151. stevilka.                          Ljubljana, čelrlek 7. julija.                   XIV. W»to,   1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, tzvzemši poncdeljke in diieve po pruznikih, ter vdja po po&ti prejenmn za nvBtro-npomke ilužule zh četo let« 16 |»l., za pol leta 8 pfl., eh četrt leta 4 gl. — Za Lj ubijano forez poštljanju w,\ dom zti Velo leto !•"< ^U\.. n\ tVtrt leta .'? pld. IH) kr., /u en mesec 1 tfld. 10 kr. Zu poSiljanjo na dom se računa 10 ki. za lueaec, 30 kr. /,a tttrt leta. — Z :i tuje de%rl c toliko \vi\ koliknr pofttninu izna&i. Za gospode učitelje na ljudskih šokh in eh d i jake velja znižuna otna in sicer:  Za Ljubi juno za cetrt leta M jrltl.  .r>0  kt.,  po pošti  prej*>iiijiii zu <Vtrt  lotu .'J troltl. — Za   oziuini Ih   su   pl.-ičuje
od četiristopnc petit-vrste 6 kr., če se oznanilo  fiikrnt tiska,  f> kr.,  i-«>  se dvakrat, in 4  kr., i:v »»• trikrut :tli  vrrkrat  tiska.
Dopisi  naj   se  izvolć  irankirati.   —   Kokupisi se ne vrač ujo.   —  Uredništvo  je v Ljubljani v  Franc Kolmiinovej  hiši  .jflfdaliSka stollm".
O p rav niš tv o, na katero   »nj   se blagovolijo poSiljati jiaročnine,  rckhnnacijt', o/.nunilH, t. j. administrativne stvari, je v .Narodnoj   tiskanu" v  Kolumriovej   hilf.
Slovenci in nemški „schulverein"! i.
—.r.— Vselej kadar pričnemo mi z nem-škimi svojimi nasprotniki politično polemiko, tedaj vemo uže naprej, k.°ko orožje nam bodo ti gospodje v odgovor sukali. Kadar so v življenje spravili kako politično neslanost, ter smo jih mi razdražili s pametni mi argumenti, tedaj splezajo visoko na konja, ter z nekako aristokntićnim zaničevanjem poudarjajo, da je z nami vsaka polemika nemogoča, ker mi prvič ne vemo ceniti velike vrednosti znanja nemSke govoriee pri našem kmetu -n ker smo drugič reakcijonarji, vpreženi v voz duhovaćine, ki nas vodi, kakor jej ljubo in drago.
Ko smo v svojem zadnjem članku trdili, da je vpeljava nemškega „schulvereina1 v našej kronoviri silno nepotrbna in nesluna po-HtiČna £a!a, oglasili so ae takoj, ter zavihteli zarujavelo svoje oražje, ČeŠ da se z muni prepirati nečejo ker bi mi tako nikdar ne hoteli obsteti, da je znanje neiuškega jezika :<a vsakega v tej vojvodini neizrečeno koristna stvar. Končno psi zatrobijo tuđi v stari svoj rog, ter uam očitajo reakcijo in duševno robstvo.
Pri   vsem   tem   iinnjo   ti gospodje   slabo navado, da z nenaravnim   ponosom   kažejo na nemško   kulturo,   kakor   d;>    bi   bili Nemci iz Kranjakega Bog   vo   koliko pripomogli,   da se je nemška  omika   razvila  do  zdanjega svojega vrhunca. Pozabijo pa; da oni nijso pravi Neinci in da se naš upor ne obraća proti pnivej neni- i škej  kulturi, temu« samo proti nenaravnim na-' klepom nenaravne ustavoverne naše  klike,   ki;
bi črez noč rada pretvorila slovensko naao domovino v nrmsko pokrajino. Napučilo in laž je, da mi .sovraftimo nomsko oliko samo zate-gadelj, ker je nemAka; napačno in laž je, da mi ne poznamo koristi nomškega jezika, kate-rega je tako vsak olikan Slovenec zmožen v pismu in besedi. NemAka literatura in nemska knjiga je vir, iz katerega smo vedno rudi za-jemali, in iz katerega bodo zajemali se naai potomci, in to tuđi tedaj, ko v tej deželi o zdanjej ustavovernej frakciji ne bode vet ni duha ni sluha!
Otrocje je toroj, T:e se. nam vedno in povsod očitu besno in golo sovraštvo do nem-hki]i kulturnih elementov ; pač pa je istina, da sovražimo niiniore, katore n:mi horejo pod sei -tom nemške olike pritihotapiti v deželo. In naravno je tuđi, da ne moremo in ne smeino z lehkomirnostjo gledati, će se nam z nožem neniske kulturo hoiVjo po.-ozati in pokourali; rastline v domaf'.em vrtu. Ali ti naši politični nasprotniki kričo vedrio, da snio sovrafritki prave omike in da nemške kulture ne m^remo samo zjitegadelj ne, ker je nem^ka. Tako kri-čanje pa napravljafo z nnmeiiom, da se slisi zunaj naSe deželo, kjer nabili razmer in naših takozvanih Nemcev ne pozuajo, ter v istini verujejo, da se pri nas proganjata (iiithe in Schiller in vse, kar je iz Nemeije dobroga in krasnoga tu seni  dospelo.
Če tedaj spre^nvorimo fie jedenkrut o nemSkem „schulvereiuu1*, hočemo le povdar-jati, da to društvo nij kulturno, temufi politično društvo. Politik." ga je rodila in samo vslul politične demonstracije vpeljalo se je v življenje, tla si nij bilo nikake potrebe po njem.  Gola politična demonstracija pa je bila,
Idu. se je to društvo in njega „ortsgruppe" ustanovilo tud i pri nas v čisto slovenskej deželi. In gospodje, ki so to „ortsgruppe" konstituirali, imeli so zavest, da tega društva pri nas prav čisto nift potreba nij, in imeli so zavest, da z njegovo ustanovit.vijo napravijo politično demonstracijo, ter da ra/dražijo duhove, ki so v tej kronovini itak bolj pouiirjeni, kakor je povšeči nezadovoljnim nemškim gla-vam  na Dunaji.
Mi, ki smo videli tem gospodom  v  srce, in ki vemo, kaj  da hotiejo in nameravajo, morali  smo   spregovoriti   proti    novej   tej    ,,orts-gni[)pi"  ter dokazati   smešnost   njene   ustano-vitve.    Naši nasprotniki pa so   takoj   zakričali ter stvar prenesli na drugo  polje, češ, da smo mi nemčkemu ,,schulven»inu;t sovra?.ni samo iz toga  uzroka,  ker sovražimo   kulturo   sploh   in nemško kulturo še posebej! ^        Ali nemški  „st-hiilverein"   ima   s   kulturo silno malo posla! In ako .se nam še desetkrat poudarja,   da   so   drmie   uemškega   Schillerja prijetnejše,   kakor   ,.grobni   glasovi11   temnega Tugomer«,   so mi o potrebi   niim<k»ga ,.sc!juI-vereina" vendar ne inoifino   prepričati.     Ker neoniahljiva    r usnica   je,    da   ga   nij učitelja,   ki    bi    v    šestih   ali   tuđi   v os ni i li   letih   kmetske    svoje   šolurje n a u č i 1  n e n\ s k e g a jezika.    Če se pa ta • vspeh doseči  ne more,   poteni   se  s podukom ; nemškega jezika mlati le prazna slama, potem i se begHJo otroci   brez l'onsti in  je   ta   poduk samo luhkomiselno mučenje,  ki  jtj lahkomisel-, nemu trpinčeiiju živali silno  podobno! Z nem-. škiin  pod u će va nj cm i^gubljal se bode dragi čas \ in  ko bodo otroci zapustili ući Ini co, bodo morda ; mziitiieli pest nemških  b-'sedij,   kojim na ljubo
S pota.
u.
V Pragi, 25. j unija.
Ko sem zadnjič s karpatskih slovačkih po-krajm pisal, sem posebno nagluSal, da smo SIo-vani v obče svoje sreče ali nesreće si le sami krivi, ter samim sebi vse oponašati imasno; to misel in to svojo preprifanje moramo tiuli še bolj v zlatej Prngi ponavljati. Češki in slovački narod je blizu da jednoga jezika in jednega plemena; zemlja, na katerej prebiva Slovak, je po naravi, rekel bi, Se krasnejša in boga-tejža kakor Češka; pa koliko razliko opazuje človek, ki od gališke meje sem gori skoz (lv-renjo Ogrsko, malo da ne povsodi po slovan-skem t. j. češko slovanskem svetu, do Prage potuje. Dozdeva se mu tam doli že temna noč, a dalje ko proti zapadu prihaja bolj se tem-nota razsvetljuje in v Pragi sveti se uže svitlo
in žarko solnee slovanske prosvete. Če^ki narod je bil hudo zlomlj^n in poteptan; vendur njegov duh, njegova trdna volja, da se tujstvu ne ukloni da se svojcj naravi no izneveri, nj«1-govo zaupnnje ob resiu-m in vstrajnem delo-vanii, da si svoje pravice po vsoobći prosvott, tako v duševnom kakor gniotnem nziru, pribori, ga nij snnio proi>:ula resilo, temuč mu tuđi Častno in odlično mesto mej evropskimi narodi pridobilo. Brez vstir.jm* marljivosti, bn*z velikega neumornoga ttiulu se ničesar, kar bi bilo slavno in veliko, doseći ne more: Čehi so vstrajno marljivi, trudoijubivi ter neumorno stremljfči za vzvi^enim ciljem, katerega so si postavili; boriti se iniajo z neobzirnimi nasprotniki, borijo se torej brezobzirno; političnoj sili, katera jih hoče tlačiti, zoperstavljajo mo-mlično silo, katera jo v zjodinjonej trdnej volji njihovej ter mogofnejSa vsakaterega zunajSnjega nasilstva; a kakor surovi naravni zakon veleva: oko za oko, zob za zob: tako zahteva So tem bolj to pravilo duševni boj, borba za  narodne
politično in gospodarske interese, noomahljivo natečanje s svojimi nasprotniki v ui-enostih iu vednosth, v uiiietnostih in izkustvih, v morul ■ nem in materijulncm kapitalu. Čehi se ravnajo po teh naravnih zakonih: za tuf i in njim sov-ražni dnevni in ginotni kapital stavijo svoj li'stni, po nciitriidljivoj marljivosti si pridob-Ijoni. tako so varujojo odvisnosti in one sitf-nosti, katerej vsi moralno in materijalno ubožni narodi  /ap.'iihtjo.
Mi Slovenci se inuiino od Čehov najvefi učiti; ČVhi nam niorojo biti kažipotom v našem stremljenji v vsakatorem oziru, tuđi tam, lider oni po krivili potih hutlijo, tako, da se mi pnzljivo vseh onih straiikarskih stez, kder naši vrli severni bratje mnogo nesreće n«ha-jajo, o^ibljemo. Ifndiino mi tako stalno nav-dušeni za svoje narodne zndeve kakor so Čehi, budimo v vsem svojem dolovanji in streniljnnji tako marljivi, tako vstrujni in neumorni kakor so oni, skrbimo, da si pridobivamo jednako njim dovolj duževnega  in   materijalnoga   kapi-
se pa marsičesa nijso naučili, česar bi se bili drugače!
Il konečno, ali je znanje nemškega jezika v naših kmetskih vaseh res tako živo potrebno, kot se trdi pri naših Nemcih? T;i potrebu jt? samt dornišljija! Ogromna većina kmetskih otrok ostaju v svojej domačej vaši, kjer ne fuje nikdar nemške besedice. Kdor um*1 lomiti nekitj nemsčine, porubi jo k večemu tedhj, te mu je raztolnu.čiti kak slabo pisan fcodnijsk odlok. To je pa tuđi vse kar ima od svoje nemščine!
Objektivno misleči pritrditi nam morajo, da bode ob tacih razmerah na kmetih omika napredovala le tedaj, Se se v šolah podučuje v slovenskein jeziku. Slovenska šola in slovenska knjiga sta stebra, na katera so opiti nali prihodnji upi glede razvitka duševnega mej našimi kmeti! Nemščina nema tu nit opravila! To vse je jasno! Jasno je pa tuđi, da je naša dolžnost, se skrajno energijo odbijati namere nemškega „schulvereinal" In odbijali jih bodemo! Naj gre čez meje, mej Nemce, ali naj se stisne nazaj v kočevske kote, kjer je živa lakota po njem, kakor nam priča gospod c. kr. šolski nadzornik llajmuml Pirker!
0 reakciji drugo pot.
Politični razgled.
Hotraiife dLeasele.
V Ljubljani 0. julija.
V l*raf(l je zdaj vse mirno; niti ustavo-verni listi, ki umejo iz muhe narediti konja, kadar treba činiti in grditi Čehe, niti ti ne vt'do zdaj nič vec povedati, da bi bil kjb kak Čeh umoril „pohlevnega" Nemca. Toda kuj železo, dokler je vro&e, mislijo si; zdaj skli-cujejo zborovanja, da sklepajo resolucije, v ka'terih izražajo globoko obžalovanje, da je vlada tako neenergično se vedla pri postopanji proti motilcem miru. iTmeje se, da se tuđi v teh resolucijah povsod¥povdarja, da so le Čehi pouzrocili nemire, le Čebi so napadali mirne Nemce in jim tili glave; zdanja politika, jadi-kujejo. je uzrok vsem tem nemirom. S to gospodo je spravu nemogoč*, saj jim tuđi nij za to; njih lirepencnje je jedino le to, da bi zopet dobili v roke vladarstvo.
Volitve v Okrali ej so končane. Znan je izid iz 412 okrajev; vladna stranka ima 230, okrajiiii levica 8n, zmerna opozicija (>'J poslancev; narodnoj stranki jih pripada 15 in nobednej stranki pripadajočih je 12. V petih okrajih av bode še jedenkrat volilo, vemlar te volitve nijmajo nikakega poinena, ker je vladi uže zagotovrjena većinu. Vladnih privržencev je 230 nasuroti manjšini   177.   Vlada ima to-
rej  većine 53 glasov, pri razpnivljanji internih zadev in  če glasujejo še hrvatski po.tluuci (kot opozicija)   ima več;ne  18   glasov.    Te   volitve utrdile so zopet vladu Kolomaua Tisze. Vili« lij«* tlrKUTi'.
Vstaja v Al^oriji in Tuitezlji primorala ji> Francoze, da so jeli bolj resno po stopati. V Oran so odposlali v zadnjem čaši 1000 ino/:, kar bo pa tfžko zadostovalo. Jela se je pridigovati proti Francozom sveta vojska. Bu Amema /ipoveduje 20.000 možem in ima tolik upliv in toliko spoštovanja, da v francuskoj vojski služeći Arabci uhajajo in pristopajo k njemu.
V Belgiji je agitaciji«, za vazSirjenje vo-lilne pravice vedno večja. Predvčeranjem vršila se je v Briisselu velika ljudska demonstracija; već tisoč Iju lij zhralo se je in šio potem pred ministarstvo zahtevajo« razširjenje volilne pravice, naposled napravila se je ova-c;ja poslancu Jansonu, načelniku vse tv agitacije.
Najnovejši brzojavi iz Auiciike zopet iz-rekajo nadejo, da C»artfitklcl okrtiva. Kaj je nnpadtu'ka (luitimu gnalo do tega čina, se s« ne ve. uli je storil to iz političnih uzrokov ali le iz osobnega sovraštva.
Dopisi.
V Trt'lmjcm 4. julija. |Izv. dopis.] (y K in a n u e 1 Tomši č. ) Pokopali smo ga, zvestega prijatelja, pokopali ljubljenca Tre-banjske doline, pokopali navdusenega narodnjaka, z jedno besedo, izrot.ili smo v petek ob 9. uri zjutraj našega Emanuela Tomšica hlad-nemu grobu.
Mnogobrojni venci,   mej   kateiimi   imenujem le te z napisom   na   crno svilenih   trako-vih: „Županija Trebanjsku",   „Zidnji  pozdrav prijatelju",  nSosed  sosedu"  in „Spavaj sladko, zvesti prijatelj";   došli   telegrami   na  žalujoco družino, tukaj pri pogreb ih ne ponmjeva ude-ležitev ljudstva, kajti   ne   le  soobčanov   rajni-kovih, tuđi tujcev je bilo toliko,   mej drugimi vet vnaujih duhovnov, kakor se imdokdaj;   in če slednjič  vidimo   vse   odbornike   in   župana , naše občine, same sivo-lase st;učke, ki nosijo i. rakev njegovo, svece in venee na njenej strani, jje to vse dokaza dovolj,  kako priljubljen nam ! in zrancem svojim je bil pokojni,   koliko  pri-1 jateljev je imel ! Ko so pevci milo, v srce se-• zajoio pesen Jenkovo „Blagor inu"  pred   njegovo hibO, katero je ostnvil   za   vekomaj,   zapeli, nij bilo očeša, katero nij bilo  solzno,   in ko so ga po sv. maši  izručili   zemlji,   je   vse, botlisi moški ali  ženska,   jokalo,   kajti   vsi so čutili, da so izgubili s Tomšičem veliko! Vsak je pri sebi mislil: škoda za tebe!
„Jamica tiha" so mu zapeli naši vrli uže izurjeni pevci na gomili, „Jamica tiha" donelo je s pokopališča po Trebanjskej dolini, ki je izgubila svojega nekdanjega jej taVo priljub-ljenega župana, in „Jamica tiha" šumljalo je v listji koSate lipe pred hišo umrlega, tište lipe, ki jo je sam vsadil in tako iskreno rad imel.    Počivaj mirno blaga duša!
Doinače stvari.
—  (Program   slavnosti), katero   bo obhajala o prvem obenem prazniku slovanskih apostolov  sv. C i r i 1 a in Metoda čitalnica v Siški prihodnjo nedeljo. I. Sv. masa in pridig<i ob 9, uri zjutraj v podružnej cerkvi Šišenskej. Dru/abniki se zbero ob  l/a9. uri v čitalnici itt gi*edo skupno pod društveno zastavo v cerkev. II. SlavnOiitua beseda ob 4. uri popoludne pri g. Andreju Vodniku v spodnjej Šiški.   Red 1. Suppe: „Slavnostna uvertira'', svira slavna vojaska godba c. kr. peSpolka veliki knez   Mi-hael pod   vodstvom   kapelnika g. Černega. 2. I v, p 1. Z a j e c: „Živela hrvatska", moški zbor. 3. „Slavnostni   govor",   govori   gosp. dr. Ivan Tavčar. 4. Czerny: „Šopek", pesni narodnih skladateljev; vojaška godba. 5. S. Šantel: „Kranjska dežela", mešani zbor. 6. „Iz domovine1', vojaska godba. 7. „Pri meni bodi", mešani  zbor.    8. Czernv:   „Venec   domačink", vojaška   godba.    9. „Sam   ne   ve   kaj   hoče". Dramatična   gluma v  1  in   Vs   dejanji,   poslo-venil Atulrejf'kov   Jože.    10. Verdi: „Maske-radna1-, vojaska godba.   ll.Dilrner:   „Zakle-tev   viharja",    moški    zbor.    12. Czibulka: „Belgijska fantazija", vojaška godba. 13. „Po-potnica", moški zbor. 14. „Četvorka", vojaška godbu. 15. S t r a u s s: „Cvetje", vojaška godba. Vstopnina   k   slavnostnej besedi je   30   kr, za osobo. Društveniki Šišenske čitalnice so ustop-nine prosti.   Pri odločno  neugodnem vremenu bode slavnostna beseda drugo nedeljo.
—    (Knjige   iz    J určiče ve    zapu-ščine) se  bodo,   kakor   smo   uže   naznanili, produjale v soboto popoludne ob dveh.    Opo-zarjamo na to gg. profesor je   in   prijatelje  le-poslovja zvlasti pa JurčiČeve  prijatelje, ki   si, žele malega spomina po pokojnem.
—    (Tržaški   Slovenci)   bodo   god sv. Cirila in Metoda v nedeljo 10. t. m. prazno-vali se slovesno sv. maso, katero bode daroval g. stolni prost pri sv. Ivanu ob 10. uri.   Vsa narodna društva   in vsi narodnjaki so uljudno vabljeni,   da   se   te slovesnosti obilno udeleže.
Odbor pol. društva „Edinost" v Trstu.
tala, da ne bodemo službniki tujega: ob teh pogojih pat torej združujmo vse svoje mo6i in sile, ne razcepljujmo se v nezmožno in revežno btrankarstvo — bodimo pred vsem pošteno, razumno rodoljubni Slovenci, pa ue Staro- in Mladoslovenci! Razpor mej Staro- in Mladoeehi naj nam še mnogo slabejšim Slovencem bode vselej u vazalno svarilo!
ITT.
V Draždanih, 27. jun iju. Pred Ki leti obiskal sem prvokrat Dres-tk*n ali Dra/.dane in zemljo Saksonsko. Od te dobe dohajal sein v ta kraj še ob nekaterih prilikab in opazoval prom^ne, katere so se dogodi vale. V 1(» letih se mnogo spremeniti more in spremeni: to je povsodi naravni zakon. Diesden se po svojej zunanjej podobi mej tem vendar nij mnogo spreinenil: sozidalo se je sicer nekoliko novih poslopij, povekšalo se je posebno novo mesto t. j. Dresden ob pra-vem bregu Labe, popravilo in ponovilo tu pa
tam kaj tuđi po starem inestu, v obče pa je saksonska metropola ostala, knkoršna je bila. Tuđi Draždanci, kakor v obče Saksonci, se za zadnjih Nemcem toliko važnih let na videz nijso mnogo kaj premenili: ostali so kakor so bili — in upam tuđi vselej bodo — pošteni, prijazni, uljudni in dobrodušni Jjudje, marljivi in delavni kakor mravlje, trezni, varč-ljivi po razumnosti ob vseh razmerah, vselej brižni za razevit nauke v prospeh umetnosti obrta in trgovine: kako želim, da bi si mi Slovenci te dobre lastnosti Saksoncev kar naj bolj prisvojili si! Kakor sem rekel, so „kraljevi" Saksonci danes na videz ravno tako sretni, kakor so pred 16 leti bili, površni opa-zovalec bi barem tako misliti mogel, razmere so vendar sedaj tukaj ćelo druge. Živo se še spominjani razgovora z odličnim Draždancem, s katerim »em se leta 1865 v Draždanih spo-znal in potem ž njim v Berolin potoval. Mož je ponosno in radostno govoril o saksonskem kraljestvu, o svojem   dobrem   kralju,   odličnih
saksonskih razmerah, tako glede trgovine in obrta, kakor društvenega in političnega življenja. „Naše tinančne ^adeve so dobre, naš državni dolg je malehen, še par dobrih let, in poplaćamo ga, davkov nimamo težavnih, pa še ti se nam bodo polehčevali, Saksonska napreduje v občnem blagostanja, bila je zadovoljna hvala vrlega Saksonca.
Žalibog da se lepo upanje Saksoncev, kakor so ga pred 16. in 15. leti imeli, nij vres-ničilo! Bismark je vse drugače obrnil. Avstrij-sko-pruska vojska je Saksoncem, avstrijskim zaveznikom, neizmerno veliko škode prouzročila: poleg ogromnih materijalnih izgub, izgubila je Saksonija tuđi svojo neodvisnost, sak-so-iski kralj je postal prav za prat rex ad ho-nores in pruski podanik. Državni dolg se je za mnogo pomnožil, davki so se visoko povi-ša.li in obče blagostanje nij moglo yeč napredovati. K tej nesrefii pa je še došla velika prusko-nemžka francozka vojska iz zjedinjenje nemfikih držav in državic v nemško cesarstvo
—  (Kazenskej   obravnavij   ki   se bode danes dopoludne ob 9. uri pri tukajšnjej deželnej sodniji vržila zoper bivšega hranilnič-nega blagajnika Presnitza, bode predsedoval g. dež. sodnije  svetotalec   pl. Zbuber;   *ato-ženčev zagovornik bode g. dr. MoŠe.
—  (Kako je osoda č a s i h h u dobna!) Prijatelj   našemu   listu   nam   piše:   V nedeljo popoludne sprehajal sem   se   po   Ijubljanskem Latermanovem drevoredu.   Krog mene so sto-pale nemške naše gospice,   a na jasnem nebu je solnce pripekalo, da je bilo   vroče  še ćelo beračem, za katere   so   v   prvej   vrsti   name-njena naša sprehajališća.    Nasproti mi pridejo trije nemški mludeniči,   „drei   deutsche Jiing-linge",    ki   na   svetu   druzega   posla   nemajo, nego da pobijejo vsak dan   žtiriindvajset ur s spanjem in pobajkovanjem.    Jeden  mej   njimi je posebno široko usta   raztezal,   zabavljal   na češko Prago in Čehe v nj ej,   ter   končno  pri-stavil patetično:   „Gerade so wird es bei uns werden! Man wird seines Lebens nicht sicher sein, wenn man sich als Deutscher wird doku-nientiren wollen!"   Metal   je   blato   na   svojo lastno domovino. Ali glejte, Se tiat večer pozno v noč  napadel   je   ta   mladenič   v   kassinskem vrtu nekega laškega barona,   ter  ga 8 pasjim bičem  udaril čez glavo in  to samo zutegadelj, ker je   gospod   baron   plača!   veČ   šampanjca, kot ga je bi I nemški naš   gospodič   plučati   v stanu.    In takovi elementi javno kriče, da so miroljubni Nemci pri nas  v nevarnosti!
—  (f Fran Vodopivec.) Nemila smrt nam je zopet pokosila blagega sina,   ki bi bil mogel  še mnogo koristiti svojej slovenskej domovini, Frana  Vodopivca,   profesorja  na gori-škem gimnaziji.    Bil   je pokojni uže štiri leta izprašan iz zgodovine in slovenščine in je več-krat zastonj  prosil za stalno službo. Kajti pri nas se Se   vedno   daje   prednost tujcu,   ki ne ljubi   našega   lu.roda   sinov,   pred   sposobnim vrlim domaČ'iiom. Fran Vodopivee bil je stoprv 30  let star.   Bodi mu zemljica lebka!
—   (Učiteljske službe.)  Pod krSkim okrajnim glavarstvom je razpisanih   10   derini-tivnili učiteljskih s'užeb in sicer: 3. in 4. učiteljsko  mesto   na   štirirazrednej   narodnej   soli v Krškeiii   z   letno   plačo   500   gold. oziroma 450  gld.; 2. in  3. učiteljsko mesto trirazredne sole v Leskovci s 500 in 400 gld. Ietne plače; 2.  in   3.   učiteljsko   mesto  trirazredne   sole   v ItateČah s 500 oziroma 400 gld. plače; 2. učiteljsko mesto dvorazredne sole na Kaki z letno plačo 400 gold. in  naposled   učiteljska   mesta
enorazrednic pri sv. Jurji pod Kumom (s pUčo 450 gld.), v Doli ali Šent-Janži (450 gld.) in v Jeseou-ah (400 gold.I. Prošnje jt* složiti da konca t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Krškem.
Razne  vesti.
*   (Spomenik   cesarju   Maksimi lija nu.)   Iz  Mehike   se   poroča,   d* se bode v Kveretaru   postavil   spomenik   nesrečnemu ce-sarju Maksimilijanu in sicer na mestu, kjer je bil z generalom Miramonom in Mejiajem ustreljen. Spomenik bode obstal iz treh granitnih piramid.
*  (Treba  za pomni ti si!)   Magjurski list „Debreczen" je mej   zadnjim   volilnim   gibanjem neki  dan   na prvej  strani prijavil sle-dečo   debelo   tiskano   oznanilo:    „Jutri   bode naš list ime! samo pol tiskane p6le. Ob vzne-mirjanosti,    katera    se   človeka   povlasti   pri izboru poslancev, nij moči   hladnokrvno'sedeti pri spisovanji novin.   Uredništvo o tacih prili-kah največ  trpi, ker se vse suce okolo njega. Čest. bralce bodemo odškodovali o svojem Čaši". Ta recept nij  slab; kedar bodo pri nas volitve, bodemo še mi tako naredili!
*   (Kon t isk o vani h )   je   bilo   meseca maja  v deželah ta kraj   Litve 5(J   tiskovin   in sicer: 22  nemskih, 18 čeških, 8 poljskih, 7 ita-lijanskih in   1   slovenska.  Glede   strankarakega stališča  je   bilo   mej   temi   kontiskovanimi   ti-skovinami  1S  avtono mističnih,   5 u stava šk ih,  1T> socijaldemokratičnih,    7   irreden • tovskih, (> amerikansko-českih in 5 nepolitičnih Spet   jasen   dokaz,   kako so „Nemci** pri nas zatirani vin ustav a kom zamašena usta.
*(Ženske — akademik i.) Vseučilišče v Cambrigde je meseca junija raspravljalo vprašanje, inogo li ženske dopustiti se k iz-pitom, da dosežejo akademične časti. Vprašanje se je reSilo z 388 glasovi proti ."{'J na korist nježnemu spolu.
*  (Potres je   osvobodil)   na   otoku Hiosu   v   dosmrtnej    ujeći   bivajočega   Turka Hodža Ahmeta. Ta mož je bil obsojen v uječo, ker se je drzail preložiti sveto pismo na   turski jezik.   Potres pa je razrusil njegovo uječo in mu odpil zopet pot v prostost.  To je tuđi porabil;  odpeljul   se je   na   angleškej   Indiji v London.
*  (Cerkev zgorela.) Kitajski časopisi poročajo da je ljudstvo malo dnij potem,   ko je umrla mlada cesariea, zažgalo katolisko   cerkev v Pekingu,  katero so Francozi pred dvajnetimi leti ondi sezidali.    Kitajski Boni'i, so  nalegali ljudstvo, da je cesarica zato umrla,   ker je v glavnem  mestu   nebeškega   ktaljestva   katoli-ška cerkev.
*  (Vrhunec" rekla in e.) Pred kratkim obsojen   je   bil v Kalkuti   nevuren   zločinec v smrt.    Prišel je dan   njegove smrti in krvnik se je u>,e   pripravljal   na   delo:   kar   stopi   iz množice mlad mož,   ki je pred kratkim prišel s potovanja, in pokaže ukaz gouvernerja,   ka
pod pruskim žezlom, velika vsem ekonomičnim razmeram najbolj škodljiva eeaarska nem-ska centralizacija. Pruski militarizem in ceza-rizem postal je orjaški moloh, v katerem ne-nasitno zrelo ćela Nemčija svoje najboljše moči, svojo kri in pridelok svojih žuljev žertvovati mora. Pod prusko pikclhaubo zdihujejo vse nemške države, pod njo peša naravno tuđi Saksonska: davki za neproduktivne svrhe na-raščajo bolj od leta do leta, ob tem pa pro-padata obrt in trgovina, narod ubožuje; ob oboževanji pa nij mogoče nobeuega napredka, bodi si v gmotnem al' duševnem oziru.
Ravno te dni je v Dresdenu veliki Jan-žev sejem — Johannis Messe, hodil in razmotri val sem po mestu sem ter tje razno raz-položeno blago ter pogovarjal se s trgovci in redkimi kupe« o trgovinskih in obrtnih za-devah, a nijsem našel ni jednega človeka, kateri bi kaj reselega mi poročati imel. Trgovci pravijo, da tako slabega sejma, kakor letos, še nikoli nijso imeli, nij kupčev, niti za
naj fenejše blago ne, katerega ;e na obilo razpoložeuega. Kako se more ob teh okolnostib goditi obrtnikom, kako obrtniškim delaveemV! Mnogo mnogo se vidi tukaj blaga po tako nizkej ceni, da je človeku žal ia tožno, ako misli na uboge l'abriške delavce, kako mal ?aslužek da za svoje delo imajo: sicer pa so ti nizkoceni izdelki po znanem nemškem receptu: billig und schlecht! .laz barem bi vselej rajši kupil angleško ali franeosko tva-rino, katera se draže plaču je. Težka mora tlači materijalno in moralno ćelo Nemčijo: hočeš-li s kom o političnih in socijalnih razmerah se pogovarjati, te dotični človek vselej od glave do peta pogleda, če bi smel ti upati ali ne, potem pa se še ozira okrog, ako bi kedo drug vajinega pogovora ne poslušal, iu Se le tedaj, ko vso varno in neopasno vidi, počne ti odkrivati rane nemškega političnega in soci-jaluega  življenja, rane kakoršnjih res Bog vari!
Dr. Ahasverus.
tero mu daje dovolienje, da srne nekaj tre-notkov zabavati se / ob.soiencem. Iiila sta 'Ptrt ure suma; pri slovesu pa jp dejal obso-jenec temu mlr.demu niozu: „Čujte, storil bodem, kar želite, a izpla'ati moratn mojim so-sottnikom 1000 funtov sterlingovu. ^Trisezam [>ri sv. pismuu. Obsoji'nca so zvezali iu gi pe Ijiili iz uječe na morišče. Tu p-i ju tporabil pravico, katero ima rsak obsojenec, dn sine namreč pred smrtjo nekaj besedij govoriti gle-dalcem in glasno dejal: ,,Vedite vi vsi, ki me poslušate: Nnjboljša diocolada \Villiamson, Kannedv et co. Pir.i*Hdilly, London**. Potem pa je vtaknil glavo v zanjko.
* (Nova rep at a zvezda. ) Ne ve se, je li so zvezdo repatico, ki se zdaj vidi na nebu, uže kdaj preje opa/ovali. Iz praveka imamo ra>;meroo dobro izračunjene zve/de repatice. Uže Aristotel govori o nekem krasnem kometu, čigar opis se prav sklada s Hullev-jevo repato zvezdo. Ali v obče so bila opa-zovanju starih vendar ie nenutančnu, posebno se nijso zmenili za pota teh zvezd, u ravno pot pove, kdaj da se zvezda zopet povrne. Zvezda repatica, katero opazujemo zaaj, pa nij nobena teh, kutere ho se prikazale v zadnjih stoletjih. To naj nikar ne iznenudi, ker imajo vse repate zvezde jako dolgo pot in sicer daleć nad skrajno mejo zvezdnega sistema in ta pot zavrSe še te v stoletjih ali tisočletjih. A So to se moro reci samo o mulo zvezdah repatioth, kajti nujveč je takih, ka-terim se pot ne more preračuniti, ker se ]>ri-kažejo le mimogrede, a se potem ziv već no izgube iz vida. Napačno je namreč, zvezde repatice, zato ker nekatere okolo solnca na podolgovatem potu kro/ijo, smatrati ('.lanovi solnčnega zistema kakor planete ali asterojide. Zvezd« repatice nijso navezane na nobeii zistem, a zopet se ne sme misliti, da kar po svoje letajo in da jitn samo slučaj pot odkazuje. Kaže se, da ima vsak a svoj pot in le slučajno, če priđe repatica v kak večji zistem. jo ta naše potegne in nekoliko čassi pri sebi drži. A vendar se pripeti, da priđe repatica blizu kakega sol uru, pa se ne bode sukni a okolo njega, tako da bi postulat planet. Taka usoda pa zadene v.sako zvezdo repatico, ki se v svo-Ijem besnem teku povprečno .skozi na^ solnčni zistem preveč približa kakej velikej zvezdi, Ilsodna sta repaticam posebno naše solnce in Jupiter. Nasprotno se tud i zgodi, da repitico, katero je kuka zvezda z njenoga potu ndse potegtiila, kak dru^ planet zopet iz solučnega zistetna ven vrže. To se je pripetilo repatici, katero je Messier nušel 1770. 1., katere usoda je splob tuđi vrlo znamenitu. Tri leta preje jo je z njenega pota potegnil Jupiter in mimogrede ])onižal za svojega satelita, to je, morala je okolo njega krožiti. /u tein pa jo je solnce potegnilo proč od Jupitra in repatici je šla zopet svoj pot, se ve, da popolncm izpremenjen. L. 1771) pa je isti komet zopet priše! preblizu Juj)itru, ki ga je zdaj končno potegnil s pota in ga vrgel v bre/končni mir. lzćesa so zvezde repatice? O tein so različna iiineuja. Nekateri trdijo, da so iz tekočin, kutere spuhte, če pridejo preblizu solnca; tako se vidi zvezdin rep. Gotovo pa je to, da mora biti tvaritm, iz katere so repatice sestavljeue, jako fina, ker se skoii njo vidijo druge zvezde, pod katerimi so premikajo.
1T inr 11  ho >   Miiltljmil:
2. Juliju.:   Ana Kifisir, kiipucvulruvii udova, G5 let, črovljurske  ulico št. 2, zu sprUlenjuni tlrobu. — l'oter Biflin, šiviljc sin.,  3 <lni,   Kožne ulice dt. 2."J, za slaho-utjo.  —  Alojzij Itoc,  dulavke sin, 3 tedne, Strini pot št. 8, za drinko.
3. julija:   Julija Fleis,   duklo   bči,   inoj   potom v uioato na sv. Petra ce»ti pri  liiš. št. 7.
V deželnej  bolnici :
1. julija: Motu Moder, gustija, fif) let, za izpri-jenjetn joter. — Urfiula liečaj, gostiju, 81 let, za sta-rustjo.
3. julija: Neža Korenčič, detavca hči, 3 leta, za jetiko. — Uršula Suftnik, gostija, 72 let, za arčno na-pako.
Dve lepi sobi
a kuhinjo, sredi mesta, dnsta so zu tri meseco prav ceno v naj em. — Vef pove administrac ja „Slovon* ske^a Naroda'l.
Zahvala.
Vodstvo tukajšnje narodne Ijudskr milnice izreka v imenu Solske mladine najtoplejšo zahvalo č. goap. A. Fetich-Frankheimu, mnogozasluženemu župniku, m 10 letnikov „Vrtca" in 15 knjig raznega zapopadk*, cenjenemu gospodu Janezu Deklevi, e. kr. poštarju in županu, pa za fiiJ novih knjig mz-nega zapopadka, katero sta hlaga in izgledna šolska prijatelja tukajSnjej Ijudskej šolskej knjižnici darovati  blagovolila.
Bog daj alovenskej mladini Se mnogo tacih do-brotnikav in prijateljev napredka!
Vodstvo narodne ljudske učilnice v Vremah, dnć 4. julija 1881.
Franjo Kalin,
voditelj.
^H          Zalostnim srcem naznanjamo britko vest,   ^H
^M   da nam je /,i>Io ljubljeni soprog, oziroma sin,   ^H ^H   lirut in oče   Se   nerojenega  otro ka,   gospod   ^H
■      KAREI GULIO,       I
^m    posostnik in kupćevalec v Sežani,    ^M
^H   drnus   popoltidne   ob   polu   dveb.   previđen   ^H
^H   Mr svetim i zukramenti  /a umirajoee,  po dol-   ^|
^H   gej bole/,ni  v iVJ. letu   svoje starosti mirno   ^|
^B   v itospmin zaspal.                                              ^M
^m           Pogmb bode v sredo 6, t. in. ob  10. uri   ^M
^H   dopotudne.                                                           ^H
^M          Svott:  maše   se   bodo   brale   v   raznih   ^M
^H   cerkvah                                                                ^H
^M          Hlagi   ranjki je  priporoeen v pobožen   ^M
^H    M]>oiiiin.                                                                         ^B
H        V Sežani, 4. julija 18H3.                   H
H         Franja Gulić, roj. Malinšek,         H
H                         soproga.                         ^1
■                      Jakob Gulić,                    ■
^M                                o«'.e.                               ^M
■   AlojziJ, Franjo, Josip, Matija Gulić,   ■
■                                »nirje.                             ■ ^B   Marija orno/. Smrđu,   Antonija,  orno/.   ^1 ^M                Kurat, Karolina Gulić,              ^H ^M                                   sestre.                   i ;ti»71   ^1
Dunajska borza 6. julija.
(Izvirno telegrafićno poročilo.)
Enotni drž. dolg v baukovcih   .    .    77 gld.  50      kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .    .    .    78    „    55        „
Zlata renta.........S*3     „    90
1860 drž. posojilo......133     ,    —
Akcije narodne banke.....840    ,     —        „
Kreditne akcije.......354    „    20        ,
London ..........116     „    90
Srebro..........—     n    —        ,
N»pol...........9     n    2-r>'/»    -
C. kr. cekini........5     n    49
Državna inatite.......57    ,    —
Tržne c«»iie
v  Ljubljani «1. julija t. 1.
PSenica hektoliter 9 #id. 75 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 f^ld. 39 kr.; — oves 3 fcld. '25 kr.;   — ajda 5 #ld. 70 kr.;  — proso 5  gld. 03 kr.;
—   koruza 5 fjld. tiO kr.; — krompir 100 kilogramov H trici. 67 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. •, maala kilogram — gld. Hi1  kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh frišen — gld. >5<1 kr.;   špeh  povojen — gld.  72   kr.;
— jajce po l'Vs kr.; — mleksi liter 8 kr.: — govedine kilogram 58 kr.;   —   teletnine 48   kr.;  —   svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 05 kr.;
—   slame 1 gld.  78 kr.;   —  drva trda 4   kv. metrov 5 gld. 50 kr.: — mehka 4 gld. 20 kr.
Pomano.
Podpisani uljudno naznanja, da se je 23. junija preseli! v svojo lastno hiSo v Cerk. v»»i At. 4 (kjer je pošta) in prosi svoje gg. znanee prijatelje in p. n. potnike,   da   bi ga tuđi v novem domovanji pogostf počastili.   Skrbel bode za izvrstno pijaco, okusno i: ceuo jed, hitro postrežbo in dobro prenoćišće. SpoStovanjem
Ivan Riliar,
(3^1—2)                                     gostilničar in strojar.
Le za menoj in pa k meni!
Vsem svojim dozdanjim p. n. gostom, drugim znancem in sploh potnikom hvaležno in uljudno na-znanjam, da prevzamem   I. Julija t. 1. veliko
gostilno „pri Tomšić-i"
na-Gorenjem Rakeku.
Kakor doslej se bodem tuđi v prihodnje priza-deval, da postrežem p n. goste vedno jako hitro iu po eeni z dobro pijaco, dobrimi jedili, dobrim snažnim prenočiSeem ter dobrim pripravnim vozom z Ra-keka po deželi na blizu in dalječ.
»Jurij KJaiič.tr,
do zdaj reatavrater na HakovSkem (."177—41                                    kolodvoru.
V najein se đajo
od sv. Mibela naprej v Spodujej Šiški št. 9 pri-tlieno tri sobe s. kuhinjo, shrambo, vrtom in klftom, pripravne za gostiluo ali pa za stanovanje. Odda in pojasnila daje posestnica v istej niši.                                                         (381—3)
m        Javna dražba        h
ti ?Jf. »I. Jiircic«»vili mnogih Kuji« niznr^a obsega, slo- ^ ^ venskih, hrvatskih, srhskih, čeških, poljskih, ruskih in nem- ]^ ^ ških,   vršila   se  bode v hiši,   kjer   je  „Narodna  tiskarna'1, v   ^
« sob«to   \). julija  ob   2- uvi  popoludne,   h krterej   se vabijo i a kupovalci.                                                                                   jT
♦                                                 i
i Elite:a s kolonijalno, špeurijsko in barveno robo.:
T            LMuiio podpisHiii Maziiiinjiiin rest. olirinstvu, da som v l<Jul»l Juni   J
^   (Kipi!  pod tirmo                                                                                  ^
J        1111  Cojzovej  co(B»ti  polomi' IIT. inentuc (Stole,        J
i kupnjo   s kolonijalno,   špecerijsko   in   Imrveno   robo. t
♦                Slavno obriustvo vabim,   da.   naj  ine porasti 7. obilimi   narorili tor   ♦ J   zngotovljam, da morem vscin /.ah te vam in /, \rsemi  v to stroko spadajo-   J +   fiinii  n-rini |ir»v iloliro in JiiUo  «-<'iiu uatrefi.                          (.'J88 — 2)   +
♦■♦♦♦♦^♦"^♦■'♦♦-♦♦'♦♦•♦^-•♦♦♦♦"''•♦♦'♦♦♦♦♦♦^♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^
I         JOSIP JAX,         I
t zaloga  sivaliiih strojev, ^ltnlališk« ulice št. 0  v IJuliljani. i
♦                l'/i; tri leta ]»rod:tjal sem iz svoje kIhviio xal«u*L v liiomoslit   <►
J    mnit^(»   Sivaliiih  strojev   po   KranjMkeut   in   so   bili   kupovalei  z njinii   JJ
i>   prav   zadovoljni.    Usojam   ae  zaton*]  p. n. občinstvu naznanjati,   da »em   o
<>   pot'enši  'i, dnom 7. junija t. I. v Ii)ui»l|uii>  otvoril                                        *.>
\ WfT zalogo sivalnih strojev. *^*| \
1^              Hobivajo Ht! pi'i meni  šivalni   stroji   vscli wisl«»mov ter po-   £
+   NitineKni tijili eleli, Nivunkt* in ovim,  vso po piav nizkih censib.   *
<►              Šivitlui  Htroji   oddiijejo  se tuđi   proti plui'ilu an ol>r<»k«%   ♦
]|.in gicer   ali  po   t   ^I<1. na uicm^c ali po 1  £!«!• na te«lvu.                       ^
<>              Za mno^a naročHa se priporoča                                                             ♦
y>                                                   «Josi|»  •lti\^          ^
J t   (335—5)                                   g-leđ-ališlce -alice št. S.      %
—     .^.     —       —      _,      a     a.      ^..^.A.    ^     ^    ^    .A     ^-     A.     ^    -^.   ^.    ^.   A.     ^.   ^k.   .A.  .^k.   .^   .^.   j^.   .^   ^k. .A.   .^  .A.    ^  ,^k   A ^k.  ^k. ^k^^^k^k. ^k ^k. ^k. .^   .^h.  A. .^L
T emeljita   po m. o <>
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se većjim de'om na čišćenje in snaženje sokrovlce in krvi in na pospoševanje dotrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je
dr. Roza
žiyljenski biilzaiii.
Zivljenski halzam dr. Rozov od^ovarja po]>olnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse predavanje, nareja zdravo in 6isto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moć iu /.dravje zopet. Odpravlja vse teško prubitvanje, n.sohito gnjus do jedi, kislo'riganje, napetost, "bijevanje, kri v želodci, zaslinjencst, zlato žilo, preolsteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaće sredstvo, ki ae je v kratkem zaradi svojega izvratnega up.livanja obče razširilo.
t velika sktenivu t fjlđ., /ml sleteniet* .50 kr.
Na stotine pinem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpo-štlja se na frankirane dopiBe na vse kraje proti postnemu povzetju avote.
SpoStovani goapod  Fra^nrr !
Ilvale/.en vam moram biti, da ste ini poslali dve steklenici dr. Ko-zovega življenskepi balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja aopro^a zavžila, izgubila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela H leta. 8 tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi u podtniui povzetjem pošljete zopet G stekienie dr. Kozovega življenskega balziiuia.
liogatec, 15. oktobra 1480.
St' »poštovanjem
Miltucl mitluvžič,
h. St. 44, občina Huni, zadnja pošta Kogatce.
Da se izogn^ neljubim uapakiim, zato pnisim \ hh p. t. gg. naroć-niUc, naj povsodi izrečno «lr. Kozov AiiljoiiMki I»hIz»iu i/, lekarne B. Fragnerja V Pragi zahtevajo, kajti opazil hvad, da so naroctuki na vee krajih dobili neu^iusno zmes, ako so zalitevali samo zivljenski balzaiu, in ne izrecno dr. Eozovega življenskega "balzama.
dr. Rozov zivljenski balzam
dobi   so samo v  glavnej   zalogi   izdelovalca  IS. Frau;ii*'rja,   lekarua  „k
ćrneum orlu" v l'ragi, Euke der hpuriuirgasse  Nr. ^0;>—V>. V Lj ubij a ni: VilJ. Mayr, Ukar; G. Picooli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lukar.   V Nov fm   mesti;:  Dom. Rlzzoli,
lfkiii-.   V Ka meni k u:  Jos. Moćnik,  lek:ir.
$/šf~ Vse lekarne in veo je trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto  t am :
Praško vseobčno domaće mazilo,
gotovo in izkuseno zdravilu  zoper prisad,  vane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisud, ustavljanje mleka in ee postajejo ženske prsi trile, kadar se otrok odstavi; zoper abseese, krvava ulesa, gnojne nioKoljčke, Ormasti tur; zoper /auohtuico ali takozvanega crva na pratili; zopor obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po preblajenji in po putiki; zoper ponuvljujoč se pHsad v udib im nof,'l, v kolenili, rokah in lediji, će so noge potć in zoper kurja ofesa; če roke pokajo in zoper kihim pollobno razpokline; /oper otcklino, kadar je kotfu pU'irmiTes; zoper staire rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisadi oteklina, ukoščenje, uiipilmctije ae kinalu ozdravi; kjer se je pa prieelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolei'in ozdravi. V ikatljicah g*<> S.i in .'*.» k*\
Balzam za uli«.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo anano, odstrani iiugluhost, in po njem ae dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica  1 gld. av. velj.                                                                             (209—G)
Izdutelj  in urednik Makso A r m i i
Lastuina in tisk „Narodne tisk*irne-