102. strnih.
■ ■NMfH^ I INHf §• MJI 1911»
xnni. ino.
^^^^^                             '         '         ■ ■^»^^—■                   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^/^^/^^K^/B^BIBt^^lBKKI^KKI^^^^B/KBK^^KK^^^/BtKEKKKElB^B^K/^t^Kti^^K^đ^BE^K^B^Kl^KI^
.Slovenski Nmd" v«*}a v IfrUj—I
m don dostavljen:                 ,
^e!o leto naprej   •   •   ,    .    K 24*— pol leta        „       .'•■•.    . 12"—
četrt leta     „     '•$♦%.!.    •   6*-na mesec    •      • '•'•-•   •   2— '
It upnvaittvu pccjcrnaa: ceio lete naprej   .   ,   .   .   K 22w pcrf leta       „       .  .   #   .    . Hw fetrt leti     „      ......   5-50 na mesec    „       .   •   •   •    .    1"SO
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračafo. Uredništvo: Knallova vltca ft«. 5 (v pcttU£}u Icro,) «•!•§•« *L 94.
laterati vdjajo:  peterostopna petit vrti* za enkrat po  16 viiL, za  dvtkrat pa 14 vio., za trikrat ali večkrit po 12 vln   Parte in zahvali vrsta 20 vto.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijata po dogovoru.
Upravniitvu aaj ae pošiljajo nafočnfne, reklamacije, insemtl Ltd,
te je administrativne stvari
—^—   rp—fmam fttovllkA v«l|a ft* ifearf««.   —~—•
Na pasaMsa navočila brcz istodobne vposlatve naročoine ae ne cadaa.
wwnroanMi najkasnaa^ ■mgvmi At. 98b
.Slovenski Narod* Ttlfa po pofttti
sa Avstro-Ogrsko:                  (
edo leto stapaj napcej      •   K  25*— I
pol leta       „         „     .   .        13-— I
četrt leti.....    6*50 I
ni mesec    H       •    •  •   •    2*30 '
za Nemčlja>: cdo leto naprej         .    .    .    K 30*-*
za Ameriko in vse droge deieie: ceio leto osprej   .   .   ,   .   K 35.-*
Vprataajem glede taseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Hprajiaitlvo (»podaj, đrotiiU levo), baflova ulica *L ft, totetnm *t M.
Demonstracije v Italiji.
Ce dobi v Trstu ali v Zadru kak ftalijan par zaušnic, zakriči vsa Italija in dobro organizirana irredenta priredi navadno sicer malo resne, a vedno fako hrupne demonstracije po vseh mestih, od tirolske meje pa doli do Syrakuza. ki naj izrazijo, kako je zavrelo v italijanski duši.
Tuđi sedaj se je tako zgodilo. Ime 1. maja so Italiiani v Trstu na-pad!i Slovence in so skupili, kar so iskali* zdai pa demonstriralo po ćeli Ttaliji in v Veroni so s posebno vnc-mo vpili: »Abasso Austria!« Očivid-:'O je vse to spretno organizirano in aj vpliva na avstrijsko vlado, da bi še z večio silo pritisnila na primorske Slovane.
Zakaj avstrijska vlada je zadnje :?anje Italijanov. To so Italiiani že -avno uvideli, da sami nišo kos Slo-vanstvu na Primorskem in da nišo v ^ranu. ustaviti naraščanja slovanske :noči v Trstu in v Gorici in v Istri, da naravnim potom ničesar ne opra-vijo in zato kličejo na pomoč avstrijsko vlado, naj z zatiranjem in zapostavljanjem Slovence v in Hrvatov ohrani pozicijo Italijanov. Zdaj. od-kar sta se grof Berchtold in marki San Giuliano sestala v Opatiji, je Talijanom posebno greben zrasel in :ato so prav sedaj s prirejanem de-- ^nstracij poskusili na poseben na-Ji pritisniti na avstriisko vlado, eeš, zdd'u ko je med Italijo in rr.ed Av-strijo tako prijateljstvo, kakor ni •i!o r.ikdar poprej, bo tak terorizem največ izdaL
To prijateljstvo obstoji res, ali odkrito ni in ne bo nikdar postalo, in koristi sploh Italiji veliko več, kakor \vstriji. To je vendar jasno, kakor eli dan. da se je Italija približala Avstriji iz jako sebičnih namenov. Odkar je Italija okupirala Tripolita-nijo. ie porušeno prejšnje razmerje sil v Sredczemskem moriu in je nadala med Italijo in med Francijo ze-!o neprijazna napetost. To. edino to ^e vzrok. da se je razrnerie med Ita-:io in med Avstrijo izbo!jšalo. Ko-r:st od tega pa ima samo Italija, toliko večjo korist, ker se sedaj tako--ekoč pod zaščito in pod pokroviteljstvom Avstriie zasidruje v Albaniji v:x si tam pripravlja — bodočnost.
Razmere so take. da Italija pri-
jateljstva Avstrije še nikoli ni tako potrebovala, kakor sedaj, vede se pa tako, kakor da bi s tem do jedra neodkritosrčnim prijateljstvom izka-zovala Avstriji največje usluge in smela iz tega izvajati pravico, vpli-vati ceio v notranjih avstrijskih za-htevah.
Kdor pogleda na avstrijsko - ita-Iijansko mejo, temu pričajo ondotne utrdbe in posadke, kako realno vrednost pripisujeta obe državi se-danjemu njiju prijateljstvu in kako resno računata z eventualnostjo, da se to prijateljstvo lahko C^ez noč pre-inc:;i \ ^n ■■■>• :\m :\. ^nričo te^a je pa tuđi opravičeno domnevanje, da s tolikim hruporn uprizoriene demonstracije v Italiji ne bodo našle tistega odmeva v vladnih krogih av-strijskih, kakor so ga morda priča-kovali v Italiju saj bi s tem avstrijska država  sebi najvec  škodovala.
>Abasso TAustria!« — ta klic je odmeval sedaj po Veroni. odkoder se s prostim očesom vidijo utrdbe na tirolski meii in ta klic je grmel tuđi po drugih italijanskih mestih kot karakteristična ilustracija opatij-skega sestanka. Naposled se v Trstu ni nič takega zgodilo, kar bi moglo dati povod velikim demon-stracijam. Tržaški dogodki so bih le pretveza. pod k-itero je Itali;anstvo zopet enkrat dalo duška svojemu smrtnemu sovraštvu do Avstrije. Ta veronski >Abasso TAustria!" kaže, kaj plamti v italijanski duši in kaže avstrijski vladi pot. po kateri bi morala hoditi v svojih obmorskih pro-vincah.
M\ ?ulji.
Za armado in za mornarico za-Ineva vlada cei ih 930 milijonov kron. To je za eno leto. Drugo leto bc ta vsoia še večja. Kajti stroški za armado in za mornarico samo rasejo. Tekom zadnjih sedmih let so se kar podvojili, dasi je ljudsko blagostanje nazadovalo...
To strašno narasčanje izdatkov za armado in za mornarico ic v prvi vrst; posledica s*abe avstri.^ke politike, je pa tuđi zvezi s tistir brez-vestnim zapravl^anjem, ki i pri naših vladah kar domače post :Io.
Leto za leto vzame dr/ava av-strijskim narodom več, kak' r tri ti-
] soč milijonov denarja. Toda od te vsote se porabi le najmanjši del za prebivalstvo samo in za povzdigo njegovega blagostanja. Država izter-iava davke brez usmiljenja, če pa nekoliko pogledamo, kako jih porab-lja, se Človeku kar lasje ježe. Poglej-mo nekaj izgledov.
Začetkom balkanske vojske je avstrijsko ministrstvo zunanjih del dalo prepeljati vse polno sinov kato-liških Albancev, ki si puste plačevati svoje prijateljstvo do Avstrije, v Zwette, v Horn, v Krems in v Mor-ling. Tam je ta albanska sodrga mnogo mesecev živeia na strošKe avstrijskih davkoplačevalcev. Za to svojat so skrbeli, kakor da so to sama zlahtna bitja. Tuđi hodijo gojenci katoliških zavodov v Albaniji že mnogo let v Au pri Goisernu na gospodske počitnice — vse na stroske avstrijskih davkoplačevalcev. Za sinove avstrijskih narodov pa vlada seveda nobenega vinarja nima. Koliko tisoč otrok pomrje pri nas za bo-leznimi, ki bi jih lahko prestali, če bi mogli na morje ali v tople kraje, a za te nima avstrijska vlada nič denarja, pač pa ga ima v izobilju za albansko zalego.
O, lepe stvari se gode v naši preijubljeni državi, tako lepe, da bi se človek razjokal.
Gospodarji  tržaškega   »Lloyda« so sami vampasti milijonarji   in    so ociganili državo že za mastne milijo-ne. A za blagor teh milijonarjev skrbi država s tako Ijubeznijo, da se je kar čuditi. Ko je bil sedanji dunajski župan sumljivi poštenjak Weiskirch-ner trgovinski minister,ni samo skle-nil skandalozne pogodbe s Canadian-Pacific družbo, ampak je 1. 1911 ku-I pil od    tržaškega    »Llovda«   precej ! sveta v Trstu. Za ta svet je plaćala ; država po 72 kron štirijaški    meter j — a ravno ta svet je *->Lloyd« leta 1852. od države kupil po — 88 vinar-jev!!
Naša država gradi sedaj veli-kanske ladie in izžema za pokritje teh izdatknv ^judstvro, kar se da. A država plačuje kartelu za železo za te ladje po 21 kron cent, med tem ko lahko vsak zasebnik ravno tako železo dobi po 15 kron cent. Milijonarji, ki imajo železarski kartel v rokah, se bocio še razleteli od takih velikan-skih dobičkov.
Avstrijska vlada ima navado, da nalaga denar, kar se ga nabere v državnih blagajnah, pri gotovih velikih židovskih bankah na Dunaju. Te banke obrestujejo državi ta denar po 2%, če pa hoče država kaj na posodo dobiti pri teh bankah, jim mora pla-čati 7 do 87c Tako seveda banke lahko bogate.
Nemčija ima od svojih železnic velikanske dobičke; skoro tisoč milijonov mark imajo na leto čistega prebitka. Avstrijske državne želez-nice pa, dasi so tarifi višji kakor v Nemčiji, še toliko ne nesejo, da bi se obrestoval naloženi kapital. Milijone in miliione je treba doplačevati — vse požre uprava — povrh pa se udeležnikom evharističnih kongre-sov in takih priredb daje še polovična vožnja. Vse to morajo plačevati davkoplačevalci!
Letos na spomlad se je peljal med tem umrli solnograški kardinal v Rim. Njemu so dali brezplačno na razpolago dvorni salonski voz in posebno železniško osobie. Kardinal je imel 150.000 kron letnih dohodkov, pa se je vozaril na stroske davkoplačevalcev v Rim in nazaj.
V državnem zboru se je že več-krat govorilo, kake mastne penzije vlečejo različni ministri. Kakor znano dobiva vsak vpokojen minister. če je služil le štiri dni, pokojnine 8000 kron. To je že lep denar, ampak navadno spodeni ministri nišo s temi 8000 kronami zadovoljni in izberačijo pod pretvezo, da ostanejo na dispozicijo, znatno zvišanje svojih dohov-kov. Tako so viekli I. 1911. izredno povišane penzije dr. Unger (ki je bil cbenem kot predsednik drž. sodišča v najvisjem činu aktivnih drž. urad-nikov) 20.000, baron Chlumeckv (mnogokratni milijonar) 12.000 K, Zaleski 20.000 K. Madeyski 20.000 kron, Glanz 17.200 K. Barnrei:her \ 14.800 K. Latour 20.000 K, baron Spens - Boden 20.000, Bohm - Ba-\verk 20.000 K. Giovanelli 20.000 K, Korber 24.000 K, grof Welsersheimb 24.000 K, Wittek 20.000 K, grof By-landt - Rheidt 24.000 K. dr. Kosel 20.000 K, Randa 20.000 K, groi Auersperk 24.000. dr. Pacak 16.000, baron Guttenberg 20.000 K, grof Kuenberg 20.000 K, bar. BecK 24.000 kron in doklado 8000 K. dr. Fort 20.000 K, dr. Klein 24.000 K, dr. Ko-
rytowski 26.000 K, dr. Marchet 24.000 K, Gessmann 20.000 K, dr. Derschatta (ki zasluži kot Lloydov prezident 80.000 K) 16.000 K, Prade 16.000 K, dr. Fiedler 20.000 K, Pra-šek 16.000 K, Abrahamowich 16.000 kron itd. tid.
Kakor se vidi, vleče vse polno ministrov višje penzije, kakor so jim določene po postavi in sicer za lepe tisočake višje. Leta 1912. so pa penzije za bivše minisire zopet za mnogo tisočakov narasle in sicer prav znatno, a v državnem zboru že nih-če več ne vpraša, kako je to in zakai se tako razmetava denar ubogih davkoplačevalcev.
O priliki borno navedli še kaj podobnih zanimivosti, da bodo ljudje vedeli, kam gre njihov denar.
Bolezen našep cesarja.
SnoČni bulletin o cesarjevent zdravstvenem stanuju se glasi: V objektivnih pojavih in v subjektiv-nem stanju cesarjevega ozdravljenja se ni nič izpremenilo. Cesar je po-dnevi mani kašlial. Eno uro se ie iz-prehaial pri odprtem oknu po mali galeriji.
Cesarjevo ozdravljenje počasi napreduje. Njegov telesni zdravnik je že zjutraj konstatira!, da kašelj penehava. Cesar je bil cei dan čil in dobre volje ter je dovršil svoje navadno delo. Kašelj je rahsl in mani pogost, kakor preišnje dni. Cesar ie tuđi z dobrim apetitom jedel- Opol-dne se je cesar nekaj časa izprehajal po mali galeriji. Oba zdravnika izre-kata upanje. da bo sedaj ozdravljenje hitreje napredovalo.
Remšhi bpnmbni prispeveft.
Kakor poroča berlinska »Mor-genpost«, bodo v kratkem protestirali v Berlinu akreditirani diploma-tični zastopniki tujih držav proti pri-tegnitvi inozemcev k plačevanju brambnega prispevka. Zastopniki treh velesil, med njimi zastopnik Rusije, se bodo sklicevali na izrecna besedilo trgovsko - političnih po-godb med temi državami in Nemčijo, ki pravijo, da so državljani teh držav prosti vsakega vojnega    davka
Roiokotronij.
(Konec.) III.
Tukaj gori si, Kolokotronij, blizu do sotnea! Kje bi drugače bil?
V strmino se vije kamenita ste-za; ob vsakem koraku, ob vsakem razgledu se širi svet. Vas se zasveti znad vaši, dolina se prikaže izpod /•riba, zore se umikajo, nebo je višje. Težke so mi je noge, zasopel sem, potno mi je čelo; toda zavriskal bi naglas, da bi se razleglo do onKraj inorja.
Vrhu grebena stoji tvoja niša, kamenita, resna, ncporušljiva, v zve-sto zemljo ukopana od začetka na vekomaj. Ni dom tega ali onega člo-veka, sam zase je; minljiv je človek, uom ostane.
Kaj si res ti, Kolokotronij? Na pragu stojiš, gologlav; srne je se ti solnee na rjavi pleši, na pegastih li-cih, poigrava se ti veselo v sivi bra-.1i. Tvoja roka je močna in žuljava, tvoj glas ie čist in globok. S širokim zamahom razkažeš svet pod seboj, prešerno in ponosno ti gori oko.
»Poglej te bele vaši tam spodaj! Poglej ta   polja,   v spomladanskem
solneu prepevajoča, te loke, te vinograde na nrisojnih rebrih, te crne gozde nad njimi in tam daleč snežni-ke, v zlate oblaKe utopljene! Vse to je moje! V mojih očeh je in v mojem srcu; bolj moje ne more biti! — Sa-njal sem časih o tej domovini kakor o bogastvu, ki ga je treba sele pridobiti, priboriti. Takrat sem jo ljubit z vso gorečnostjo, opeval sem jo v naj-lepših pesmih, pošiljal sem ji najbolj dišeče pozdrave; ali moja zakonska žena ni bila. In storil sem v svoji vi-hravosti, kakor stori ponavadi vsak zaljubljenec, kadar se mu nekoč za-zdi. da njegova ljubezen ni bila do-voli hvaiežno spreieta, ne dovolj bogato poplaćana. Ozlovoljen in uža-Ijen trešči vso svojo cekinasto ljubezen v blato ter se okrene šobast: »Če si tako visoka, ali če si tako nizka, pa bodi čigar hočeš, vlačuga!« In zgodilo se je spet, kakor se zgodi vselej: od tistega trenotka, ko je bil pljunil nanjo, jo je ljubil bolj nego po-prej. Nad vse bolestna je bila ljubezen; kljuvala je v srcu noč in dan, čeprav jo je odganjal in zasmehoval in jo tajil pred svetom. Kadar Je go-voril sladke in tople besede, je rekel nazadnje z debelim in spaČenim na-smehom, da je hinavec; ali hinavec ni biU tište sladke in tople besede so bile zapisane v njegovem srcu. Rekel je, da pljusne riba iznad vode le zategadelj, da br razScrooila venec mavričastih   pen;   ali vedd je nati-
hem sam, da ne plane zaradi pen. tuđi ne zaradi mušic, temveč da plane edinole solneu naproti. Tuđi to je bil boj z domovino in zanio. Nelep in strašen boj je bil. Nelep in strašen in nepotreben*«
Kako si ga dobojeval, o Kolokotronij? Povcj še meni, razodeni mi skrivnost, daj mi tolažbe!
»Nepotreben boj je bil. Bolnik, ki počasi okreva, občuti v sladkem trepetu, kako se mu preliva pomladnja toplota po vsem telesu. kako mu valovi po žilah čistejša kri. Duša si od-dahne, se nasmehne, vso jo prevza-me občutek nepoznanega, neskonč-nega miru. Izpočetka si mi je zdelo, da pomeni ta občutek utrujenost, tiho udanost; ali pomenil je pomlajenje, odrešenje. Bloden je bil ves boj in smešen; tako smešen je človek, ki stoji pred ogledalom ter se prereka s seboj in s svojimi grehi. Domovina ni bila zunaj mene, tam nekje za gora-mi; tuđi ni bila na zaprašeni polici, v debelo knjigo spravljena, v usnje vezana. Bila je v meni, v mojem glasu in molku, v mojih kretnjah in mislih, v mojem življenju m trpljenju, v vsem mojem nehanju. Ljubezen ne mara več visokih besed in ganljivih občutkov; kje je gizdalin, ki bi stopi! pred ogledalo ter si tam razkladal svojo globoko naklonjenost m odanost? Ni več pesmi in ni več solz; ali kadar pade udarec, zaboli hniie, kakor da je bil mahnil   mimo inoie
glave v goščavo visokih besed in genljivih občutkov. In kadar je treba udariti nazaj, je roka vse pogumnej-ša, je pest krepkejša . . . Stopi z me-noj v hišo, da si odpočiješ od dolge poti! 2ena, prinesi temu lačnemu in žejnemu romarju kruha in vina!«
Zdi se mi, o modri Kolokotronij, da sem že videl nekoč in nekje tvojo lepo ženo. Bela svila že prepleta njene crne kite: ali oči so tište, živoža-reče in blage, kakor so bile.
»Poznaš jo. Tuđi z njo in zanjo sem se mukoma in hropeč boril, da bi jo pridobil. In tuđi ta boj je bil nepotreben in smešen. Ni več solz in ni več vzdihov, ni ne pesmi in ne šop-kov, še poljubov ne. Ali to ni lena prenasičenost, ni obnemogla starost. Ljubezen je tako močna, veruje tako trdno vaše, da si ji gabijo cukrene besede in našminkani občutki. Ona je v meni in jaz sem nji. Bodi ona v NordernevH, jaz pa v Kahiri, ob vsa-ki uri dneva slišim vsako njeno bese-do, vidim vsako njeno kretnjo, vem za vsako njeno misel . . . Sin moj, kodrolasec, pozdravi romarja!«
Tuđi tebe poznam, že sem te videl nekje in nekoč, mali Kolokotronij, sin očetov!
»Poznaš ga. Poznaš mu deda in pradeda. poznaš mu neporojenega sina in vnuka. Olej, že se užiga v njegovih crnih očeh tišti nemirni plamen, ki je v najinih že zdaynaj ugas-niL   Vidim vso strmo pot,   U k> bo
hodil,   vidim vse postaje   dvoma in obupa,   studa in razočaranja, utruje-nosti in udanosti.    Vidim vse, ali nič se ne bojim zanj. Prišel bo do cilja: ne do obnemoglosti in smrti, temveč do odrešenja in vstajenja . . . Ali poznaš    edino   oesem poetov,   rojenih med nami? Poznaš jo, saj ti poje iz i oči! Pesem o grudi, v katero si vko-reninjen tisoč klafter globoko,  pa se ti širijo in razmahujejo veje  vse  od j obzorja do obzorja, kipe    in  segajo ! predrzne   mladike   naravnost  proti solneu, da ga    dosežejo,    omrežijot
prižemo k sebi, vsesajo vaše__To
je pesem, ki jo more zapeti samo tišti, komur je bila v srcu že izpol-njena!«
To je hrepenenje po miru! Je mir!
Miru ni!... Čuj, iznenada naju je bil ob vinu in veselju pozdravi! vihar! Stresa in maje nama streho nad glavo, steno ob plečih. Jaz, hiše gospodar, se mu smejem v obraz, se mu branim brez strahu; brat sem in zopernik njegov. Z lahkim listom se igra po svoji volji; dvigne ga v oblake, trešči ga v globel. Naj mi zvije mladike, naj mi odklesti veje; debla ne poruši, nikoli ne izruje železnih korenin!«
Vihar je zunaj, noč je blizu; daj, da si oddahnem pri tebi, jaz plahi romar!
Ivu Caskar.
Stran 9.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 6. nu]a 1914.
102. štev.
in vsakega izrednega davka za ob-otoževanje. One države, ki nimalo y tem oziru nobene takt isrecne pogodbe, se bodo sklicevak na klavzft* lo o največjih udobnottih, gtiaom kate re se njihovim drlavljanom ne smejo v gospodarskom Ozini iialafft-fti vecja bremena, kakor katerikoH drugi državi.
NemJka vlada je v tem vpra-šanju že večkrat označila svoje sta-lišče. zadnjič v odgovoru na toia-devno vprašanje v drŽavnem zboru. Takrat Je vlada izjavila, da so ino-zemci glasom pogodb s tujitni drža-vami prosti samo vojnega in izjem-nih davkov. Brambnega prispevka pa ni smatrati tako, marveč samo kot davčni način za nokritje potrebe, ki ne prekorači normalnih mej.
Pismo iz Bolgarlje.
V Sofiji, dne 2. maja.
Nedavno tega sem orisa! v svojem dopisu viogo, ki jo igrajo v vlad-ni većini turski poslanci iz Gjumju-Idžine. Na temelju točnih podatkov sem dokaza!, da je gospodar politične situvacije v Bolgariji danes prav-zaprav carigradska vlada in mlado-turski komite, zakaj v narodnem /sobranju se ne more ničesar skleniti, s čemer bi ne bili zadovoljni gjum-juldžinski poslanci, ti pa ne store in *ie ufcrenejo ničesar, za 'Kar bi ne imeli vnaprei izrečnega odobrenja jnladoturške stranke in carigradske Vlade.
Vlada dr. Radoslavova je torej dejansko odvisna v vsem svojem de-janiu in nemarnu od vladajc-ii; krc-gov v Carigradu.
Toda Turkom in giumjuldžin-skim poslancem se ne zadostuie ta deianska odvisnost, oni hočejo. da Bolgariia tuđi na zunai javno pokaže svrojo odvisnost od Turčije in svoje vazalstvo.
Za to je -niusulmanski klub« po svojem predsedniku Ethemu Ruhiju sprožil misel. naj bi poslanci, pripa-daioči vladni većini, napravili poset A' Carigradu in stopili v prijateljske stike s elani turškega parlamenta.
Da ta ideja ni zrasla na zelniku giumjuldžinskih poslancev, je jasno, prav tako gotovo pa je tuđi, da bo vladna većina se morala uklonhi tej ^želji-f svojih mohamedanskih članov in prirediti romanie v Carigrad, ker sicer riskira, da jo zapusti *Musul-manski klub-, s čemer izgubi vlada većino v narodnem sobraniu.
Vlada in većina se nahaiata vsled omenjenega predloga v velikih škripcih; zavedata se. da sta popol-noma odvisna od turskih poslancev iz Oium.iuid/ine, takisto pa tuđi vesta, da bi bilo takšno romanie v Carigrad vse prej kakor popularno v holgarski javnosti, ker bi izzvalo v bolgarskil? narodnih krogih brez dvoma vihar ogorčenja in nevolje.
Kaj storiti? Ali naj većina sprej-me predlog »Musulmanskega kluba^ in nastopi pot v Kanoso — v Stam-bul ali pa naj razseka gordijski vozel in napravi energično konec svoji sramotni odvisnosti od mohamedanskih poslancev in od turske vlade?
Vladajoči krogi še cincajo in se doslej še nišo mogli odlociti niti za eno, niti za drugo.
Govorilo se je, da se hoče vladna stranka otresti svojega turškega priveska in si ustvariti zanesljivo većino z nadaljnim razveljavlje-njem opozicijonalnih mandatov.
Toda. kakor se zdi, je bila ta mi-sel že pokopana, se predno se je prav rodila, ker bi bilo to sredstvo vendarle preuevarno.
Pač pa je vladna stranka v svoji zadnji seji sklenila, da se bo v narodnem sobranju izogibala vsemu, kar bi moglo izzvati ali razdražiti opozicijo.
Ta sklep je veleznačilen. Dokazuje namreč, da se većina zaveda svoje slabosti, za to se hoče izogniti vsem nepotrebnim konfliktom z opozicijo.
In čc se većina že boji opozicije, kako se mora bati sele »Musulman-skega kluba-, kateremu se ima edino zahvaljevati, da je — večina?!
Kakor stvari danes stojć, se bo torej vladna stranka težko izmazala \l kočljivega položaja, v katerega jo je spravil predlog mohamedanskih poslancev glede poseta v Carigradu. In če se ne zgodi kaj posebnega, bo-mo rnorda že v Kratkem zrli nenava-den prizor, da bodo bolgarski po* slanci romali v štambul in stiskali v prijateljstvu desnice tištim Mlado-turkom, ki so jim lani veroiomno brez vsakega krvoprelrtja oteli s to-liko krvjo in s tolikimi žrtvami osvojeni Odrin!
V Carigrad bodo torei romafl poijubljat rako Enver paši in obj#-mat Mladoturke tlsti Bolgari, kl so izstopili iz Vseslovaaske sokolska zveze* ki jim ni storfla nikoli ničetar
Uteg*. marveč nm izUzavtla % b*
»•dah h ntmia >v» r*W*™
M m tim! »onafaji »Storopkc Ututikt zflWt» da M flfoUSi   ao-
PffMeUI. 4MBMtari.ll ■• »Mto tm svo0h MNlMev t *ttm> i« M WWm v pr^M^He stav   u   ■vufuu
m**tt*kM km«!
To je politika pMMovcev in desperadov, ne pa narodna bolgar-ska politika!                             -~L
ft]Ra m Miilniil ir-žmrarot ii MefeHra.
Iz Washiingtona poročajo, da Je vladalo te dni tam selo živahno gibanje v notranjetn in v vojnem mini-strštvđ. Vesti o od stopu Huerte tra-jajo naprej, vendar so v Washingto-nu mnejna, da gre za taktično po-tezo Huerte. Carranza je definitivno odklonil premirje s Huerto in izjav-!Ja, da Je bilo posredovanje lužno-ameriških držav uprizorjeno samo zato, da bi Huerta pridobil časa. Tuđi v \\7ashingtonu so mnenja, da iu-žnoameriške države nišo sprožile misli posredovanja iz miroljubnosti, marveč pred vsem zato, da bi Zedi-niene države prekanile.
V nekem oklicu, ki ga je general Zapata izda! dne 1. maja, pravi ta, da bodo vstaši južne Mehike na-padli mesto Mehiko in da bodo izvršili nad Huerto in generalom Blan-quetom smrtne obsodbe. Ta vest kaže. da so bile vse vesti, kakor da hi $e bila Huerta in Zapata ^porazn-inela. nerc^ni^ne.
Ker ie izvedel, da nameravajo Mehikanci z večio vsoto napasti Ve-racruz, je dal general Fuston izkrca-ti v Veracruzu mnogo topov. O raz-burjenju v Tampicu, poročajo še sle-deče: Dne 24. aprila, ko se je izve-delo, da so Amerikanci zasedli Vera-erur, je gubernator Saragosse zbra-no prebivalstvo pozval, da naj usmrti vse tujce. Demonstranti so sli na-to pred neki hotel, kjer je prebivalo 150 Amerikancev. Med potjo so Me-liikanci strgali zastavo ameriškesa konzulata, demolirali neko ameriško Iekarno in vdrli končno v oni hotel. Ta trenutek je prišel tja tuđi kapitan Kohler, poveljnik nemške križarke ^Dresden^ ter pozval Mehikance, da naj se tekom četrt ure odstranijo. sicer bo izpraznil ulice s topovi. Ker Mehikanci kljub temu nišo mirovali, je izkrcal mornarje ter Ie dal odpe-liati Amerikance na neko ameriško jahto, ki ie imela obešeno nemsko zastavo. Križarka >Dresden^ ?e bila namreč že prenapolnjena od begun-cev. Dan pozneje je dal odpeljati ka-nitan Kohler še 2500 inozemcev iz Tampica.
V
Štajersko.
Iz Hrastnfka. V ponedeljek se je tu sestavil odbor za obrtno - nada-Uevalno Solo, ki se otvori leseni. Po-duk se bo seveda vršil v slovenskem ieziku. Sola bo dobila v gosp. Le-bariu izvrstnega učitelja.
Slavnost SOOletnice zadnjega vstoličenja koroskih vofvod v Celiu se ie morala zaradi nastalih t ?koč preložiti na jesen.
Iz Gornjega grada nam p sejo: Politično življenje je v našem c raju precej zamrlo. Imamo sicer v njem dva lepa narodna trga in več narod-n;h občin. a o kakem političnem delu ni slišati ničesar. Nuino potrebni hi bili večji in manjši shodi, na katerih bi se zlasti obravnavali dogodki v deželnem zboru. V Gornjem gradu bi se naj napravit z večjim shodom za-četek, potem pa bi se naj prirejali brez hrupa manjši zaupni sestanki po vaseh. Ce ne borno nič storili, se ne smemo potem čuditi, da se klerikali-zem po okraju bohotno razrašča.
SOOletnlca ustoiičetila zađnfega koroškega vojvode no slovenskih svobodnih kmetih na Oosposvetskem polju, se ponovi v Mariboru, v nede-ljo, dne 10. t. m. ob polu štirih popol-dne. Na sporedu sta »Knez Volkun« ^Tugomer«, živa slika, petje in god-ba. Oovoril bo tuđi slavnostni govornik. Kdor slavnosti še ni prisostvoval 19. aprila, naj stori to vsaj tokrat! Predprodajo vstopnic ima trgovce g. Vih Weixl, Maribor, Olavni trg 22. Cene seđežem v parterju: 2K50V, I K, 1 K 50 v in 1 K. na galeriji 80 v. Stojišča: v parteriu 80 v, za dijake in vojake 40 v4 na galeriji 40 v.
Iz LJutooMra. Zveza južnoitajer-skih obrtnih zađrug priredi v našem trgu na Binkoštni ponedeljek vettk obrtniški shod za Slovenske gorice. Kazni govorniki bodo razpravljali na njem o obrtniških vpralaiiith.
M«sto Oradac Je štelo koncem leta 1913. 155.870 prebivalcev *n 0045 obljudenih hil.
N#razrMe«hr notatek. V Gradcu je slavila te dni ženska podružnica nrcnttcgi >SchulvereiMt aotetiii-
co Svojega obstoia. 6b tej priliki so nemSki đnevniki posebno slavili gro-fico ftmm AttOTMOva* ki naMMt tej poindMci od L liCT. in nar«hro deluje sa njen procvit Slovenski štajerc tm nehota pogtada čes me)O na KraaMlo in s% vpnll, ali |e tmšt soproga kranjskega* alorenskega d#-želnega glavar ja ravno tako marljiva predstinica kake Cirtl - Metodo-ve podružnice? Odgovorilo se nam bo, da M bi da slovenski deželnj glavar vojvodine Kranjske dela t ćelo stranko — proti Cirll - Metodovi družbi. To Je prav ntrazveteljiv razloček in znamenje razmer na Slovenskem.
Rorotko.
O Izgnanstvu pripadnikov tuiih držav Iz okrožja korošklb trdnfav se
poroča še sledeče: Vlada sama ni izdala decidiranega povelja o izgnanstvu pripadnikov tujih držav iz okrožja koroskih trdnjav, vendar pa je to, kakor samo ob sebi umevno, želja vojaških oblasti, posebno, da se ne nastavlja italijanskih delavcev pri trdnjavskih delih. Ta želja se je vsled vedno ponavljajočih se vohunstev tuđi res končno vresničila. Vsi dclo-dajalci v okrožju trdnjav imajo na-logo, da najamejo kot delavce Ie politično neoporečno, tuje delavstvo. Obenem se ie pri trdnjavah voeljala natančnejša in brezibno delujoča naprava za zglaŠevanje.
2elezniška nesreća. Iz Volšper-ka poročajo, da sta se pri premikanju voz sprožila dva z lesom obložena voza ter z največjo naglico drvela proti postaji Rote. Na progi pa je bil še osebni vlak, ki je vozil v isti sme-ri. kakor vozova, ko sta se sprožila. Vlakovodja je opazil nevarnost, a ni mogel drugega narediti, nego da je vozil s polno paro. Kljub temu sta vozova vlak dohitela in sta se s tako silo zaletela v zadnji voz osebnega vlaka, da se je vlomila stena zadnjega voza. Pasažirji nišo dobili, ražen par prask. nikakih poškodb.
Izvabil je pred kratkem v Belja-ku neki neznan človek gospodinji neke gospodične, kjer se je je predstavi! kot njen zaročenec 20 K. Obenem je pa izvabii tuđi nov površnik. Seveda ie. ko je vse prejel, izginil in »Zaročenca« ni bilo več blizu. Policija ie sedaj dognala, da ie slepar 28-letni brezposetRi krojašKi pomočnik Pavel Maier, Oddala ga je sodišču.
Drobne novice. V rudniku ponesrečil. Iz Rablja poročajo, da Je 181etni Anton Likar iz Rablja, te dni v Sebastianijevem rovu pre-mikal voziček, pri čemer je ta skocil iz tira in težko poškodoval Likaria na nogi. Ponesrečenca nišo takoj našli, ker nihče ni opazil nezgode. Sele po dveh urah po nezgodi so ga dobili. Prepeljali so ga v deželno t>ol-nišnico. — V B e 1 i a k u je nekdo na dvorisču hiše št. .0. na Celovški cesti i-usiil že pred dalj časa kolo. a ni še prišel ponj. Domneva se. da je ko-lo kdo ukradel, ga spravil, a se sedaj ne upa več blizu. Kolo je vzela sedaj policija v varstvo.________________
Primorsko.
Iz policijske službe. Policijski komisar dr. Rudolf Modrič pri okraj-nem glavarstvu v Pulju je prestav-Ijen k okrajnemu glavarstvu v Split. Na njegovo mesto priđe policijski koncipist Karei Steinberger.
Nova deželna boinišnica v Gorici. Pod predsedstvom deželnega gla-varja dr. Fajduttiia vršila se je seja, v kateri se je obravnavalo o potrebi nove bolnišnice. Pri seji so bili na-vzoči deželni sanitetni referent dr. Celebrini, mestni fizik dr. Prams, deželni inženir Glessig in več zJravni-kov. Sklenilo se je. da bo stala nova boinišnica v ulici S. Pietro in sicer nasproti deželne blaznice.
Pobalinski napad na Slovenca pri Sv. Jakobu v Trstu. Predsnoč-njim je šel 241etni zidar Fran Batič po ulici Franaca proti Sv. Jakobu, kjer se je vršila veselica N. D. O. Nacnkrat je prišel k njemu neki mla-denič, ki ga je laško vprašal, če i;na vžigalice, Ko mu je Batič rekel, da jih nima, udaril ga je mladi Lah po giavi tako, da se mu je takoj pocedi-la kri. Napadalcu sta se pridružila še dva druga mlada laska pobalina, ki sta pričela metati za Batičem kamenje, ko je ta zbežal, ko je videl pre-moč. Pri tem Je dobil tuđi še par uđarcev po hrbtu. Batič s* )e podal nato na rešilno postajo, kjer si Ie hotel dati obvezati In izprati rtno na flavi. Zdravnik, inmda tuđ! ugrlsen Lah. je rekel BaHču, da mu mora ođ* itričl laset da pa je to vteeito, ker \t rana premalenkostna. Ko pa sa )e BaOč vseeno proiil, naj mu iipere rano in Jo obveze, ugasnil \e luč ter ođiel. Sele« ko je vkltl da Batič Ie \rcJno caka na sdravnka* vrnil se \t zdravnik ga okregal s »ičavo^ na/> ka iele s preiugovaiUea isvrSl **<*.
jo doliaost. Kako vestoo Je to storil, se ne da ie dognati, sigurno   pa jt\ (a um ravnani« doitotoe^a rtrav-nlka ni vrtdno.
TržštU občlMfcl «▼•<• V VčcraJ-Šnji aeji trihškega občinskega sveta priUo j# do viharnih nastopov* da, skora] do pretepa, tako, đa je bil Žu-paa prisMfen sejo suspendirati. Naj* prvo Je po običajnem prlčetku govo-ril obč. svet Doria, ki je pozval obČ. svtt, da se izreče fflede zadnjih dofOdkov V Trstu. Nato Je dobil be-sedo občinski svetnik Vilfan, ki je izvajal, đa ni nikakesa razločka med slovensklmi in laikimi prebivalci mesta, da to dokazuje že zadnje ljudsko štetje. Nato je izvajal še nadalje, da Je komisija za ljudsko štetje tevr-Šcvala svojo nalogo v Trstu pristran-sko, da Je pa vendar že enkrat čas, da se resnica dožene. Župan ga je radi te izvajanj opetovano poklical k redu. Svetni'K Vilfan pa je še nadalje govoril v tem smislu ter zlasti po-udarjal, da so v Trstu Slovenci ena-kovredni z Italijani in da je župan za to tu, da nepristransko ščiti prebivalstvo ttr da mora istotako gledati na to, da se ne kršijo državni osnovni zakoni. Covoril je nato v slovenskem jeziku naprej, radi česar so se obČ. svetniki laske večine navalili nanj, nastala je zmešnjava in skoraj pretep, vsled česar je župan suspendira! sejo.
Tujski promet v Trstu. V letu 1913. se je nastanilo v razni hotelih 111.903 tujcev proti 99.082 tujcev v letu 1912. Obisk je narastel torej za 12.821 oseb. Ce se računa, da tujec v Trstu potroši na dan samo 20 K, priđe se d . /.^i\ljućka, da ostane v hotelih 2,238.060 K, seveda če se računa, da ostane vsak tujec v Trstu Ie en sam dan. Največ tujcev priđe v Trst iz Nižjeavstrijskega, namreč 24.649 oseb, iz Istre 12.627, Nemčije 9978, Italije 9384, Ogrske 8496, Ce-škega 7967, Dalmacije 4264, Štajer-skega 4067 oseb itd. Vidi se torej, da je tujski promet za Trst velike važnosti in da ie takorekoč zakladnica blagostanja raznih podjetnikov v Trstu.
Nasilen pohotnež. Predsnočnjem je neki «33ietni Ivan Ruder, stanujoč pri Sv. Alojziju na nekem dvorisču v ulici Cilina v Trstu uganjal razne nesramnosti z nedoletnimi deklicami. Ena izmed punčk ie pa povedala ćelo stvar stražniku, ki je takoj šeU da bi nesramneža aretiral. A ta se je s silo postavil v bran, sunil stražnika tako, da bi bil ta skoraj padel, nato mu pa hotel odvzeti sabljo. Stražnik se je moral braniti s sabljo ter je nasilneža ranil na levenv zapestju in na levi ključnici, ter ga sele nato ukrotil in odpeljal na stražnico. Oddali ga bodo sodišču.
Dalmatinska deželna voTtlna reforma« Kakor se poroča iz Zadra, se posamezne dalmatinske stranke nišo mogle zediniti glede deželnozborske volilne reforme, kakor jo je izdelal poslanec dr. Smodlaka. Vlada je sedaj sestavila drugo volilno reformo. Najbrže bo namestnik, grof Attems sklical 7. t. m. načelnike strank in jim predloži! vladni nacrt. V kratkem se nato sestanejo načelniki strank h konferenci o tem nacrtu. Če se bodo stranke zedinile, bo dalmatinski deželni zbor že v kratkem sklican.
Po celovškem procesu. Dalmatinski listi napadajo splitskega okraj-nega glavarja Sziivasa zaradi ce-lovškega procesa ter zahtevajo, da odstopi, ker njegov nastop močno škoduje ugledu države. Obenem iz-ražajo listi svoje zadovoljstvo i iz-idom procesa v Celovcu.
Drobne novice. Poskušen s a m o m o r. Predsnočnjem okrog 10. je skočil s pomola Sv. Karla v morje neki človek. Pristaniški pilot, ki je bil v blizini, ga je potegnil na suho. Prepeljali so ga v deželno bol-nišnico in dognali, da se piše David Liebermann, Vzrok samomora še ni znan. — Tatvina naparniku. Včeraj je bil aretiran pri izhodu iz proste luke v Trstu 201efni mornar Viktor Haberle z Dunaja, ker so našli pri njem več vrčev konzerv, par bu-telj vina in zavoj kvasa, kar je bil po-kradel na nekem Llovdovem parni-ku. Haberle je trdil, da je dobil ome-njene predmete v dar na parmku Austro-Americane »Kaiser Franz Josef I.«, kar se je pa izkaralo kot neresnica.
Dnevne vesti.
+   šrtkorttvo   mtd   SlovanL
Kakor ie mano, sta med fi^ttškimi Rusi dve stmii: stareJŠa, ki pravi, đa so talilki Rusi en narod z brati iste-*a mttui v soseđnji Rušili in mlajSa strnja9 ki te dete avstrilske vladne politike, ki tatrjuje, da firaHlki Rusi nimalo ničesar skupnesa % brati v RusHi, marveč da tvorilo poseben ukrajinski narod s svojim posebnim tikraiuakiB   knjiievnim    levkook
Razloček med obema strujama ie prilično tak, kakor med hrvatskimi narodnimi strankami, ki za go var ja-|o narodno edinstvo s Srbi, in med frankovci, ki pravilo, da so Hrvati narod z&se, ki nima s Srbi ničesar skupnega. Ti frankovci so pred leti uprirorili V sporazumu s takratno hrvatsko vlado barona Raucha znani zagrebŠki »veleizdajniški« proces. Prav isto vlogo, kakor frankovci na Hrvatskem, igrajo v Galiciji takozvani »Ukrajinci^. Tuđi ti so s po-močjo vlade, ki jih seveda podpira v vsakem oziru, inscenirali »veleiz-dajniški« proces, ki se pravkar do-igrava pred porotnim sodiščem v Lvovu. A kakor je slonel zagrebški proces na zelo slabih nogah, tako se zdi, da je tuđi lvovski »veleizdajni-ški« proces zgrajen na pesku. V ži-vcm spominu je še, kako so frankovci napenjali, ko se je bližal konec za-grebskega procesa, vse svoje sile. da bi bili obtoženci v tem procesu obsojeni. Eden izmed prvakov fran-kovske stranke dr. Krsnjavi je ćelo sestavil državnemu pravdniku del njegovega obtožnega govora. Tuđi gališki »ukrajinci^ se ravnaio po tem zgledu in vzoru svojih vrednih fran-kovskih bratcev na jugu, kakor to iz-pričuje ta - Ie skandalozni dogedek izza zadnjih dni: Gališki ruski poslanec dr. Markov, ki pripada star! struji med gališkimi Rusi, je te dni posetil pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja. In Ie - ta mu ie po-vedal, da je bil te dni pri njem pred-sednik parlamentarnega »ukrajin-skega kluba« državni poslanec dr. Konstantin Levickli ter zahteval od njega, naj z vso silo vpKva na poljske sodnike in porotnike v Lvovu, da bi bili vsi obioženci v pravkar se vršečem Ivovskem »velerzdaSn'-škem« procesu obsojeni in čim naj-strožje kaznovani. To razkritje je y vseh političnih krogih izzvalo nai-vecjo senzacijo in splosno ogorčenje. Ta dogodek kaže jasno, da je švi-hovstvo med avstrijskimi Slcvani y najbujnejšem cvetn. Mržnja in politična strast sredi med slovanskimi narodi se je že tako silno razpasla, da ne pozna že nobene meje več. Slovan že kliče justičnega ministra na pomoč, naj vpliva na sodišče, da bo sodilo rodnega slovanskega brata - ne po pravici in resnici, marveč po krivici in ga izročilo, ne glede na zakon in pravo — krvniku! Pri Nemcih bi bilo kaj takšnega nemo-goče. a mi Slovani šino na taksrra lopovščine, na takšna hinavstva. že navajeni. A ne samo Hrvati. Čehi in Rusi, tuđi Slovesici! Tuđi Slovenci imamo svojega Šviho, svojega Le-vickega! Kdo ga ne pozna med na-mi? Dr. Lampe ie tišti! Vsakomur 5e pac še v živem spominu. kako je ta poštenjak pred leti zgolj iz slepe politične strasti in mržnje radi sep-tembrskih dogodkov leta 1908., ki so bili zgolj izliv užaljene in v svojih najsvetejših čustvih prizadete narodne duše, zbiral materijal proti $e-danjemu deželnemu poslancu Ribni-karju in ga potem s svoieročno ovadbo izročil državnemu pravdniku. naj mu zavije vrat. In ta slovenski Šviha še vedno hodi med nami in igra na Kranjskem prvo violino! V Nemcih bi bili s takšnim subjektom že zdavna pometli, pri nas pa taksni moralno ničvredni elementi prav zbog svojega švihovstva igrajo še vedno glavno vlogo. Ne, Nemci nas ne bodo uničili in zadužili, pogubila nas bo rak - rana na našem narodnem telesn — naše svihovstvo!
-\- Obmeini Slovenci, čujte* Včerajšni >Slovenec<< zaključuje po-lemiko zaradi akcije za ponemčenje ljubljanskih ljudskih sol, ki sta jo započela klerikalna občinska svetnika ŠerjakinJeglič z drugovi ter klerikalni mestni šolski nadzornik Maier s tole veleznačilno izjavo: »Sicer pa prepuščamo sodbo in odlo-čitev o tej stvari popolnoma mero-dajnlm šolskim faktorjern, kl jo bodo gotovo bolje resili, kakor izvestni do magogi.« Ne borno kritizirali te izjave, ki itak sama sebe obsoja, samo to pravimo: Obmejni, zlasti koroški Slovenci naj si zapomnijo, da je to izjavo podalo oficijelno glasilo klerikalne stranke in dalo s tem našim narodnim nasprotnikom v roke naj-uspešnejše orožje v boju za slovensko šolstvo. Čisto gotovo je namreč, da se bodo naši narodni nasprotniki zlasti na KoroŠkem vselej in pri vsa-ki priliki sklicevali na to »Sloven-čevo« Izjavo, Kadar borno Slovenci na KoroŠkem ali drugod zahtevali slovenske §ole, češ »sodba in odloči-tev v tej stvari pripada popolnoma merodajnim šolskim faktorjem, ki jo bodo gotovo bolje resili, kakor izvestni demagog!«. Na to stališče se ie postavila S. L. S. na Kranlskem, Jasno Je torej, da tega svojega stali-SČa ne more in ne srne potem izpre-meniti ne na KoroSkem, ne na Sta-jerskem in ne v Primorju. Jezikovno vpraSanje na Šolah rešujejo končri) in eđino »merodajni šolski faktoif;« in — bas ta! Ker pa so na mejah ti n»erodajni šolski faktorji« Nemoi ali
102 Stev.
.SLOVENSKI NAKOD\ one 6. maja 19M.
Stran 5»
I.ahi, je s »Slovenčevo« izjavo toliko rečeno, kakor da imaj a o slovenskih šolskih težnjah na mejah lx-ključno in edino pravico odločevati Nemci in Lahi! To sledi logično iz citirane »Slovenčeve« izjave. SedaJ smo radovedni, kaj poreko k temu najnovejsemu stališču klerikalne stranke o šolskem vprašaniu naši ob-mejni, zlasti koroški bratje!
-f Podraženje ljubljanskih sta-novao]. Nedeljski shod je klerikalce zadel v živo, saj so želi tisto »zahvalo«, ki so si jo zaslužili s tem, da so z brezvestnim in popolnoma nepotrebnim zvišanjem deželnih dokiad podražili ljubljanska stanovanja in s tem ravno manj premožne ljudi najhuje oškodovali. Klerikalci se zdaj izgovarjajo, da so gotovi hišni posestniki oderusko zvišali najem-sčine. Taki hišni posestniki so izje-me in mogli so to storiti, ker je zavladalo splošno pomanjkanje stano-vanj. Klerikalci so Ljubljano tako oškodovali na vse načine, da se nih-če ne upa nič zidati, da se vsak boji dokiad in davkov in tako je nastalo hudo pomanjkanje trgovskih lokalov in stanovanj. Grdo in obsodbe vred-no je, kdor je to neusmiljeno izkori-sti!, a pravi krivci so le klerikalci, ti največji škodljivci Ljubljane, ki jih bodo kleli še pozni rodovi. Klerikalci se seveda perejo na vse načine, da bi odvrnili od sebe ljudsko nevoljo, pa vse laži, ki jih trosijo po »Slovencu«, jim ne bodo nič pomagale, kajti tuđi najbolj omejen človek uvideva, da so se stanovanja podražila, ker so po-žrešni klerikalci zvišali doklade. — Zadnjič še je »Slovenec- pisal, da bo zvišanje dokiad zadelo le veliko industrijo, zdaj pa čuti vsak največji ubožec v Ljublfam*. đa so mu klert-rtalc! podraži!:               -tarinvanja    in
hrano in  vse potrebščine.
-f »Laibach - Oberlaibach«. Lokalna železnica Ljubljana - Vrhnika e delniška družba in so delničarji večinoma Slovenci - Vrhničanje. Radi tega je nesramnost prve vrste, da se izdajajo na tej progi. ki teče vrhu-:ega po samo slovenski zemlji, vozni listki edino le y nemičini, ko še Južna železnica z izrecno nemškim značajem in nemškimi delničarji izdaja v krajih, kjer žive Slovenci, vozne Iistke tuđi v slovenskem jeziku. Je-li mlačnost in brezbrižnost Slovencev res že tako velika, da se niti tega no-zt doseći, da bi vpeljala Vrhniška železnica če že ne samoslovenske, ven-ciar vsa] dvojezične vozne Iistke in da bi tuđi slovenski človek, ki vpo-rablja to železnico, mogel na svoji zemlji na voznem listku čitati, da se pelje na Vrhniko in ne v niemu tuj kraj — Oberlaibach?
— Umrlega dr. Dermoto je začel Slovenec« zase reklamirati, češ, da
se je vedno bolj nagibal na stran pozitivne verske misli, da je zadnji čas hodil pogostoma k maši in pred kratkim v kapucinski cerkvi prejel z ve-iiko pobožnostjo svete zakramente. Ce je to res — zakaj kar »Slovenec« piše je le izjemoma resnično— in s em klerikalcem se nič pomagano, kajti to prav nič ne dokazuje, da je ir. Drmota spremenil svoje prepričanje. nego le, da je bil vsled bolezni tako oslabljen, da ni mogel vztraiati pri tem. za kar je hudo trpel, za kar ;e stradal in se boril. Prepričanje ma človek le, dokler je zdrav, bolan clovek ga nirna, vsaj ne trdnega. Koliko je na pr. zdravnikov, ki pozivno vedo, da so domača zdravila ':akor jih zapisujejo stare ženske le >vindel, toda v urah hude bolezni, ko so žc obupali nad vsemi zdravili pa 'e dostikrat poseže jo po taKih domaćih zdravilih. Ravno tako je s spo-korjenjem svobodomiselnih ljudi, ki je klerikalci tako radi izkoriščajo. Kdor ljubi življenje in ima strah pred smrtjo, išče v urah, ko spoznava, da se bliža konec, povsod pomoči — tuđi v cerkvi. Se tako krepke volje :~ož kakor je bil Fran Levstik, je bupajoč, da se pozdravi, šel v cer-ev, toliko manj se je čuditi, če je ta--o storil mehki, dobri dr. Drmota, ki e v cvetu svojih let, ravno ko je pri-el do brezskrbnega življenja imel zavest, da mu nobeno zdravilo na 5vetu ne more več pomagati, če so *e v njem vzbudili spomini na mlade oni in na vse tište nauke, ki so mu ,.h utepali do moške dobe. Krivično ra je. če se iz tega hoče sklepati, da ;c nremenil svoje prepričanje. Čim je r-rišel v zrelo starost, si je ustvaril svoje prepričanje in tega se je zve-^to držal, dokler je bil pri močeh, a će je oslabljen in gledajoč smrti v obraz omahnil in se prijernal za cer-kev kaKor se potapljajoč človek prijema za bilko, ne opravičuje to še ni-kogar, da bi metal kamne nani in o njem trdil, da je zapustil svoje prepričanje. Samo zdrav človek ima prepričanje, umirajoč človek je teles-no in duševno navadno preveč oslabljen, da bi ga sploh imel.
—  Njegušova slavnost v  PragL Piše se nam iz Prage: Na Njegušovo slavnost, katero prirede,   kakor   že obiavljeno, naoiomdističiii   iugoslo« I
vanski akademiki v Pragi 5. t, m. <kv-poldne in zvečer, so 4. t. m. zjutraj ob pol 6. uri došli prvi gost je kot za-stopniki kraljevine Srbije, vseučilišč-ni profesor dr. Jovan Š k e r 1 i ć v profesor dr. J a n i ć in zastopniki »Zveza srbskega Sokola«. Vzlic rani uri se je zbralo srbsko, hrvatsko in slovensko dijaštvo na državnem kolodvoru, kjer je srbsko delegacijo pozdravil v imenu praške jugoslo-vanske akademične mladine Slovenec pravnik Vane Rade} v imenu Cehov paHovorka in černy. Slavnosti se vrše v reprezentačnem domu in je zanimanje praškega ob-činstva velikansko. Popoldne pride-jo kot zastopniki Crne gore poslanca dr. Nikola Žkerović in Andrija J o v a n o v i ć ter ravnatelj hvpo-tečne banke Dimitrij Vojvodić, katerim prirede akademiki istotako sijajen snrejem,
—  Kurz za hrvatsko -tsrbski jezik. Te dni se je končal ta kurz, ki se te   otvoril    začetkom    novembra 1913 in je torej trajal pol leta. Pouk, ki ga je vodil r>rof. dr. 11 e š i č . se je vršil v dveh oddelkih. v vsakem od-delku dvakrat na teden (na ženskem liceju). V prvem oddelku se je rabila »Hrv. čitanka za 1. razred    srednjih sol«, v drutrem pa se je čitala Nazo-rova simbolska istrska novest  »Veli 3ož&>«.  Ker  ima   »Hrv.  Čitanka«  tuđi ćirilico, so se udeležniki kurza vadili  tuđi v čitarnu  in  pisanju     ćirilice. Udeležba ie bila izredno    dobra.    V prvem oddelku se je pouka udeleže-valo trajno in do konca pctdeset <?o-spodov in dam. Proti običajnim izku-stvom, ki jih imajo prireditelii takih kurzov, se mora v tem slučaju prav pohvalno  omeniti  vztrajnost.  s   ka-rerr> so  sp    udele^enci    udeleževali kurza. Taki kurzi se radi    nazadnje izdube, kakor v pesku. a v »kurzu za hrv. srbski jezik« je bil   poset   tuđi zadnje ure enako dober.    Dobri    so vsled tesa naravno bili tuđi usnehi.
—  Sobotno naše pismo iz Bofga-rije    sta priobčila v včerajšnji   svoji izdaji > Hrvatski Pokret« in »Obzor«.
—  AH res ni odpomoči?   Kakor smo že parkrat objavili, posiajajo po nodni poti na Poljanskem nasipu vo-jaki s konji in vozovi,   pešci    se jim morajo izogibati pa po sredi ceste v b!a:o. a vse pritožbe dosedai ničesar ne pomagajo in se to godi še nenio-teno dalje. Ali res ni tu doseći nobe-ne pomoči? Kam se hočeto pa tamošnji prebivalci obrniti, ker ima i policija i vojaŠKa oblast za vse pritožbe gluha ušesa!
— Tujski promet v mesecu aprilu. V pretečenem mesecu je došlo v naše mesto 4448 tujcev.
Obrtno gibanje rneseca aprila v Ljubljani. Meseca aprila je pri mest-nem magistratu priglasilo svojo obr: 21, odglasilo pa 15 obrtnikov. Prigla-sili so: Katinka Košmerl, Franči-škanska ulica 6. izdelovanje drož. Marija Prekuh, Kolodvorska ulica št. 35, prodaja obleke, perila, obuval in galanterijskega blaga. Marija Švi-ge!j, Frančevo nabrežje 31, prodaja kramarskega in galanterijskega blaga in izdelane obleke. K. Pučnik, Sodna ulica 3. krojaški obrt. Ferdinand Lettig, Zaloška cesta 3, brusa-ški obrt. Anton Magdič, Mestni trg 8, trgovska agentura. Ivan Grošelj, Ahacljeva cesta 10, trgovinr s kuri-vom. Julija Polajnko, Elizal ?tna cesta 5, modistovski obrt. Josipina Iglič, Mestni trg 11, trgovina s papir-jem, papirnatimi izdelki, raz lednica-mi, nagrobnimi venci, trako i in ga-lanterijskim blagom. Danijel Župane, Sv. Petra cesta 8, trgovino z urami, zlatnino in srebrnino. Albert Pečev-nik. Kongresni trg 14, izdelovanje ka-vinih surogatov. Katarina Kovič, Cesta na južno železnico 32, prodaja živil, sadja. slaščičarsKega blaga ter sodovice. Terezi ja Killer, Stari trg 1, prodaja čevljev. Fran Jager, Ambro-žev trg 7. tapetarski obrt. M;hael Zajc, Šolski drevored, klavski obrt. Ivana Pezdir, Tržaška cesta 2, bra-njerija. Avgust Bešter, Vegova ulica 12, fotografski obrt. Ivan Arbi, Du-najska cesta 9, pekovski obrt. Jožef Sima. Kongresni trg 6, prodaja čevljev. mazila za čevlje, vrvic, zaponk in napetnikov. Tvrdka C. C. Holzer, (lastnik Leopold Biirger). Dunavska cesta 10, trgovina s specerijskim kolonijalnim in materijalnim blagom. Ivan Cerne. Dunajska cesta 28, trgovina s pohištvom.— Obrt so odgla-sili: Ivana Oolob, Poljanska cesta 52, krojaški obrt Marija Ahlin, Karlov-ška cesta 28, gostilničarski in krčmarski obrt. Anton Osterc, Dclarn-ska ulica 8, čevljarski obrt. Družba Leopold in Friderika Burger (tvrdka C. C. Holzer), Dunajska cesta 10, trgovina s špecerijsKim, kolonijalnim in materijalnim blagom. Engelbert Skušek, Jurčičev trg 3, trgovina z modnim blagom in posteljnim peri-lora. Fran Berčič. Roina ulica 31, kleparski obrt Avgust Schweigcr, Rimska cesta 12. izdclovanje «stnc vode. Mihacl TnmSek, Danajska ce-su 67. jtcklmko  brastiki obrt
Albert Peievnik, Kongresni trg    14,
trgovska agentura in komisijska trgovina. Rihard Drischel, Kongresni trg 9V trgovina s knjigami, muzikali-jami in umetninami ter posojevanje knjig in muzikalij. Marija Brajer, Hrenova ulica 19, prodaja slastičarskih in medičarskih izdelkov. Anton Brajer, Ulica na Grad 5, čevljarski obrt. Josip Banovec, Florjanska ulica 9, branjenja in Ivan Pezič, Florjanska ulica 24, izdelovanje tambu-ric.
Iz KraŠBje so pripeljali v deŽelno bolnico dva fanta, ki sta bila pri ne-kem pretepu z nozi ranjena.
Žepna tatvina. V Škofji Loki je bil na semanji dan ukraden poštne-liiu hlapcu Janezu Lebenu iz žepa mošnjiček, v katerem je bilo 140 do 160 kron.
Prememba posestva. Gospod Jakob Oorjanc iz Krania je Kupil gra-scino »Oolnik« od g. Ivana Ogrina na Laverci.
Na Dunaju ie umrla soproga dvornega svetnika Viliema Haasa, nekđanjega prezidijalista pri dež. predsedništvu v Ljubljani.
Zopet eden. Deželna vlada je zopet preklicala krojaškega pomoćnika Jožefa Zappa, roj. 11. februaria 1892 v Kaadnu, ter pristojnega v Weitentrebetitsch, okra] Podersam na CešKem, kateri pohajkuje po raznih deželah in izvablja pri župan-stvih na račun svoje občine podpore. Kjer bi se utegnil zopet zglasiti, naj se z njim obravnava po vlačugarski postavi.
Srčne komedije, lepa komedija, ki se predvaja danes v kinematografu »IdeaK<, dosegla je najpopolnejši uspeh. Tuđi druge slike sporeda so prvovrstne. V petei\ specijalni veCcr s senzacijonalno dramo v 4 delih »Mladostna ljubezen«.
V  korist društva za gradnjo av-strijske zračne flotilje,    ki stoji   pod pokroviteljstvom    Ni.    c.    in kr. Vis. nadvojvode Karla Franca Jožefa priredi državna    zveza lastnikov kine-matograiov jutri v četrtek, dne 7. t. m. po vseh kinematograHh Avstrije velike gala predstave. V Ljubljani se vrše te predstave v Kino »Idealu« od pol 6. naprej. Preplačila in darila se z ozirom   na patriotično   prireditev hvaležno sprejemajo.
Đonačev vozni red. Na mnoga vprašanja sporočanio, da iziđe ta najpopolnejši vozni red z zapiskom planinskih tur, avtomobilskih zvez itd. kot priloga »Slov. Naroda« v po-nedeljek. Cena broš. voz. reda ie 20 v, eleg. vez. 30 v in se prodaja v trgovini papiria Iv. Bonač v Ljubljani, nasproti glavne pošte.
V  kavarni »Central«   koncenuje danes in vsak dan zvečer novodošla v Ljubljani zelo priljubljena dunajska elitna damska kapela R. H. Dietrich.
Današnji list ima za cenj. naroc-iiike v Ljubljani in na Kranjskem pri-logo podjetla Kinc-Ideal o govorečem filmu.
narodna obrnni^.
Družbi sv. Cirila  in Metoda  je
poslala njena m. podružnica v Št. Jurju ob j. ž. 12 K, katere je darovalo tamošnje učiteljstvo mesto vencu nmrlemu g. Matiji Kavčiču. Na vale-ti odbornice gospice Marice Mahor-čičeve, dne 27. aprila poročene Bian-ehi, se je nabralo za C. M. družbo 50 kron, vsoto je vposlala ga. Marica Jurca, soproga not. kand. v Ajdov-šCini. Gospa Stegnarjeva je nabrala 10 K 40 v mesto venca na grob umrle šospe A. Omahnove, bivše blagajni-čarke C. M. podružnice; vsoto je vposiala g. Mar. Matek v Mariboru. G. Fr. Skof v Divači je poslal 5 K nabranih v restavraciji v Divači na novačenju »Enga fejstga fanta«. — Dne 3. maia 1914 je umrla na Trža-ški cesti 5 vpokojena delavka tobač-ne tovarne nad 80 let stara Margareta Prijateljeva, ki je nad dvajset let marljivo nabirala med svojimi tova-rišicami za Družbo sv. C. M.; danes objavljamo njen zadnji dar 10 K za našo Družbo. Vrli narodnjakinji bodi ohranjen med nami blag spomin!
Društvena ircznonila.
Vipavski salonski orkester pri-redil je v nedeljo, dne 3, t. nu y pro-storih hotela »Adrija« v Vipavi koncert z jako lepim in obširnim spore-dom. — Vse točke istega proizvajale so se pod vodstvom g. Novotnyja še z veliko večjo preciznostjo nego pri prejšnjih nastopih mlađega orkestra, za kar je žel gospod kapelnik obilo zaslužene pohvale od vseh navzočih, specijelne častitke na krasnem uspe-hu pa še od generala g. Masburga in tuđi navzočega g. žnpana Lavrenči-ča iz Postojne. — Ko je orkester od-igral valček »Vipavskim dekletom«, delo gosp. kapelnika samega, izroči-la mu je gdč. Silvestrova, v zahvak) za zffornjo poklonitev, lovorov ve-nec, v katerem se ie biiščala med slovcasko trobcjpifti krasaa it^kma
tobačtrica; — ostali posluSalci pa so zahtevali z vztrajnim aplavzom in z »živio Novotnv* ponovrtev nove skladbe. — Pohvalno moramo omeniti še vztrajno sodelovanje gospe špornove, dalje gdč. Vrhunčeve iz Vrhpolja, g. Vodopivca iz Ajdovšči-ne in g. Požarja iz Đudanj, kateri po-slednji trije so kljub večkrat neugod-nemu vremenu, točno zahajali k skuŠnjam, ter tako pripomogli do iz-popolnitve orkestra in tuđi do uspeha istega. — Ni treba seveda še pose-bej poudarjati, da so tuđi drugi člani orkestra storili vsak svojo dolžnost. — Želeti nimamo drugega, kakor skorajšnje enake zabave.
Bralno društvo v Mokronogu priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1. popoldne pešizlet mimo Sv. Roka na Bistrico, kjer se vrši v kolodvorski restavraciji g. Zajca veselica s pet-jem, godbo itd. Ker je zveza z vlaki jako pripravna, pričakuje se obile udeježbe zlasti iz Trebnjega, Mirne in Št. Ruperta. Sodeloval bode tuđi znani niokronoski kvartet.
Kranjskogorska podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 10. t. in. ob lepem vremenu izlet iz Otoč preko Jamnika y Selca in Skofjo Loko. ćlani in prijatelji se vabijo k ucte ležbi.
Akad. društvo slov. veterinarjlev na Dunaiu naznanja, da si je izvolilo za letni tečaj 1913/14 siedeči odbor: predsednik: Mihevc, podpredsednik: Jos. Gerbic, tajnik: Bolte Vasle, blagajnik: Arko Vladimir, knjižničar in arhivar: Ivan Kenda, gospodar: Fr. Koselj, preglednika: Jos. Samec in Rafko Ipavec.
Dunajski podružnica Slov. plan. društva priredi v mesecu majniku t. i. sL . .. ; izleta: Dne 10. majnika na Hocheck. Odhod iz lužnega kolodvora z vlakom ob 5*35 zjutraj v Alten-markt - Hocheck-Furth-Weissenbach. Vodi g. Fran Merlak. Dne 24. majnika na Schneeberg. Odhod z vlakom ob 6'10 zjutraj iz kolodvora Aspang-bahnhof v Puchberg-Faden-Sparba-cherhiitte - Nordlicher Grafensteig-Hengst. Vodi g. Bozo Koser. Gostje dobrodošli?
Razne stvari.
*  Velika defravdacija. Iz Segedi-na poročajo:    Policija   je    aretirala davčnega uradnika Rudolia Silvagy-ja, ki je že več let poneverjal erarič-ni denar. Dozdaj so dognali,   da   je defravdiral 50.000 K.
*  Nezgoda na morju. Iz Bizerte poročajo, da se je potopila angleška jadrnica »Serga«, ki je vozila pošto med Sfaxom in    Diebro.    Šestnajst mernarjev je utonilo, samo dva sta se resila.
*  Stavka v Colorado.     Iz Was-hingtona    poročajo:     Avstro-ogrski poslanik je včeraj obiskal državnega tajnika Brvana, da se informira (!) o položaju stavke v Colorado.     Velik del ondotnih rudarjev je Avstrijcev. Govori  se, da bodo    zahtevali    za usmrćene rudarje odškodnino.
*  Soproga bivšega kralja Manu-ela.    »Bcrliner Zeitung am Mittag^ poroča iz Rima: Neki klerikalni list poroča, da je soproga bivšega por-tugalskega  kralja   Manuela    prosila pri Vatikanu, naj se loči njen zakon. Kakor znano, je soproga Manuela ta-koj po poroki težko obolela.
*  Sarnomor v soli. Iz Prage poročajo: Včeraj popoldne se je sedem-najstletni dijak češke trgovske   sole Aiojzii Hajek med   odmorom v soli ustrelil. Ko je šel učitelj iz razreda, je Hajek vstal ter se pred svojimi to-va.riši ustrelil v glavo.   Zgrudil se je na    tla    ter  v par  trenotkih umri. Vzrok samomora je neznan.
*  Sufragetke. Iz Londona poročajo:    Marv Wood, starejša osivela sufragetka, je 4. t. m.    popoldne   v razstavi »Royal Academy« s sekiro poškodovala sliko slikarja   Sargena, ki je predstavljala    znanega   ameri-škega novelista Henrv Jauresa. Slika je bila cenjena na 700 funtov šter-lingov.
*  Grozen samomor. Iz Berolina poročajo:     Tehnični  vodja  državne tovarne za eksplozivne    kapice    in municije v Spandavu, inženir Korn, je izvršil samomor. Več sto kapic je položil na klop, sedel na nje ter jih zažgal, da so eksplodirale. Odtrgani so mu bili obe nogi, glava raztrgana in ćelo telo razmesarjeno. Vzrok sa-mornoru je bilo nesporazumljenje in-ženirja z njegovo 25Ietno ženo.
*  Požarjt Iz Tridenta poročajo: 4. t m. ponoči je nastal v vaši Seni-co na južnem Tirolskem velik požar. Od 155 hiš je zgorelo 90 hiš; 600 pre-bivalcev ic brez strehe. — Iz Valpa-raisa poročajo:   3. t. m. je izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Mnogo hiš je zgorelo. Okoli štirideset je bilo asmrčenih. — Iz   Kovna   poročajo: Občina Keidany je zgorela.    Škoda znaša en milijon rubljev.
*  SKknkl ¥ Amtrtki. O okrajin-skem dtiakn Sičinskenit raorilcii gali-Skega namestnika,   piše   ukrajinsko »No^oit Staro« v Ufirn^:  Mtro3i»v
SiČinski živi v Ameriki, kjer se živi od žurnalistike v ondotnih ukrajinskih Časopisih. Zanima se posebno za literarno zgodovino in je izdal zve-zek starih pesmi, ki so se razprodale v 15.000 izvodih. V teh dneh je natis-nil neki ukrajinski časopis njegov članek »Solnce na dnu morja«.
*  Rodbina Vereščagina v največji bedi.     »Novoje Vremja« poročajo, da je rodbina slavnega slikarja Vereščagina, ki je utonil 31. marca 1904 na ladji »Petropavlovsk«, v največji bedi. Vdova se je iz obupa usmrtila, tašča je v ubožnici, starejša hči, ki je z odliko absolvirala gimnazij, je po-ročila nekega dijaka in živi v veliki bedi, mlaiša hči živi pri neki umobolni, stari ženi,   sinovi   so   dokončali vseučiliške studije in se tuđi v naj* večji bedi nahajajo.
*  Pri nadušljivih zadržuje napeto spodnje telo pljuča še bolj v delo-vanju, iz česar sledi,   da   ljudje   s kratko sapo ne smejo trpeti zagate-nja. Za domaće sredstvo za dosego rednih prebavnih razmer je po mno-gostranskih    znanstvenih   izkušnjah prav izborna prirodna »Franc Jože-fova« grenčica. Sanitetni svetnik dr. Lindemann  v Hanovru    je    dognal, da ta zdravilni vrelec   odvaja   brez bolečin  olajšujoče    in    je    posebno učinkovit, ako se zaužije zjutraj na tešče s toplo vodo po obeh delih enako. Franc Jožefova voda se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah % mineralnimi vodamL
*  Tiskarski škrat. Ko je bil pred par dnevi angleški kralj v Parizu, je objavil franeoski uradni list »Journal oficiel«  tuđi njegovo    napitnico    na predsednika republike.     Samo da je bila v tej tiskani    napitnici    neljuba napaka.   Z grozo je čital čitatelj, da se je kralj Juri zahvalil   predsedniku Poincareju za njegovo »presrčno so-vraštvo«. Bila je to tiskarska napaka. Kralj se je v resnici zahvalil za »presrčno gostoljubnost«,    toda    tiskarski škrat je    postavi!    namesto ^iospitalite«  (gostoljubnost)    »hosti-Iite« (sovražnost). Še le naslednjega dne je objavil uradni list   popravek te neljube napake.
*    131etna    deklica    podedovala 200 railijonov dolariev.     Edina   hči umrlega Georga W. Vanderbilta, 13-letna Cornelia Stuyvesant   Vander-biltova je ena izmed    najbogatejših dedinj.     Vanderbilt ie zapustil svoji ženi le en milijon gotovega   denaTia in pa užitek od fonda, ki znaša štiri milijone.     Svoji hčeri pa je zapustil 200 milijonov, palačo v 5. avenne v Novem Jorku in pesestvo Biltmore v Severni Karolini. Biltmore je naj-večje posestvo, ki je ima posameznik: v Združenih državah, kajti meri čez 300.000 oralov.      Vanderbilt je torej največ premoženja zapustil svoji nedorasli hčeri, ravnotako kakor Johit Jacob Astor, ki je umri pri katastrofi »Titanicac. V Evropi je enako storil dunajski Rotschild, ki je enemu svojih nedoraslih otrok zapustil 600 milijonov kron, ostalim pa le rente.
*  Aretacija dveh mladih   moril-
cev. Iz Krakova poročajo: Tukajšnja policija je aretirala dva zloglasna ruska bandita, Makieto in Blukacza, Stara sta komaj dvajset let in imata na vesti že mnogo zločinov. Umorila sta občinskega predstojnika občine Čzenstohov ter oropala občinska blagajno. Na begu sta ustrelila dva orožnika. Nadalje sta izvršila dina-mitni napad na policijskega komisar-ja v Piotrkovu, ki je bil smrtnone-varno ranjen, ter ustrelila policijskega ravnatelja v Piotrkovu, Maklako-va. Tolpa je začetkoma obstojala iz štirih člancv.V nekem prepiru sta pa Makieta in Bukacz ustrelila svoja dva tovariša. Roparja, pri katerih so našli 20 kilogramov dinamita, pri-znavata, da sta izvršila 20 umorov in več nego dvajset roparskih napa-dov.
*  Avtomobilske nesreče. Iz Kolna poročajo: Pri Dernauu je zavozil avtomobil posestnikaWitscha v dre-vo ter se prevrnil. Voz se je razbil. Hletni   sin   Witschev   se   je   ubil. Witschu je počila lobanja   in si   je pretresel možgane, Tri druge osebe, ki so bile v avtomobilu, so se težka poškodile. — Iz    Pariza    poročajo: Avtomobil grofice Turenne se je zadel ob drevo ter se razbil. Grofica se je težko poškodovala.   Amputirali ji bodo levo nogo. — Iz Novega Jorka poročajo: Trgovec Willis je s svojo ženo, svojima dvema   otrokoma   in dvema znancema napravii izlet v avtomobilu. Ko so se vozili domov, so zavozili v železniško ograjo. Bencin se je izlil ter eksplodira!. Willis, njegova žena in neka druga dama so se. tako opekli, da so   čez   par   minut umrli. Otroci so tako težko poškodo-vani, da jih najbrže ne bodo   mogli resiti.
*  Ruski plsateij aretlran v Pra-
Si. Iz Prage poročajo: Pred nedavnim je bil aretiran ruski pisatelj Ko-hanyn, ker je obtoien, da je izvršil atentat na policijskega komisarja gu-vernije Besarabije. Kohanyn je že od 15« aprila zaptt in izia^Jia, d» Jp ji
Stmn 4.
.SLOVENSKI NAROD*, *»« 5. Mja 1914.
102. štev.
kritičnem času imel referat na pr*» škem kongresu radiologov. Ruska vlada je zdaj diplomatičnim potom napravila potrebne korake za izrodi-tev Kohanvna. Te dni je poslala ruska vlada nekega u radnika v Prago, ki naj izposluje izroćitev Kohanvna. Ta uradnik je našel zaslombo pri tu-kajšnjih oblasteh. Policija Je konfiscirala pri Kohanvnu več pišem in listin. Socialnodemokratično časopis-je oštro nastopa proti temu, da praške oblasti tako pomagajo ruskemu policiiskemu uradniKu, ki ni le politi-čen. marveč morda tuđi vojaŠki detektiv, terzahtevajo, nai se ga takoj izžene. Poslanec dr. Winter bo inter-peliral Justičnega ministra, dočim bo delegat Nemec o zadevi govoril v defegacijah.
§ Protiavstrifske demonstracije v Italiji. Iz Rima poročajo: V Rimu so hoteli dne 4. maja prirediti zboro-vanje pred vseučiliščem. Oddelek karabini erjev pa je razpodil zbrane dijake. Več oseb je bilo aretiranih. Dijakl pa so se zopet zbrali ter sku-Sali priti do avstro - ogrskega posla-ništva, vendar pa so jih zopet raz-gnali. Zbrali so se tretjič. Dijakom se je pridružilo občinstvo. Pred palačo Ćhigi so demonstrirali za italijanski Trst. Policisti, karabinierji in detektivi so prihiteli ter skušali potisniti demonstrante proti Monte Christo. Demonstranti so se enkrat poskusili priti na Colonnski trg; ceste pa so bile zaprte. Več oseb je bilo aretira-Tiih. Demonstracije so se vršile tuđi v Parmi. Turinu, Neapolju. Vicenci, Veroni in Lecce. V mnogih mestih stavkajo dijaki in demonstriralo proti tržaŠkim Slovencem. V Rovigu so tzpiskali vojaško godbo, ki \e začela igrati hrvoško koračnico. Zahtevali so nacijonalne pesmi. V Lecce so razdeljevali oklice ter priredili več shodov. V Benetkah je prišlo pred-včerajšnjim zvečer na Markovem trgu med koncertom ria čast angle-ški mornarici do večjih demonstra-cij. Dijaki so nosili zastave ter demonstrirali po trgu. Predsednik društva »Trento e Trieste« je imel kra-tek nagovor. Drugi so proti temu demonstrirali in prišlo je do pretepa. Policija je ločila obe skupini. — Policija je prepovedala, nabiti oklic na-cijonalistov na rimsko prebivalstvo.
*  Poslančeve skrbi. Na Franco-skem so se ravnokar   vršile volitve v državno zbornico, ki se zdaj vzne-mirjajo vso francosko javnost. Kampanja pred   volitvami   je bila nena-vadno oštra.    O tem,   kaj vse mora kandidat skusiti in napraviti, pripo-veduje    causeur    »Matina« Clćment Vautel: ». . . . Čeprav nisem niti fi-nančnik. niti industrijec. niti dobavi-telj — imam   vendar par prijateljev poslancev. Šel sem enega izmed njih obiskat . . .   Našel  sem ga zamišlje-nega v delo. Bil je s svojim tajnikom zakopan v kopico    pišem    in listin. »Ah!« je vskliknil ko me je zagleda!, »vi prihajate sem,   kakor da bi vas pozval. Hočem vas nekaj vprašati!« — »Le vprašaite,« —   »Prosim vas, kie je mogoče   kupiti cene in dobre irigatorje?« Povedal sem mu naslov znanega drogista.   Zahvali! se mi je ter nadaljeval:    »Imam  polno vpra-šanj. Ne veni, na kaj naj prej mislim. Imam tega že polno glavo . . .   Neki volilec   me    vpraša.   kje naj si kupi umetno nogo,    drugi,   s kmetov doma, hoče priti s svojo rodbino v Pariz in me vpraša,   kako naj to stori, da dobi cenejši vozni listek na želez-nici; tretjemu je ušla žena. Prosi rne. naj   mobiliziram   vse detektive,   da poiščejo nezvesto ženo , ♦ .   Vprasu-jejo me tuđi,   katere pnevmatike ne popokajo, kateri konj zmaga pri ju-tršnji dirki,    kakšne vrednostne pa-pirje   je priporočljivo kupiti,    kje se dobi poštna znamka iz Nikaragve iz I. 1887 (modrozelena), kakšni modr-ci bo naiboljši itd. itd.« — »In vi morate na vse to odgovoriti?« — »Moram.   Kaj naj storim?   So to volilci. Tem inoram   ugoditi in če bi zahtevali še tako neumnost . . . Pomislite, jutri   so   že volitve.   Sicer si pa to
>zakonodajsko« delo pred volitvami olajšuiem. Tu imam seznamek vseh glavnih pariških veletrgovin, sem to-rej dobro oborožen.« — »KakŠno je to delo! In ka! z vscm tem pridohi-te?« — »Nič. Da, naspnrtno, velja me to 50.000 frankov.*
*  Kdo je bfl oče Rlharđa Wa*-neria. Zadnjič smo poročali o skandalu, ki je nastal v rodbini pdkojnega Riharća Wagnerja. Brat in sestra se prepirata in pravdata, kdo    je    njiju oče in matere ni sram.   prati   Javno svoje umazano perilo. Ta skandal je 1e toliko zanimiv, ker uživa rodbina ,Wagner uprav kraljevske    časti   in velja za eno    poglavitnih    nositeljic nemškega duha, ki naj zavoju}«   ves svet in uveljavi    med    drugim    tuđi nemSko nravnost.    Ta nravnost    je zdaj po dogodkih v rodbini Wagner hudo kompromitirana^ v rvezi s tem pa so prišle na dan tuđi stvari, vsled »katerih ie zeio opravičeno dvomiti, ce je Riharda VVagnerJa,   od   vsega *pe^ pt>ču<k*wi Uvmbock a** ta
isras nMRakaca chuia ni prodMCt nemlkema plemem lastnih vrtta. Ravno v naših ćasth ae mnogo studira vpraiaaie. kakien vpliv ima pleme na razvoj čtoveškega daha. Nem-ci se radi bahajo, da so čistokrvno pleme, dasi so moćno pomešani s slovensko in z romansko krvjo. In vstvarHi so posebno »znanost«, ki dokazuje, da so naj bol j vrli tišti narodi, ki so pomešani z germansko krvjo in da ie skoro v vseh velikanih tega sveta bilo vsai nekaj germanske krvi. Ćelo tako pristne Italijane, kakor so bili Dante. Leonardo da Vinci, Cavoni in Oaribaldi reklami-rajo Nemci za se, čei, v njih žilah ?e tekla neraška kri in ta nemška kri jira je dala njihove izredne duševne zmožnosti. Zdaj pa je prtilo na dan, da še Rihard \Vagner, ki so ga Nemci proglašali, da je o njem utelešen najznamenitejši izrod nemškega duha in nemškega plemena, in čistokr-ven Nemec, ampak da teče v njegovih žilah — židovska kri. Wagnerjev oče je bil lahkoživec in pijanec, njen »tolažnik« pa je bil židovski igralec Gever. VVagner pravi o svoji avto-biografiji sam. da je Gever pri njegovi materi zavzemal moževo me-sto, dokler ni mož umri. Potem se je Gever poročil z Wagnerjevo ma-terjo. Wagnerjev biograf Olasenapp pripoveduje, da je Wagner sam pri-znaval Geyerja za svojega pravega očeta in ga tuđi tako imenoval v raz-ličnih oismih. Sicer pa je Wagner ho-dil nekaj let kot Rihard Gever ćelo v Solo in je sele pozneje iz ozirov na sorodnrke svoje matere začel imenovati Wagner. — Bajka je tore], da je Wagnerjeva glasba izraz veličanstva nem^kesra ^.'1m. Wncnerje\a glasba je tako malo nemška, kakor Heinejeva lirika ali Bismarckova politika. Iz Wagnerja in Heineja govori židovski duh. iz Bismarcka pa slo-vanski duh, naj več ji tri je sinovi nem-š.kega naroda nišo bili Čistokrvni Nemci._________________*          * ■ 1
Telefonska in brzojavna poročila.
Bolezen našega cesarja.
Dunai, 6. maja. O cesarjevem zdravstvenem stanju je bilo izdano sledeče oficijozno poročilo: Cesar je noč dobro prestal. V ostalem ni ni-kake izpremembe.
Burna   seja   tržaškega   občinskega sveta,
Trst, 6. maja. Snoci je imel ob-činski svet sejo. na kateri bi se moralo raspravljati o vodovodnem vpraŠanju. Pred prehodom na dnevni red je dal župan dr. V a I e r i o besedo podžupanu inženirju D o r i -j i. Le-ta je razpravlja! o dogodkih dne 1. maja. poudarjal, da so krvave spopade zakrivili edino Slovenci s svojimi »nesramnimi« provokacija-mi, psoval na najnedostojneši način slovensko delavstvo ter v imenu ita-lijanskih »meščanovr^ protestirat proti slovenskim — »provokacijama.
Dorijeva izvajanja je zavračal slovenski občinski svetnik dr- W i 1-f a n. Med njegovim govorom je kar divjaia laska druhal na galerijab in kričala: »Fora i ščavi! Dr- V ilfan je govoril sprva italijanski ter po-udarjal. da so Slovenci v Trstu na svojih rodnih tleh in da imajo pravico se boriti za svoje narodru in državljanske pravice. Te narodne pravice pa jim krate Italijani ie v poštenem boju, marveč z nasilstvi. Ako torej na nasilstva odgovarjajo Slovenci s tem, da z vso odločnostjo branijo svojo kožo, je to nekaj Čisto naravnega.
Ker je galerija neprestano raz-grajala, vpila in psovala, je govornik pozval župana, naj naredi mir, sicer bo tuđi od odložil vse obzirnosti na-rrarn laški večini ter se jel posluže-vati svoje materinščinc.
Ker ni bilo miru, je dr. Wilfan med ploskanjem slovenske manjšine jel govoriti slovenski. Toda že po prvih besedah: »Slavni občinski svetr, je nastal nepopisen vihar v zbornici. Lani so kričali kakor besni ter se hoteli dejansko lotiti govornika, ki so ga ščitili v krogu stoječ slovenski odborniki. Položaj je postajal vedno boli kritičen, vsak trenotek je bilo pričakovati, da priđe do de-janskega spopada med Slovenci in Lahi. Župan dr. Valerino je med tem prekinil sejo. V tem trenotku se pri-tihotapi do občinskega svetnika dr. Rybafa, ki ie stal na skrajni levici, neki laški občinski odbornik in ga s pestjo od zadat sitne v lice- Nato se je »junaSko« skril za. hrbet svojih to-varišev. V zbornici je nastal nepopisen vihar, ki bi gotovo prešel v spopad, ako bi v tem hipu ne povabil župan dr. Wilfana in dr. RvbaFa v svoj urad in Ju prosil za mirno po-ravnavo vse afere. Dr. Wilfan in dr. Rybaf sta v to privolila pod P©-gojem. da om« t*p*n r t#H Izjavo podiapvna Dortfe kot v msprotN » poiKmrikooi, obžaluie njefove is-^^te ^ siflNnfencA u* dm htmtm*  nn>
Vse te pokoje ie lupan dr. Va-Itrlo tprajei. Napadalec Je potem v županovi pisarni proeil dr. Rybafa ia ndiiif^anje, župan pa je na to v Javni seji konstatiraj da so bila Dorijeva izvajanja v nasprotju s poslovnikom, gralal njegov« izpade na Slovence ui e vso odločnostlo obsodll lahrbtel deianskl napad na dr. Ry-bafa.
S tem je bil incident končan m nadaljna seja se je vršila docela mirna
Delegacije.
Budimpešta, 6. maja. O na stop u ogrske opozicije v delegaciji se govori, da namerava v vojnem odseku zopet sprožiti vprašanje parlament-ne straže. Grof Albert Apponvi bo spravil na razgovor izjave bivšega romunskega ministra Disescuja, ki je bil Član kabineta Majorescu ter bo, kakor zatrjuje, dokazal, da je za-Čel grof Tisza vsled zunanjih vplivov s pogajanji z Romuni. Med tem, ko pripravlja opozicija napade na grofa Berchtoida, je vlada odločena vstra-jati pri svoji dosedanji zvezni politi-ki ter pripravljajo vladni pristaši za-upnico grofu Berchtoldu, ki jo bo ve-čina ogrske delegacije brez dvoma tuđi  sprejela.
Budimpešta, 6. maja. Danes po-poldne se sestane odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije, da prične debato o Berchtoldovem ekspozeju. Jutri se sestane vojni odsek avstrijske delegacije. Bosanski odsek se sestane 13. t. m. Plenarne seje delegacij se prično 19. ali 20. t. m.
Stoletnica Petrovića Njeguša.
Praga, 6. maja. K proslavi sto-letnice srbskega pesnika Petrovića Njeguša so se zbrali tu delegati iz Srbije in Crne gore. Med srbskimi delegati so belgradski vseučiliški profesor Skerlić, belgradski župan Nestorovič in dva delegata srbskega sokoistva. Med delegati s Cetinja se nahaja    poslanec   profesor Skerović.
Volitve na Tirolskem. Inomost, 6. maja. Danes se vrše na Tirolskem zadnje ožje volitve za deželni zbor. V Inomostu je treba 5 volitev. v Meranu je odđati en mandat. Za te volitve je bil sklenjen med klerikalci in soci]a!nimi demokrati kompromis. Klerikalci bodo podpirali v Inomostu sociialnodemo-kratične kandidate, socijalni demokrati v Meranu pa bodo glasovali za klerikalnega kandidata. Vsled tega je zelo dvomlivo, če bodo prodrli neniški liberalci.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 6. maja. Ogrski državni zbor nadaljuje debato o proračunu naučnega ministrstva. Zagonetna tragediia.
Ljubno, 6. maja. Danes ponoči se je odigrala tu zagonetna tragedija. Inianterijski nadporočnik Menz je dospel danes ponoči ob 1. z Ogrskega v Ljubno ter prišel v stanovanje svojega brata, polkovnega zdravnika dr. Menza. Ko mu je ta odprl vrata, je nadporočnik šestkrat ustrelil brata v hrbet ter ga s tremi streli težko ranil. Potem je nadporočnik mirno odšel. Ranjeni zdravnik se je vrnil nato v svojo spalnico, legel v posteljo ter se z revolverjem ustrelil direktno v srce. Bil je takoj mrtev. Nadporočnik se je nato takoj sam ia-vil, izročil revolver in sabljo ter iz-povedal samo, da je pri popolni zavesti, nato je v zaporu zaČel pisati po svoji izpovedi kratko poročilo za liste. Zdravniki mislijo, da je nadporočnik blažen.
Železniška nesreča.
Dunai, (S. maja. Snoči ob *U na 10. je trčil na postaji Sokolnice blizu Brna osebni vlak v neki drug vlak. Dva potnika sta bila težko ranjena, 14 potnikov je bilo lahko ranjenih. Bosanski sabor.
Sarajevo, 6. maja. Bosanski sabor se je v ponedeljek prvič po Veliki noči zopet sestal. Namestnik de-želnega šefa dr. Mandić je otvoril po-velikonočno zasedanje. Finska.
Petrograd, 6. maja. Ministrski svet pod predsedstvom ministrske-ga predsednika Goremykina je prin-cipijalno privolil v priklopitcv treh finskih kneževin Terioku Uskirko in Kivineb petrogradski gaberniji, ker je to iz strategičnih ozirov potrebno. Vojna međ Zedlnl^ilm! državami ia Mtfaiko.
\Vashlnctoa« 6. maja. Državni tajnik Bryan na znanja, da se vrši se-stanek ameriških posredovalcev dne 18. t. m. pri   vodopadu Niagara.
Ncw Y«rk, 6. maja. Kakor poro-čaja, le položaj v Veracruzn,   z!asti pa v Tampicu vedno nevarnejši. Blizu Tampica   se vrši krvav boi med >    Hiiertovimi četami in vstaši.   V me-stu Mehiki   so   se   aprle Ćete proti Huerti. Prišlo je do pouličnih bojev. i y oMtift vlada peootaa anarhija.
ZadhilaM tržmrm ta Italija. WasfciagtOii, 6. maj^. Med Ame-riko in Italijo je bila pod piša na pogodba, ki izroča vse spore, ki bi nastali med obema državama in ki bi se ne dali diplomatičnim potom re-Siti, posebni mednarodni petčlanski komisiji.
•     *     • Dogodkl na Balkanu.
Srbska carinska politika. Belgrad, 6. maja. »Trgovinski glasnik« se bavi z bodočo srbsko trgovinsko politiko ter pravi, da na carinsko unijo z Grško in Crno goro za sedaj ni misliti, ker je za to treba daljših pogajanj.
Boji v Epira.
Drač, 6- maja. Iz Korice poročajo, da so Epirci zasedli večji del pokrajine Erseka ter požgali mnogo vaši.
Drači 6. maja. Albansko orož-ništvo, pomnoženo z oddelki novo-ustanovljene milice, koraka proti Argvrokastronu. Epirci korakajo Albancem nasproti. Pri Erseki in Fra-skeri je prišlo do krvavih bojev.
Drač, 6. maja. Kakor poročajo iz albanskih oficijoznih krogov, je dobila albanska vlada vest, da so za-jeli Epirci v Hormovi blizu Tepele-nija 200 muzlimanskih Albancev. jih odgnali v vas Kodro in tam v pravoslavni cerkvi žive pribili na krize. Potem so cerkev zažgali. Albansko orožništvo, ki je prišlo tja, je našlo napol sežgana trupla mučenih Albancev. V Draču vlada vsled tega strahovito razburjenje.
Dunai, 6. maja. Iz Albanije poročajo, da se bije pri Argvrokastronu krvav boj med Epirci in Albanci. Epirci imajo strojne puške in topove, dočim imajo Albanci samo puške.
Dunai, 6. maja. »Albanische Kor-respondenz« poroča, da se vrše pri Leskoviku in južno od Tepelenija krvavi boji. Iz Valone so odsle pro-stovoljske albanske čete v vstaško ozemlie. Te čete imajo tuđi strojne puške.
Bolgarsko sobranie.
Sofija. 6. maja. Sobranje 5e začelo v ponedeljek debato o predlogu većine, da nai se uvede parlamenta-rična preiskava o poslovanju kabi-netov Danev in Gešov.
Turski parlament.
Carigrad, 6. maja. Mladoturška stranka se je v ponedeljek sestala ter je določila delavni program za turski parlament, ki se sestane 14. t. m- in bo zboroval do 13. julija.
Rotnunska.
Bukarešta, 6. maja. Senat ie odobril poštne, brzojavne in telefonske pogodbe, sklenjene med Ro-munsko na eni in Srbijo, GrŠko, Bol-garsko in Crno goro na drugi strani.
Gospodarstvo.
— »Kreditna zadruga« si dovo-Ijuje staviti na ravnateljstva odnosno načelstva hranilnic in posojilnic ter drugih enakih zavodov sledečo prošnjo: V Ljubljani se je pred kratkim ustanovila nova zadruga pod naslovom »Kreditna zadruga«, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Glavni namen te zadruge je, svoje člane, ki so zadružniki bivše »Glavne posojilnice« obvarovati posledic neomejenega jamstva ter izplačati upnikom »Glavne posojilnice« dogo-vorjeno 309c poravnalno kvoto. Ta izpeljava je mogoča le na ta način, da za sedaj vplačajo oni zadružnuci ^Glavne«, katerim je resno na tem Iežeče, da se ta nesrečna zadeva spravi s povrsja po svoji premoženj-ski zmožnosti dotični znesek, ki se rabi za poravnavo. Vsled tega je na-čelstvo zadruge pozvalo vse take zadružnike za vstop v novo zadrugo in jim predpisalo tuđi vsote, katere morajo založiti, da se poravnava doseže. Ko bo poravnava perfektna, bo zadruga pri izplačilu dogovorje-ne kvote prejela od upnikov »Glavne« tozadevne cesije in na podlagi teh cesij nastopila proti vsem za-družnikom, Ki ne bodo pristopili za-drugi odnosno proti onim, katere ne bo zadruga iz raznih vzrokov sprejela med svoje Člane. Večina zadruž-nikov, ki kaže resno voljo sodelova-ja nima mobilnega premoženja, ima posestva odnosno dohodke, toda nima razpoložljivega denarja, katere-ga zadruga nujno rabit če hoče najkasnije dne 1. julija t 1. izplačati upnikom »Glavna dogovorjeno kvoto. Radi teh zadružnikov se podpisa-no načelstvo obrača s prošnjodovseh denarnih zavodov. DosleJ se }e, po-vsem nmljivo, skora] pri vseh zavo-dih izvaialo načelo, da se prosilcem, ki so zadnižnik? »Glavne«, ni dovo-Uevalo nikakih posojil. Ker je pa se-daj sanacija skoral jrotova. se načelstva denarnih zavodov prosijo, da tozadevne prošnje zadružnikov »Glavne« vpoStevaJo ter Jim dovo-Ihijelo posojlla v ta namen, da se re-šijo neomejene obveze »Glavne po-M|0flioe«b Pobila m| itplačak> a-
vodi na račun prosilca le v tem slučaju, če se poravnava res posreći in to na roke »Kranjske deželne banke« odnosno »Kreditne zadruge« same. Od zadružnikov »Glavne«, ki hočejo vstopiti v »Kreditno zadrugo«, za-teva načelstvo, da takoj vplačajo prvi delež, vpisnino in upravnino, podpišejo tozadevno pristopnico in obenem zasigurajo vplačilo nadalj-nih deležev odnosno prispevka. To zasiguranje je pa v slučaju, da za-družnik nima mobilnega denarja le na ta način izvedljivo, da dovoli kak obstoječi denarni zavod zadružniku posojilo, katero se pa faktično izpla-Ča le v tem slučaju dognane porav-nave z upniki »Glavne*. Tozadevno izjavo ima vsak zadružnik, lahko jo pa na zahtevo dobi vsak čas v za^ družni pisarni, Miklošičev i cesta št. 8. v Ljubljani. — Načelstvo »Kreditne zadrugec
—  Vojaška bremena.   V vojnem odseku ogrske delegacije je motivira! zadnjega   dne   meseca   aprila vojni minister Krobatin ogromne   zahteve vojne uprave, ki znašajo za prihodnjc leto skoraj 576 milijonov kron. Tako motiviranje ni delalo dozelaj Še nobe-nemu vojnemu ministru prav posebnih težkoč in tuđi Krobatin je lahko in srečno izvršil svojo »težko« nalo-go. Priznal je sicer, da je 576 milijonov kron precej lep znesek, toda takoj je našel izgovor, da davkoplače-valci ne smejo pozabiti, da zahteva v drugih državah oboroževanje mnogo večje vsote. Vojni minister je govoril    resnico,   kajti v Nemčiji,  Rusiji. Franciji,   Angliji se faktično žrtvuje za oboroževanje   mnogo   več   nego pri nas. Pozabil pa je pojasniti, zaka; omenjene    države    lažje    prenašajo večje žrtve nego mi manjše. Te države so mnogo    večje    in bogatejšj nego Avstro-Ogrska, to so gospodarsko močne države,    katerim donaša zunanja politika  običajno  uspehe na gospodarskem   polju in ki vse,   tuđi oboroževanje,   izvršujejo na podlagi proračunov, da bodo za vse žrtve, ki jih prinašajo    svojemu    stališču   kot velevlasti, oprtemu ob veliko bramb-no moc, izdatno odškodovani drugje in na drug način. Pri nas pa se širi v vseh panogah produkcije in trgovine velikanska beda. In z ogromnimi iz-datki za armado in vojno mornarico se jemlje produkciji, kakor tuđi trgovini poslednji vinar, s katerim bi se dalo še resiti gospodarski polom, k; vsled vednega nazadovanja eksporta veđno bolj grozi.   S Francijo se Avstro-Ogrska ne srne primerjati, kajti Francija   posojuje   milijarde celemu svetu, dočim se mora Avstro-Ogrska edinole zadolževati in je njen kredit od dne do dne slabejši.
—  C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana,    prele
1.  C. Mayer.     Stanje denarnih vlog 30. aprila 1914: S9,8S2.810 kron.
—  Žrebanje.    Avstrijske zemlii-ško-kreditne srečke, II. emisija, iz leta 1889., 60.000 kron, je dobila serija 150. št. 43,    40.000 kron,   ser. 1002, štev. 39.
—    Insolvenca   velike   pariške banke. Pariški »Temps« poroča,   da je banena tvrdka Neufville in Komp. insolventna.     Pasiva znašajo deset milijonov kron.__________________
Poslano.")
Dasi smo že parkrar pojasniti javnosti, kdo je vzrok poloma »Glavne posojilnice« in čeprav je to na ne-dvomen način pokazala sodna ob-ravnava, se še vedno najdejo ljudje, ki hočejo trošiti v tem pogledu neres-nične vesti in begati javnost. Tako si je drznil včeraj v »postanem« v »SIov. Narodu« znani gospod Tomaž Pavšler iz Kranja ponoviti staro laž, da je »Slovenska ljudska stranka« pognala »Glavno posojilnico« v kon-kurz in pristaviti k temu še fantastično trditev, da se je s tem namerava-lo tuđi gospoda Tomaža Pavšlerja prisiliti k napovedi konkurza. Mi ne bomo vnovič zavračali trditev g. Pavšlerja. javnost ima o njih itak svojo sodbo; poudarjamo pa posebej, na naslov tega gospoda, da so v prvi vrsti povzročili konkurz »Glavne posojilnice« dotičniki, ki so pri »Glavni posojilnici« jemali lahko-miselno na posodo stotičake, ne da bi za to nudili kako primerno jamstvo. Ravno gospodu Pavšlerju izpo-sojeni milijon je povzročil, da je polom »Glavne posojilnice« zavzel tište strahovite posledice, ki jih danes na svoji koži čutijo nesrečni člani »Glavne posojilnice« in njihove ne-dr>Ižne družine. Končno bi svetovaii
2. Tomo Pavšlerju, naj raje s primerno visoko vsoto pomaga pri porav-navi, kakor pa da ovira ćelo akcije s tem, da vlati zadevo »Glavne posojilnice« na politično polje ter odbija merodajne faktorje tište stranke, ki edina more pomagati pri reSitvi čla-nov »Glavne posojilnice«.          1763
»LikvidacIJskl odbor »Glavne .           posoHlnlce«.
* Za vsebilio t^a spisa je medaiitvo ođg^onto to toUtoH kcdttor dolete tttam-
102. ftcr.
JtO¥—10 NAROD11, *» 6. Mta Itl4.
Stran 6»
Darila.
I          Družba sv. Cirila in Metoda v
I   Ljubljani je imela meseca aprila 1914 I   sledeče prispevke, i. &.: I          L PrUpevkl ii nabiraMkov.
I          T. Prhavec, Ležeče. 10 K 65 v:
I   L. Cvetnič, Spodnja SiSka, 1 K 40 y; I   podružnica v Bazovici, L s. pri Lipi I    18 K, gospodarsko društvo 6 K 31 v, I   pri Grgiču  1 K 79 vin., pri Francu I   3 K 36 vin., pri 2upanu 1 K 02 \in.f I    skupaj 30 K 48 vin.; gostilna Horvat, I   Št. Juri ob Sčavnici, 13 K;    moška I    podružnica Maribor, i. s.    »Narodni I    dom« 32 K. V. Vrtnik 4 K, skupaj 36 I    kroti; gost i Ina pri Urbančku, Ježića, 14 K; trnovsko župnišče, tu, 11 K; R. Bratanič, Luče, 10 K; Fran   Po-gačnik* Grobeino, 25 K; železničar-5ka podružnica v Mariboru, iz nabi-ralnika pri pošti 8 K; gostilna Kline, Vodmat, 5 K 12 v; moška podružnica v Ptuju, i. s. narodna čitalnica 8 I    krofi 87 vin., pri Mahoriču 1 K 88 v, I    pri Muršecu 92 vin.,   pri Zupančiču I    92 \irLt skupaj 12 K 59 vin.; gostilna I    Cerar, Blagovica, 7 K;  J. Smrkolj, I    št. Ožboit, 1 K 04 vin.; trafika v Ko-I    dvorski ulici, tu, 46 vin.; Fr. Vode-I    nik, Hoče, 8 K; J. Šter, Tržič, 10 K; I    dr. E. Dereani, Gorica, 4 K 28 vin.; I     podružnica Semič, i. s. Šepaher 5 K I     52 vin., Zure 80 vin., skupaj 6 K $2 I    vin.; podružnica Metlika, L s. Vide-I    nik 18 K 62 vin., Fleischman 10 K 91 I    vin., Franc 15 K 50 vin., Rajmer 4 K I     69 vin., Malešič 1 K 74 vin., Kopinič I     1 K 04 vin., skupai 52 K 50 vin.; gostilna Ukmar, Avber. 15 K SO vin.; Ivan Benčina, Stari trg. 20 K 50 vin.: R. Ravšak. Sv. Juri ob Taboru, 15 K 14 vin.; gostilna Fr. Pelko, Mihelja-I    vas 4 K 53 vin.: note! Avstrija, Slov. .     Bisinca, 10 K; puJružnica v Biljani, I    i. s. A. Mavrič 5 K 20 vin., Prinčič 12 I    kron, skupai 17 K 20 vin., C. Ježov-I    nik, Velenje, 12 K; podružnica Veli-I    ka dolina 10 K 44 vin.
Nabiralniki v Ljubi j a-I ni: Gostilna Novi svet 1 K 55 vin.; I trafika Mrzlikar 60 vin.; gostilna Zajc 1 K 56 vin.; gostilna pri Fajmo-štru 5 K 10 vin.; kavama Avstriia 37 vin.; gostilna pri Jerneju 1 K 38 vin.; Zupančič 1 K 30 vin.; Radel 1 K 38 vin.; Volkar 2 K 20 vin.; trafika Nagode 26 vin.; Zabukovec 1 K 65 v: Kovač 20 vin.; trafika Pihler 70 vin.; pri Mraku 40 vin.; pod Lipo 1 K 42 vin.: Bolte 62 vin.: Trpinc 1 K 55 v; Krakovska kazina 1 K 50 vin.: pri Sodčku 6 K 92 vin.: Prešernov hram 2 K 63 vin.; Župan 1 K 26 vin.; Gori-ška klet 74 vin : Kralj (pri Solncu) 52 vin.: pri Kolovratu 3 K 28 vin.; Stel-cer 2 K 26 vin.; Belič 65 vin.: gostilna Vrtaenik, Vic, 5 K 10 vin.: Fr. Oset. Trbovije i. s. Ana Dimnik 28 K, Prelogar 30 vin.. Moli ml. 34 vin., Moli st. 64 vin.. Kramer 1 K 30 vin., Poček 20 vin.. Šulc 1 K 02 vin-, Mah-kovec 1 K 50 vin., Španc 34 vin., Ocepek 3 K 12 vin.. Grebene 6 K 43 vin., Volker 1 K 20 vin.. Forte 2 K 54 vin.. Tratnik 10 K, Ooropevšek 16 kron. Počivavšek 5 K 73 vin.. Sušnik 52 vin., Pinterič 1 K, dr. Letnik 5 K. Weber 41 vin.. skupaj 85 K 59 vin.; malčki Golob, Vurberg, 2 K 64 vin.; igralno omizje pri Čonžku, Spodnia Siska, 26 K; L. Pogačnik, tu. 6 K 06 vin.: J. Pečnik, Brezice. 17 K 80 v; Fr. Prijatelj. St. Janž, 21 K 76 vin.; gostilna pri Plavšaku, Trbovije, 10 kron 80 vin.; gostilna F. Robič, Lim-buš, 10 K: podružnica Ribnica na Pohorju 3 K 30 vin.
II. Prispevki podružnic. Kranjsko: Krško, moška, 8 kron 40 vin.: Ljubljana, šentjakob-sko - trnovska, moška, 92 K; Borovnica 20 K: Tržič 39 K; Metlika 146 <von + 4 K = 150 K; Gorenjska dolina 76 K 94 vin.: Semič 33 K 13 v; Vič 66 K 11 vin.; Sava, Javornik in Koroška Bela 400 K; Ljubljana, -entpetrska, ženska, 420 K 23 vin.; okupaj 1305 K 81 vin.
štajersko: Maribor, moška, 17 K 60 vin.; Gradec, izvenakademi-čna, 100 K; Maribor, železničarska, 4 K 20 vin.; St. Jurij ob Južni želez-nici 12 K: Limbuš 20 K; Kozje 50 K; Ribnica na Pohorju 2 K; skupaj 205 kron 80 vin.
Primorska: Kobarid 10 K; Bilje 48 K 01 vin.; Dutovlje in okolica 100 K: Renče 100 K; Vrtojba 100 kron; Biljane 48 K 80 vin.; Sv. Križ pri Trstu 114 K 76 vin.; Sv. Križ, Do-bravlje in Vel. Zabije 62 K 37 vin.;
U> 1MJC 22:^JnL imtim. t5oo krofi: +m+ MM K 14 vfck „    Koroško:  0.
•      •      •
Upravniitvi naših listor to poslali:
Za Clrtt • JModoTO ara**   ft.
Dekleva - Oermani   6K   20 v z geslom: Cvetka krstili, za dražbo dobili,
šest dinarjev dvajset filiri. in s. so darovali:   Jos. Dekleva 2 K. Jos. Cian 1 K, Janko Delpin 1 K, Fr. Dekleva 1 in balincanje 1 K 20 v. Ziveli nabiralci in darovalci!
Dohodki in stroiki „Dnđbe sv. Cirila in Metoda-.
Ijanl je imela   meseca   aprila   1914. sledeti promet
a)  Redni prejemki:
1.) Prispevki \t natrirainikoT       604 K 60 v 2.) Pri^tpevki podružnic i. t. a\ Kranjska 1305 K «1 v
b)  Štajerska   205 „ 80 „
c)   KoroSka        — w — „ đs Primorska 2320 M 16,. e) Nil. Avstr.   — . — .
Skupaj  ....     3831 K 77 v 3.) Raxni prispevki    .   •   .           4480 K 64 v
Skupaj   .   .   .   .      8917 K01   y
b)  Irredni prejemki:
4. Prispevki za ouramb. sklad.        946 K 50 v
Skupaj   ♦   #   4   .     9863 K 51 v
n. Hdmtki
a) Redni irdatkt:
1.) plače, remane-racije učitelj-•kefnti osobju. ra?n*računi  itd. 124l€ K 43 v
« Irredni izdatki:
2.) naložitev na glavnico, ozir. obramtmi sklad      946 K 50 v
Skupaj   .     13362 K 93 v torei prlmanjkilajm   .   .   .      3499 K 42 v
Op o m b a: Pri obrambncin skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. maja 1914.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. maja: Marjeta Prijatelj, delavka v tobačni tovarni v pok.f 81 let. Tržaška cesta 5.
Dne 4. maja: Marija Regnard, teiegrafistinja v pok., 60 let, Copova cesta 21. — Ivan Zgajnar, klavec in posestnik, 65 let. Karolinška zemlja št. 16. — Fran Aleš, tobačne režije asistenta sin, 15 mesecev, Ulica na grad 2.
Dne 5. maja: Karei Karinger, bivši trgovec, 78 let, Poljanski nasip 8.
Dne 6. maja: Anđrej Roje. dni-nar-hiralec, 67 let, Radeckega cesta^___________________________
DanaSnU list obsctja S stran?.
Izdaja teli in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnfhar. drž. poslanec. Lastama in tisk »Narodne tiskarne«.
M|   ^ft   ^^M^^^^ft    • gBta      k^^^V   ^M^H    A*MA         KM^Mfc
te  mA^hM^ tt^a^ ^a aflfa«   fa li,.,,*'       ^   -
ta ft mIm^ dobro, da at pcittva kopelim. |jAu^» * ^"^» **° rnlta»i P~**y7ff
§>y aai»frii po ddeti J^Sitevtti irrecno WmJb+B preparat, zamamovan z vamostno laiko m podptaom.                              6 250
Bmaspdta tmđ ima želodec pogosto z zmanjSanjem slabo zgrize-nih težkih iedil. V takih slučajih pri-pomagajmo & Fellerjevimi, prebavo pospešujočimi, krč blažečimi rabar-barskimi kro^licami z zn, »Elsa krogiice«. Pristnc se dobivalo od lekarnaria E. V. Fciler, Stubica, El-m trg št. 238 (Hrvatsko), 6 škatljic franko za 4 krone. Obenem se tuđi lahko naroči Fellerjev bolečine tola-Žeči rastlinski fluid z zn. »Elsa-fluid«, 12 steklenic za 5 kron franko.
Borana porodila.
aV|»Miaaska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi   dun.  borze 6.   maja     1914 »1.tf.i ».plrji.           DeMn>1 | "V"1 4°o majeva renta.....      82 45;    82 65 4'2«/o srebrna renta    ....      85901    8610 40 o avstr. kronska renta .   .      S275 !    £?-95 4° 0 oj^r  kronska renta    .   .      81*40!    81 60 4° 0 kranjsko dež. posojMo  .      — •—      *9-~ 4°,© k. 0. «e§k« dež  banke .      8775     8875 Srečke iz I. 1S60 »,j ....    432—   442   -......1864......i 670-—; 680 — tifke........292 — : 302 — „      zemeljske   f. Izdaje .    277 75 | 287 75 Z      ogrske hipotečne .  !    226 75 [ 23675 „      dun. komuna'ne   .  .    4ft7-— \ Ali'— „      avstr. kreditne •  .  .    477'—    487*— „      ljubljanske.....      5R50     6; -„      avstr. rdeč. križa .  .      52*25      56 25 „      o*r.        „       „     .  .      ?975!    33 75 m      turske.......220 75 ! 223 75 D^lale«. Ljubljanske kreditne banke.    402-- j 405 — Avstr. kreditnega zavoda    .    609-25 | 610 25 Dunajske bančne družbe    .    513 — , 514*— Južne žele2nice......     97*60     9860 Državne železnice .  .  . « .    fi9^-50   700 fO Alpine-Montan.       .   .   .   ♦  .    814-—} 815-— Ce5ke sladkorne družbe . .    302—! 303*— 2ivnostenske banke  .  . • .    269 — ' 27C — Cekini..........      11*38 i    11-43 Marke.........  . |: 117*^5    11775 Lire...........       Q5 15      95*3^ Rubi)!......• . . . i 252*     1 253*
ZHimi otne w Bttdimpettl.
Dne 6. maja H14. T • r m I ■».
P$enic* za maj 1914.   .   .    za 50 kg 13 29
PSenica za oktobet 1914    .   za 50 kg  12 0^»
R2 ra   okt. 1914    ....    za 50 kP    9*78
Oves za oktober 1P14    .   .    2a 50 kg   *-27
Koruza za mat 1914  .   .   .    za 60 k?   724
Koruza 7.3 iulij W14      .   .    za 50 kr;    7 38
Heteoroloffino porodio.
VHIm Mt tMTjCH IM-2               Sredi)! ukM tlak 73« ■■
!   Ca$    Statle!  it,  ]                1 s !ffr i!K Is   Vctrovi   Neb0 ™J*    v mm   £2                    ■ r».   2. pop   735-9 i    17-3 j sr. zah. ! sk. oblač „   9. zv.  733 9 :   12O !       .       i oblačno 6   7. zj.    731*3!   100   brezvetr.       de2 Srednja   vČerajSnja   temoeratura    12 48, norm. 127*.   Padavina v 24 urah mm   110.
Zahvala.        I
Za premnoge izraze sočutja, izkazanega  nam o  bolezni in smrti     I
našega iskrenoljubljenega,   najboljSega  in   nepozabnega   soproga, očett,     I
starega o£eta, brata itd., gospoda                                                                   ■
Ivana Meden  I
dalje za darovane prekrasne  vence  in za častno   udeležbo pri pogrebu     ■
nepozabnega   rainkega   izrekamo tem   potoni   vsem  so rod nikom, prin-     ■
teljem in znancem najsrčnejio zahvalo.                                                 1762     ■
Posebno toplo se zahvaljujemo slav. pevskemu  društvu »Slavec"     ■
za ganljive iaioatinke in njega predsedniku g. U Dra2ilu za v sice šega«     ■
joč  govor ob odprtem grobu.                                                                  .     H
Bog plačaj vsem!                                                  ■
V UUBUANI, dne 4. maja 1914.                                                          ■
ŽalvjoM ostali.     I
Vozni red c kn državnih železnic.
Veljaven ođ i. maja 1914. ^mmm""-            Ljubljana - Trbii.
651    9»  lp   3«     6»  10£i    o.  Ljubljana gl. k. ... p.     7»    952   nie    43a   ^0   n« 6»    913  nas   34B     6S  loS    o./ HuMjan« drž. k. . .1        J3l    g«   uto    4»   8^   ufJ1 707    921   u«   358     6j  loj      m Vtžmarje.......Z      7™    9<i    11«»    41»   8^   ltS 7»t    9»   11»   4«*     6g   10g      T M^vodt.......*'       7t«    9»    I0&5    4O8   73   njl 7»    9«   1215   4»     -jm   \(m          Skoffa Loka.....           704    92a    1045    &4   7I8    ni 7«    959   1232   4S0     733   ifj53          Kranj.........           652    908    1033    338   7^    log 7«  iqm   12»   4» |   7S  log          Sv. Jott 0. p.  • • , «          6«    9««    10»    3»   ?S   IOS «07  1018  12»   5»     7«  11»         Podnart-Kropa. . t .          632    852   1017    318   7S   lOg 813   1024   12%   514     7TO   112          Otočeo. p.   .....          626    §46   ion    310   72   10» 8» i 10»     loe    525     82i|ll2          Radovljica......           617     838    1003    300   &&    10l5 »34   1043     u«   532     8JB1 11»          Lcsce.........I        612    834      958    254    6^5   log 844   1053     125   542     8^ i H£          Žlrovnlca o. p.. . • . 1       6M    8»     950    J24S   645     oJSB m   lioo    134   551     $R  iiR      ^' Javornik.......ft       558    820     9«    2»   6^     9^ 857    1105      139     5.%       8J1 12J      P-\ |Mjmlri,                             /O-       S^      8«       938      232     6^       cjg 927    .       2«   622     9»!   .       S.jJcsenice.......^       .      8»     *        1«   655     g85 9»    .       2H   625 i   93T j   .             Hrušica o. p.....            #      800     .        137   5^7     858 943     4       222    e" '   9«'   •          H Dovje........ . A        .       752      .        127    548      g?B 957     .        2» i 6JE     988!   #          T Gozd Martuljek. . .T        •    i 7*>      •        115    5»      f& IO«     .       244   č& j 10SS     .          1 Kranjska gora .... 1         .    i 735      ,        109   531      gR 10»    .       2«   7"'#    ,         T Rateče-Bela peč . , . 1        .      7^     .      1257   521     8^ 1025!   .       2591 7T? ; 10^ j   .             Bela peč 0. p.....            •      7"     .      1251    515     82 10*    .       đoe | £» j iog 1   .        p.   Trbiž.........0.       .       7<*      .      1237    503     ggj
Celovec - Jesenice - Trst. .      653j 75f»!ii47J 315   420:1 lis!   *     o.   Celovec.......p.     956   fi7   405   742 1017 10«   * .     714! 819 1217  337  4351115; .       m Svetna ves.....a      927 1258  337  7TT   .     9I8   # .   18311229   .      5<*!ll": .       T Bistrica v Rožu    ..*      914.     323  eSS   .      9^   . .     739   855 1256   400   5-33: i2gi  .      p.) PftHfn«.M                  (o.     8^6   .      304   6jJ  9£  92   . .        751    905    143    409    5511?"    5-32    o./    uurusuui      * • • » * |p.      8^7 1130    2*5    631    928    902 1227 .      8^7   921   200  425  6<*i TS  5^  p.\ iwn.-ri.                     h-     820:"14! 218   6^   92   8^122 %     812  9"^  22T 4-30  6™ 1*  5^1 O./Jesenc    .......\p.    7«illio   158  5*8  988  8^!12^ .   i  .      942J 236i   ,   i ?2l;  lS  •"         Dobrava.......'        748;  .       152   541    .      8^   ." .   !  .      94«! 24C   .      7"|  .   i   .            Podhom-Vintgar    . .          7«|  .      146   535   .      8?T   . #      8251 95t   24«   4«i 7™ 2^1, 6^     i Bled.........JL      737 1056   141   529   854   8^115' .   1 95»  2S5; .      75Sj 22 .       T Boh- Bela......T      72S>! •      13°  519   •"  ^   •" .      .   I10O5  302! .      i% 2TJ  .           Soteska.......1       722   .      123  507   .      ^   . .      t   J1012   9M|  .   | 73 2%  .        Y Nomenj.......1      714   .   j 115   459   .      7S   . .      847 1020: 318: 5051 744' 2li 628        Boh. Bistrica  ....          707iK>54! los   44»   832   74s!ii29 .    1032! 330;  t   : 7W 2™.  .            Podbrdo.......          6^6   .   11256   436   .      jW\  ." .      953 1152J 449  6^  G^:1 4<H: 7^  p.^ rrtM>_                        /0.     512   9<»illi$   253  659t 5S5I1004 542 1006 1207   505; 6??! m  4^; 738  0./ uonca........(p.     .      856' uoi   239   62  544| 16S 735,112* 2*»  7^1 7*ll^i 6"  901   p.   Trst drž. k......0.     ,   | 7&\ 905 1248( 5&J 356J 8^ Z zvezdico označeni vlaki so brzovlaki. Kranj - Tržič. 710   | 1236   i    452   !    740        0.   Kranj    . *..........p.         63S   i    948   \   311        702 725      1251        507   ;    7>5         U   Naklo............A          627   i    937   i    300        6^ 7»       105       521       809        T   Duplje...........T        6^5  !   925  i   247      ^ 737        124       539       827        p.   Tržič.............6.         £56   !    905   ,    228       6^ Ljubljana gl. k« — Novo mesto-Bubnjarci. 805    1205 ,    636      921      •        0-   Ljubljana gl. k.   . .  p.       856 ;    235      923     10&0      m 814      101 1    6^      9^      .         M Ljubljana d. k. . . .            848      227      9^    1047 823       lio I                924       #          f Laverca 0. p.....A         83«       2^       &v \    . 832       117       700 j    93T       #          X f^kofljica.......i         8-32       %&       s" i  1032 8«      138       ."      o5      ,          T Šmarje-Sap.....            821       158      8™ i    . SVI        135        715        955        _          n."l ,,            ..                           (0.         8I3        150        8^7  1   IO*5        . 900       145       7^       W       I        PJ-Grosuplje......{p        J57       ,„       gf | ^       ; 908       152        ." ;  io5!       ,           m Bostanj 0. p.....k          743       131        8^ j     . 9H       157       .     1 ioE5 ;    .              Žaljina 0. p.....T        742       pe      8JT |    .     !    . 923 !   206      735 i ioT5 >    ♦             Vi?nja gora.....            7-32      lie      8~ |    947       # 936      217 ■    7S 1 io5> 1    .             Zaticina   .......            721      105      7^ 1    9^ |    # 943      2*4 1    •"" 1 10^ i    .              Št. Vid pri Z. 0. p.             712     1256      7£      #     i    . 943      2M       #     ' 10^5 !    .              Radohova vas ....             7<>3     12^2       73J       .     |    . 958      239       .     ; i65? ;    «              Sv. Lovrenc 0. p. . .             657     1240       y35       .          # 1005 '   246      fji7 1 io^5      .             Velika Loka.....            652     123-i      7TC      909      m ini6 i   757 i   s^ 1 llS     + ■-■      , Trebnie  .......        - 6^ , 12211   7* |   saa ., , lO2^ !    303       .      i  11T5       .              Ponikve 0. p. ....              6^1  i  1213       6^ i     .           9 1033 j    314       .1  llR       .          >r Mirna oeč......i           621 i 1202       6^5 !     .     j    m 1048   !     329        857  i   1141   !      .           p.i Novo  me$t0.....(0.         605  t   H45  |     6g  j     8^4 1100 i    335      9fw 1    .     :    4JJ2     °*i      Od dne ctvoriu-e.     \p.       .     : II33 j    6"j !    814     ioJ4 lia> 1    340      9" i    •     ,    4^           Kandija 0. p.....             .     \ 1129      60T      310     loS» lUS !    332      #1    .          4£          Virčnavas......             .     | 1117      54?      759     10T8 1134 \    405 1    gS5      .     !   4™          Uršna sela-Toplice .             .        1102      534      745    \m 1148     418 !   gS5      .    |   4«      m Rož. Dol.-Pribišje . . a        .       1053     524      736      9S3 1202      429 ; lfjHS j    .     ;    4^      T Semič   ........T        .        1038      5<»      722      9I8 1222 I    450 i  10^5       .15^       1 Černomelj......1          .        lOiS       449       703       g5o 1237 1    502 1 10S?       #     I    «£5      f Gradac na Kr.   ... A         •        IO00      431       646      9?S 1247 ,    510    lofS      #     !   5™          Dobravice 0. p. . . .             .         950      421      636      %& 1« i   522 i inS? j    .    1    ?&          Metlika   .......            ,         940 |   409      626      8^ 110 j    526     lloT i    m         5.^           Rosalnice 0. p.  • . .             .          9*>      354      6^       8^ 114 1    5»     ii!S j     .          5^     P-   Bubnjare!......0.        .          925       350       612       8J» Novo mesto-Straia-Toplice. Ljubljana-Kamnik.                                     . ,    ,—r-r--------"-------m—i—r^ 816     1226 |    348      75      T Trzin...........*•             ^ ' 1O2S      206      540 824     1236 !    356      7?          Domisle...........1         5g     101«      15«      532 851       104      424 1    8^     p-   Kamnik...........0.       ^|    ^       I30      500 Grosuplje - Kočevje.                               ^ 1012        3nl         11^         1    Ortnek.............1         648         1227        7n Trabnje-Ći. Jani.                                    ^ 1039        331         8^0   Mirna.............*   A        6»        U«        6g 10«   i   337        9|3       T  Št Rupert-Rak. 0. p......■ • T       e«       11-^       63 1113        412        9g        p.  Št JanŽ............0.        5£        II21        544 Nočai Cts od 6 nre zvečer do 5 ure 59 minut zjutraj je označen s podcrtanim! minut« nimi itevllkaal (eg do 5JJ).

pf velika moda! 'VI
«»  #V«|M IliuimU, mehkotekoCe!   —   in mmmšam MiotoMtl V»0fd t^eoi. Udl od vitft drvgeff« tvilaaUft bltfi.
Henneberg
dvomi doUvittU titmUo ecsariea.
=  Curih   ==
Edino morsko topališie   Jađranskcji   »orji t SM ttiif t —» JJjJ^^JJ^^J^1111    -^11^ •• ^1^
B kliw—iHkio s<lraviU*6e in morsko ie Eldorado  jbfa   »lat>otx*e>   otrok^!
Stran 6.
»SLOVfcN&aU MAHOP* «pg *. «ej» 1S>4.
102 štev.
gostilna
t   vso   gostilni$ko   opravo   T   HoVSaat
▼•Auta it 83 pri LJvMlaaL
Več se izve ravnotam.              1757
Prešernove slike
maja ii itiflja pi ptitin Mmtji Iv. Bonačv Ljubljani.
______C—m sllkl S kr—.        372
■^ Palme
rane vrate In vellko-rtl v lo»-dk se dobljo vsak dan v Kolodvorski »Ud ttev. 28.
Francesco Rapnzzl.
1759_______________
Uto se zanesljtoa
blagajničarka
obenem spretna prodajalka specev rijske stroke, popolnoma izveŽbana, z večletno prakso. Osebe, ki so ve*če italijanlčine, i majo predaost.            1755
Ponudbe  je  nasloviti na   ▼dctr-govico Franc Dcleaz, Kraoi.
iSOilV
Vsak večer
koncert
izberr.c in priljubljene dunajskc elitne damske kapele R. %. Bietrtclt
BnV Vso noč odprio!
1769             Vstop prost ! ~M
Vii leffh            me
lokalov
sa prodajalne
se edda sa avansi salvama taksi*
Ved se isve ▼ piša mi
I* U^MA|  ^HIIMH UVlaV H*   W»  L  HL*  aaUBaiai
liailolii! nnh it krairske salne.
fino, sočno taako (gnjat), krsa|ske kle-kas«, p rakaj— amaaa, alaataa s papriko,
najboljši pristni aiaa*alial alr ter siađko 6a|mo rarove mala priporoča tvrdka
J.   BUZZOLINI
đellkatoaaa trgovina Lfabljaaa,    Strltarjera    altea.
Vsakdanjc pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.     1066
Oida se
i stanovaiie
obstoječe iz treh   sob   in   vsemi   pritt-
kiinami na Mlkloiičevi cesti 18 za aTfjustev termla-                   1768
Poizvedhe   MiMoli&eva   cesta it 18 I. levo.
Vsak sam svoj brivec z mojo prima
sofingenste fcritvije
nfamčeno ii ntj-bOijše^a anjfics-keg-a jekia, na roke
brtišeae. ka kor na _-------...-------       —     1as ostro posnctc
kir za rabo. St. 8701, čmo po I ran ročai » 2 otlo brušena, 5s Sir., s tokora K 1-70. Stev. 8702, crno poliran ročaj, * 2 otlo brtišena, 5 8 šir., stokom K2 20. Brez rizika. Zamena
dovoljena ali denar naza.i! Hafrečfa tzblrs brUnih potrebičia đoblto ▼ mojem glarcem katalogu a 4000 slikanu, ki sa vsakomnr posije zastonf in »ostnine prosto. — Pošiljanje po povzetju.
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad,
jaxpošlljalnlca ▼ Mostu at. 442 (Češko).
zojtopnlhem =In potrtim
»                       1746
■mlake, Kereike ta Maurske.
Ako se hoćete zabavati in užiti par veselih ut\ naročite si
MUHE
kratkočasne zgodbe.
Spisal   Blaž FohUn.
BroŠirano K  1 50, vezano K 2 40
Drbiva se v               4285
Jfarodnt knjigarni v tjnbljanl
Bamiatfstropna, trdn* zidana
b-isa
s po?lop;em v dvori^ču in vrtom za zelen javo sa preda pod zelo ugod-cimi poj»o]i z ali brez zemljiŠča in jjo^.da. Hiša stoji na u^odnem prostoru g avnega trga v mestu ŠoŠtanj ter je pripravna za vsako obrt ali veČjo trgovino.
Več pove Pesefilalea ▼ te-fttaaiu.                                             1754
Stalnim krajevnim zastopnikom ali zastopnicam za alpske dežele, kateri obiskujejo privatnike se nudi dober
postronksi
zsslužsk
(žepni vzorec^.
Ponudbe na postni predal 144, LfvMJaaa.                                       166?
V četrtek, đbe 7. t. m. ob 9. dopoldne se bode ▼ hiši Kongresni trg it. 6 na javni dražbi prodajala
sobna oprava
ollnate slike.
^ISr  Najboljša in  najzdravejša   »„,_.
b ar vas za lose in brado
je dr. Drallea f9|fERI&cc. k\ daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Straioli
Ljubljana. Pod Traumo #t. 1. j
Lame kite, peiiape te Mretiee ▼seh nst; crledaUidae te tealetee ! ==  petreMitee Itđ.    -------   j
Ziaga na nei i!
(min  koto)   najboljSe   kolo   monarhije eloklvai stetea) aiovOi pvtetaatov«
a*     «m ■■A; * ij^iji^'   '"S"    .  ^friUi^^*"
esivei mmm, ifmtoMm kele sploino radi
kofmjejo. Kstalogi gratis in franko od zaaftepaiko* am
^"^^^^^^~         l^iaawfš^aMVH>          ^^^^^^^^^^^^»^
jbsfar« ereia jI vei aBtai InAaV Aiyr9
fJobliana: Sm* lm tšm, Koganjevic«^ aiaW
eafeMlai   Ko£cvjc:  HHbB VaMHriatlff N#Vo-
»«to: ataB ataaeat Bled: HeB BBaV
I Sa? fazmnoževalni aparat „Opalograph". |
Opalografični način   I
i    lazmnoževanja po-   I
I     tom    neizrabliive    I
stekiene     (opalne)   I
clošče  pomeni ve-   I
iikanski preobrat na   I
polju razmnoževanj   I
posebno pa lifo^ra-   I
fije in hektorrrafijp   I
Gre se tu   za ve:     I
kansko iznaidbo, k;   I
temelji na  posebr.;   I
kombinaciji kemii  ,  I
litografije in galv:    I
i                         -                                                                                 noplastike.         I
Aparat je tako   preprost, da lahko  vsak   nevajen takoj  napravi več  tisoč kopij cd  I
enega originala, ki se piše z tekočim crnilom ali pisalnim strojem.   Pri tem aparat   I
ne priđe nobena masa, želatina ali gosto crnilo v poštev in tuđi ne zahteva nober :   I
stiskalnice itd.   Zmožnost razmno2evania na tem aparatu  je   brezmejna, tako da se  I
lahko napravi vsako število odtisov. Za funkcijo, trpežnost in neizrabijivost aparata  I
se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se je žo na tisoče aparatov.   I
V Ljubljani na pr:  c. kr. deŽ. vladi,   c. kr. davčnemu   uradu. M-stnemu   magistratu  I
'in sto drugim uradom, bankam, trgovcem, glasbenim društvom itd.                I
Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60*— dalje.  Brezobvezno razkazovanje.  I
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago.                          1077   I
THE REX 00-, Llablfaoa, SelenimrgoTa alica ite¥. 7, nasproti  I
glavne pošte (Hotel pri Maliču I. nadstr). Telefon štev. 38.               I
n   _   Zaloga pteAlaih ls ramiEetrraliilh strojev, nilh p«trebi£in ter m plauvatUh opraT.   —^—   I
Vellkanska zaloga oik I
za gospođe in dečke
A. KUMC
Ljubljana.
Bof ata zaloga blaga za
naroćlla po merL
Primano najfinejša  irrršKcv. Najniftje oene!
C«niki na raspolaso-
Ba^alBWa«^apB^a^Ba^BiaiHBP"^^^^^a^^^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^"^^^^a^aBa^BBBB^"^*a^"^B^aw
Stanovanje >-
z 1 sobo, kuhinjo in pritikliaamt ■V*    •• takoj odala.     *^|
V«4o¥oaaa cesta 28.
■«»a ali «ra
g*osp>cćL&*
sesprelflieta v lepo zračno in solnčno stanovanje s posebnim vhodom v t>r:-tličju   — Vet se poizve na   PrifOZO
ftt. i ▼ trgeTtaL                      i764
Odđa se e 1- avgnstom na Cesti na ]niito telemioo 32 ?L nadstr.
lepo solDcno stanovanje
obsto;-eče   iz predsobe,   3   parketiranih
sob z vsemi pri ti kl. in obsežnega vrta.
1766
2 kleparska pomoćnika
veŠča      galanterijs've^a     jn     =tavbne7a
kleparstva,    se   takof    sprelmeta.
Karol Neiimann, klepar,
Jesenice, Gorenjsko.
1761
Jabolcnil^
cisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, naiboljše vrste, crešan iz dobrih sladkih jabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej                    1718
jari Jos. Stclzer, trgovina z mostom Wetzelsđsrf pri Građen.
IŠiem zanesliivega, spretnega  in  vo-jaščine prostega
pomoćnika
z ^stopom dne 1. avgusta t. 1. V bmeljski kupčiii izvežbani imajo prednost. FranC Oset, trgovina z me san im blagom    t^r   z   dcželnimi   pridelki   na
Vranskem.                                  1730
▼elaMlae prest
trsovsM sotrudnlh
rneSane in manufakturne stroke, zmožen pl-sarniSkih dei in lesne trgovine želi premeniti službo v k&ko večjo trgovino ali pišamo na deželo ali v mesto. Vstop no dogovoru. — Prijazne ponudbe pod „Sotraatnlk" na upravn. »Slov. Naroda«.                          1705
Spreten soboslikarski in pleskarski
pomoćnik
se sprejme takoj v delo   MirO ViČIČ,
sobni slikar In pleskar v Pestoinl.
1741
Hiša na prodaj.
V Solkann pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven.
Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo nai se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivana Oblokarja v Solkano.              1413
Lgdd itanovaaie
z   1   sobo   in   kuhinjo in  pripadki  se
odđa   za   avgnst,   na  Dolenlski
Cesti Št. 5«  Poizve se tam ali pri slugi Bevcu   na magistratu.         1767
IlOieiSKl SOĐdflLd
z večletnim   hotelskim   izpričevalom si
želi službo premeniti.    i67i
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda"  pod šifro:  ..Sobarica".
Sprefme se
ucenec
krepke narave, vsaj s 4 razredi dobro uspelega šolskega pouka.      1727
Podlogar St Petelin, ii      Sv. Peter na Krasu.      :i
■ —■^■■»M—IH^— ■.......II —a^a^— I
I pozor izletniku               pozor izktnikill
. HOTEL BELLEVDE v OiUd
I tik snorfa« s teraso In krasnim razgledom, 18 sob, Izborna I      peuzifa s brano se prlporoča izletnikom za oblak.      I
I             Z odličnim spoštovanjem                                                                                     I
I 1699                                                           Fran Merslavii, hotelir.     I
-usoda t _
je,  se čutiti slabotnega,  bolehnega,   nervoznega in videti,   kako  gine  delazmožnost.   I
Posebno žalostno za mnoge,  ki morajo v težkem  boju za vsakdanji kruh proti mno   I
gim zdravej5im konkurentom braniti svoj zaslužek in obstanek.                                      I
Izginevanje življenske energije,  življenske moQ temelji na tem, da vsled napa-   I
čne prehrane,  nepravega načina  življenja,  slal>o prestalih bolezni.  potrtosti,  skrbi in   I
dragih duševnih vplivov kri polagoma izgubi pravo zmes, zlasti vsebino živil.  Sprlčo   I
tega oslabljenja krvi priđe do zastajnnja krvnega obtoka in do vseh  mogočih obole-   I
losti: glavobola,  pomanjkanja  teka,  zagatenja,  želodčnih in  črevesnih obolelosti,  po-   I
apnenja odvodnic in mnogih drugih bolezni. Ne moremo več tako delati kakor nekdaj   I
in obupno zremo v bodočnost.                                                                                         I
Bolni, oslabljeni *iwoi slabe voljo I                I
Pomanjkanje »panja, onemoglost, hitro duševno utrujenje, raztresenost, brezni-   I
sclnost se nas loti in nam vzame zmožnost  d» bi popolnoma  izpolnili  svoje mesto.   I
Ako naj se zmistavi prezgodnja iziaba našega telesnega ustroja, ako na] zopet zdravje in   I
debra veljn polnita naio duSo,                  I
se more te storiti samo s sredstvom,  ki kri osvežuje in pomlaja,  dviga presnavljanje   I
ter duhu in telesu daje ono visoko mero moči, ki je potrebna za premaganje bolezen-   I
skib motenj. Temu rumenu složi Biodvn, kl je že                                                          I
tisofterini pi4pe«iogel do novoga življenja.         I
Z Btodvnom dobi kri, ld mom preiivljati vse organe, tuđi možgane, hrbtenični mozg   I
in živce, najbolj nentrpi^vo gradivo za telo in đela                                                        I
mirne fthrae, proZnost in livljensko sre^o.        I
Vzemite Btodvn in živci se Vam bodo ojafiti in nova moč Vam bo prevcvala telo.   I
Popolnoma zastonj poizkušnjo                     I
Vam pošljem, ako pišete potijo. Sami se boste o tem lahko prepričali kako izborno  I
je moje sređrtm                                                   .                                                            I
^|p^   Jamčim popelnentn                       176°  I
4g Biodvs nc obtcn ikodljivfc sestavin in Vam obenem s poskušnjo poSljem popol-   I
noflm asttoaf Trcfo teredno poaeno, dragoeeno ratpnva, ld Vam vse temeljilo pojasni.   I
Ne cakajte in pišite mi a poinim laupanjem. Dopisnica zadostuje. — Naslovite jo na  I
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to j stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini \
A. & E. Skaberne
Mestni trg IO.                                  b72 ;
VeUka   istolf«!                   Solidoa   *pT+m*w-*~3k**m Z
L       _______________.__——_-----------------------------------------------------------i
102. StCT.
JBUOmmia HAROD', da* 6. maja rtl4.
Strm 7.
r^______________________a______ia—____________________Ha_—__________iaBa—BB_a~ea—___■__■■
I  Priporočamo aafiai I  r   ftospodinjaai  s
»»                                                                   -■     ■        ■ —————————-————»
KOLINSKO CIKORIJO
———————^——^^^_l_^_^——^^———————^———————————————■_■■■—■—^■■—■■__^^^^^^^ni^M___H___a_i_M____i
iz edinaslovenske * I
tovarnc v Ljubljani j
Pri  nakupu   različnega   oblačilnega  blaga   ae
blagovolite obrniti na tvrdko                                523
A. & E, Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo in droboo.                  Obstoji od leta 1883.                    kredi* airke eeae!
NOpremoČlfiTOSt   betosafce ta eeUf a apaa matte.                           3    I
Ofatenfe    ▼!•_____ sido* ta prostorom.                                                      I
Proti   VrtmOM    OdpOme  eteae, kamer Uf« «ei te t— _» s tilhn    I
MJccm -*ovtroći samo                                                                                  I
fl|H^|paVMPa__—^^Ha_P^^pi^~HH|__B|HH_|^ej|_MHH|B          NevtrpljlT za          I
______■ ^^____l ftl e?%^P_ ^__t^__^__i___e ftiii                                I
■■^^^p  ■■   ^pm* ^M PJ| ^H ■■■■     ▼«_• ■•¥• stavfc«.    I
B^UBj^HiHlHHH^BHiiHAHHHflHHI^HMKHfllflBB^Hp    z_ht«v«$t« prospekt g o4     I
kemlčne tvornice Traleklrchen pri D«najw, Lletetole) A Ce.           I
__________________Frodalna pUarni in maloga r. P. VUU» * C«. * Lj»U)-aft.                                        I
Za vknhavanje sadja ln povrtatai
: so  prluaao   najboljie   1b  najcenejie   atoklfla« i
3tR____! 3T O _ER. _bv_C     i
tvrdke    di*.   med.   Barel   in   mag.   Pk.   K«   TW.
Ceniki se   dobijo   na  zahtevo  poštnine   prosto   pri   glavni   zalogi za ,              .        „ =====   jugoslovanske dežele   - r r.....t ,    ■                  ,
Lovro Petovar, Ivanjkovci, Štajersko.
■ ™——^———^———————^                                                         --._-„                                                                                     i               ■      ———^———^———^———^———^——————__—_———————__v^_—___________^^^^^^^^^^^__—^______—__hi^^^b
I            Svetovnoznana najboljša
1      —           Pnch
i VOSMA   Irniaia    fta
\ dob«   mm    pri
IGN.  VOK
tovaraiika   i«l»§>
LjubSjs^iay Sodna ulica itev. 7
(zfaten   sodaije).
Anton Bajec
u metni in trgovski vrtnar
mtn-t i. p. i. MHn. li ■ *m ij^n  137
( cvetlični salon
samo pod Iraičo 5tet. 2.   :
pole« C«Tl|arsk*fl« iMSta.       ■<
Ha ulaga sabib racn.   {
' Tit\mm Sflpiif, ratu trrtn itl '
Xaasa|a aar«Mla teta«.          |
Wja u Kffl Bi 1M.
I             Priporočamo *pecliaJja.o
đomsKo in otroiko konfekcijo
zelo solidne tvrdk#
Ni. Kristofić-Bućar
Ljubljana, Stari trg  **«"• •• — ■-■•*"• »'*■-
BLUZE »3S; KRILA
Otroike Bblekice«ibleke o ililnki
•V Pošilja im isblro t»HU im <«*W*»- -fM
_.__________________                                                                                                          ■ ■— ——^————"^———'
M prodojolk
Zglatiti M je jutri in četrtek od pol 9. do 12. ure pri MftMa! W9iut ttlMifcif ■• «lie« L            1753
•Ma   M V   aa|«B   radi   preaelitve stara, dobro Tpeljana         1750
mm trgovina
Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«.
J. Zamljen
tovl|arskl majstor
w Ltablfaal, SradUče 4
iivrŠujc Tsa čevljurska dela do* najfi-nejŠc izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Istelvl«  tsii   prav«   pnk«  i»
Za otročila z debele zadostuje kot mera pri poslan čevelj.                 128
Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las
Tamio-ctiifliD tmttnra
■•> laiao
katen    ekr«pAuje    lasliće,    odstranjuje lualc« tu prepr^SuJ«  IzpadanJ« la«.
I »teBtleiftte« m n«w•«!•■•• 1 a\i-a>n«,
Raipoiflji ae x obratno pošto ne mani kot dre steklenici.
Zalog« vsch pr«fzkušenlh zdravil, m«dto. mll, mediolnal. vln, ftpecilaU-!•!. najtinejiih parfumov, klrurgritkih obvtjz, s¥«Žlh mineralnih vod Itd.
Del teknra Mtano lensteka
fLi«l|sal RKljm cista it I.
polef noTos^raienegB Fraa Joiefovegfa
i ubi i. mostu.                   10
W  tof  lckarml  dobt>a|o   ulrarUa  tvdl
eiaal BOlMlilitli »lafat« fmtae ielenica,
o. kr. ffcaćaa tovara« 1b okr. bolaKk«
kla^afa« ▼ L|«»Haai.
Fr. P. Zajec
Ispraiaa optlk,
salagatelj e. kr. armaa1c9 vojne mer-nariee, domobranetv IM.     123
LJafetJaaa, Stari trg št 9.
"^•^■a^aV^         ^^»aaa»amw-
Ofiala in Ičipalaiki po strokovnja^kih io zdrav niskih predpisib. — Z elektr obratom moderno Urejena delavmca ajBF" NajoovejŠi cenik brezplmftool *Va1
I    aw    B m^ SaaaV^aW     aaW BklP^kWaw^Br     a^V WV ^V ^aV w    I
I  S>iailaiiM>i hipetetm serija 1914.  I
I  »a»a« aa SU «eifj | tkVf#fl 7krtB  I
I  (Mkaja, Mate. tta)va»>     iki^MTkroi  I
I  ■     ataše eaave     ■    ikatHNiMkrM  I
I  Kupon za Crno salonsko obleko 20 K  I
I  dal}« bla^o aa  povrinike, turtttovski  I
I  lodcn-svilnatckamgarne, blago za dam-  I
I  ske oblekc itd. razpoSilja po tvomiških  I
I  cfcn»hkottol*4aaiBpo5ttnavriotn«na:  I
I   ^|t^AKm^^JBawaava^ ^m ajMttM|  §^h^Baaaaai%     I
I  Od tega, da direktno aaročajo blago  I
I  pri firmi  S*ftl-lml*f na tvomiSkem   I
I  baK imaio erivatni od|emaki veliko  I
I  prednost HajvečM lsblra. Stalne naj-  I
I  ailja cee«. — Tu* najiesejea earodla  I
I  se   Irvrfe   najposorne|e Hi   natanCno  I
I                         po vzorcu.                 615  I
^■^^^'^^^^^^^^■■■■■■■aaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaiaaaa^aaa^aaaaa^^^^a^^^^^^aa
IPATENTEI
I vseh defela Izposlu^ SntthU SS I I f9Mm €iJB aT4BKattLA.WJtS&^ oblastveno avtor. in zapriseženl patentni odvetnik I I                            nm Dunaju Vl.v Marfahilferatraaae at. 37,      _____________I
BuaosaV Av#P8B)erejft    nm        ee                             aak    ■        e   v
radioaktivno       iniHIfO   113    llfllDIllCVDIlI teraalm kopališče   lU|lliLlj   Uli   UUICIljJkMUL
Dolenjskih  želc2tiic  postaja Straža-Toplice. Goiki  vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne  vode  vsak  dan, veliki   basini, posebne   kopeli, mahovne   kopeli,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: revmsttsem, protin,   nenralgl|e (lacnias),   nearaatealla,  biaterila,
tonske bolesni itd« Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo
Sesija od 1. maja do 1. oktobra.                                1480
a aaaaavaaaaaaaaa« wm aaaaaaaaa^Haavaav ^m «^MHB^wbc«H^HM^sB
INaznanllo. Dovoljujem si   slav. občinstvu   kakor tuđi   gospodom stavbnikotti naznanjati, da imam   veliko salOflO doma                                         1221
::     izgotovljenih štedilnikov.     ss
a   Delo je prav solidno   izgotovljeno. Priporočam se tadi za vsa   druga v
I   mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščnc, balkonske   ogfaje,
I   rastlifijake itd   ter vsa popravila, katera se točno in ceno   izvršujejo.
I   Cene   zmerne.                                                                             Ccne   zmtrne.   i
i          RUDOLF CEYER, ključarski mojster
I Cesta   na   Rud. železnico itev. 10, Ljubljana«
______   ______         ■______-    -____-          _____              ___ _■       __— _■   _____■_ ___—____—   ._____.   ^________________________   _____&   ^____a_____________________
PozorI                              Pozor!
Majtrpetn«lie krltfe ied__|osfl Ja In oitu«
Zaliložki skrilj
----------------------- prei-Ekušen ie nad 6O let.  --------------------
Kdor  hoče   imeti   dobro ia  trpežoo   streho,  naj  se  obrne  na tvrdko Unban Weber nasl. w Zalemlogu p. Zelezniki.
ZabteTalte Tzorce!                                       Zahtevajte vzorce!
Modni salon
_ Stuchly - Jdaschke _
I  #J^   _SiIlDO^rS_E-_;_A_      TJLICii   &^
^^^   Priporoča   cenj.   damam    tu   in   na   deželi  vseh TtBt   ^__^P
na]line|še in nalmodernelfte
damske in otroške slamnike kakor ludi športne čepiće
po znano niskih cenah.                                    I
Zalni klobuki vedno v zalogi.                I
Popravila ae točno Izvršujejo.         208        Cone brez konkartnco I  I
H_i-B-B-----Baa_-_-_-------------a----_--B^----------_-_-----------_-_-----__------___^
Veliki okazijski teden I   %a krila7
I Ogromna zaloga od naj-I enostavnejše do najmo-I      dernejše fasone, po
I čudovito    uizkih    cenah.
I Pariške modele in
i                                  i
I         konfekcijo za dame,
I deklice, gospode in dečke
I                   pripotoča
I Angleško sklad, oblek
I O. BermtovM, Ljubljah*
I Mettni  trg  5—6.
I                                                         1663
Stran 8.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne *. Mje 1914.
I\>
^;<s^vCV^V f&f+V- J- GROBELMIK
AN ^   ^V^ŽV SJs&SjrS vam***. Hestal trg šte* 22
^        ^                       ^       ^              **                           ~     ssssss   Vnanja naručila se točno izvriufejo.   == I
Hranincbn fnnlirn (WW zdrayiia prati«, m-1
111 OpIlIJilC lUPlllc sgafcF matizem, ischias.
11-50      Velika zaloga    15-50
najfinejših, trpežnih   in   nogi   najbolj   priležnih I
čevljev
za dame, gospode in oiroke. I
Viktorija Sterniša
._____Ljubljana, Jnrčičev trg št. 3. I
^Jk    Gg.   učiteljem,    učiteljicam    in  I l^SSŠ&r    drž    uradrikom  15° o  popusta.  I
mmmmammmmtmmmmmmmmmmm
!!!!   ČAS KOŠNJE SE BLIŽA  ! 8!!
Od posestnikov senožeti, ki uporabljajo za keSnjo kosiinice  je priznana stvar, da
so kosiinice v dosego uspešne in izdatne košnje neizogibno  potrebne ... Vsakdo.
ki ma je na tem. da pokosi   svoje travnike  hitro in  brez   posebnih i/datkov, ki
jih zsMevajo kosci, naj ne zamudi nabaviti si  kosilnico
„13 EBRI1V G"
Dognano je, da so samo kosiinice »DEERING« usoešno delujoče in zanesljive. Prednosti »Deering« kosilnic pred drugrimi sličnimi knsilnimi stroii so sledeče- lfaglo re-zanf e I Izđataa delamoinost I Kerazruvts tr?einost I .jDEERING" kosilni stro; fe nailaMo goniti.
Edino zaiožništvo pravih amer. kosilnih strojev samo pri
FR. STUPICA
Li>b!Jana,  Marifa  Terezife  cesta šl 1
trgovina   z   ieleznmo   in   raipo£lUa?islca   strotev-
istotam se d«bivaio: irlaUInice, stamorezaice, rratllm, motoiii, čistionice, stskalnice, mlini x.   moko itđ.
in bpioh vsakovrs:ni stroji ter železnma. Naivečja zaiogra ^^^ ^   —   -          -     -       stavbrega materija a, traverz, železniških   šin ter dalma-
matinskega portiand cementa. Zaloga smodrika in drugih razstreljivih snovi Gene nlxke!                   Postretba toćaa in poštena I            Cemiki brezplaćno!
P. N. Stranke se opozarjajo, da  eo ob nedeljih dopoldne   treovine z železnino zaprte!
3. Melfe
£jubljana
hranca "^    Jožef'a cesta št. 3.
Spedalna trgovina : ftobukov, čepić, ; j kravat, peri/a in   vseh modnih predmefov $a gospode m dečl$e.
\\ SANATORIUM • EMONaI
si ZA NOTRANJE IN-KIRURGICNE • ĐCLEZNI. IS !                            • PGRDnNJSNlCA                            \\
•7 LUUBLUANA komenskeoa ulica 4 \il / .^EF-zLfc^JK primaru D^ FR DERGANG \|
Župnik prtderik Repolnsk
t  St  Vida   pri  Mislinjah   (Sujersko)
je bil edino in samo po uporabi
: liliif? ia Mi:
I    lekarnaria piccoli-ja    | i   v Liiilliaoi, Dunajska cnla,  |
f     rešen    želodčne     bolezni, ^    vsled  katere   je   trpe! že    i 1              celih  19 let.              i
f     Steklenica 20 v.    \
■[&~  Velika zaloga  najmodeB'noj^ih   slamnikov. "918
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
13')             «——_«     priporoča     *—^——»•
IVAN SOKLIĆ.
DA. Pristnl Panartia-slamnlkl  od 9 K do 50 K.   UWI
lOBCEVfl
KOLESA PR12NAN0 NAJ: , R0LJ58   5EDANJ05TIX
fl.Q 0 REC
LJUBLJANA MARIJE TERE ZllE CESTA ij I'* NOVI SVET NA5PR0TI KOLIZEIA   ZAH TEVAITE PRVI SLOV.CENIK BREZPLACNO
IH
Najnovejše   steznike,  različnih  krojev,   Tango,   brez palčić,   rije   | prostih, kratkih, dol^ih,  trikot, elastičnih  a jour,   držce za prsa, } životke (Mieriereiberi)  kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske   potrebščine  priporoča č. damam tu in  na deželi svojo
bogato Izboro odlna specijalna trgovina         938
J. GORJANC,   preje   Kocjan
sv. Petra   cesta   28,   nasproti „Zlate kaplje^
kjer se  tuđi   izdeluje  steznike,   pasove,   ravnodržalce p
po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevaoje.          II
pomladne novosti
v   izgotovljenih   oblekah
phporoča tvrdka
Mncck & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprsjemajo se narocila po mi
ter  se  izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž, železnice.
Solidna   postrežba.    —   Najnizje   cene.
Otioritev nove mesnice!
Zahvala in priporočilo.
Svojim cenjenim odjemalcem in p. n. obČinstvu vljudno I    naznanjam, da sem otvoril dne 4« maja t> I«
novo (slavno) mesnico
v Vfoljovi ulici štev. U (Zetinovicheva hiša).
Obenem naznaiiiam, da bom opastU SVOjO podminlco
na TriaiU cesti it. 2, pač pa
otiđfial podružnico na Jurntevem tron i 1
ter jo nespremenjeno dalje vodil.
Svojim cenj. dosedanjim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za do sedaj mi izkazano zaupanje ter zagotavljam stare, kakor tuđi nove odjemalce, da bom postrezal % vodno svetim mesom pitanih volov. O tem se bo slav. občinstvo lahko prepričalo.
J(a željo pošiljaa svojim odjemalcem meso tadi na dom«
Z velespostovacjem
1572                                             Fran Lovše9
mesar. V Mnbljanl, dne 25. aprila 1914.                                          I
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I ii   Pelnlžfc« «l»wnlo« »^»OO.OOO fcf.   n                  152                 Stf4tai*jeifa    llllCMI   ^tOVa   2a                                        B««i»»nl iomM  okrofllo~l.OOO.OOO hrpu. I
I                                    Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema Yloge na kaptlee tat na tekotl rataa J£ 1   CM    Kapale lm prodala srećke U vredaostae paplrle U   ter Uh obrestnle od dao Hoae po cUUM   s TT |2 (0 s   s   =   vieh mrt po daevnea kana.   s   s   ~ I
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBeaBBBB~Ba»~~B»~~~B~~~>BB~~~aa~~»~                                                                                                                                                                                                  ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^apaeaBp~B~~BBM~~ae~~~"~"~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~"~~~~~~~~"~"~«~Ol»~*~~aBBaa