. Bi m bachor, v I.««,m-i Ludvig Mtillor, v Mariboru F. Kolotnik & M. Morič, v U- nem J. B. Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih tc-kaijih in špecerijskih trgovcih; tudi ra/.pošilja du oajaka hiša na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Opomenica. Knukurzi : Mesto ekonomičnoga n'iiilnega poročevalca pri okr. oenilm* komisiji v Celjl, s 3, 4 ali 5 gold. na dan, v 6 tednih pri o. ki. dež. kom. y,a ured. zeuilj. davka v Gradci. — Pri okr. sodniji v Novem mestu služba pisarja s 30 gi»ld. na mesec, v t4 dneh. — Pri nn-stni oiičint v Kočevji aluiba občinskega slug« z 200 g<»ld. na leto do l.r>. doc. KkNekutivnv draibe. 21. nov: Globočni-kovo, 6.M gold., v Trž či. — LakiifloTO 80U in Gregorič.ivo, f>60 gold, v Novem Bratu. — K >vfio-kovo. 4895 gold., na Brdu. — 28. nov: Bučarjevo. 5000 gold., v Novem mestu. — IVankuvo, 9'JX>b in Ambrož čevo, 220"» gold., v Bistrici. — W. nov: Ititihaijevo, 1344. StveeVO. 586 in Vozj.-vo, 2100 gl., v Ljubjani. Tujci. 21. novembra. Kvropai Neti iz I.yona. Pri Elefautu : Valonč.č iz Narina. — Ila-l>is iz Dunaja. — Dobrin iz Vipave. — Arko iz Dane. — Belec iz Jora. — Žorjav iz Litijo. — Spi-ner iz Zagreba. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 23. novembra 1873. Danes bomo tiči! burka s petjem v 4 dejanjih pu Nestroj-evom ..Einen Jux \v i 11 cr sich uiachon" poslovenil Ivan Ž o 1 o z n i k a r. Osobe. malem Plavoc, štacunar v mostu — — -Marička, njegova sestranka in gospod Kocelj. 29 5 3. varovank liobek, kupo. pomoč. Matiček, kupe. vajenec /.mik a vre, hlapec Jera, hišna J c Melhijor, hlapec brez službo Mirko Drugovič — — — — Poskočil, krojaški mojster — gdč. Gornikov*. — gospod Žušteršič. — gospod P. Kajzol. — gospod lius. — gdč. Pardubska. — goBpod j. NdIIi. — gospod Schmid. — gospod Ki žen. Gospa Gtobočnikova, trgovka z modnim blagom — — — gde. Jamuikova. Gospa Ostrožnikova, njona prijatljica, vdova — — —----gdč. Podkrajškova. Gospodična Cvotkova, Plavčnva svakinja — — —---gospa Odijeva. Filipina, modistovka pri gospoj Globočnikovej — —--gdč. Namrotova. Lizika, bisina pri gospodičini Cvetkovej------gdč. A. Enhartova Grabež, potepuh----g. S. Patornoster Hišnik — — — — — — — gospod Mrlak. Vozae — — —----gospod J. Trdina. Policaj — — — — — — — gospod Gorenec. \\rv'1 . ) natakar----fe0*00* Drugi i ----gospod Sturm. Dejanje so vrši s prva v Plavčevein stanovanji v malom mestu, potem v Ljubljani, končno zopet v malem mestu in v Plavčevej hiii. Dunajska borza 22. novembra. (Izvirno telegranČno poročilo.) Enotni dri. dolg v banfeovo.h 68 »»Id. 65 Enotni dri. dolg v atabri 1860 dri. posojilo .... 73 102 kr. 15 Akcijo narodno banko . . 963 „ — Kreditne akoije..... 227 , 50 London ........113 , 75 Napoi..........9 . 12 C;, fe. cekini.......— „ — Hrftbai.........1C9 „ 50 lepa i*«i Najnovejše petrolejske varnostno sve-tilnice z najboljši konstruiranim inetuljo-v i m hranilnim lučuiknm il p t 11 m. u daje (i avoćnih luči), neprepirno najlepša svečava in vendar 50 percontov prihranilo proti vsakemu drugemu svetilu, i ■ > »o no bi bili) liati knnkurrncijo , ho cono nosli-šunn nizki) postavljene, /a najboljšo kvaliteto so garantira. 1 kuhinjsku svetilniea s steklom in Bton- i'm (ilolit) vrcii kr. 45, 60. i kuhinjska, stenska ali viseča svetilniea, kiinipictiui kr. 85, kil 1.20, 1.5(1. 1 čedna sobiiiiska svetilniea , celo kom- plotna gld. i, l.ao, i.."in. t.sn. 1 nujlr-pšo opravo, celo kompletna gld '. 2.50, 8. 1 salonska svetilnim, bogato ilokoriraua, aupt-rfina t-1 • I 4, 5, 0, 8, 10. 1 svetilnim za studiranje ali tlelo z zastorom gld. 1, 1,60, 2. 1 stenska svetilnim za blove, prednjo sobe itd. kr. ho, gld 120. 1 vlsoi i . • tilin. .i za hleve, proilnjc sobo itd. kr. 1M>, «ld. 1.50, 2. 1 viseću svetilniea /u fulirike, cblavice, poslovnice k1<1. 2, 2.50, 3.50. <*<»llll. 1 visoču svctilnlcu /,a ohcduico •> -kiipceni, I i • ■ i i c! t 5, 8. 1 viseča svetilniea za obednico, najfinejša, sorta, bron pozlaćen hI- lr>. 20, 25. One svetilni«: .so razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. 1 svotiliiiein zuiitor, niajhoii, srednjo tln kr, 5, (In kr, 10, najfinejši kr. 15. 1 svctilničin zuutor sredice velik, srednje fln kr. 25, tln kr. 35, najfinejši kr. 45. t vatul - v i 111 ti ii ii. " i Btenju kr. 4, Q, H. I škarje za zvetilnico, jeklo kr. SO. I zustorodržoc ii.r...... , da zustor no zgori) kr. 5. 1 cilindrobranec (brani, da »teklo ue poči) kr. 10. 1 mi li.ui i. .-n cilinUroeistec kr. 20. 1 podstavu za svetilnieo , najlepša kr. 20, 30. t -v. iiln'i ii.i čepica , v najlepših oblikah kr. 15, 95, 85. I škripce zu viseče svetilnicc gld. 1.40, 1.H0, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 5, 0. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 80. 1 pleliasta posoda za 1 font petroleju kr. 30, zu 2 funta 50 kr. **** Dežni plašči. <•<»ii.il. JT Kupci en gros dobijo rabat. Bazar Friedman, lUicii, JJratcrflrnffc 2(1 Potovulcem, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tistim , ki ho deiu izpostavljeni, priporoča se prav 1111-uteški Hiio ali ovčje volne. Taki varujejo po zimi prenirazonja, torej so zelo priporočljivi. 1 za gospode kr. 1)0, gl. 1.90, 1.40. 1 n >• najfinejši gl. 1.50, 2, 9.50. 1 n >:•'•!•• --I. 1.20, 1.40. 1 .. „ najfinejši gl. 1.80, 2.50. 1 . otroke kr. 70, 85, gl. 1. 1 „ „ nujftnejši gl. 1.20, 1.60, 1.80. % S|MI(lllJ4' llljKM". 1 pur /.a gospode gl. t, 1.50, i. 1 <• ., najfinejše gl. 1.50, 2, 2.50. 1 „ „ gospo gl. 1.20, l.so, 2.50. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz čiste volne. I pur zu gospode kr. 30, 40, 50, U0. I ,. visokih zu gospe lir. 70, 80, 00, gl. 1. 1 ., za otroke kr. 25, 35, 40, 00. Zimske srajce iz najfinejše volne, novo šego in lopo, prsa s svilo montirane. I za gospodo gl. 2.50, 3, 3.00. I z bogato Obutim uupmnikom gl. 4.50, 5.00. Nli|»H ni KON]to In gospe, jako lop. 1 velja kr. bo, ba, 15, 88, 1 „ iz svile kr. bo, lin, gl. I. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe " li......le ile. muli . l.i |, i/l. i n n n vezano gl. 1.00. velike, r.i/m.barvne gl. 2, 2.;"ii) 3.511. 'M'i-ilnišni ;mii«/i #> ovije i»/nc. IMen r,n kr. Čepice za gospe in deklice. Po najnovejši šegi in najlepšo. I /. UlIspO gl. l.HO, 'J.:,ll, 3, u.r.o. l - deklico kr. 00, 80, gl. i.jo, 1.50. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lop z vrvcami gl. 1, 1.50, 1.80. 1 najfinejši s svilo vezan gl. 2, 2.50, 3. 1 za otroke kr. OO, gl. 1.20, 1.50. Jđuf xa gospe hi otroke. i za gospo, jako lep gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, mul' iu ovratnik gl. 3.50, 1.50, G. I za deklice gl. 1.50, 2. Celo novo za to »Ozouo. Ogrinjala za gospo in dekltre: bela, vijolasta. rude* a. modra. .So v su iz. brrolinsko volne z. najlepšimi načrti. I zu gospo gl. 1.20, 1.80, 9.20, 2.80. I iiujvecie, zu ogruiti gl. 3.50, 4, 4.50, 5. t za deklica kr. 60, 80, 00, gl. 1.20. Kut/vit ie-čep ice i/, liujllnejšo berlinske volno, h svilo podložene iu bogato s pcnkljami olišpano. lin.i gl. 4.50, z vratnim delom gl. 0.60. Posebno za gospode. ■luko lep predsrujčnik za gospodo iz uujboljti volne h fino prešitimi prsmi, ovratnikom iu luknjami za rokave, tako da se lelikn nad vsako srajco nosi, kinču in greje. Kden Od kr. Lovske nogavice, visoke. 1 par, velikih, nujboljih gl. 1.80. 1 „ nujvečjih iu nujboljih gl. 1.00, i .'JO, 2.Hit, lianuiMije iiaJfiiic'JK«'. 1 pur, visokih zu gospe gl. 1.20, 1,60, 1.80. 1 ., za otroke kr. 80j 7o, hi), BO, Kosmati ovratniki »a ffonjte. Silno lepi, /a na plese iu vhode. Kilcu gl. 2.50, 3.50, 1.00, 5. Otročja ohlacilca iz ovčje volno. 1 kr. ho iln ho. I z rokavi, lepo napravljena gl. 1.20, 1.50, 1.00. IN>4l|»lufi kot vloga z.u vsakovrstno obuvalo, vzdr/.ujo noge suhe Iti toplo, so tedaj zdravju posebno ugodni. 1 pur za gospe iu otroke 25 kr. 1 „ „ gospocle 3o kr. Najnovejše za zimo. 8.1* 5 golil i n it i J« »v volja popolno angleška ztiruviluu »lilvUu. ,fo iz amorikaiisko naturu o koš t run s ko volne in kol kavčuk razto/.ljiva. ki tolo hitro ogreva in je v vedno lohkem izparjanji vzdržuje. Ta obleka varuje po tem promrazenja, kakor tudi drugih bolezni. _ Taka ob oka za gospodo ali gospo obstoji iz: srajee. hlač, 2 parov kratkih ali dolgih nogavic, 1 para žilnih grelcev. 1 para vlog za čevlje. To vso skupil j velja io 5 gl«l. Prod.a7.na11.ovam> obi no založeno blago se take vrsto dobiva edino le pri Ua%ai» I ririliiiunift. 96 Praterstrasse lvuiM-4 »i