256. številka. Ljubljana, nedeljo 7. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po poŠti prejenian za avstro-ogertjk e dežele za celo leto 16 gl., za pol letu H gl. ma ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja- na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 prid. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. la ćetrt leta. — Za tuje dožele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in »h dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiiis!*>pne petit-vrite ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, 10 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. znam, da bi se ministerski uknz od dne 22. febr. 1872, po katerem bi ne bilo uzroka, dosedanje navade po župnijskih in dekanijskili | uradih nemški uiadovati opuščati, prekliče ter v soglasji z ustavno določbo § 17. od dee. 18117 blagovoli izrefii, da omenjeno vi*, ministerstvo nij zoper slovensko u radovanje po župnijskih in dekanijskih uradih na slovenskej zemlji. Tako se je glasila prošnja. Ravno je prišel odgovor na to prošnjo po ukazu c. kr. predsedstva dež. vlade v Gradci od dne 19. okt. t. 1. štev. 3244 glaseč se v nemškem izvirniku: „dass es den P. T..Petenten freigelassen bleibt, ihr Begehren im VVege des zustanriigen bischoH. Ordinariates zur Kenntniss der hohen Regierung zu bringen" — t. j. „da je deležnikom pastirske konferencije na voljo dano, svoje zahtevanje po dotičnem škof. ordinarijatu visokej vladi na znanje dati." To je za nas silno važno! Iz tega ukaza se namreč vidi: 1. da vlada pravičnega zahtevanja konferencije nij odbila ter je nij volja, držati se Stremavr-jevegn ukaza od 22. febr. 1872. Ko bi vlada mislila, tega ukaza še dalje držati se, bi bila prolnike naravnoč odpravila s tem, da iz tega nič ne bo. „Vlada sama pa tega vprašanja rešiti ne more, marveč mora proč. škotijstvo o tem svojo besedo povedati, kar je po vsem pravilno in naravno. Stvar se bo torej preč. škofijstvu predložila ter utegnejo isti pot nastopiti vse dekanije, v katerih so se taiste želje in zahtevanja letos javljala. Od preč. škotijstva se pa vendar nadjati sinemo, da se pravičnim terjatvam ne bode upiralo, ker bi po besedah poštenjaka in narodnega župana pri sv. Kunigundi na Pohorji v zboru kat. polit, društva v Konjicah dne 18. avg. t. 1. vendar prečudno bilo, ko bi se prečastiti ordinarijat še tudi zanaprej držati hotel zastarele navade nemškega urado-vanja, ko vendar čč. naši duhovniki (je rekel Gradišnik) z nami tako lepo slovenski govorijo ter nam božjo besedo, ki je vendar več vredna kot uradne pisarije, v čistej slovenščini ozna-nujejo. „Odkar so sv. Oče, papež Leon XIII., v svojej zgodovinsko znamenitej okrožnici /ust ran sv. slovanskih apostolov C i r i 1 a i n M e to d i ja do vseh nadškofov in škofov kat. sveta pokazali veliko važnost slovanskega naroda v Evropi, čegar šibka vejica smo tudi mi S l o venci; odkar so svitli cesar lani iz cesarskega prestola besedo izrekli, da se imajo narodi pomiriti s tem, da uživajo svoje narodne pravice, se nij več bati, da bi se — cerkvena vlada narodnim pravicam in torej uradovanjuv narodnem jeziku vstavljala. Mirne vesti tedaj stopimo pred cerkveno vlado s prošnjo, da se začne pri župnijskih in dekanijskih uradih v narodnem jeziku u radovati, kakor se to godi po Češkem in Hrvatskem, kder menda nijso slabeji katoličanje, kakor smo mi Slovenci. Tisti časi, ko se je mislilo in na vse pretege praktično porabljalo, da je namreč hujskalec ter ima debelo črno piko pri visokej vladi, kdor se za narodne pravice oglaša in svoj narod odkritosrčno in djansko ljubi, tisti časi so — ako Bog da, — po Dunavu šli tje doli proti mršavej Turčiji za vselej." # * Tako „ Gospodarjev' dopisni članek. Naj pristavimo mi, da si je štajersko slovensko duhovenstvo s tem, da je v tako za razvoj slovenskega uradovanja važnej stvari poprijelo inicijativo, zaslužilo narodovo pohvalo. Upamo, da bodo duhovniki po drugih slovenskih deželah, ne manj rodoljubni od štajerskih Duhovniki in veljava slovenskega jezika. Mariborski „Slovenski Gospodar" od 4. nov. prinaša ta-le članek, ki govori o reči, ne le za štajersko in za vse slovensko duhovenstvo važnej, temuč za ves naš slovenski narod pre-imenitnej. O tem članku se sodi, da je iz peresa konjiškega dekana. Naj ga naši Škofje tako pazno bero, kakor ga bode narod bral in odobril. Glasi se: „Kar zadeva narodno pravico, si moremo sami pomagati, če le hočemo. Gospodski se naj slovenski dopisuje, in gospodska bode slovenski odpisovala, ker to je njena dolžnost. Nij davno tega, kar sta prišla od c. kr. okr. glavarstva v Celji dva slovenska uradna dopisa do konjiške dekanije, ker je ta v dotičnej zadevi političnej gospodski tudi v slovenskem jeziku bila pisala. Tako se brez dvoma povsod na slovenske vloge župnijskih, dekanijskih, občinskih itd. uradnij slovenski odpisuje. Tako je raba slovenskega jezika v uradnijuh brez vsega hrupa dejansko izpeljana. Na visoko dunajsko vlado se v tem oziru ne smemo preveč zanašati, ker bi pri kakem pritiskovanji od visoke vlade upor uradnikov še stokrat hujši bil, kakor n. pr. na Češkem, da si vlada tam ničesar druga storila nij, kakor le to, kar pravica glasno zahteva. Bodimo za zdaj zadovoljni s tem, da imamo vlado, ki pravičnih pritožeb zastran žaljenja narodnih pravic ne odbija, nego pomaga, kolikor je le pri sedanjih zamotanih razmerah mogoče. Še druzega znamenja, da se je začelo pri nas daniti, naj omenim. Deležniki letošnjega pastirskega posveta v Konjicah sklenili so 20. julija jednoglasno, da se naj v njih imenu želja, oziroma prošnja, vi-socemu ministerstvu za bogočastje in uk na- Tonček in Jožek. (Črtice iz dijaškega življenja; spisal S p ec ta bi lis.) (Konec.) Ko je Jožek videl zrcalo v klobuku, je precej hotel imeti klobuk in Tonček mu ga je dal pod uvetom, da bodo Jožek dva tedna zaporedoma obavljal tedničarske poslove. Kadar je Jožek z Oreškovim klobukom na glavi hodil za opatom, se je v eno mer odkrival in gledal se je v zrcalo. Opat je kmalu opazil, da se Jožek odkriva brez potrebe, pa ga je vprašal enkrat, kaj da ima v klobuku, drugikrat mu je celo rekel, da nij nobenega svetnika blizu, da mu se nij treba odkrivati. Ko so neki dan zopet šli k sv. Miklavžu, opat pa Tonček in Jožek, so srečali profesorja Oreška, kateri je opazil, da nosi njegov klobuk, katerega je poklonil Tončku, Jožek. Vprašal je prof. Orešek Tončka, zakaj je prodal klobuk Jožku, in ko Tonček nij precej odgovora zmogel je rekel opat: ^Pokaži no, Jožek, kaj imaš v tem klobuku ?" Pokaže Jožek klobuk opatu, a opat, ko vidi klobukovo tajnost, mu ga brž porine nazaj, rekoč: „Pa se zmirom zija v ta oslovski špegelj!" Tonček se je bil s časom uže tako privadil v opatiji, da je celo z vinom gospodariti začel po svoje. Ko je neko opoludne nosil sklenico vina iz pivnice na stol, je gledal opat črez okno in opazil je, da drži Tonček z lakti nekaj pod suknjo. „Ti, Tonček, na, tu imaš eno pismo, vzdigni roki in pristreži ga!" Tonček nij mogel kvišku vzdigniti rok, ker je pod vsako pazduho imel skrito boteljico vina, nego je, postavivši na klop sklenico, katero je imel v roki, hotel prestreči opatovo pismo. „Ne tako, kvišku vzdigni roki, kako boš inače prestregel pismo, še na tla ti pade!" Zdaj je Tonček privlekel eno boteljico iz pod ene pazduhe, drugo izpod druge, je obe postavil na klop ter je vzdignil obe roki kvišku in prestregel je pismo. „Ti, Tonček, za koga pa nosiš to vino V" vpraša opat. „Tomazinu (gimn. podvorniku) sem ga hotel dati," reče Tonček. „Tomazinu si ga hotel dati V — no, pa mu ga daj, Tomazin je pošten človek, ali samo eno boteljico mu ga daj, dve bi bili preveč naenkrat." Zgodilo se je.o vakancah, da je neki ljub- tovarišev, posnemali jih. Od Škofov v Mariboru, Ljubljani, Gorici, Trstu, Celovei pa upamo, da se vendar ne bodo v protivje s svojimi du-hovniki postavili, za katerimi je v tem vprašanji ves narod. To bi njih avtoritete nikakor ne pomnožilo. < mi bi bili slabi nasledniki naših apostolov sv. Cirila in Metoda! Konec ustavoverne stranke. Z Dunaja dohaja vest nenavadne važnosti. Dunajski shod ustavoverne stranke, ki je imel jednoto in slogo ustavoverne stranke pokazati, bode ustavoverno stranko po kopal. Ta stranka ne bode več mej svet hodila kot liberalna in ustavna, ampak pokaže svoje pravo lice kot nemško narodna stranka. V odboru za pripravo dunajskega „parteitaga" so namreč zmagali nemško-naci-jonnlni elementi, „fortšrittlerji" s svojo mislijo, da naj opozicijonalne Nemce le narodno n e nisko vprašanje veže, narodnost ima biti podloga vse organizacije stranke. Tako je konec „ustavoverstva", ker to ne vleče več, odkar so Čehi tudi v državnem zboru in terjajo le izvršenje ustave. Tako je pa tudi konec slepariji, daje le ustavoverna stranka „državna" stranka; tako je kouec javnemu rekrutiranju raznih renegatov in polovičarskih duhov iz druzih narodov za nemško ustavoverno stranko, ki je dozdaj tajila, da je tudi ona le n a-rodna stranka. Vsi ne-nemški narod je moremo 8 to spremembo, s to prelevitevjo nemškega ustavoverstva le pridobiti. Maska, katero je nosila ta nemška stranka z „liberalnostjo" in „ustavovernostjo", prevarala je vendar mnozega našega tilistra, ki nij bil Nemec in je rekel, da nij. S tem se je ustavoverna stranka sama odpovedala vlade- sposobnosti. Kot nemško-narodna stranka nema nobene pravice več hoteti vladati nad večino nenemških avstrijskih narodnostij. Kot taka izključivo narodna stranka nema nemško ustavoverstvo tem bolj nič pravice do vladanja, ker ne zastopa vseh Nemcev v Avstriji, temuč le jeden del, kajti v Hohenvvartovem klubu sedi 32 poslancev, ki zastopajo volilce nemške narodnosti, t. j. 21 /3 milijonov nemških kmetov, če se drugi, veliki posestniki na pr., niti ne štejejo. Ravno tako se je ustavoverna stranka s svojim obnašanjem v delegaciji zdaj v Testi popolnem nemogočo storila za prihodnje vladanje. S tem, da je le ustavoverna stranka Ijanski dijak prišel v opatijo, a opat je segel v žep in dal je dijaku, kolikor je ravno imel drobnega pri sebi; tudi je naložil Tončku, naj da dijaku vina in kruha. Gre Tonček po vina, ali še nij bil natočil. uže zazvoni zvonec. Pride Tonček k opatu in in opat ga vpraša, je li uže dal vina gospodu ljubljanskemu dijaku. Tonček pravi, da mu ga še nij dal. Reče opat: „Glej ti, Tonček, tukaj le na tej mizi mi je pustil tvoj dijak 17 krajcarjev, katerih sem mu dal; zdaj poberi ti, Tonček, te denarje, in postavi pred gospoda dijaka sklenico vina in teh 17 krajcarjev, a čaše mu ne daj." Ko pride Tonček v sobo, kjer jc dijak čakal na vino, mu pove Tonček, da nij pošteno ravnal z opatom, pri katerem ne ve levica, kaj da desnica, naj torej gre in prosi opata za oproščenje. Dijak uvidivši svojo pogreško, gre in stori kakor mu je rekel Tonček. oponirala dovolitvi tega, kar država mora za svojo obrambo in eksistenco imeti in jej vse druge stranke dovoljujejo — če prav v očigled občega preobloženja z davki s težkim srcem — prerezan je pot do vlade in do večine za zmiroui. Tako smemo pač reči: konec ustavoverne stranke. In vsak pravi prijatelj svo bode in Avstrije bode oddahnivši se rekel: amen. IN »I i iir ii i mvgled, \ o* r)% n f 4> «|<'Ž4»I«». V Ljubljani 6. novembru. Na komersu študentovskega društva aka-demične „leseballeu se je pokazala spet pni-Mljaiitka kuga, katero so naši (dozdaj tako imenovani) ustavoverci na tihoma zmirom gojili. Znani poslanec Schiinerer je bil vstal in rekel: Mi ne gravitiramo na Dunaj, temuč povsod tja, kjer so Nemci (vvo man deutsch ist). On na to napije na program nemških bur.šev. Na to se zapoje „Wacht am Ilhein". Veliko število navzočnih protestira z „ohou-klici in sikanjem. En nemški , buršenšafter" nasvetuje, naj se oponente (Avstrijce) iz so bane vrže. Velik brup nastane. Nekaterim starejšim gospodom se posreči pomiriti raz-draženost. — Od prejšnje vlade importirani nemški profesorji so to prusko zalego na nemških univerzah uže od nekdaj gojili in zoper Avstriji zveste Slovane psovali. Nemško-konservativni shod v Lincu bode 22. t. m. ter se bodo na njem obravnavala tudi finančna vprašanja in me lega obrtstva interesi. Vse novine priznavajo, da je baron Htlb-nerjev govor o vnanjej politiki v avMtrl.l-•kcj rtelegracijl naredil velik vtis, Hiib-ner je uže enkrat v delegaciji omenjal „dveh črnih pik" na političnem obzoru in ti dve piki je rekel da sta Francoska in orijentno vprašanje. O teh dveh pikah je dejal zdaj IKibner, da sta postali dva oblaka. Rekel je: „ Razumem, zakaj se je Avstrija udeležila izvajanja berlinskih sklepov glede Črne gore. Turčija je bolan mož, a ne ve se, kdaj bode umrl. Bizantska država je hirala tisoč let. Vstočne države, tedaj tudi Turčija, so polip; odreže se od njega jeden kos za drugim, kar ostane dalje dremlje. Orijentalno vprašanje obstoji samo tedaj, če je velevlasti hočejo imeti, sicer pa ga nij. Naj bi ga tedaj ne hoteli. Zdanje posredovanje velevlasti se naslanja na berlinski dogovor, to je vojna vseh močnih zoper jednega slabega. To jo nevarna novotarija, dvorezen meč, ki je denes namer-jen na Turčijo a se zna jutri obrniti zoper kako drugo evropsko državo. To lehko Tur- Na to reče opat: „ Jaz nij sem vedel, da imate vi takso ; ampak zdaj bomo brojili." Nabroji 17 srebrnih desetič in jih da dijaku. Zatim je pogostil Tonček svojega dijaka in spravil ga je v tako voljo, da je dijak še enkrat hotel iti k opatu se zahvalit, ali ga Tonček nij več pustil gor. Sploh je opat rad imel, če ga je kdo prosil za kako stvar; enkrat je bil Tonček po-tri šipo na svojem oknu, ali jo je dal napraviti sam iz svojega budgeta. Opat, ki je bil opazil potrto okno, je čakal, kateri bo prišel prosit, Tonček ali Jožek, nego nij prišel nobeden. Gre opat gledat, in ko vidi, da je steklar popravil okno, se je tako razljutil, da je kar z roko treščil v šipo, ter jo potrl, in zatim je pozval na besedo oba, Tcnčka in Jožka, pa sta morala oba prositi za novo šipo na oknu. Dobila sta denar za prejšnjo, katero je čijo umori a zarad njene dedščine vname 80 evropska vojska. Avstrija naj se ne udeležuje nič več tako ostrega postopanja zoper Turčijo. Vzhodno vprašanje naj se odloži za negotov čas, zato pa mora hoditi Avstrija z Nemčijo Za odloženje bosta tudi Anglija ter Rusija. Za obrambo nevarnosti na vzhodu naj skupaj hodita Avstrija in Nemčija, za obrambo nevarnosti, ki prete iz zapada, pa naj Avstrija hodi z Nemčijo. Vzhodno vprašanje odložiti se mora, ker k o n s e rva t i z e m pod zdanjo vlado na Angleškem nema simpatij, na Italijanskem je „irredenta" in republikansko rovarstvo. Sicer to nikomur ne škodi, dokler se italijansko rovarstvo ne bode zunaj podpiralo, taka podpora pa bi uže motila evropski mir." O Francoske j govoreč je dejal Hdbner: „Zdanja francoska republika je stara uže 10 let in je miroljubiva. Tudi vodje zdanje republike so mroljubivi. A Francoska dobi kmalu svojega četrtega predsednika; kako bo ta porabil svojo moč V Vendar preti nevarnost od Francoske, kako/ hitro je nehala biti konservativna in razumna. Vojska s Francosko bi bila vojna republike z monarhijo, zmaga Francoske bi vrgla vsa cesarstva. Zato ne smo zdaj na vzhodu vojna vneti se nego morajo vse vlasti združiti se zoper skupnega sovražnika. Francija je močna : BĆ svojo armado in s klicem „revanehe za El-sas Lotaringijo!" bode očarala mase. S Francijo bi se zvezala evropska revolucija. Avstrija in Nemčija pa ne bosta stali sami proti Franciji, nego pridružiti se jim mora tudi Rusija in potem pravi Hiibner je celej Evropi zagotovljen mir ..." — Razume se, da soglasujemo s Iliibnerjem v tem kar^se zveze z Rusijo tiče. Ali v drugem nikakor. V celoti diši ta Htlbnerjev govor preveč po absolutističnih časih in reakciji in njegovo slepo sovraštvo do Francozov, njegova prevroča ljubezen do Nemčije — vse to nij za nas Slovane, tem meiij, ker se vidi tudi jako površno pojmovanje orijentalnega vprašanja. Hiibner tudi preveč pozabi, da razen interesov konservatizma in monarhij, so tudi interesi narodov. Vuihiije ilržuve. Ulclnjsko vprašanje se bolj in bolj zamotava in ne kaže se, da bi se še letos rešilo. Turki in Črnogorci se ne morejo sporazumeti, dogovarjanja se vrše, prenehajo in zopet prično. Zato bode baje evropsko brodovje v Boki kotorskoj prezimilo. O ff rskeni vprašanji se piše angleškemu konseivativnemu listu, da Turčija niklar ne bo dovolila Grkom od vlastij določene meje. Tudi Gladstone se odmika ter hoče čakati, kaj bode angleški parlament o grškem vprašanji ukrenil. Grki pa prete, da bodo se svojo armado v marširali v Tesalijo in Epir tudi zoper voljo evropskih velevlastij. Dalje v prilogi. Tonček potrl in za drugo, katero je potrl v svojej pravičnej jezi opat. Ko je opat obolel, sta mu verno stregla Tonček in Jožek. Jožek mu je enkrat dal preveliko porcijo medicine in na to se je opat nasmija 1 in rekel je: „Ti, Jožek, me uže menda zelo rad imaš, ker si mi dal toliko arcnij!" Tonček je Čital opatu, kateremu so bile noge odrekle, tako, da nij mogel več hoditi, doli na vrtu neko Ločanovo novelico iz I. tečaja „Zore" ; ta pripovedka je bila opata tako ganila, da se je razjokal, potem je pa vse žepe spraznil in je daroval Tončku ves denar, kolikor ga je imet pri sebi — bilo je okolo 40 gold. Odhranilo se je dokaj dijakov pod opatom Voduškom v celjskej opatiji, ali ne takih, kakor sta bila Tonček in Jožek, takih dveh nij bdo, to je sam opat večkrat rekel — po pravici in po resnici. Priloga „Slov. Ilolgarako narodno sebranje je sklenilo adreso do kneza, v katere j se izraža zvestost naroda do njega in da se smatra njegov pohod v Belgradu in Ruščuku kot znamenje uohrih razmer mej vsemi tremi se skupnimi interesi in isto vero združenimi narodi. Adresa se knezu zahvaljuje za njegov trud glede voiaške organizacije, ter obeta, da bode narodno sebranje skrbno posvetavalo se o predloženih načrtih zakonov. Na Francoskem se dalje proganjajo državno nepooblaščene duhovenske bratovščine, ter je vsled tega zopet več državnih pravd-nikov pustilo svoje službe. Povsod raste baje razburjenje mej ljudstvom, policaji in vojaki da so imeli dosti dela. Dopisi. Od »v. Križa pri Kostanjevici 3. nov. [Izv. dop.J Ker je bil tukajšnji občinski odbor v seji dne 4. julija t. 1. ukazal županstvu vse slovensko uradovati, in c. kr. gospodskam naznaniti, da županstvo ne bode na nemške dopise nič ozira imelo, ampak bodo nerešeni nazaj pošiljani. to je županstvo hitro storilo in naznanilo. Od tega časa nam c. kr. davkarija vse slovensko dopisuje. Ko smo sodniji en nemšk dopis nerešen nazaj poslati, nam tudi ona zdaj vse slovensko dopisuje. Ali drugače c. kr. okrajnogla-varstvo. Pri tem nič ne stori ne naš dopis, da to mi zahtevamo, ne kaka prošnja, ako-ravno je tukajšnji župan g. deželnega predsednika prosil za slovenske odpise od glavarstva v pričo okrajnega glavarja, kar je okrajni glavar tačas obljubil g. deželnemu predsedku, da bode storil. Zakaj se še zdaj ta obljuba nij spolnila? Okrajni glavar je deželnemu predsedniku obljubil, da bode nam slovensko dopisoval, naše dopise slovensko reševal, ali glavarstvo nam piše nemški, še črke se nij spremenilo, še vedno se v starem po nemški uraduje, naše slovenske vloge se le nemški rešujejo. Prosimo torej javno nam povedati, kdo je več v deželi, ali okrajni glavar ali deželni predsednik. Ta obeta tako, deželni glavar dela drugače, ravno narobe; da da, gospoda slavna, vi ne veste, kako ljudstvo potlej Bodi in govori. Ali ima slavna vlada pod TaatVejem kaj avtoritete V Ali veljajo njene obljube ali ne? Od vseh krajev se z vinsko letino prav slabo hvalijo. Kakor se od družili krajev sliši, res je slabo. Tudi v naših sosednjih gorah imajo prav slabo letino z vinami, ker je tudi večjidel toča pobila. Pri nas, kjer izvrstna vina rastejo, nij bilo, hvala Bogu, nič toče. Torej tudi kakor je razmera drugod, vino še nij preslabo pri nas, precej so ga pridelali, in tudi po letošnjej letini, mislim da je malokje tako dobro kot tukuj. — Tukaj so nekateri posestniki, ki so ga več dobili kot lansko leto. Sicer je kupcev še malo bilo. Držijo ga po 8 in in tudi 10 gold. vedro, ker se nekatero zares prav dobro dobi; torej vina je do-Bti na prodaj še tukaj. I* Sarajeva 2.~>. okt. [Izv. dop.] Položaj tega mesta je v resnici krasen, posebno če se človek popne na kako glavico, odpre se mu krasen razgled na mesto ki se razprostira na obeh bregovih Miljacke ter se diže na obron kili v polnkrogu mesto obdajajočega bregovja ter se na severu spušča v Sarajevsko polje. Posebno dražesten je pogled mnogobrojnih vitkih munar (minaretov) sredi vrtov. Zalibog, da mesto samo nij tako lepo, kadar človek prolazi mej ulicami, katere so nepravilne, sicer pa dosta čiste. Samo tlak je grozovit iu ob deževji blatnim morjem pokrit, tako da nij varno Naroda" k *£. 2o(y.y 7. nt stopiti iz hiše, posebno po noči, ker so ulice jako slabo zidane iz nepečenih ilovnatih ceglov in lesa in pri primitivnem ustrojstvu ognjišč požari radi tega nijso nič čudnega. Po zadnjem požaru ostal je velik del mesta ruševina, pa so zato stanovanja vrlo draga. O eviop-skem komfortu tu govora nij. Jaz imam sobo pri tleh, vlažno in temno; vrata in okna se dob.10 ne zapirajo. V sobi samej samo postelja na kavaletih, pokvekasta miza i dva taka stola, druzega evropskega pohišja nikakeršuega. Zato pa imam 7 □ metrov mindera, (t. j. nizkega turškega divana) na katerem se ne upam počiti radi mnogobrojnih — bolh, ki so v Bosni neznansko velike in ujedljive. Plačam pa 11 gl. španjolskomu židu za ta brlog, pa moram še vesel biti, da imam sobo. Kar se jedij in pijače tiče, dobi človek vse, kar želi v evropskih gostilnah. Drago je samo viuo (najmanj GO kr. liter) in pivo (a/to litra 12—IG kr.) Vi boste hoteli morda kaj o šolah zvedeti. No, v prvem razredu je okolo 86 dijakov, tako da se bode morala paralelka otvoriti. Mej temi učeniki so nekateri po 17—20 let stari, (lani se je en mohamedanec iz 1. razreda oženil, letos se je hotel drugi, dokler mu uij ravnatelj te bedastoče iz glave izbil.) Dosta jih je, ki ne znajo ni pisati, ni čitati. V 2. razredu večina nema pojma o na j jedno-stavnejših stvareh slovnice, n. pr. o subjektu, predikatu, o padežih. Mislite si sami koliko potrpežljivosti mora učitelj imeti. Mej dijaki je razmerno največ španjolskih Židov, kateri najbolje shvačajo korist šole. Mohamedanci iz verskih obzirov ne pošiljajo dece v šolo, ker jim je vse proti veri. Sami imajo dosti šol, v katerih pa le koran na pamet uče. Srbi (ki imajo lepo cerkev), imajo svojo gimnazijo, pa ne velja dosta. Oni so tudi v političnem obziru Avstriji najnezaneslivejši, ker so vsi mnenja, da Bosna ide po pravu Srbiji. Katoliki, katerih v Sarajevu nij mnogo, so vsi siromašni. Vlada dala je letos 35 štipendij po 150 gld., da privabi učencev, pa so kotarski predstojniki pošiljali dečke od 7—20 let, neznajoČ ni čitati ne pisati v Sarajevo. Ti ljudje menda nikoli v gimnaziji nijso bili. Tudi Alpijev sin je v 2. razredu. Slovencev je prilično število tukaj; ali so vsi „dii minorum gentium", pisači itd. Zloglasen nemškutarsk „Sehulzeitungovec" je postal učitelj v Vlasenici. Iz l*€»terbur|fa 1. novembra. [Izv. dopis.J Ruske novine nijso nič kaj zadovoljne z avstrijsko vnanjo politiko, kakor se ta kaže iz ministra Uavmerla „rudečih bukev". Avstrija, pravijo, dela ua vzhodu bolj albansko, grško, nemško, turško politiko, nego Ii balkanskim Slavjanom prijazno. Potem se nij čuditi, da tudi v notranjej politiki njenej Taailejeve obljube avstrijskim Slavjanom le na papirji ostaje j o. Tako vpraša „Novoe Vremja", kako se to sklada, da se v delegacijah naglasa, da Avsiro-Ogerska hoče mini, a ob jednem se terja silno denarja za utrjenje mej proti Rusiji. To se ruskemu listu zdi „protivo-rečje". Istemu listu se Ilavmerlova politika zdi turkotilska. Posebno čuluo se mu pa zdi, da je llavmerle priznal, da bi bila Hotna demonstracija vršila se tudi brez Avstrije, da je torej Avstrija le za to udeležila se je, da je — zavirala . . . i; i/umeje se pa, da o tem ne morem na drobneje iz ruskih noviu poročati, ker, ko bi vam take članke izpisaval, ne mara, da bi >vembra I88O. vam jih konliskovali, pa bi škodil jaz tako naročnikom in sam sebi, ker potem lista ne dobim iz domovine. Če vas prav tolmačim, vi verujete v mir in Grkom nič ne verujete, da bi vojsko začeli, katera se mora potlej razširiti še dalje. Pa nikari prebrzo ne računajte, ter Grkov, če prav nam nijso simpatični, nikar prenizko ne cenite! Grški narod ima zdaj kritičen moment preživeti. Vlada kralja Jurja je vojsko mobilizirala in pravi, da ne odneha, predno ne dobi grUrih zemelj od Turčije. Evropa sama je grško poželenje po teh deželah vzbudila na dogovoru Berlinskem, kjer je sama sprožila grško vprašanje, katero je prej zatirala, Grke odgovarjaje, naj Srbom in Rusom nikari ne pomagajo. Zdaj, ko Grki sede mej dvema stoloma na tleh, hote sami s svojo močjo vstati in si priboriti, kar jim je Evropa obetala, a jim neče pomagati izvojevati. Meni se zdi, in tukajšnje novine me v tej veri potrjujejo, da Grkom zdaj ne bode nič druzega ostalo, nego res udariti, sicer jih doleti kletev smešnosti in bojazljivosti, in ta je še nevarnejša za narode, nego li za individue. Grki zdaj, če prej ne na pomlad, morajo nekaj storiti in — bodo storili. Kaj bode pa potlej, to pa taki vedo, ki zgoraj sede na stolcih visoke diplomacije, toliko ali tako malo kot mi drugi smrtni ubožci. Domače .stvari. — (Nemški ju d profesor na Slovenskem.) Iz Maribora se nam piše 4. t. m.: Vsemu slovenskemu svetu je znano, da imamo Slovenci na izobilje izprašanih profesorskih kandidatov za srednje šole, a posebno toliko m a t em a t i k a r j e v, da bi z njimi napolnili vse srednje šole na Slovenskem. To je znano; samo c. kr. dež. šolskemu svetu štajerskemu ne vemo, če je znano, ali ne? Kajti te dni poslal je na našo mariborsko gimnazijo iz Gradca tacega suplenta, ki je prvič j ud, drugič trd Nemec, tretjič tujec Neavstrijec iz Translejtanije. Kaj tacega se niti pod Stremajerjem nij zgodilo. (Daljši komentar dopisnikov o tem smo morali prečrtati, da se izognemo konfiskaciji. Priporočamo tudi ta slučaj našim poslancem, za katere se materijal pač zelo nabira.) — (Prvi „Sokolski večer") je de-nes zvečer v restavraciji tukajšnje Čitalnice. Na programu stoji petje in godba pešpolka št. 26. Vstop je za ude „Sokolove" prost, gostje plačajo 20 kr. — (Odbor „Slovenske Matice") ima v sredo 10. t. m. sejo. — (Ljubljanska katoliška družba) namerava papežu ali s pismom zahvaliti se za encikliko o sv. Cirilu in Metodu in slovanskem jeziku ali pa s posebno deputacijo, ki pojde v Rim. — (Od ljubljanske deželne sod-nije.) Neki nemšk tedensk listič, ki se v Gradci tiska, pa v Ljubljani redkim nemšku-tarjem izdaje, bil je konfisciran zarad članka proti Taaffeju in \Vinklerju. Konfiscirano je bilo le malo eksemplarov, ker je bila večina uže — raznesenih, kakor se ista osoda primerja tudi dunajskim nemškim novinam. Ljubljanska deželna sodnija pa o kontiskaciji tega nemškega lističa nij hotela soditi, češ, da spada v Gradec pred sod, kjer se tiska, ne v Ljubljano, kjer se izdaje. Državni pravdnik je zoper to rekuriral na višjo instanco, in ta je ljubljanskoj deželnej sodniji ukazala, naj o tej konfiskaciji svojo razsodbo izreče. . . — (Nemščina iz cerkve.) V našem listu je bila uže lani tožba, zakaj se pri sv. Jakobu v Ljubljani nemški pridiguje, ko je vendar cerkev pri nemškej pridigi zmirom prazna, a pri slovenskej polna. Kakor slišimo, se je zdaj to zboljšalo. Pred nekaterimi tedni so se nemške pridige opustile in se zdaj ob nedeljah po slovesnej devetej maši slovenski pridiguje in glej, cerkev je bolj polna. — (Odlikovanje.) Vodja pomoćnih uradov Ljubljani, Andrej Logar, je dobil naslov cesarskega svetovalca. — G. Logar je od nekdaj marljiv ud konstitucijonalnega društva .... — (Iz Konjic) se nam piše 5. nov.: Nas rojak in iskren domoljub, g. dr. Drago-tin Prus, izstopivši iz vojaške mornarske službe, se je naselil kot zdravnik v Konjicah na spodnjem Štajerskem. — (Slovanska čUalnicav Celovci) je imela v soboto G. t. m. svoj letni občni zbor v svojej dvorani „pri jelenu". Vabilo nam je prekasno došlo, da bi ga bili mogli v včerajšnji list uvrstiti. — (Domača žival zdivjala.) Od sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše H. nov.: Pretečeni teden gre posestnik Jure Kodrič, tukaj v bližnjej gori Zavodeh stanujoč, po večerji v hram po pijače. Ko ven na dvorišče pride, zažene se neka čudna zver vanj, in ker je tema bilo, da se nij nič videlo, zagrabi ga za desno stegno, vrže ga na tla, trga in mesari ga, da je bilo groza; on kriči, vpije in kliče na pomoč. Hitro pritečeti na pomoč njegova žena in njena mati, oboroženi z burk-Ijami in udariti po zverini, da zbeži. Raztrgala bi bila ta zver moža, ko bi hitre pomoči od hrabrih žensk ne bilo; desno stegno mu jo raztrgano, obleka, kamižola in drugo uže vse iztrgano z njega; akoravno je mož močne telesne postave, še le okolo .'JO let star, vendar bi bil kmalu raztrgan, ako bi ne bile hitro žena in mati prišli na pomaganje. Nu, in kakova je bila ta zverina? Bližnjemu sosedu, oddaljenemu 8 minute daleč proč, 1'rancu Dularju, je bil ušel iz hleva 3 leta star m r j a-sec, in je šel gori k Juretu Kodriču, katerega bi bil napal. Torej domača pa zdivjana žival. Jure Kodrič je proti Dularju tožbo vložil zarad tega. Bomo videli, ali bo kaj iztožil ali ne. — (Sto let star) postal je letos Miha Felser, viničar pri sv. Iliji v Slovenskih goricah. Služil je kot grenadir Ki let cesarja. Vojskoval se je zoper Napoleona I. V ognji bil je jedenkrat pri Mantovi, drugikrat pri Milanu, kjer je bil tudi ranjen. Prehodil je veliko sveta. Bil je v Turinu, na gori Vesuv pri Neapeljnu, v Belgradu na Srbskem in v Parizu na 1'rancoskem. Ka%iie vesti. * (Kaplan utonil.) Kaplan v Heiningu na Tirolskem je imel navado še kasno v jesen v mrzlej vodi kopati se. Tako je šel tudi 11). oktobra v reko In kopat. se. Nij se pa več vrnil. Njegovo obleko so pač našli na bregu, njega nij nihče več videl. * (Grozna r a s tr e 1 b a.) V mestu Tra-paniji na Siciliji so prodajali v nekej trafiki tudi strelni prah ali pulfer. Dne 25. oktobra pak se je pulfer, katerega je bilo en cent skupaj, po nesreči vnel in razstrelba je bila grozovita! Štiri hiše so bile raznesene, njih kosi so v zrak vzleteli in 20 ljudi je bilo v razvalinah pokopanih. Pač nauk, kako varno je treba strelni prah spravljati, kjer se ga hrani. * (Čuden dogodjaj.) V Šlesviku so te dni našli najmlajša sina tamošnjega trgovca Jostna mrtva v sobi. Mlajši deček, star 13 let, je bil s kugljo v prsa ranjen ter je ležal na tleh; poleg njega pa je mrtev ležal starejši brat, ustreljen v glavo v roki držeč še revolver. Sodi se, da se je starejši brat igral z revolverjem, kateri se mu je sprožil in je kuglja zadela njegovega brata. V obupnosti nad to nesrečo da je potem še sebe usmrtil. 'JI ujel. 6. novoinbra: Pri Nloun: Mliller iz Berlina. — D ringor iz Gorice. — Kichtor iz Prage. — Pire iz Kranja. — Kun iz Kočevja. l'r. \ Httliul: Dr. Mussii h Du itja. — Lehinan iz Novega mesta. — 8uhwaiz iz Gradca — Jesenko iz Tiata, — Schein iz Dunaja. Reg. št. 223. prot. it. 888. Prepis. Obtoženec: Kajetan Strane t zky. Delikt: žaljenje časti. Zapisnik, Tržil«* cene v Ljubljani 6. novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 59 kr, - rož 6 gld 83 kr.; —ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 2 gld. 92 kr,; — ajda 5 gld. (59 kr.; — proso 5 gld. 20 kr.; — korav.a 6 gld. 31 kr.; — krompir JOO kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla j kilogram — gld. 5)0 kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeb frit?un — gld. 68 kr.; špeh povojen — gld. 72 kr. j — jajce po 2*/i kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 60 kr.; — svinjsko meso 52 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mnhka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 6. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 15 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . . 73 n 25 r? 87 n 15 n — n Akcije narodne banke . . . . 81« n — n n n London ......... . 117 n 45 Srebro ......... . — n — 9 n 307, n r> «53 . 57 n 90 sesta\ Ijen pred e. kr. okrajno sodnijo v Idriji dno 27. oktobra I88O. Naizočni: Sodnik: c. kr. okrajne sodnije adjunkt dr. Teodor Petritsch; zapisnikar: Fr Vonćina. Ptiče tek o polu 11. ure dopoludne. Izjava. Ko bi se bila imela^ po ovadenji gg. Pavla Grudna od Jelielnvrha. Štefana Lapa j ne ta ter Iv;in:i Kosa iz Idrijo de praes. 4. oktobra 18H0, br, 888, zoper Kajetan Stranetzkega zavoljo žaljenja časti na denes odločena glavna obravnava vršiti, dogovorili sta se obe stranki in združili za naslednjo od gospoda Kajetana Stranetzkega pred sodnijo izdano i y j a x o. Dne 30. septembra 1880 dejal sem o priliki, ko sc je v uradnijskej pisarni c. kr. davkarije v Idriji vršila obravnava O oddajanji užitninskega davka za davkovski okraj Idrija, v navzočnosti komisije in zbranih krčroarjev duvkovskega okraja idrijskega do-zdanjim zastopnikom užitninske v solidarne zadruge v Idriji, gg. Pavlu Grudnu in Štefanu Lapajnetu ter agentu za užitni davek Ivanu Kosu, „da so si oni na škodo užitninske solid. zadruge polnili žepe in da sij h namera vajo zopet pri novej oddaji polniti. .laz izjavljam, da s to v nekakej razdraženosti izrečeno opazko nijsein nameraval imenovanim gospodom očitati kakega nepoštenega čina ter naravnost izjavljam, da mi nij prav nič znano, da bi bili ti gospodje svoj dobiček, če so kakšnega imeli, pridobili na nepošten način ter da bi si ga MM prilastili na škodo ostalih društvenikov. Očita se mi nadalje, da sein imenoval jaz v svojej gostilni postopanje teh gospodov Jumparsko" in „sleparsko". Jaz se ne spominjam, da bi se bil tako izrazil. Ce sem se pa res tak«) izrazil, potem so je moglo to zgoditi samo v razburjenosti in jaz izjavljam, da nčmain nobenega uzroka za tako zabavljanje. Gospod Kajetan Stranetzkv dovoljuje, da so po enkrat objavi ta izjava v „Laibacher Žeitung" in „Slovenske«] Narodu" in da troške za inserat plača on. (J.»spodje privatni tožniki Pavel (J ruden, Štefan Lapajue ier Ivan Kos jemlje to izjavo na znanje ter odstopijo od tožbe, a prosijo za izpisek tega zapisnika. K. Stranetzky m. p. P. Građen m. p. Štefan Lapajne m. p. Janez Ko a m. p. Skleneno in podpisano z opazko, da se sklep ob ustavljenji kazenskega postopanja po Si 40 in 90 k. r. takoj razglasi in da ga zadnji na znanje vzemo, ase odreko kakemu posebnemu sporazumijevanju. Dr. Teodor Petritsoh m. p. Frano Vončina m. p. Z izvirnikom soglasen prepis. C kr. o k raj na so dn i j a v I dr i j i, dne 1. novembra 1880. (566, Mašiusk ključaničar, izprašan mašiniiit in kurllec, ki je uže več let v službi kot iiiaNiiisU monter, želi služiti v okolici IjublJtinukeJ. Naslov: Joaef IVKluj, w. Z\vi-Behenbriicken II. Nr. 37, Thiir Nr. 4, iin II. Dezirk, Wion. (568—1) Jan. lastnik c. kr. privilegija za zbolšanje šivalnih strojev. Glavna zaloga šivalnih strojev v Gradci, Sackstrasse št. 20. C. kr. avstrijsko in kr. ogersko trgovinsko ministerstvo JtiJjc? Je dalo gospodu J o v. Ja\u za zboljšanje šivalnih strojev u«m \rvrW izključen privilegij. To zboljšanje se vidi v tem. ker šivalni stroj ne dela. kadur se cvirn navija za ladijco. Zato ne treba dela odložiti od šivalnega stroja, kadar se cvirn navija. Navijanje je lebko, šivalni stroj pri tein nič ne trpi. Zboljšanje je tako priprosto, do zbog njega šivalni stroj nij dražji. J*"ilili:..^K^K .^iv .^R .^rv ^rv^v.^r\,^R „AVSTRIJA", 58 vzajemno zavarovalno društvo na flovesko življenje na DUKA JI, ustanovljena leta, 18SO, WTyJl čl «m ciko življenje po ii h j ii i - jih lurifiih in po raznih načinih: «1» izplača zavarovani znesek po smrti zavarovančevej, kadarkoli se primeri, ali kudar doseže zavarovanec določeno starost (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje se eeto , pol-, četrtletno ali tudi mesečno. Za in a I e k r a j c a r j e vsakdo 1 e h k o s v o j i m pri in e r n o veliko svoto zagotovi. Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo brezplačno. Nadzorništvo »AVSTRIJE" v Ljubljani: Tg-ii. Vr«.lž^^.^*v,^iv.^vV.^vV,^R^Rz^R,^R./^V,^R^I\^vV^lv^lv.^R,^R ^rv •«XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ Zaloga dragocenost i j, zlatnine in srebriiine. i a .2. 2T >»3 Usojam si naznaniti, da sem so zopet prešel.I v svojo popravljeno in olepšano proiliij»lnivo in da kupčijo, ki je uže od leta isavi na najboljšem glasu, nadaljujem pod svojim imenom. Ob enem opozorujeiu p. n. občinstvo na svojo novo rnuioi r«tuo in cono zalogo dragooenostij, zlatnine in srebrnine iz naj iut«'ii it no j .šili tovarn domačih in tujih dežel. Naročila n« vse v moj delokrog spadajoča «lcl» in popru«« hočem takoj, dobro in eouo izvrševati. Kupujem in zamenjujem po najboljših cenah, tako tudi prodajam pod ceno reći, ki mi leže uže dalje časa v zalogi. Vabim p. n. občinstvo, da me pogostoma se svojim zaupanjem počasti. V Ljubljani, dae 80. oktobra 1HH0. Ferd. Simonetti, (560—3) zlatar. 39 Ferdinand Simonetti r nekdaj Peter Simonetti. Optični zavod V Ljubljani. Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in trebaju očal. Očala se dadč samo potem, ko se te natanko in čisto znanstveno poskusil in premeril vid, a se uspeh jeinči. Naročnikom z dežele se radovoljno pošlje v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem lehko naroče zaželjeno. Pri meni je velika zaloga glediščnih in potnih perspektivov najnovejše konstrukcije, daljevidi, daljegledl, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnice za vino, mošt, žganje ter vinski cvet, dalje za kis, mlekc, Ing in petrolej. Laterna magica, lamposkopi, ste-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, camera obscura. Orodje za risanje in šestila (clrklji), risalna peresa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi ter solnčne ure, merniki, merniki na traku, zrcala za britje in druge v to stroko spadajoče reči. Dobro in brzo popravljam optično, nzikallčno ter matema-ticr.o orodje. (420—10) Jjj1 ■ .^■■^%a^% ^"b nedosegljivo v tem, da se dobi mehka, tanka, bela koža, 1 skle-nica 40 kr. CrljTcerin-Creme, posebno vspešno, ako ustnice ali koža na rokah poka, 1 skleniea 30 kr. ospe! i Toilette-Honig-Gljfcer.-Seife, Sargovo, 1 kos 30 kr. Damen-Ponder, z dišavo, bel in rudečkast, v zavojih po 10 kr., 1 škatla -10 kr. Glycerin-Sarg ov, najfinejši, 1 skleniea 10 kr Auaterinova ustna vođa, izdeluje O. Ploooll, 1 skleniea 60 kr. Auaterinova štnpa za zobe, izdeluje .-r. Nuj prejme r kr. ilvorni oskrhnik večine evropskih vladarjev, k- Silili IloflT, «'. kr. -vetmk. hiHtnik »iategii križao i s krono »i EialUM, vitci visokih pruskih in lipintkili redov. ■•iuiit|. tvornl.-ii: Urtitieiiliol' a, tvnniUkn nl«|at si.-tUi . Criilien, llruiiii<*r- vIi-iish«- H. Uradro zdravstveno poročilo c. kr. (rarni/oiiHke lialnico it. 2:1 v Zaurelm o opazovanem upllvanju HofTovega »dravstvfl-ii. .'m piva od sladnega i/.lečka in llollov« sladu« čokolade. Oba i/delka rta «e pokaaala pri rekonv.ili—centih, potem pri onih, ki imajo katar ali -o liolui v ur*.mili za sopcujc in prehavljciije kot izvrstno ilijuth-no krenilo ter sladici čokolada dobiti iiadomoHtujo kavo, kjer ne ne more te m,lino v.i t i kot preintrc; raznn teifi* »o pa to čokolado holniki in rekonvalescenti radi zavživ.ili /a zujutrek, kar »o h tem potrjuj«. /f, t!} B| v Sthgrebn, dne ta. aovambiM n*7s. \*na o) lir. lilo, ttabnJ ii.ul/.oruik. Ur. Kaiser, štabni in zdravnik eddelku. 1'enn liotloviiii Hladnim izdetkmu z lliinalt v kronovine: Zdravstveno pivo od Hladnega izleeka * zihojetn in stukleimaiiii i. ntiklinir iflii. :l *2. 1.1 Kteklenie «lil. 7 1<\, 2* Htekleniu «lil. ll.iio, steklenie vid. Ji |o. Pol kilo si idile čokolade 1. «1.1. -i.lo, II. «Id. 1.6(1, III. tflil. 1. (0* M vuc vzame tudi odpustek I Sladili honhoii l vrećicu, Ho kr. (tudi pol in četrt vrećice). — l'rirujeua otroška redilna nio'ia n'1' 'i koiieentrovanl sladni izhček (jld. 1. tudi po liO kr. itd. — IVpolnu slailna kopeli sil kr. Pod J uhl -.' nič m- razpošilja. M*.Ini bonbon t.* prsa, odpravljajoč zaslini......--t, je v plavom papirju. Zalor;3 ima: ii. l'i« < oli. BftlMi ltlr<«<-liltx. h-karju ; I*. I.iitmilk. II. I.. IVen* «»el, vina Hi- specorijskini hladom, — V (Joriei: l*ii trn liiuill T e m o 1 j i t ji l> o m o c? vsem. ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim de'om na čiščenje in cnazenje sokrovice in krvi in na pospeševanje do'brega pre'oavljenja. Najbolje t«» 2.i in H-i ki'. tt\\t'fA\M 'M čilio. Sktišeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znanO, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleniea 1 gld. av. velj. (3IJ1—9) biimiii pi 11 ii i iihidtafmasaaa 63 7987 Naznanilo. Jeiuljeva si rast, naznanjati visokočastitej duhovščini tiikaj in na deželi, da — kakor doslo —še vedno s 11 r i j. • u I j e v a častita naročila na i z d e I a v anj e g: i±xiz ovratnikov (kolarjev) in naprsnikov (eliomissette) ter obetava, zgotovljati vsa takova naročila elegantno in k a r moči v ceno. Z visoeim spoštovanjem Helena in Marija Kunstelj, v Ljubljani, na Poljanah, Kapiteljske ulice (565—1) št. 18 nova (.IG starai. Prodajalci jajc prosijo se, naj naznanijo svoje adrese, da bi sklepal z njimi kupčijo. Rudolf Kirljisch, (563—2) sladčičar, v Ljubljani na kouicreHiiciai tffgMU * GostJInarjem! Lepa in frišna ce va v v v v v na debelo in drobno prodajejo se prav po ceni pri Kožarji v Krakovem št. 8. Tu se kupujejo tudi zajije leože "»a' in od druge cilvJQ.iixi.e- (511)—«) I | jB\ lllavka. £■ Janez Erhart, Komi, ki zna nemški in slovenski, izvrsten prodajalec, ki bi imel tudi dobra prip rotila, dobi službe v mojej Štacuui /. mešanim blagom. Oni, ki /.nujo kii|u"evati tudi I usnjem, imajo prednost. J. L. Jasenke, (59f—8 Trbovlje. Iiij>i- in |>«> coni klobuke in Čepke, kakor tudi kožuhov i no prodaja v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledališčnih ulic. (433-9) dvorni puškar &y kralj. ifi v Mariboru, priporočujeui svojo veliko zalogo orožja. Revolverjev imam od 4 naprej. Puško z nabijanjem od spredaj, puške za streljanje s kapseljni od lO icl«l. naprej. Puške ostroguške, katere se nabijajo od zadaj, od J80 «HI naprej. Jednakih pušek imam tudi za streljanje v tarčo, za lov, za streljanje s polei in kapseljni. Na prodaj imam tudi veliko zalogo vsako-jakih patron in strelne sprave. (557—2) 1'ojiravila rad sprejemam in hitro izvršujem. CHI0C0CA LIOUEUR. (Liquor Chiococae fortifloana.) Znanstveno preiskan ujakov kut i poskiišeun in priporočeno od odtič- mtno, i>o|iiiini'in im -i.i..11111 .i osobito /.a hitro in prijetno oži vlj o ii j e , vzlrujonje, ijačonjo opešano in potrte Jg0f iiiozkc moči, *^Hf i»kre|iljeii|e /l\< <-\ in njih |n o/l ||i <.sii. iznenado-jajoče v svojem l.|u|o«-«'m. iii«v4liiwnj«i<-eiii tur Vxt>lljn.|ii1o, iivmIhnI do jedi, Itutiir v žvlodei, kr«-. h<-i|»ni»j«>, /.opor naunjonje k l)l< »oii|ii. zi;iiii4». ilnslui. irlnvohol, i.i.-.Ii. .. in ■latenieO) ropat »jint. rsvmatiasni in /hm. žn«>. Ako *o rahl ta Cliiocoea-iin,uor, odpravi hi; vsako tako at--llje hitro in gotovo '» kl'r odstrani, moro dotlčnik tudi visoko in krepko sturust doživeti, zuto naj hi bi) v vnukom gospodinj-tvii I'«, okusu proicga najfinejše namira« lik.ro. V raz«h'.I so položena ncštevilna priznavajoča ter zahvulua pisma visokih avtoritet n Izvrstnosti temi 4'liicocii -Ii4|ii<>in-h. Cena jednoj i/virnej hotulji z natančnim navodilom za raho v šest jezikih a gld. a. v. ; zavoj in pošta 2o kr. Q-la"ncL zBLlcefa, 3c3«* se lzčLcl-u.]© laa, o i (5t>7 — 1) ksior ao razpočilja: 1>. CIIIODI, Iskat ..ziini Schulzongol" in pri«, c. kr. SOdnijski kemik, VVien , \V..h lin« , liorroilgaa ■•■ Nr. Sli, (kamer naj so pošiljajo vsa pismena naročila), ter v vneli do).rili lekarnah po Avstriji in drugod. Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Bantu' kum. .n-ki' zaloge ur, oil največjih svajcar-akih tovuren, ao je v o. kr. zastavnici zastavilo, a ne rotilo, tedaj ao zapadle po javnoj draži.i prišlo po Xi.m-■vuijatr-o nizlcej caxil. nam v last. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši svajcarski izdelek, vae s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati jih 70 odstotkov pod fabriiko oeno, nre so skoraj ZlIMtOllj. ~VVJ Vsuk človek, nuj si Jo l.ogat ali uhog, potrehujo vendar uro, ki jo cesto uaj/.voatejša prijateljica in spremljevalka skozi čelu življenje; tako priliko, prijetno in nig.lar vračajoči) se, ima zilaj vaagdo, da si more preskrbeti skoruj zastonj aoliiluu, lino, garantirano in na minut« rugulirar.il uro, Icer Je> naša ia.txl.63co oaolsj« "vsa» Mia šo 3«đ.oxilcra.t reEfiA.13.xs.lo. Vsaka, ura ima ivujcaraku fal.riško /.niimeiijo. Poroitvo Je tako zagotovljeno, da •e a tem Javno zavežtmo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor hoče lziristno, nevei]etac oena, aa.tx S lotzajamioao, dotro Iđ-cio mio BlcoraJ BjaF" zastonj ~VU imeti, naj si jo takoj naroči, ker moro vsugilo umuti, da ure nečuveno hitro kujiujojo. Zapisnik žepnih nr. 3. ia.xa. na valjar od toskegii srebrnoga niklja, lin" na trum.t.-k reguliranu, gravirana in gviluširuna, i rt ruhinov, s ploščatim steklom, elnailirano urno ploščo in poselmim krovom zoper prah , in iluu- »lata fucoii-tirnu verižica, ki jo stula preje gld. 12, velja zdaj samo gld. 6,60. — 3. žoprta um i-, n jolćLro, od teikogu srohr-nega niklja, lino na trenutek rogulirana, gravirana, gvi-losiraii... s 16 ruhinov, a ploščatim steklom, emajlirano umi. ploščo in kazalom za sokunde, s lino urno t .....n verižico od talmi-zlata, prejo glil. UO, zdaj samo gld. 7.60 Jednu 11 ..i i ii ■ 11 -11, ur. — a. xor3o.oxa.tolr urac. iz najfluejšega ilouhlc-zlata, brez kljueka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmironi zlato hurvn, izvrstno na minute regulirana, ■ dvojnim krovom, dekorovana einail urno ploščo iu priviligirano ilulo, olulurovuna izvratna ura z verižtco od talmi-zluta, prejo gld. 2», zdaj samo gld. 10.50.— Teh ur jo mulo. X Bictnia rorx3.C3a.tolx ia.ra, od pravega 13 lotuega arebra, potrjena od c. kr. kovnega uradu, navija su na koziui l.r. z kJJuAka, z nasprotnim zoporum in ku-zulno ]irij.iuvo, lino a privilegijem, na minuto rupuairana, s ploščatim steklimi, s mali uuio ploščo in kiiznloiu za sekunde, v notranjem h kristalnim krovom in koleaci od niklja, sa vsacega trajiapnreutim, uajholjiu, niijceiiejšu in n.i.p l.'u.i ni ni.i-.i tiru sveta, preje gld. 30, zduj satno gld. 14. 1 siotma Min. na, alčLio, od pravega 13 lotuoga toakegu srehru, potrjenega od c. kr. kovnega urada, s 16 ruhinov, na sekundo rupuairana, s ploščatim steklom, emuil urno ploščo iu kuzulom za sekundo, pozlačena vlektro-galvuniškim potom, tako, da hi jo ne mogol nohen zlatur svota od prava zUtu iu za drag denar kupljeno razločiti; preje lic pozlačena gld. 'ii, zdaj pozlačoua aaiuo gld. 1'ž.bO. 1. sicV-ii-.a tji.xcv na -v-aljatr, oil pravega 13 lotuega srehru, potrjt-uogu od o. kr. kovnega urada, ■ u rubinov, na minuto repasirauu, pozlačena elektro-gal-vaiankim potom, tako, da se ju od prave zlatu no more razločiti; prej u gld. ir., zdaj buiiio gld. «.60. X -w.ra. za geapi, od pravega 14 karat, zlatu, potrjenega od O. kr. kovnuga uradu, vrlo lina, elegantna ura z nujtlnejšo honetčansko laeon - verižico za okolo vratu v llnuin haržunuatem etuiji; prejo gold. 30, zilaj aanio gld. i....... Tucegu šu nij bilo. 1 ftaia zlata rernosatolr uia, 13 karat., po gld. 40, 60, najfinejše auvonotte-uro, preje po gld. 100. Naslov: U hren-Ausverkauf Fiaiss, Rothenthiirmstrasse 9, parterre, gegeniiber dem erzbisohofiioben Palaia, WIEN. (4G2-5; Zoper jetilio! Radgostski nnivejr&arni va§ in rožiiovsii lakMaitliiild celtlicii, pote ono za vse, tudi za zastarane bolezni na pljueah, za srčne, prsne in vnitne bolečine, posebno za sušico, želotlčevo slabost, za splošno slabost rutine in začenjajočo se pljučnico! Veliko sunilo pri/.nanskih pisem razpolagajo se v prepričanje Gospodu I.■kinin .1. SeielHitii v ltožnavi. 1'že tri rocHtM-e lislelia moja su proga za liftvnriio pljurno liolpzuijo. Kit st> mi je od množili stranij arlpervesle, prostoa, da mi pošljete pot r .um 1 zavit k Kailgnstskpg.i čaja iu S škat. niaho-rastl nskih celtliokov« Naslov: v Crelojevol pole"; Ilirske Itstrici). Gospodu hokarju .1. S«-i«li<'i-iu v Hožnavi S tern vas prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnima llniltiostskeija univerzalnega čaja, ki mn je j»j> p <» 1 ti i* in ozdravil mojega dolgoletnega liudcgii katara v žoloilci, zopat 2 zav tka preja ko mogoč *, po poštnem p»>vzoiji. Preverjen s. m, da bode oz Ir.*vit tudi mojo s-iprogo, ki za isto boliznijo boleha. Prosim vas pa na daljo tudi, dt mi pošljete še dva zavitka vaših maho-rastliuakih celtličkov, katero rabijo moji otro i zoper oslovski kašoj. Se spoštovanjpm udano F. Mtttler, vodja. Konov, na Češkem, lo*. aprila 1878. Vaše blajroroilje! Pzvolite mi brzo poslati s poštnim po-vzf'tjom 2 zavitka Kailtfostskegu univerzalnega faja in 2 škatljici B ižnavskih cultličkov. — Ohoje se jp dobro obneslo. NmsIov: TliereHla /. . calo doi tintori, lil. piano easa Madovič a Z ara (521—1) (Dalmacija. Vaše blagorodje! Ker se mi je vaša izvrstno zdravilo od mnogih stranij toplo priporof-alo, zato vrs prosim, da mi kmalu po.iijetu s poštnim povzetjem 8 zavitke R ul^oatskega univerzalnega čaja i u 3 šk. uiaho-rastlin.ikih ce'tl čkov. Udani Ivan I*oilu*.kn, lovec grofa Oboteka v Noštinu pri Kloku v Sremu. Od tega po zdravniskej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veja M ltdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 «l«l. av. v. Jedna originalna š^atlja Uožnovakih tuaho-rastlinskih celtličkov 50kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. p osebe. ItatlKOHtMkl unlverznlui ca| in Huž-novaki malio-raHlliuHkl lili« ki dobivajo so )e«ltuu le v lekarni J. Meiehert« v Kožnoti na .Moravak. tui, in razpošiljajo se naročila na vse atraniproti poštnuuiu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, (majo tudi zaloge sedeči lekarji: VV. Mayr v l.j u HI j »n i, W. K iin i g v »iHriboru, S. Mi ttel bach in J. Cejbek v /aKnbii, Parinherzige Brilder in A. Neti ved v 4.rii«l<-i, A. M are kiu J K u p t e r s e h m i e d v <'«>lji« <>. K u s s lir. i m v 1.i |>ui